Dobesedni zapisi razprav

Torek, 24. marec 2009 - Strasbourg

5. Obrazložitve glasovanja

Ustne obrazložitve glasovanja

– Poročilo: Maria Martens (A6-0079/2009)

  David Sumberg (PPE-DE). - Gospod predsednik, oglašam se v zvezi s poročilom gospe Martens, kajti njegov naslov „Eno leto po Lizboni“ mi daje priložnost, da razmislim o tem, kje smo v Evropski uniji leto dni po Lizboni. Smo v popolnem kaosu: na gospodarsko krizo se ne znamo odzvati; vrača se protekcionizem, zlasti s strani francoske vlade, in priznati moramo, da Lizbonska pogodba ni le napačna ampak tudi neučinkovita.

Poslušali smo – oziroma poslušati bi morali – Irce, ki so s svojim referendumom jasno povedali, da te pogodbe ne želijo. Toda če nismo poslušali prej, bi morali poslušati sedaj. Ljudje te pogodbe ne marajo, je nezaželena in kar je najpomembneje, je neučinkovita in ta parlament bi to dejstvo moral priznati.

  Nirj Deva (PPE-DE). - Gospod predsednik, dobro se zavedam, da je Lizbonska pogodba, kot je moj kolega David Sumberg pravkar povedal, za Evropsko unijo neizogibna katastrofa.

Želel pa bi se osredotočiti na odlično poročilo, ki ga je pripravila Maria Martens. Govori o nečem zelo temeljnem glede načina dodeljevanja naše pomoči. Maria Martens je ugotovila, da se v primeru, ko nacionalni parlamenti v državah AKP niso pooblaščeni za pregledovanje strateških dokumentov države in o njih razpravljati na pregleden način, sredstva, ki jih EU namenja državam AKP, lahko porabijo na napačen način. Nacionalnim parlamentom v državah AKP daje pooblastilo, da skrbno pregledajo razvojno pomoč, ki se dodeljuje, na enak način, kot bi Lizbonska pogodba morala dati večja pooblastila nacionalnim parlamentom znotraj EU, da preverijo to, kar mi počnemo tukaj. Poročilo gospe Martens upošteva odgovornost in preglednost, zato ga podpiram.

  Syed Kamall (PPE-DE). - Gospod predsednik, strinjam se s svojim kolegom gospodom Sumbergom, ki je govoril prej, ko je razmišljal o Lizbonski pogodbi in o tem, kje smo leto dni po sami Lizboni. Želim pa se osredotočiti na njen vidik partnerstva med EU in Afriko.

Menim, da je pri vsakem partnerstvu pomembno, da se zavedamo, s kom poteka dialog; pogosto gre za dialog na ravni vlad. Če pa govorimo s podjetniki – ustvarjalci bogastva – so v številnih afriških državah oni tisti, ki nam pravijo: „pomagajte nam, da bomo lahko našim vladam pomagali odpreti tržišča in na ta način dobili dostop do blaga in storitev, ki jih vi na Zahodu obravnavate kot samoumevne“. Le s tem, da pomagamo podjetnikom, lahko zares pripomoremo k ustvarjanju bogastva in k temu, da se celina izvleče iz revščine. Ne pozabimo: ustvarjalci bogastva so tisti, ki so bistvenega pomena za razvoj in ne le organizacije za pomoč.

  Philip Claeys (NI). – (NL) Gospod predsednik, glasoval sem proti poročilu gospe Martens, vendar ne zato, ker bi menil, da je poročilo popolnoma neuravnoteženo; prav nasprotno, številne točke v poročilu so v celoti in zagotovo pravilne. Težava pa nastane, ko poročilo te vrste ne povzroči niti godrnjanja glede problema nezakonitega priseljevanja, kljub dejstvu, da gre za zelo resen problem, ko razpravljamo o težavah v zvezi s sodelovanjem z Afriko na področju razvoja.

Prav tako se mi zdi čudno, da poročilo poziva k sistemu evropske modre karte, da se odvrne prihod Afričanov iz sektorjev, v katerih so v Afriki potrebni. Vidite, to je bistveno pri celotnem sistemu modre karte. Problem pri modri karti je ta, da povzroča odtekanje možganov natančno tistih ljudi, ki so dejansko potrebni za razvoj držav v razvoju. Te ljudi vabimo k nam, zaradi česar so problemi v Afriki še hujši, odseljevanje v Evropo pa se povečuje. To je bistveno in zato bi o tem morali imeti razpravo, ne pa da je v poročilu temu namenjen zgolj en odstavek.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). (PL) – (na začetku je mikrofon bil izključen) … je celovit nabor orodja za pomoč afriškim državam pri njihovem razvoju. Gre za celovit sveženj, saj lahko le celostne rešitve dajejo kakršenkoli rezultat spričo številnih problemov, ki so se nagrmadili v Afriki.

Kakšni so dosedanji rezultati? V zadnjih nekaj letih smo priča velikemu zanimanju Kitajske za Afriko in tamkajšnjemu izvajanju ekspanzivne naložbene politike. Takšne pobude bodo prispevale k razvoju celine, vendar le pod pogojem, da bodo Afričani, zlasti lokalno prebivalstvo, v veliki meri vključeni v povečanje blaginje, ne pa delavci tujih podjetjih, ki tam vlagajo.

Evropska unija svoj uspeh dolguje postopni ukinitvi gospodarskih ovir. Podpreti mora gospodarski razvoj posameznih držav, razvijati mrežo vzajemnih povezav in povečati razpoložljivost afriških proizvodov na svetovnem trgu.

– Poročilo: Alexander Graf Lambsdorff (A6-0132/2009)

  Charles Tannock (PPE-DE). - Gospod predsednik, vzdržal sem se – skupaj z delegacijo britanskih konservativcev – glede poročila gospoda Lambsdorffa o prednostnih nalogah za 64. zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov. Moja stranka močno podpira delo ZN, čeprav se ji zdi nepopolna organizacija, potrebna reforme. V tem poročilu pa je bilo omenjenih več vprašanj, glede katerih se britanski konservativci nikakor ne strinjajo, kot sta vloga Mednarodnega kazenskega sodišča in ukinitev stalnih sedežev Združenega kraljestva in Francije v Varnostnem svetu, ki naj bi ju nadomestil en stalen sedež za Evropsko unijo. Menimo tudi, da je uporaba smrtne kazni za odrasle vprašanje vesti posameznega poslanca in glede tega nimamo političnega stališča stranke. Zato smo se v celoti vzdržali glasovanja.

– Poročilo: Maria Martens (A6-0079/2009)

  Gay Mitchell (PPE-DE). - Gospod predsednik, oglašam se v zvezi s poročilom gospe Martens.

Najprej naj povem, da Lizbonska pogodba ni neizogibna katastrofa in da je nesmiselno tako govoriti. Šestindvajset od sedemindvajsetih držav članic jo bo ali jo je ratificiralo, vključno z britanskim parlamentom. Žalostno je, da britanski poslanci ne spoštujejo svojega parlamenta z dajanjem nekaterih pripomb tukaj.

Irci so glede nekaterih vprašanj izrazili določene pomisleke in irska vlada ter parlament želita s tem v zvezi pojasnila. Če bomo ta pojasnila dobili in bodo na drugem referendumu kasneje letos ljudje glasovali „za“, ali bodo prišli sem v svojih škratovskih klobukih in se tako nezaslišano obnašali, kot so se na prejšnjem? Pustite Irski, da poskrbi za svoje zadeve. Pri tem ne potrebujemo pomoči ljudi, pri katerih je trajalo 700 let, da smo jih spravili iz naše države!

V zvezi z Lizbonsko pogodbo naj povem, da bodo v naslednji generaciji prebivalci Evropske unije predstavljali 6 % svetovnega prebivalstva. Kitajska in vse te države bodo zelo močne.

– Poročilo: Alain Hutchinson (A6-0085/2009)

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Gospod predsednik, razložila bi rada, zakaj sem se vzdržala glasovanja o poročilu gospoda Hutchinsona. Kot članica skupščine AKP-EU se strinjam, da razvojna pomoč ni vselej učinkovita. Ni dobro usklajena, administrativni stroški pa so visoki. Poročevalec pravi, da se partnerske države vedno ne strinjajo z razvojno strategijo in da je državna pomoč edini učinkovit instrument – in glede tega se strinjam – čeprav bi seveda morala biti bolj predvidljiva. Trdno sem prepričana, da moramo uskladiti predvsem prednostne naloge z drugimi dajalci finančne pomoči, kot so ZDA in države, ki podpirajo svoje nekdanje kolonije. Poročevalec je podcenil tudi vpliv kitajske naložbene politike na države v razvoju. Ta politika ne upošteva niti razvojnih ciljev tisočletja niti drugih ciljev, ampak upošteva zgolj in izključno kitajske poslovne interese.

  Nirj Deva (PPE-DE). - Gospod predsednik, čestitati želim svojemu kolegu, gospodu Hutchinsonu, za njegovo odlično poročilo, ki ga je pripravil o tej zelo pomembni temi. Komisija in Evropska unija ogromne količine denarja namenjata državam v razvoju, od tega večino Afriki. Približno 50 % Afričanov še vedno živi z manj kot 1 USD na dan, 75 % žrtev aidsa z vsega sveta pa je iz Afrike.

Glede na to zastrašujočo statistiko je prav, da bi dali večjo podporo Afriki, zagotovili čisto pitno vodo in afriškim prebivalcem omogočili trajnosten razvoj. Toda ko dajemo denar afriškim vladam, kot to sedaj počne Komisija v okviru nečesa, kar se imenuje „proračunska podpora“, bi morali vztrajati, da proračunsko podporo, dano afriškim državam, zelo strogo nadzirajo njihovi lastni parlamenti in da so finančni dogovori, ki jih Komisija sklene z afriškimi državami, na voljo kritičnemu nadzoru javnosti in pregledu v nacionalnih parlamentih afriških držav in držav AKP. To je zelo pomembno za zaščito denarja evropskih davkoplačevalcev.

– Poročilo: Maria Badia i Cutchet (A6-0093/2009)

  David Sumberg (PPE-DE). - Gospod predsednik, vsi v tem Parlamentu podpiramo umetnost in spodbujanje umetnosti in izobraževanja v svojih državah. Upam, da temu nihče ne nasprotuje.

Toda problem v zvezi s tem poročilom je, da spet poziva k perspektivi EU, kar ni ustrezno. Raznolikost Evropske unije se kaže v tem, da imajo različne nacionalne države različne kulture, različne zgodovine in različne tradicije, zaradi česar se mi zdi pomembno, da sta umetnost in izobraževanje predmet odločanja na nacionalni ravni. To ni področje vmešavanja Evropske unije ali Evropskega parlamenta.

Mislim, da se je znani citat glasil „Naj cveti tisoč cvetov“. Torej, naj cveti – najmanj – 27 cvetov v Evropski uniji, toda cvetijo naj ločeno. Prepričan sem, da bodo cveteli veliko lepše in se ohranili veliko dlje časa, če bomo to storili.

  Hannu Takkula (ALDE). - (FI) Gospod predsednik, zahvaljujem se gospe Badia i Cutchet za njeno poročilo.

V zvezi s poetičnim govorom gospoda Sumberga bi rad povedal, da je za cvet kulture zelo pomembno, če se lahko v celoti razcveti, kar vključuje tudi Evropo. Bistvenega pomena je, da poudarek pri izobraževanju ni le na znanju in izpitih, ampak da upoštevamo tudi pomen osebnostne rasti. Kultura, umetnost in šport so za razvoj celovite osebnosti izredno pomembni.

V zvezi s tem je edino pravilno državne šolske sisteme spomniti, skozi proces odprtega usklajevanja, na nujnost ohranitve višjega izobraževanja o umetnosti v urnikih, kar mora vključevati Evropo, kajti Evropa je znana po svoji raznolikosti, pluralizmu, izjemni umetniški tradiciji in kulturi. Za nas je primerno tudi, da spoznamo kulturo drugih držav in slavne evropske kulturne osebnosti z različnih področij kulture.

  Ewa Tomaszewska (UEN). - (PL) Gospod predsednik, splošen značaj evropske umetnosti nakazuje nujnost vrnitve šolam njihove vloge kot glavnih središč širjenja kulture. To je priložnost za demokratizacijo dostopa do kulture. Umetnostna vzgoja razvija občutljivost in odpira ustvarjalni potencial. Morala bi biti obvezna sestavina šolskega učnega načrta na vseh ravneh razvoja.

Evropsko leto ustvarjalnosti in inovacij je odlična priložnost za to, da umetnost ponovno postavimo na mesto, ki ji pripada – tudi v izobraževanju – in da tako lahko cenimo njeno povezovalno vlogo. Zaščita tradicionalne kulturne identitete posameznih regij in možnost seznanjanja z njimi zahvaljujoč mobilnosti, tudi na področju kulturnega izobraževanja, prav tako predstavlja priložnost za ustvarjalni razvoj.

Zato je tako pomembna vzpostavitev okvira mobilnosti skupnosti za Evropejce, ki se ukvarjajo z umetniško in ustvarjalno dejavnostjo. To je razlog za moje glasovanje za poročilo, čeprav bi želela protestirati proti hitremu postopku razprave o tem dokumentu in njegovemu sprejetju skorajda brez razprave.

  Avril Doyle (PPE-DE). - Gospod predsednik, vedno sem vsak dober šport štela za umetnost. Kot primer umetnosti v Evropski uniji bi lahko omenila zmago vseirskega ragbi moštva na stadionu Millennium v Cardiffu prejšnjo soboto, kjer smo premagali Valižane v študiji športne in umetniške odličnosti brez primere? Premagali smo tudi Angleže, Francoze, Italijane in Škote. To vseirsko moštvo je zmagalo na turnirju Six Nations – na turnirju za Grand Slam. Šport je umetnost, umetnost je šport. Priznati je treba, da je dosežek čudovit.

  Predsednik. − Gospa Doyle, če bi vedel, da boste izpostavili nagrado Lesena žlica za Italijane, vam glede te točke ne bi dal besede.

– Poročilo: Gyula Hegyi (A6-0107/2009)

  Dimitar Stoyanov (NI). – (BG) Oglašam se, da bi razložil, zakaj delegacija stranke Napad glasuje proti temu poročilu.

Razlog za to gotovo niso številne pozitivne obravnavane točke v njem z vidika preglednosti dela institucij. Jasno je, da smo za preglednost dela institucij Evropske unije, smo pa proti temu, da je to preglednost mogoče doseči le s sprejemom Lizbonske pogodbe in s ponovno uvrstitvijo te pogodbe, ki je za nas že „mrtva“, na dnevni red s številnimi novimi poročili, ki sicer sprejemajo drugačno stališče ali obravnavajo drugačno vprašanje.

Kar zadeva Lizbonsko pogodbo, smo proti njenemu sprejemu, saj odpira vrata članstvu Turčije. Članstvo Turčije v Evropski uniji pomeni gospodarsko in demografsko smrt za Bolgarijo. Zato smo glasovali proti temu poročilu.

  David Sumberg (PPE-DE). - Gospod predsednik, ko sem videl naslov tega poročila –„Aktivni dialog z državljani o Evropi“ – sem pomislil, da gre za šalo, saj je mišljeno ko bi le imeli aktivni dialog z državljani Evrope. Pri dialogu je bistveno, da ni monolog: prisluhniti je treba temu, kar pravijo državljani Evrope. Državljani Evrope na Nizozemskem, v Franciji in Republiki Irski so jasno povedali, da Lizbonske pogodbe ne želijo.

Če ta parlament in vse evropske institucije s svojimi državljani želijo imeti dialog, kar je dobra zamisel, naj nedvoumno povedo, da se bodo na dialog odzvali in prisluhnili temu, kar govorijo državljani. Gre za čisto izgubo časa, da bi ta parlament razpravljal ali poročal oziroma glasoval o zamisli glede dialoga, v primeru, da skupinsko ne priznava – kar je resnica o tem parlamentu – tega, kar mu je rečeno in se na to ne odziva. To je njegova napaka.

  Marian Harkin (ALDE). - Gospod predsednik, to poročilo je zelo pomembno – strinjam se s poročevalcem, da bi lahko bili pogumnejši in čoln potisnili nekoliko dlje.

Kot poslanka iz države, ki glasuje o vsaki posamezni pogodbi, se dobro zavedam nujnosti stalnega aktivnega dialoga z državljani. Na osnovi svojih izkušenj lahko rečem, da vse več ljudi izgublja zaupanje v institucije. EU je ogromna institucija in naša odgovornost za to, da ima dialog osrednjo vlogo pri vsem, kar počnemo, je izjemno velika.

Podpiram zlasti odstavek 32 in zahvaljujem se poročevalcu za podporo moji spremembi o tem, da bo Evropsko leto prostovoljstva leta 2011 odlična priložnost za povezovanje institucij EU z državljani.

Komisijo smo pozvali, naj predloži ustrezno zakonodajo za pripravo na leto 2011, kar so že začeli izvajati. Omogočiti moramo vsebinski dialog s 100 milijoni prostovoljcev po vsej EU in zagotoviti, da bodo njihova stališča in mnenja v ospredju vseh novih načrtov, politik in programov, kakor tudi, da bo aktivni dialog z državljani jamstvo za močno in trdno EU.

  Hannu Takkula (ALDE). - (FI) Gospod predsednik, poročilo gospoda Hegyija je odlično in potrebno. Potrebujemo aktivni dialog med evropskimi državami in državljani. Razumevanje potrebujemo na obeh straneh. Potrebujemo tudi strpnost, da smo pripravljeni poslušati, kar povedo različni ljudje. To je potrebno tudi v tem Evropskem parlamentu.

Zelo žalostno se mi zdi, da so nekateri poslanci odšli iz Parlamenta, ko je govoril predsednik Klaus, in da se je to zgodilo med trenutnim češkim predsedstvom. Ali niso pripravljeni poslušati mnenja različnih državljanov, predsednikov, institucij in posameznikov o evropskih zadevah na splošno?

Pripravljeni bi morali biti prisluhniti različnim stališčem. Potrebujemo interakcijo in dialog, tudi na ravni običajnih ljudi, ki morajo začutiti, da pri zadevah imajo besedo in da si Evropske unije ne zamišljajo kot zgolj debatnega krožka za omejeno elito. Podpiram predlog o tem, da bi bilo treba povečati aktiven in strpen vseevropski dialog na vseh ravneh. To je tisto, kar resnično potrebujemo.

  Nirj Deva (PPE-DE). - Gospod predsednik, v času gospodarske krize se je zgodilo nekaj zelo čudnega na poti v forum, kot so nekdaj rekli. Evropejci se niso obrnili na Evropsko unijo, da bi jim pomagala iz gospodarske krize. Obrnili so se na svoje države članice in nacionalne vlade, da bi jih obvarovali pred gospodarsko krizo. Človek, ki trdi, da je rešil svet, naj bi prišel sem čez nekaj ur, vendar če to pustimo ob strani, se državljani držav (ki jim je bilo rečeno, da so tudi državljani Evrope) obračajo na nacionalne vlade – v Parizu ali Londonu ali Washingtonu ali Rimu – da jih rešijo in ne na večjo entiteto, imenovano EU.

Ali lahko vprašam, zakaj se je to zgodilo? Ali naj rečem tistim, ki neprestano govoričijo o EU kot o imenitnem stroju, da si zastavijo to vprašanje? Lahko vam podam odgovor. Odgovor je, da ni ljudstva, da ni povezave med institucijami EU in ljudmi. Ljudje rešitev še vedno iščejo pri svojih nacionalnih vladah.

  Ewa Tomaszewska (UEN). - (PL) Gospod predsednik, protestiram proti načinu obravnave tega poročila. Krepitev zaupanja državljanov držav članic EU v evropske institucije ne pomeni samo seznanjenosti z njihovimi strategijami in aktivnostmi, kar pa pogosto manjka. Gre predvsem za občutek, da obstaja soodločanje, da obstaja možnost za to, da se sliši glas ljudi v EU in da pravice, ki jih dajejo Pogodbe, niso bile kršene.

Razprava evropskih državljanov, organizirana v vseh državah članicah EU, je najboljši način, da se ljudem pokaže, kako je Evropska unija zares odvisna od državljanov držav, ki jo sestavljajo. To je najboljši način za preprečitev, da bi se kakih 100 ljudi, vključenih v pripravo najpomembnejših nalog, ki jih institucije EU morajo izvajati v imenu vseh Poljakov, čutilo prevarane. Seznam zahtev bi bilo treba temeljito preučiti. To velja tudi za dokumente, ki jih pripravljajo udeleženci razprave iz drugih držav. Blokiranje prave razprave o vprašanju dialoga z državljani na forumu Evropskega parlamenta je zato toliko bolj presenetljivo.

  Martin Callanan (PPE-DE). - Gospod predsednik, to poročilo zadeva aktivni dialog z državljani, najboljši način aktivnega dialoga z evropskimi državljani pa temelji na poslušanju tega, kar povedo na demokratičnem glasovanju. Velika ironija je, da ta parlament sprejema to poročilo, hkrati pa popolnoma ignorira posamezne demokratične odločitve, ki so bile sprejete v državah članicah. Nič čudnega, da je Evropska unija tako nepriljubljena v mojem volilnem okrožju severovzhodne Anglije in drugje po Evropi. Njena ideja o demokratičnem dialogu je le en način: EU ne prisluhne temu, kar imajo ljudje povedati in jim govori, o čem lahko razmišljajo in kako lahko glasujejo.

Če se ozremo več kot 10 let nazaj, vidimo, da so Francija, Nizozemska in sedaj Irska – dvakrat – vse glasovale, da bi upočasnile večje evropsko povezovanje, EU pa je njihovo mnenje popolnoma ignorirala.

Če se upošteva mnenje le tistih NVO, ki se financirajo s sredstvi EU, ali lahko to odraža javno mnenje volivcev? Najboljša vrsta dialoga z državljani je, ko na svobodnih demokratičnih volitvah in referendumih povedo svoje mnenje.

  Syed Kamall (PPE-DE). - Gospod predsednik, zares menim, da gre za napačno razumevanje, ko govorimo o aktivnem dialogu z državljani o Evropi, kajti pogosto dialog z državljani zamenjamo z dialogom s civilno družbo. Dialog z državljani velikokrat zamenjamo z dialogom z organizacijami, ki jih bodisi v celoti bodisi delno financira Komisija. Dejansko imamo institucije EU, ki se pogovarjajo z organizacijami, ki jih financira Komisija, kar na koncu pomeni denar davkoplačevalcev.

Ko torej državljanom damo pravico, da povedo svoje mnenje – kot smo jim jo dali glede ustave v Franciji in na Nizozemskem ter glede Lizbonske pogodbe na Irskem – in rečejo „ne“, kaj storimo? Popolnoma ignoriramo rezultat glasovanja! Ko so ljudje rekli „ne“, dialog ne pomeni, da jih prisilite, da vedno znova in znova glasujejo, dokler ne dobite rezultata, ki ga želite. To ni dialog. To pomeni odreči se demokraciji. Čas je, da se zares vključimo v aktivni dialog z državljani.

  Jim Allister (NI). - Gospod predsednik, po petih letih v tem parlamentu je v poročilih malo, kar me lahko preseneti. Povedati pa moram, da me je osupnila čisto navadna aroganca vidikov tega poročila in preračunljiva žalitev tistih, ki si drznejo ne strinjati se s servilno podporo evropskega projekta. Napisati – kar to poročilo navaja – da obstaja večja verjetnost za to, da manj izobraženi bolj nasprotujejo nadaljnjemu evropskemu povezovanju, je nesramna žalitev in aroganca neverjetnih razsežnosti.

Resnica je, da obstaja večja verjetnost za to, da proti glasujejo tisti, ki se jim je dalo prebrati ustavo EU ali Lizbonsko pogodbo in se s tem seznaniti. Tisti, pri katerih obstaja večja verjetnost, da bodo glasovali za – kot so komisarji – se nikoli niti ne potrudijo, da bi dokumente prebrali in enostavno sprejmejo propagando. Zato zavračam žalitev, ki izhaja iz tega poročila.

Ali smem kot odgovor na prvi izbruh gospoda Mitchella – njegov republikanski izbruh o tem, kako je trajalo 700 let, da so se z otoka Irske znebili vseh Britancev – reči, da bi moral biti vesel, ker jim ni v celoti uspelo, saj je za zmago na prvenstvu Six Nations v ragbiju potreboval pomoč nekaterih britanskih državljanov iz Severne Irske.

  Neena Gill (PSE). - Gospod predsednik, stežka sem glasovala za to, vendar ne zaradi nesmisla, ki smo ga pravkar slišali z druge strani Parlamenta, ampak ker imam, podobno kot poročevalec gospod Hegyi, tudi sama pomisleke.

Razvodenitev tega poročila so povzročili tisti v Parlamentu, ki ne želijo imeti aktivnega dialoga z državljani Evrope. Zame aktivni dialog ne pomeni bleščečih brošur in prepričana sem, da je Komisiji na tem področju spodletelo. Ni ji uspelo, da bi se aktivno vključila in povezala z državljani. Ni ji uspelo, da bi zagotovila boljše razumevanje dejstva, da delo, ki se izvaja na ravni EU, zadeva številna realna vprašanja, ki vplivajo na vsakdanje življenje državljanov. Upam, da bo posledica tega poročila ta, da bo to vprašanje ponovno odprla in našla bolj domiselne načine za njegovo reševanje.

– Poročilo: Wojciech Roszkowski (A6-0042/2009)

  Jim Allister (NI). - Gospod predsednik, pozdravljam to poročilo, ker sproža vprašanja, o katerih je treba razpravljati.

Podpiram predvsem poročevalčevo prepričanje, da ukrepi za razvoj podeželja ne smejo povzročiti odtekanja virov, namenjenih za neposredna plačila kmetom. Zato se tudi sam sprašujem, ali mora financiranje razvoja podeželja sploh biti povezano s skupno kmetijsko politiko, saj to zagotovo pomeni, da bodo kmetje prikrajšani za prejšnje načine financiranja. Če bi namesto tega bil sestavni del kohezijskega financiranja, priložnosti za krajo sredstev za financiranje kmetijstva ne bi bilo.

Zato pozdravljam izjavo v poročilu, da bi glavni poudarek podpornih ukrepov v okviru politike razvoja podeželja moral biti na prebivalstvu, zaposlenem v kmetijstvu. To ravnovesje so porušili številni programi razvoja podeželja, tudi tisti, ki so vplivali na mojo regijo, Severno Irsko.

– Poročilo: Dagmar Roth-Behrendt (A6-0484/2008)

  Kathy Sinnott (IND/DEM). - Gospod predsednik, glasovala sem za to poročilo in ga pozdravljam. Dolgo smo bili prepričani, da nas prizadene le tisto, kar pogoltnemo. Mislim, da delo, opravljeno v tem poročilu, zares izpostavlja dejstvo, da vse, kar nanesemo na našo kožo, gre v naš sistem enako učinkovito kot tisto, kar pojemo.

Številne bolezni, ki prizadenejo zlasti ženske, kot so rak dojk, fibromialgija, mialgični encefalomielitis itd., naraščajo. Mislim, da bi sedaj morali iti dlje in ne le zagotoviti, da bo kozmetika varnejša, ampak bi morali zares začeti raziskovati povezavo med nekaterimi kozmetičnimi sestavinami in boleznimi te vrste, ki prizadenejo ženske ter razviti varnejšo kozmetiko, saj kozmetične izdelke želimo vsi še naprej uporabljati.

  Neena Gill (PSE). - Gospod predsednik, pozdravljam to poročilo, saj je testiranje kozmetičnih izdelkov vprašanje, ki zadeva številne volivce v moji regiji, West Midlandsu, in o njem sem prejela veliko korespondence. To poročilo pozdravljam, ker postavlja vseevropske standarde uporabe potencialno škodljivih materialov in standarde za preverjanje izjav proizvajalcev kozmetike, vendar pa potrebujemo tudi podobne standarde za izjave glede preskusov na živalih. Ko smo nazadnje obravnavali to poročilo, smo se ukvarjali s preskusi na živalih za znanstvene namene. Sedaj imamo dobro orodje za povečanje ozaveščenosti kupcev o tem, kar se uporablja v kozmetiki in ga lahko še izboljšamo z osredotočenostjo na preskuse na živalih.

– Poročilo: Daciana Octavia Sârbu (A6-0076/2009)

  Kathy Sinnott (IND/DEM). - Gospod predsednik, glasovala sem za to poročilo in za večji nadzor nad biocidnimi pripravki, vendar pa sem to priložnost želela izkoristiti za to, da bi poudarila, da smo na Irskem zakonito v vodo spustili strupeno onesnaževalo – biocidni pripravek, ki se imenuje fluorid. Čestitam Komisiji, da je sprožila posvetovalni postopek, v okviru katerega so dobrodošli znanstveni članki, mnenja javnosti itd. o vprašanju onesnaževanja pitne vode s strupeno sestavino, ki se imenuje fluorid.

– Poročilo: Zsolt László Becsey (A6-0121/2009)

  Avril Doyle (PPE-DE). - Gospod predsednik, glasovala sem proti temu poročilu, ker menim, da je oslabilo predlog Komisije o uporabi višjih trošarin za predelane tobačne izdelke. Študije nenehno kažejo, da je obdavčitev najučinkovitejši in trajni način vplivanja na vedenje ljudi, da opustijo porabo tobaka.

Študije na University College Cork so pokazale, da se je po uveljavitvi popolne prepovedi kajenja na delovnem mestu leta 2004 v naslednjem letu število bolnikov zaradi srčne kapi znižalo za 11 %. Irska ima tudi najvišjo trošarino za tobak v Uniji, ki znaša 4,99 EUR na škatlico z 20 cigareti, cena pa je višja od 8 EUR za škatlico.

Kombiniran pristop z odvračalnimi cenami in davčno politiko, prepovedmi kajenja, kampanjami za izobraževanje javnosti in večjim dostopom do odvajanja z nikotinskimi nadomestki ima neštete zdravstvene prednosti za ljudi, ki želijo prenehati kaditi, za splošno javnost pa posledično prinaša izboljšanje na področju zdravja.

Češka republika je edina država članica EU, ki še mora ratificirati Okvirno konvencijo Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom, pa vendar je tobak odgovoren za več kot milijon smrtnih primerov v EU. Ali lahko vi, kot predsednik našega parlamenta, češko predsedstvo v imenu nas vseh zaprosite, da to resno opustitev pred koncem njihovega predsedovanja popravijo?

– Poročilo: Maria Martens (A6-0079/2009)

  Richard Corbett (PSE). - Gospod predsednik, zdi se, da številni na drugi strani postopek obrazložitve glasovanja uporabljajo pri različnih poročilih, da lahko namesto tega govorijo o ratifikaciji Lizbonske pogodbe. Pri tem podajajo neutemeljene trditve, da so se ljudje izrekli proti Lizbonski pogodbi in da jim mi ne želimo prisluhniti.

Ne glede na dejstvo, da je ratifikacija Lizbonske pogodbe stvar držav članic in ne nas, je to seveda popolnoma napačno. Ena država članica je rekla „ne“, mi pa smo in moramo temu prisluhniti. Druge države članice so navedle, da so pripravljene prisluhniti razlogom za ta „ne“, ga upoštevati in se na tej osnovi premakniti naprej. Ko gospod Dover ne priznava razlike med Ustavno pogodbo in Lizbonsko pogodbo in pravi, da sta Francija in Nizozemska to pogodbo zavrnili, pri tem raje pozabi omeniti tiste države, ki so imele referendume v podporo Pogodbi.

Ne želimo poslušati le enoznačnih argumentov. Slišati želimo obe strani in zapolniti vrzel ter poiskati rešitev, sprejemljivo za vse države članice. Oni pa želijo poslušati le tiste, ki glasujejo „ne“. Oni so krivi za to, da se narodom Evrope ni prisluhnilo. Oni ne sprejemajo demokratičnih rezultatov, ampak le rezultat, ki ustreza njim in ne vsem državam članicam.

– Poročilo: Cristiana Muscardini (A6-0054/2009)

  Marian Harkin (ALDE). - Gospod predsednik, v celoti podpiram uvodno izjavo 5 tega poročila. Trenutno sem vključena v tak primer na Irskem, ko je mati pobegnila od doma v Nigeriji s svojima dvema hčerkama, potem ko je njena najstarejša hči umrla zaradi pohabljanja ženskih spolnih organov. Njen primer je sedaj pred Evropskim sodiščem za človekove pravice in Sodišče je irski vladi pisalo, naj primer bodisi zagovarja bodi doseže tako imenovano mirno poravnavo.

Uvodna izjava 5 navaja, da pohabljanje ženskih spolnih organov pomeni kršitev človekovih pravic in da je naraščajoče število prošenj za azil, ki jih vlagajo starši, upravičeno zaradi nevarnosti, ki so ji lahko izpostavljeni v svoji državi, če ne dajo soglasja, da bi njihov otrok bil podvržen pohabljanju ženskih spolnih organov. Upam, da bo Sodišče za človekove pravice pri izreku sodbe v tej zadevi upoštevalo našo izjavo.

Prav tako se strinjam z gospodom Corbettom o tem, da je danes tu bilo veliko govora o demokraciji, toda – za tiste, ki si vzamejo čas in se potrudijo – lahko povemo, da seštevek ljudi, ki so glasovali o Ustavni pogodbi in Lizbonski pogodbi na vseh referendumih v Evropi, kaže, da je več kot 27 milijonov Evropejcev reklo „da“, 24 milijonov pa „ne“. To je delujoča demokracija.

  Eleonora Lo Curto (PPE-DE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zahvaljujem se vam za besedo. Izraziti želim svojo polno podporo spričo pozornosti, ki jo je ta parlament danes namenil tako pomembnim vprašanjem, kot so pravica do zdravja, pravica do spolne identitete, pravica do zaščite duševnega zdravja ter telesna in duševna nedotakljivost žensk, kar se zaradi ginofobičnih dejanj zelo pogosto krši.

Evropa izstopa s svojo zavezo za človekove pravice, kot je povedala poslanka pred menoj. Otroci in ženske umirajo prav zaradi takih dejanj, ki so popolnoma nesprejemljiva. Evropa ravna pravilno, ko se na ta način zavezuje in izkazuje veliko odgovornost, ki jo prevzema v poskusu zagotavljanja ustrezne uskladitve zakonov.

  Kathy Sinnott (IND/DEM). - Gospod predsednik, želela bi glasovati za poročilo gospe Muscardini o pohabljanju ženskih spolnih organov, saj sem veliko let podpirala prepoved te barbarske prakse, podpiram pa tudi primere družin, saj so v nevarnosti, da bodo podvržene temu dejanju, če se vrnejo v svojo domovino.

Kot pa se običajno dogaja, kolegi težak položaj pohabljenih deklet in žensk izkoriščajo za ponovno promocijo splava z vrinjenjem mantre o „spolnih in reproduktivnih pravicah“ v to poročilo.

(Po popravku glasu gospoda Mitchella o tem poročilu, ki odraža končno besedilo, njegova ustna obrazložitev glasu ne velja več.)

– Poročilo: Vasco Graça Moura (A6-0092/2009)

  Milan Gaľa (PPE-DE). – (SK) Gospod predsednik, zahvalil bi se rad svojemu kolegu iz Odbora za kulturo in izobraževanje, gospodu Graça Moura, za njegovo delo pri pripravi tega poročila, ki sem ga pri glasovanju podprl. Zadeva dokumente, ki smo jih v Evropskem parlamentu že obravnavali. Širitev je prispevala k jezikovni raznolikosti EU. Danes govorimo 23 jezikov in več kot 60 narečij v regijah ali skupinah.

Globalizacija in izseljevanje sta prispevala k široki paleti jezikov, ki jih dnevno uporabljajo Evropejci. Jezikovna raznolikost je zato nedvomno ena od največjih značilnosti Evropske unije, ki vpliva na družbeno, kulturno in poklicno življenje njenih državljanov, kakor tudi na gospodarske in politične aktivnosti držav članic. Obvestilo Komisije na tem področju se mi zato zdi izredno pomembno. Strinjam se s poročevalcem, da jezikovna in kulturna heterogenost EU pomeni ogromno konkurenčno prednost in da moramo podpirati programe za jezikovno izobraževanje in kulturno izmenjavo med šolami.

  Michl Ebner (PPE-DE) . – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v zvezi s poročilom gospoda Graça Moura moram povedati, da je naš kolega opravil odlično delo. Postaviti sem želel le vprašanje o pravilnosti postopka glede tega sistema – gospa Muscardini je to vprašanje danes že sprožila – in upam, da boste prenesli naše prošnje, da ne bi smelo biti mogoče na glasovanje dati nečesa, kar predstavlja dvoje praktično enakih poročil in na ta način kaznovati poročevalca. To se je meni v tem primeru zgodilo in si tega nisem želel.

Prav zaradi tega bi ponovno želel poudariti zelo pozitivno delo, ki ga je opravil naš kolega, gospod Graça Moura, čeprav je druga resolucija, za katero sem tudi glasoval, kasneje bila sprejeta. Moje glasovanje ne pomeni negiranja poročila gospoda Graça Moura; ravno nasprotno.

  Hannu Takkula (ALDE). - (FI) Gospod predsednik, najprej se želim zahvaliti gospodu Graça Moura za njegovo odlično delo. Iskreno se posveča tem jezikovnim vprašanjem, in popolnoma drži, da je jezik temeljna pravica. Jezik je bistvo identitete človeka in zato v Evropski uniji moramo spodbujati večjezičnost.

Namesto za prvotno poročilo smo glasovali za alternativno. Sam sem sodeloval pri pisanju alternativne resolucije in prav je, da omenim, zakaj smo začeli pripravljati alternativo odličnemu delu gospoda Graça Moura. Razlog zanjo je bila predvsem želja po zagotovitvi statusa manjšinskih jezikov.

Kot pravijo, smo mi v Evropi močni le toliko kot naš najšibkejši člen – kar so ljudje v naši družbi, ki so v najslabšem položaju. Zato moramo storiti vse, da manjšinske skupine, na primer ljudstvo Sami v moji državi, Finski, ohranijo pravico do uporabe maternega jezika in osnovnih storitev v lastnem jeziku. Prevzeti moramo odgovornost zanje, tako kot to počnemo za vsa druga avtohtona ljudstva. Zato je zelo pomembno, da Evropska unija opravi svojo kulturno dolžnost in zagotovi obstoj vseh jezikov, tudi manjšinskih.

  Frank Vanhecke (NI). – (NL) Gospod predsednik, čeprav je alternativna resolucija o večjezičnosti v Evropi, ki je na koncu bila sprejeta, bila veliko boljša od prvotnega besedila, ki smo ga prejeli, sem po tehtnem premisleku vseeno glasoval proti njej; navsezadnje obe resoluciji, sprejeta in prvotna, pozivata k promociji evropske agencije za jezikovno raznolikost. Čeprav zvenita dobro in bi se načeloma z njima lahko strinjal, sem med prebiranjem ugotovil, da naj bi se, na primer, neevropske priseljence spodbujalo, da tukaj še naprej uporabljajo svoj materni jezik, da Evropski parlament celo poziva, naj se materni jeziki tujih manjšin ali manjšin tujega porekla, vključijo v šolske programe in da naj države članice ne le spodbujajo uporabo prvotnih jezikov, ampak da zlasti spodbujajo uporabo glavnega jezika priseljencev. Žal mi je, ampak to je norost. Posledica bo ravno nasprotno od prilagajanja in asimilacije. To je tudi v nasprotju s tem, kar je dejansko potrebno v evropskih državah.

  Philip Claeys (NI). – (NL) Gospod predsednik, tudi jaz sem glasoval proti poročilu o večjezičnosti. Čeprav ostajam prepričan podpornik spodbujanja večjezičnosti, pa prvotno poročilo in sprememba, ki je na koncu bila sprejeta, navajata več stališč, ki so problematična, če bi se izvajala v praksi. Poročilo na primer želi spodbujati priseljence, da še naprej uporabljajo svoje prvotne jezike, kar je v številnih državah članicah samo po sebi problematično, saj se jezika svoje države gostiteljice ne naučijo zadovoljivo, to pa ima določene posledice.

Drug potencialen problem je način, po katerem poročilo obravnava države članice z več kot enim uradnim jezikom. Upoštevati je seveda treba specifične situacije, kot je tista v Belgiji, kjer je vsaka regija, z izjemo Bruslja, uradno enojezična. V Flandriji se spopadamo s problemom velikega števila francosko govorečih priseljencev, ki se ne želijo prilagoditi nizozemsko govoreči Flandriji, toda naloga Evrope ni, da se tam vmešava in obljublja raznorazne neobstoječe pravice.

  Mario Borghezio (UEN). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, strinjam se z mnogimi zadržki, navedenimi v tem poročilu glede tega, kako Evropska unija spodbuja nadaljnjo uporabo in razvoj prvotnih jezikov – čeprav je splošna filozofija poročil vredna pozornosti in podpore – in sicer zato, ker danes, kljub tem legitimnim vprašanjem, stojimo pred še večjo nevarnostjo, in to je izumiranje evropskih jezikov zaradi prisilne uporabe standardizirane govorjene in pisne angleščine v tem parlamentu in drugje. Ta nevarnost je zelo resna in jo je treba obravnavati.

Ne smemo pozabiti na pravice lokalnih jezikov. Nacionalni jeziku izumirajo: težave imajo z izražanjem, toda lokalni jeziki izginjajo na zares sramoten način, čeprav bi morali biti zaščiteni, kot je primer v Italiji s federalistično reformo, ki jo poskušamo predlagati in izpeljati.

Ali Evropska unija stori vse, kar je potrebno za zaščito lokalnih jezikov? Malo prej smo poslušali gospo Lo Curto. Zagotovo bi jo bilo včasih zelo lepo poslušati, kako govori v čudovitem sardinskem jeziku, saj sem prepričan, da ga zna. Sam bi včasih rad spregovoril v piemontskem jeziku, toda v knjižnici našega parlamenta ni kulturnih dokumentov, revij in drugega v zvezi z jeziki kulturne identitete ali lokalnimi jeziki.

Bolj kot za zaščito pred standardizacijo jezikov tretjih držav bi Evropa morala skrbeti za naše manjšine in naše lokalne jezike.

  Eleonora Lo Curto (PPE-DE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, gospod Borghezio, sem Sicilijanka in Sicilija je zibelka in dežela pomembne civilizacije in kulture; upamo, da si bo lahko oblikovala prihodnost, ki se začne z neodvisnostjo in zato se lahko samo strinjam z nujnostjo posvečanja večje pozornosti maternim jezikom, ki bi se jih morali bolj učiti, predvsem pa se učiti, kako jih prenašati na naše otroke.

Razmišljam predvsem o zgodovini izseljevanja v Italiji, kakor tudi v drugih državah in menim, da se danes dogaja ali pa se lahko zgodi, da se nove generacije Sicilijancev – ali Benečanov, Sardincev in nešteto drugih v Evropi, ki so v preteklosti šli skozi ta proces – ne spominjajo oziroma ne znajo več govoriti sicilijansko, beneško oziroma sardinsko.

V prizadevanju, da bi to veliko institucionalno gledališče Evrope postalo tudi zibelka takih raznolikosti in takih avtonomnih identitet, kot so tiste, za katere upam, da jih bomo v Evropi regij v prihodnosti znali ceniti, pozivam, gospod predsednik, da se vedno več ljudi proslavi tudi z uporabo naših jezikov.

  Avril Doyle (PPE-DE). - Gospod predsednik, pri glasovanju o tem poročilu sem se vzdržala iz dveh razlogov, čeprav se popolnoma strinjam z naslovom „Večjezičnost: prednost Evrope in skupna zaveza“.

Danes smo tukaj slišali, da poročilo obravnava „določene nacionalne razprtije v Španiji“. Zelo skeptična sem glede uporabe razprave o večjezičnosti in promociji jezika kot pretveze, nadomestka ali orodja političnega barantanja v zvezi z različnimi nacionalnimi vprašanji v vseh državah članicah, in kaže, da se je to zgodilo pri delu razprave glede tega na odboru in tukaj.

Ne napadam nobenih pravic govorcev manjšinskih jezikov. Pravzaprav jih v celoti podpiram in zares mislim, da moramo spoštovati pravico naših državljanov EU, katerih prvi jezik je manjšinski jezik. Za te jezike mora biti mesto v Evropskem parlamentu, vendar ne nujno kot uradni jeziki, zlasti kadar ti državljani enako tekoče govorijo angleščino – kot v našem primeru. Sodelovanje v pomembnih razpravah na plenarnem zasedanju ali v odborih v manjšinskem jeziku, ki ga je nato pasivno treba prevesti v več kot 20 drugih jezikov, ogroža celoten namen demokratične razprave zaradi izgubljenih odtenkov pri prevodu in morda celo napačnega razumevanja. Naš demokratična naloga tukaj je prepričati kar največ ljudi z našimi stališči, problem zagotavljanja zadostnega števila ustrezno usposobljenih tolmačev pa je popolnoma druga zadeva. Zaradi teh dveh razlogov sem se vzdržala.

- Poročilo: Lambert van Nistelrooij (A6-0083/2009)

  Michl Ebner (PPE-DE) . – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, povedal bi rad, da sem glasoval za poročilo gospoda van Nistelrooija, toda to priložnost bi rad izkoristil, da pred nekaj gledalci, ki so ostali, povem, da bi namesto tega, da po Evropski uniji in svojih volilnih okrožjih slabo govorijo o Uniji, tisti poslanci tega parlamenta, ki so danes tako odkrito kritizirali Evropsko unijo in njeno postopkovno metodo, morali predložiti veliko bolj objektivne informacije, kar bi ustvarilo popolnoma drugačno vzdušje.

Kar zadeva poročilo gospoda van Nistelrooija, je kohezijska politika bila zasnovana v skladu s prav temi smernicami za zagotavljanje solidarnosti in sodelovanja, menim pa, da bi zlasti v času krize, evropske regije – ne le države, ampak tudi regije – morale sodelovati, krepiti svoj položaj in izboljšati kakovost življenja svojih prebivalcev. Prav zaradi tega si je poročilo gospoda van Nistelrooija zelo zaslužilo mojega glasu za.

  Rumiana Jeleva (PPE-DE). – (BG) Glasovala sem za poročilo o teritorialni koheziji, ker sem trdno prepričana, da bi ta koncept bilo treba razviti in uporabiti kot horizontalno načelo v podporo vsem politikam in ukrepom Skupnosti.

V današnji razpravi o kohezijski politiki smo pozvali k znatni okrepitvi neposrednega vključevanja regionalnih in lokalnih organov oblasti v načrtovanje in izvajanje ustreznih programov v naslednjem programskem obdobju. Politike Evropske unije, zlasti kohezijska politika, so upravljanje iz pogosto centraliziranega sistema preoblikovale v vse bolj celovit sistem na več ravneh.

Zato menim, da je države članice treba spodbujati k uvedbi sistema teritorialnega upravljanja, ki temelji na celovitem pristopu od „spodaj navzgor“, kar omogoča tudi aktivnejše sodelovanje državljanov. Pozivam države članice, da začno razmišljati o tem, kako lahko v svojih nacionalnih programih in politikah okrepijo in bolje podprejo koncept teritorialne kohezije.

Zato sem prepričana, da so osnovna načela usklajenega razvoja in partnerstva med mesti in podeželjem izrednega pomena in da jih je treba dosledno upoštevati.

  Marusya Ivanova Lyubcheva (PSE). – (BG) Poročilo o teritorialni koheziji sem podprla, saj se zavedam, da gre za politiko, ki je izredno pomembna za vsako regijo v Evropski uniji.

Sredstva iz kohezijskih skladov, skupaj z nacionalnimi viri, lahko celo najbolj zaostale regije spremenijo v dobro razvite in jih privedejo do ravni razvitih regij. To je za mojo državo, Bolgarijo, izrednega pomena. V fazi načrtovanja je prav tako pomembno, da se vsa sredstva razporedijo pošteno in da se načelo kohezije uporabi v vseh prednostnih politikah Evropske unije.

Z upoštevanjem vseh dejavnikov, ki vplivajo na usklajen regionalni in socialni razvoj, moramo najti najprimernejše mehanizme, da nekaterim novim državam članicam na nižji stopnji razvoja lahko damo priložnost za dohitevanje drugih.

V fazi načrtovanja potrebujemo jasna merila, da se prepreči kaznovanje katerekoli države, saj prav v fazi načrtovanja potekajo neustrezna in neučinkovita razporejanja, ki nato vplivajo na kakovost življenja državljanov.

  Marian Harkin (ALDE). - Gospod predsednik, želela bi čestitati gospodu van Nistelrooiju za njegovo poročilo. Podpreti želim predvsem odstavek 42, ki poziva k oblikovanju resničnih partnerstev med vse stranmi, vključenimi v regionalni in lokalni razvoj na ravni EU ter na regionalni in lokalni ravni.

To je predpogoj za doseganje teritorialne kohezije. Velikokrat se je izkazalo, da vključevanje lokalnih razvojnih skupin in NVO v izvajanje regionalnega razvoja in teritorialne kohezije prinaša resnično dodatno ekonomsko in socialno vrednost. Glede na to, da teritorialne kohezije med našimi regijami ne dosegamo, je bistvenega pomena, da takšna partnerstva vzpostavljamo in jih spodbujamo.

- Poročilo: Miroslav Mikolášik (A6-0108/2009)

  Marian Harkin (ALDE). - Gospod predsednik, podpreti želim odstavek 22, ki – tako kot poročilo gospoda van Nistelrooija – poziva države članice, da okrepijo načelo partnerstva v svojih programih za tekoče obdobje in v skladu s členom 11 Splošne uredbe o ESRR, ESS in kohezijskem skladu.

Mi v Parlamentu te predpise pišemo, države članice jih morajo izvajati, Komisija pa njihovo izvajanje nadzirati. Nedavno poročilo o vključevanju NVO in drugih v razvoj, izvajanje in nadziranje strukturnih skladov v novih državah članicah nosi naslov „Iluzija vključenosti“, in mislim, da naslov pove vse. Države članice in Komisija ne prevzemajo svojih odgovornosti. V Parlamentu si moramo še naprej prizadevati, da bodo to storile.

- Poročilo: Zsolt László Becsey (A6-0041/2009)

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Glasovala sem za zbirko poročil kolegov poslancev, ki kritizirajo ovire pri izvajanju kohezijske politike. Spregovoriti bi želela predvsem o poročilu gospe Krehl. K današnji razpravi bi želela dodati, da so naši kolegi poslanci pozabili omeniti, da smo pred dvema tednoma sprejeli sveženj ukrepov za oživitev gospodarstva. To je bil sveženj ukrepov, o katerem sta dogovor dosegla češko predsedstvo in Komisija. Pod pritiskom Evropskega parlamenta je Komisija tudi pripravila jasne predloge za poenostavljanje uprave, predvsem pa je uvedla visoko stopnjo prožnosti, ki bo sedaj vsakomur omogočila črpanje denarja iz strukturnih skladov za prenos virov med programi ali celo za uporabo teh virov za pokritje posojil, kar je še posebej pomembno za nove države članice. Naslednje poročilo v tem svežnju, ki zadeva mikrokredit, to seveda še bolj podpira. Obžalujem le, da nimamo jasnih smernic za usklajevanje predpisov o uporabi mikrokredita, kar bi bilo zlasti koristno za male podjetnike in lokalne organe.

  Marian Harkin (ALDE). - Gospod predsednik, zelo podpiram to poročilo, omembo kreditnih zadrug in priznanje njihovega prispevka k zagotavljanju mikrokreditov. Kreditne zadruge kot neprofitne organizacije igrajo edinstveno vlogo pri zagotavljanju mikrokredita mnogim, ki ga pri številnih drugih finančnih institucijah ne bi dobili. Vem, da kreditne zadruge v vseh evropskih državah niso močne, so pa močne v številnih državah in imajo rezerve v višini, ki presega 40 milijard EUR. Kreditne zadruge s skoraj 180 člani po vsem svetu imajo rezerve, ki presegajo 1100 milijard USD.

V času, ko številni ljudje izgubljajo zaupanje v bančne institucije, neprofitne finančne institucije predstavljajo sprejemljivo alternativo in potrebujejo našo pomoč. Še posebej jih je treba vključiti v program JASMINE, tako da bodo kot ponudnice mikrofinančnih storitev imele dostop do poslovnih podpornih storitev, kot so mentorstvo, usposabljanje, svetovanje, financiranje, izobraževanje itd.

Na koncu še pojasnilo glede poročila gospe Muscardini: mislim, da smo za spremembo 1 glasovali in jo sprejeli, v njej pa se je izraz „spolne in reproduktivne pravice“ spremenil v „spolno in reproduktivno zdravje“. V zvezi s tem se ne strinjam s svojimi irskimi kolegi, ki so prej govorili o tej zadevi.

  Predsednik. − Gospod Kamall, kot vidite, ste edini v tem parlamentu!

  Syed Kamall (PPE-DE). - Gospod predsednik, najprej se zahvaljujem vam in vsem tolmačem za potrpežljivost v tem zelo dolgem sklopu obrazložitev glasu.

Mislim, da je v celotnem Parlamentu soglasje o prednostih mikrokredita: gre za vprašanje, o katerem soglašata levica in desnica v Parlamentu.

Dovolite, da v tej fazi izrazim spoštovanje zlasti dvema organizacijama. Prva je Opportunity International, ki jo vodi nekdanji guverner centralne banke neke afriške države, pri mikrokreditu pa uvaja profesionalen pristop, ki je na žalost včasih manjkal. Druga je organizacija s svojo odlično spletno stranjo – www.kiva.org – ki omogoča posojila v višini zgolj 25 USD za posameznike do večjih mikrokreditov za podjetnike po vsem svetu, še posebej v državah v razvoju, kar jim omogoča ustvarjanje blagostanja in delovnih mest v svojih lokalnih skupnostih.

Povedati bi želel, da moramo poskrbeti za to, da lokalne in nacionalne vlade ter EU ne iztisnejo majhnih ponudnikov mikrokreditov, ki jih upravljajo skupnosti ali pa so zasebni. Podobne primere poznam v svojem volilnem okrožju v Londonu, kjer je lokalna oblast iztisnila organizacije v upravljanju skupnosti.

Na splošno pa mislim, da se lahko strinjamo, da je mikrokredit odlična stvar za pomoč podjetnikom v revnejših državah.

Pisne obrazložitve glasovanja

- Poročilo: Paolo Costa (A6-0071/2009)

  Bogusław Liberadzki (PSE), v pisni obliki. – (PL) Glasoval sem za poročilo o predlogu za sklep Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Vlado Nepala o nekaterih vidikih zračnega prevoza.

Strinjam se s predlogom poročevalca o sklenitvi tega sporazuma.

Mislim, da so spremembe v zvezi s klavzulo o določitvi, obdavčitvijo letalskega goriva in določanjem cen upravičene v primerjavi z obstoječimi dvostranskimi sporazumi.

Upam, da bo medsebojno zaupanje v sisteme druge strani izvajanje sporazuma spodbudilo.

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (PL) Glasoval sem za poročilo gospoda Coste o Sporazumu ES-Nepal o nekaterih vidikih zračnega prevoza.

Strinjam se s poročevalcem, da mora za tarife, ki jih zaračunajo letalski prevozniki, pooblaščeni v Nepalu za prevoz potnikov in blaga, ki se v celoti odvija znotraj Evropske unije, veljati zakonodaja Evropske skupnosti. Sem tudi za obdavčitev letalskega goriva za letalski prevoz na ozemlju Skupnosti.

- Poročilo: Geringer de Oedenberg (A6-0130/2009)

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za poročilo gospe Geringer de Oedenberg o kmetijskih ali gozdarskih traktorjih na kolesih.

Dejansko se strinjam s predlogom Komisije za kodifikacijo veljavnih zakonodajnih besedil, vključno s tehničnimi prilagoditvami.

- Poročilo: Geringer de Oedenberg (A6-0129/2009)

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za poročilo gospe Geringer de Oedenberg o sistemu oprostitve carin v Skupnosti.

Strinjam se s predlogom za kodifikacijo veljavne zakonodaje za zagotavljanje ustrezne poenostavitve in jasnega sestavljanja zakonodaje Skupnosti.

- Poročilo: Sirpa Pietikäinen (A6-0119/2009)

  Šarūnas Birutis (ALDE), v pisni obliki. – (LT) Optimizirano zbiranje statistike je potrebno zaradi vedno večje zapletenosti finančnih trgov in še zlasti finančne krize. Zanesljivost in pravočasnost zagotavljanja podatkov naj bi bila temelja spremenjene uredbe. Vaša poročevalka meni, da je najpomembnejše pravočasno zbiranje statističnih informacij. Zato bi morala Evropski sistem centralnih bank in Evropski statistični sistem mesečno zbirati podatke, če je to potrebno. To bi morda povečalo kakovost statistik in optimiziralo njihovo koristnost, zlasti z vidika nadzorovanja sektorja finančnih storitev. Strinjam se s predlogom Evropske centralne banke glede delne spremembe uredbe Sveta o zbiranju statističnih informacij prek Evropskega sistema centralnih bank, ki je namenjen izboljšanju učinkovitosti zbiranja podatkov. Poleg tega bi se s tem veljavna uredba prilagodila trendom na finančnih trgih.

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Želim se vzdržati glede poročila gospe Pietikäinen o zbiranju statističnih informacij prek Evropske centralne banke. Z zadevnim poročilom se pravzaprav strinjam le delno, ker menim, da vsebuje nekatere kritične točke, zaradi katerih o poročilu ne morem podati v celoti pozitivnega mnenja.

- Poročilo: Alexander Graf Lambsdorff (A6-0132/2009)

  Philip Claeys (NI), v pisni obliki. – (NL) Glasoval sem proti poročilu gospoda Lambsdorffa, ker ne navaja jasno, da bi za države članice EU bilo najbolje, če Sveta ZN za človekove pravice ne upoštevajo, v primeru, da se zadržijo nekateri nesprejemljivi deli v končnem dokumentu revizijske konference v Durbanu. Enkrat za vselej mora biti jasno navedeno, da islamske teokracije in druge (pol)diktature Evrope ne morejo učiti o človekovih pravicah.

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. − Pozdravljam večino poročila gospoda Lambsdorffa o prednostnih nalogah EU za 64. zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov, ne strinjam pa se z njegovim pozivom v tej fazi za enoten sedež Evropske unije v Varnostnem svetu ZN. Sem za reformo Varnostnega sveta v smislu priznavanja nove globalne politične realnosti – Japonska, Nemčija, Indija in Brazilija imajo dobre razloge za članstvo, izključitev zastopanja Afrike pa bi bila diskriminatorna. Toda ne glede na podporo bi do enotnega sedeža EU moralo priti na koncu pogajalskega postopka – če je že smiseln – ne pa na začetku. To so bili razlogi, zaradi katerih sem se glasovanja o tem poročilu vzdržal.

  Neena Gill (PSE), v pisni obliki. − Predsednik, vzdržala sem se glasovanja o tem poročilu, ker menim, da je ZN nujno treba prevetriti in reformirati. Nima smisla razmišljati o sedežu EU v Varnostnem svetu, če je vprašljiv celoten sistem zastopanja.

Kje pa je zastopanje Azije v Varnostnem svetu? Trenutno to celino zastopa le Kitajska, nedemokratična država z zaskrbljujočim stanjem na področju človekovih pravic. Kje je poziv za sedež Indije, ki se po številu prebivalcev hitro približuje Kitajski in katere politična, gospodarska in strateška moč je znatna v regionalnem in globalnem smislu?

Preden razmišljamo o glasu EU v ZN, je treba razmisliti o tem, kako sedanje ZN spremeniti na bolje. Ustrezno zastopanje največje svetovne demokracije v Varnostnem svetu bi pomenilo velik korak v pravi smeri.

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Načelo „ena država, en glas“ predstavlja enega od temeljev sodelovanja z Združenimi narodi in tako bi moralo ostati. Zato zelo obžalujeva, ker si Evropski parlament prizadeva, da bi EU v prihodnje v Varnostnem svetu ZN imela svoj sedež. Ni treba posebej poudarjati, da je švedska zunanja politika drugačna od poljske, ta pa se razlikuje od grške zunanje politike. Jasno je, da se podobno misleče države lahko združijo, če želijo.

Poročilo pa vsebuje več pozitivnih elementov, zlasti glede pozivov k spoštovanju človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava. Meniva, da je kljub pomanjkljivostim v drugih pogledih to besedilo tako pomembno, da sva se ga odločila podpreti.

  Richard Howitt (PSE), v pisni obliki. − Laburistični poslanci v EP v celoti podpiramo delo Generalne skupščine ZN in njeno pozitivno vlogo v mirnem in pozitivnem mednarodnem sodelovanju. V okviru te resolucije podpiramo zlasti poudarek, namenjen večjemu pozitivnemu sodelovanju na področju človekovih pravic, pozitivnim reformam ZN, neširjenju jedrskega orožja in doseganju razvojnih ciljev tisočletja.

Pri glasovanju o tej resoluciji smo se vzdržali, kajti kljub podpori številnih točk v njej, nismo mogli podpreti poziva iz te resolucije za enotni sedež Evropske unije v Varnostnem svetu ZN. V ustanovni listini ZN ni nobene določbe o regionalnem sedežu v Varnostnem svetu. Evropa ni država članica ZN, v skladu z Ustanovno listo ZN pa so lahko članice ZN le države.

  Alexandru Nazare (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Poročilo gospoda Lambsdorffa je pomemben prispevek k vključevanju Evropske unije v delovanje in preoblikovanje ZN. Vesel sem, da sem ga lahko podprl.

Priporočila iz tega poročila ponovno potrjujejo stalno zaskrbljenost večine držav članic EU glede glavnih vprašanj globalne politike, hkrati pa prepričljivo izpostavljajo teme, zanimive za Romunijo in skupino PPE-DE.

V skladu s temeljnimi vrednotami EU moramo posebno pomembnost pripisati načelu odgovornosti za varovanje. Poleg tega moja stranka in drugi člani skupine PPE-DE človekove pravice obravnavajo kot enega od temeljev aktivnosti naše zunanje politike in ključni kanal za izražanje naših stališč na globalni ravni. Vesel sem, da ta priporočila obširno obravnavajo ta vprašanja. Za utrditev doseženega napredka na teh področjih moramo spodbujati tudi človekovo varnost, vendar ne le z ekonomskega in socialnega vidika, ampak tudi z vidika „trde“ varnosti.

Dobro delovanje te organizacije je navsezadnje pomembno za vse nas, ki si želimo močnega, učinkovitega, večstranskega mehanizma, čigar aktivnosti promovirajo te vrednote.

Z obravnavanjem teh in drugih tem, zanimivih za evropske državljane, poročilo gospoda Lambsdorffa in priporočila v njem označujejo korak naprej, zaradi česar sem za poročilo glasoval.

  Toomas Savi (ALDE), v pisni obliki. − Glasoval sem za poročilo Alexandra Grafa Lambsdorffa s predlogom za priporočilo Evropskega parlamenta Svetu glede prednostnih nalog EU za 64. zasedanje Generalne skupščine ZN. Evropska unija mora delovati usklajeno, da bo lahko vplivala na odločitve in zaveze, ki bodo sprejete septembra 2009 na zasedanju Generalne skupščine ZN.

Kot član Odbora za razvoj bi želel poudariti pomen napredovanja v smeri razvojnih ciljev tisočletja. Evropska unija mora imeti vodilno vlogo v ZN, da bodo izpolnjene naše obljube državam v razvoju, ki zaradi sedanje gospodarske krize dejansko najbolj trpijo, z našimi trenutnimi ukrepi pa teh obljub ne izpolnjujemo.

Kriza je nedvomno prizadela skoraj vse države, zlasti v teh težkih časih; vse razvite države morajo delovati skupaj in izven ozkih nacionalnih interesov, kajti življenja milijonov ljudi so dobesedno odvisna od naših ukrepov in prihodnjega vedenja.

Če bomo probleme sedaj prezrli, bi posledice lahko bile katastrofalne; morda jih ne bomo mogli več rešiti niti v prihodnosti.

  Kathy Sinnott (IND/DEM) , v pisni obliki. − Želela sem glasovati za to poročilo o prednostnih nalogah EU za 64. zasedanje Generalne skupščine ZN, ker so številne med njimi vredne podpore in bi jih bilo treba podpreti in celo promovirati. Na žalost pa so kolegi v seznam prednostnih nalog vključili „spolne in reproduktivne pravice“, sama pa ne morem odobravati in nikoli ne bom odobravala ubijanja drugih ljudi, v tem primeru dojenčkov pred rojstvom.

  Geoffrey Van Orden (PPE-DE) , v pisni obliki. − Podpiram prizadevanja v smeri usklajenega stališča zahodnih demokracij v ZN in že dolgo zagovarjam institucionalno reformo struktur ZN, vendar pa se ne morem strinjati s tem, da bi EU morala delovati v našem imenu. Članice ZN, še manj pa članice Varnostnega sveta, nikakor ne bi smele dovoliti, da si EU prilasti pravico podajanja njihovega lastnega mnenja. Zavračam cilj glede „sedeža EU v Varnostnem svetu“. Zato sem se iz načelnih razlogov – pri čemer nikakor ne zavračam pobud ZN, kot so razvojni cilji tisočletja ali koncept „pravice do varovanja“ – vzdržal glasovanja o poročilu.

- Poročilo: Maria Martens (A6-0079/2009)

  John Attard-Montalto (PSE), v pisni obliki. − Nezakonito ali nedovoljeno priseljevanje je eden najresnejših izzivov, s katerimi se spopada Evropska unija. Vedno sem bil prepričan, da je rešitve mogoče predlagati le, če obe strani druga drugo obravnavata kot partnerja. Skupaj se je treba osredotočiti na kalvarijo migrantov, ki prečkajo Sredozemlje, Evropo in severnoafriške države (Magreb). Malta si za to nenehno prizadeva od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, toda večina evropskih voditeljev v tistem času ni bila dovolj daljnovidna. Šele sedaj, ko se soočamo z eksodusom biblijskih razsežnosti, se je Evropa nenadoma zavedla realnosti.

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. − (IT) Glasoval sem za poročilo gospe Martens.

Glede na skupno strategijo, sprejeto leta 2007, ki je predlagala izvajanje bolj dvostranskega pristopa, kar bi EU in Afriko postavilo v bolj enakopraven položaj, se strinjam s pomembnostjo take strategije. Namen je s pomočjo večjega sodelovanja med EU in Afriko znotraj mednarodnih organov in v okviru večstranskih pogajanj dialog in sodelovanje o vprašanjih, kot so človekove pravice in podnebne spremembe, prenesti „izven razvoja“, „izven Afrike“ in „izven institucij“.

Strinjam se, da bi si Evropska unija in Afrika morali prizadevati za to, da mednarodne institucije, kot so Svetovna banka, Mednarodni denarni sklad in Svetovna trgovinska organizacija, postanejo bolj demokratične in bolje zastopane, kar bo Afriki omogočilo izvajanje vpliva v skladu z njeno velikostjo.

Poročilo izpostavlja štiri področja, na katerih so učinkoviti rezultati še posebej pomembni za uspeh skupne strategije: mir in varnost, upravljanje v najširšem smislu, trgovinska vprašanja, regionalne gospodarske skupnosti in beg kapitala ter ključna razvojna vprašanja, kot sta zdravje in izobraževanje.

Podpiram tudi zahtevo za poseben finančni instrument za izvajanje skupne strategije, s centralizacijo vseh obstoječih virov financiranja na jasen, predvidljiv način, ki ga je mogoče programirati.

  Koenraad Dillen (NI) , v pisni obliki. – (NL) Glasoval sem proti poročilu gospe Martens, čeprav vsebuje številne dobre in sprejemljive elemente in je sorazmerno nepristransko poročilo. Obžalovanja vredno pa je, da poročilo o partnerstvu med EU in Afriko ne bi smelo vsebovati nobene omembe problema nezakonitega priseljevanja, torej problema, ki je tako pereč za Evropo in Afriko, ki povzroča odtekanje možganov iz Afrike, v Evropi pa ogromno socialnih problemov. Iz poročila je razvidna tudi določena naivnost pri pozivu k sistemu evropske modre karte za odvračanje prihoda Afričanov iz sektorjev, v katerih so v Afriki potrebni. V poročilu ni nič navedenega o tem, kako naj bi se to dejansko zmanjšalo.

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo gospe Martens „Eno leto po Lizboni: uresničevanje partnerstva med Afriko in EU“, saj poudarja nujnost krepitve vezi med Evropsko unijo in Afriko, zlasti v sedanjem kontekstu globalne gospodarske nestabilnosti.

Izpostavila bi, da je do izvedbe vrha EU-Afrika v Lizboni leta 2007 prišlo predvsem zaradi dela, ki ga je opravilo portugalsko predsedstvo Sveta Evropske unije. Imamo pa še veliko dela, da bomo uresničili takrat začrtano skupno strategijo, zlasti na področju miru, varnosti, upravljanja, človekovih pravic, regionalnega povezovanja, zdravja in izobraževanja.

Evropska unija mora oblikovati poseben finančni instrument za izvajanje skupne strategije in smiselno vključiti civilno družbo.

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Poročevalka je v glavnem podala pravilno sliko o številnih izzivih v Afriki. Nedvomno ima prav tudi, ko navaja, da so pri spopadu z revščino, pomanjkanjem zdravstvenega varstva in posledicami globalne gospodarske krize pomembna mednarodna prizadevanja in mednarodno sodelovanje.

Toda poročevalka se zaplete v propagando v korist Evropskega parlamenta, ki naj bi imel večjo vlogo pri odnosih med Afriko in EU. Brez objektivnih argumentov predlaga, na primer, da bi predsednik Evropskega parlamenta moral sodelovati na sestankih med predstavniki afriških vlad in Evropsko komisijo oziroma Svetom. Poročevalka bi prav tako želela, da bi Evropski parlament imel večjo odgovornost glede strukture in delovanja Evropskega razvojnega sklada. Prepričana sva, da bi to bilo zelo neprimerno. Zato sva glasovala proti poročilu kot celoti.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Podpiram to poročilo, ki obravnava učinkovitost partnerstva med EU in Afriko. Poročilo ugotavlja, da je zelo malo sredstev na voljo za izvajanje skupne strategije in poziva k oblikovanju posebnega finančnega instrumenta, ki bo centraliziral vse obstoječe vire financiranja na jasen, predvidljiv način, ki ga je mogoče programirati.

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem proti poročilu gospe Martens o partnerstvu med Afriko in EU.

S sprejetim pristopom se dejansko ne strinjam, saj je pogosto neprimeren za izpolnjevanje potreb na afriški strani, kar vključuje institucije in zasebni sektor. Poleg tega so na afriški strani za resnično vključenost širšega spektra civilne družbe v izvajanje sporazumov o partnerstvu potrebni večji napori.

Strategija partnerstva je do sedaj v praksi dala skromne rezultate, daleč pod pričakovanji in zastavljenimi cilji. Glede na to, da se bo prvi akcijski načrt zaključil leta 2010, mislim, da teh ciljev ne bo mogoče doseči. Ponavljam, da zaradi tega poročilu nasprotujem.

  Geoffrey Van Orden (PPE-DE) , v pisni obliki. − Dobro upravljanje je bistvenega pomena za gospodarski napredek in blaginjo v Afriki, zaradi česar bi moralo biti glavna prednostna naloga. To poročilo mu na žalost namenja premalo pozornosti in ga obravnava z vidika, ki kaže preveliko občutljivost do afriških režimov. Nikjer ni omenjeno dejstvo, da večina afriških vlad tiho ali odkrito podpira Mugabejev režim v Zimbabveju, kljub vsemu uničenju, ki ga je ta režim povzročil prebivalcem te države. Drugi celini ne bi smeli vsiliti vzorca institucionalne zgradbe EU brez premisleka o ustreznosti take zgradbe za Evropo, kaj šele za Afriko.

  Frank Vanhecke (NI), v pisni obliki. – (NL) Neverjetno je, kako se ta institucija vsemu navkljub oklepa lizbonske iluzije. Če dobro pomislim, ni tako neverjetno, ampak je odlična ilustracija načina, po katerem evropska birokracija obravnava zakonitost, pravice do nasprotovanja in spoštovanje svobodnih odločitev naših volivcev.

Lizbona je navsezadnje zakonsko mrtva od referenduma na Irskem. Zakaj tega preprosto ne moremo upoštevati?

Pravzaprav se sprašujem, ali je sedaj za podporo institucij Afriške unije zares treba vložiti nadaljnjih 55 milijonov EUR. Iz teh institucij se sliši le bore malo kritike na račun krvavih diktatorjev, ki so njihovi člani. Sprašujem se tudi, kako se popolnoma legitimna pripomba o tem, da je modra karta nesprejemljiv instrument nadaljnjega odtekanja možganov v Evropo, ujema s stališči, sprejetimi drugje. V poročilu prav tako nikjer ni niti omenjeno vprašanje nezakonitega priseljevanja. Morda je to področje, kamor bi lahko bolje naložili 55 milijonov EUR.

- Poročilo: Alain Hutchinson (A6-0085/2009)

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. − (IT) Glasoval sem za poročilo gospoda Hutchinsona in v celoti podpiram zahtevo, da Komisija svojo proračunsko podporo na področjih zdravja in izobraževanja, zlasti osnovnega zdravstvenega varstva in osnovnega izobraževanja, še naprej povezuje z rezultati, doseženimi na teh področjih in da izboljša predvidljivost proračunske pomoči z uvedbo pogodb o razvojnih ciljih tisočletja.

Strinjam se tudi glede pomena razširitve načel teh pogodb na večje število držav, kajti osnovni cilj pogodbe o razvojnih ciljih tisočletja je pomagati izboljšati učinkovitost pomoči in pospešiti napredek v smeri doseganja razvojnih ciljev tisočletja za tiste države, ki jih najbolj potrebujejo.

Menim, da je za Komisijo bistvenega pomena, če svojo proračunsko podporo pogojuje z rezultati, doseženimi ne le na področju dobrega upravljanja in preglednosti, ampak tudi varstva in spoštovanja človekovih pravic, zlasti najrevnejših in izključenih, kot so invalidi, manjšine, ženske in otroci, in da zagotovi, da se proračunska pomoč ne bo porabila za področja, ki niso opredeljena v pogodbi o razvojnih ciljih tisočletja.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Glasoval sem za to poročilo, katerega namen je sklenitev pogodb o razvojnih ciljih tisočletja med EU in nekaterimi državami. Podpiram finančno preglednost, ki jo priporoča poročilo in stabilnost, ki jo bo pogodbena pomoč zagotovila za partnerske države za boljše vnaprejšnje načrtovanje proračunov.

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Želim se vzdržati glasovanja o poročilu gospoda Hutchinsona o pogodbah o razvojnih ciljih tisočletja. Strinjam se samo z nekaterimi obravnavanimi točkami in zato zadevnega besedila ne morem v celoti podpreti.

  Kathy Sinnott (IND/DEM) , v pisni obliki. − Evropska unija mora iskreno podpreti pogodbe o razvojnih ciljih tisočletja, toda sam sem glasoval proti poročilu o pogodbah o razvojnih ciljih tisočletja, ker so kolegi v poročilu ponovno zagovarjali „spolne reproduktivne pravice“. Otrokom dati priložnost v življenju je pomembna pogodba o razvojnih ciljih tisočletja.

- Poročilo: Maria Badia i Cutchet (A6-0093/2009)

  Jan Andersson, Göran Färm, Anna Hedh, Inger Segelström in Åsa Westlund (PSE), v pisni obliki. − (SV) Socialni demokrati menimo, da je znotraj EU treba podpirati tako umetnost kot kulturo. Zato bi si na tem področju želeli več izmenjav izkušenj in sodelovanja med državami članicami. To je pomembno zlasti z vidika olajšanja študija študentom umetnosti v drugi državi članici.

Menimo pa, da vsebine programov umetnostnega izobraževanja ne bi smeli določati na ravni EU. Odločitve o tem bi morale sprejemati države članice same. Zato smo se odločili, da bomo glasovali proti poročilu.

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasoval sem za.

„Vsi otroci se rodijo umetniki. Problem je ostati umetnik, ko odrasteš.“ S temi besedami je Pablo Picasso opisal probleme, povezane z umetnostnim izobraževanjem. Čeprav je umetnostno izobraževanje trenutno obvezen predmet v številnih izobraževalnih sistemih, pa se modeli poučevanja med državami članicami še vedno precej razlikujejo.

Razvoj novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij je spodbudil promocijo na znanju temelječega gospodarstva, v katerem imajo intelektualne sposobnosti in ustvarjalnost vodilno mesto. V tem kontekstu je umetnostno izobraževanje postalo pomemben element ohranjanja identitete in spodbujanja medkulturnega in medverskega razumevanja.

Umetnostno izobraževanje državam prav tako zagotavlja način za razvoj potrebnih človeških virov, predanih dobremu izkoriščanju bogastva svoje kulturne dediščine. Temu je treba dodati naraščajočo zahtevo po dokazljivi konkurenčnosti na številnih področjih, zaradi česar je prednostna naloga mnogih izobraževalnih sistemov spodbujanje razvijanja ustvarjalnosti prek izobraževalnih programov, razvitih s pomočjo pedagoških metod, ki imajo velik vpliv na kasnejšo vključenost študentov na delovnem mestu.

  Šarūnas Birutis (ALDE), v pisni obliki. – (LT) Oblikovanje skupnega predloga za usklajevanje umetnostnega študija na evropski ravni je pomembno.

Umetniška dejavnost obsega obvladovanje različnih veščin, znanj in materialov, ki so že nekaj časa tesno povezani z napredkom na področju znanosti in tehnologije. Tako je umetnost že v zgodovini uporabljala najnaprednejše tehnologije svojega časa, znanstvene ugotovitve pa so vplivale na številne estetske teorije. Po drugi strani pa so praktične izkušnje in nekatere umetnostne discipline spodbujale tehnični razvoj in prispevale k procesu človekovega spoznavanja in spreminjanja sveta. Čeprav umetniškega ustvarjanja ne moremo omejiti izključno na uporabo znanstvenih in tehnoloških dognanj, lahko tehnologije koristijo umetnosti, ne da bi bile zasnovane s tem namenom, prav tako kot lahko umetnost spodbudi tehnološke raziskave in razvoj in zaobjame širša področja uporabe od samega umetniškega snovanja. Umetnostno izobraževanje nedvomno spodbuja tesnejšo in plodnejšo povezavo med izobraževanjem, kulturo, IKT in umetnostjo v 21. stoletju.

  Nicodim Bulzesc (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Glasoval sem za to poročilo, ker se strinjam, da mora biti ravnovesje med teoretičnim študijem in praktičnim uvajanjem na vseh področjih, tudi na področju študija umetnosti.

Poročilo gospe Badia i Cutchet navaja, da bi morali biti v pouk umetnostne zgodovine vključeni pogovori z umetniki in obiski kulturnih krajev, kar bi pri učencih spodbudilo radovednost in izzvalo premislek. Upam, da bodo evropske vlade in Evropska komisija sprejele priporočila iz tega poročila in da bomo kmalu videli izboljšave.

  Marie-Hélène Descamps (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Samoiniciativno poročilo, ki nam je bilo danes predstavljeno, in ki ga v celoti podpiram, poudarja idejo, da je izobraževanje o umetnosti in kulturi, vključno z izobraževanjem z vizualnega področja, bistven element izobraževalnega sistema. Ta pouk dejansko pripomore k emancipaciji posameznikov, dostop do kulture pa naredi bolj demokratičen. V skladu z načelom subsidiarnosti resolucija poziva k spodbujanju mobilnosti učiteljev in učencev, k priznavanju kvalifikacij na evropski ravni in k sodelovanju med državami članicami na področju izobraževanja o umetnosti in kulturi.

Poudarja tudi potrebo po razvijanju usposabljanja učiteljev in drugih akterjev (umetnikov in strokovnih delavcev), da se v vse vrste pouka uvede umetniška in kulturna dimenzija ter zagotovi visok pedagoški standard. Poročilo prav tako pravilno izpostavlja nujnost uporabe novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij za zagotavljanje sodobnega, kakovostnega pouka v skladu s pričakovanji mladih ljudi. V zvezi s tem omenja Europeano, evropsko digitalno knjižnico, ki v tem kontekstu predstavlja resnično dodano vrednost.

  Koenraad Dillen (NI), v pisni obliki. – (NL) V kaj se ta parlament zdaj vmešava? V odstavku 1 tega poročila na primer berem, da mora za spodbujanje demokratizacije dostopa do kulture umetnostno izobraževanje biti obvezen sestavni del izobraževalnih programov na vseh stopnjah šolanja. Kakšen nesmisel in kakšno vmešavanje! Naj države članice same določijo, kaj želijo vključiti v svoje izobraževalne programe. Zadnjih sto let so to znale delati sami in enako bodo lahko nadaljevale tudi v naslednjem stoletju brez pokroviteljskega odnosa Evropske unije ali Evropskega parlamenta.

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Junijska lista meni, da bi kulturna vprašanja morala biti v politični pristojnosti držav članic. To poročilo ni del zakonodajnega postopka in predstavlja le mnenje federalistične večine Evropskega parlamenta o tem, da bi EU morala še bolj povečati svoje vmešavanje na področju kulture.

Zato sva glasovala proti poročilu v celoti.

  Zdzisław Zbigniew Podkański (UEN), v pisni obliki. – (PL) Dejstvo je, da se umetnostno izobraževanje izvaja v šolah po vsej Evropi. Prav tako je res, da se Evropa, pri čemer imam v mislih družbo, hitro spreminja, podobno kot informacijske in komunikacijske tehnologije. Evropa se tudi združuje in izobraževanje na področju kulture lahko k temu procesu prispeva prav toliko kot recimo skupni trg.

V ta namen je potreben pouk o umetnosti v vseh fazah izobraževanja, s poglabljanjem teoretičnega in praktičnega znanja o raznolikosti Evrope in njenih številnih kultur. Obseg znanja je zelo velik in nenehno narašča. Pouk umetnosti se v različnih državah izvaja različno, kar onemogoča izobraževanje umetnika, čigar znanje in potencial bi druga država članica priznala in uporabljala.

Tu se pojavi vprašanje usklajevanja politik in poročilo gospe Badia i Cutchet predlaga zanimivo rešitev, in sicer odprto metodo usklajevanja, kar v praksi pomeni, da se države vzajemno učijo druga od druge na primerih tistih, ki jim je na najboljši način uspelo rešiti posamezne probleme. Zato je ta metoda skoraj v celoti v rokah držav članic.

Ta pristop je prožen, omogoča usklajevanje zapletenih zadev in hiter odziv na trenutne izzive. Vprašanje umetnostnega izobraževanja je zapleteno: ustvarjalnost je treba spodbujati s posebnim in individualiziranim pristopom med učiteljem in učencem, znanje o nenehno razvijajoči se evropski kulturi in ustvarjalnih orodjih je treba deliti in omogočiti neomejeno poklicno razvojno pot. Racionalen in konstruktiven premislek o umetnostnem izobraževanju je naložba v prihodnost in identiteta Evrope, združene v raznolikosti.

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Pozdravljam poročilo gospe Badia i Cutchet o študiju umetnosti v Evropski uniji.

Dandanes, ko naše družbe postajajo vse bolj neenotne, je kultura, kot sredstvo za ohranjanje identitete in izboljšanje načina sožitja med različnimi narodi in kulturami, bistvenega pomena.

Strinjam se, da je umetnost izraz kulture in da pomaga razvijati kulturno bogastvo države in družbe na splošno. Poleg tega je umetniška dejavnost lahko koristna za tehnološke raziskave in razvoj, ki pa po drugi strani nanjo vplivajo.

Glede na pomembnost pouka umetnostne vzgoje podpiram vseevropsko usklajevanje poučevanja umetnosti v izobraževalnih institucijah.

  Carl Schlyter (Verts/ALE), v pisni obliki. − (SV) Med drugim je pomembno tudi, da imajo umetniki možnost svobodnega gibanja, promocije objektov za nekomercialno umetnost in nadaljnji razvoj evropskih digitalnih knjižnic za ohranjanje naše umetnostne dediščine. Odstavek 9 o vrsti in trajanju študija umetnosti si razlagam kot željo po vključitvi študija umetnosti v bolonjski proces in s tem pogojem lahko glasujem za poročilo.

- Poročilo: Gyula Hegyi (A6-0107/2009)

  Philip Claeys (NI), v pisni obliki. – (NL) Glasoval sem proti temu poročilu zaradi neznanskega licemerstva, ki se kaže v besedilu. Evropska unija referendumom v Franciji in na Nizozemskem o evropski ustavi in na Irskem o Lizbonski pogodbi ne namenja nobene pozornosti, iz poročila pa obžalovanje tega dejstva ni razvidno. Nasprotno, odstavek 5 poročila na posebno pokroviteljski in žaljiv način navaja, da gre glas „ne“ žensk pripisati šibkemu delovanju Evrope.

Tudi omembe tako imenovanega „načrta D“ Komisije so popolnoma neprimerne, kajti v večini držav članic se je „načrt B“ končal z dialogom enako mislečih, ki nedvomno niso imeli interesa upoštevati kritičnih glasov. Namesto tihega odobravanja bi to poročilo moralo kritizirati te vrste zlorabe.

  Koenraad Dillen (NI), v pisni obliki. – (NL) Z velikim prepričanjem sem glasoval proti temu federalističnemu in arogantnemu poročilu. Kako arogantno je trditi, kot v uvodni izjavi B, da prebivalstvo, ki je glasovalo proti evropski ustavi, Evrope ne razume dovolj. To je očitno neresnično. Prav ljudje, ki še kako dobro razumejo dejstvo, da EU želi spodkopati zadnje ostanke neodvisnosti držav članic, so tisti, ki so glasovali proti evropski ustavi. Kako arogantno je trditi, da združevanje razumejo le dobro izobraženi družbeni sloji. Toda poročevalec je jasen. Tiste, ki razmišljajo „na napačen način“, je treba kriminalizirati ali obravnavati kot idiote. In potem naj bi govorili o aktivnem dialogu z državljani.

  Brigitte Douay (PSE), v pisni obliki. – (FR) Podpiram poročilo gospoda Hegyija o aktivnem dialogu z državljani o Evropi. Takšen dialog je potreben in v tem poročilu je veliko poudarka namenjenega pomembnosti ukrepanja na lokalni ravni. S konkretnimi aktivnostmi čim bližje ljudem, s pogovori o Evropi si ljudje lahko ustvarijo jasnejšo sliko o tem, kaj Evropska unija zanje stori v njihovem vsakdanjem življenju.

Spodbujanje tega dialoga bo bistvenega pomena v obdobju pred junijskimi volitvami, zlasti na podeželju in med najbolj evroskeptičnimi skupinami, kot so mladi in ženske. Nedavna medinstitucionalna politična izjava, ki so jo podpisali Parlament, Svet in Evropska komisija: „Partnerstvo za komuniciranje o Evropi“, gre tudi v to smer. Lahko smo veseli spričo pomembnosti, ki jo institucije pripisujejo temu dialogu in naporov, ki jih načrtujejo, zato da bodo državljani začutili, da jih Evropska unija zadeva.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Glasovali smo proti temu poročilu in menimo, da je nesprejemljivo še naprej izvajati pritisk za zaključek postopka ratifikacije Lizbonske pogodbe, ne glede na rezultat irskega referenduma. Če bi se spoštovala pravila sedanje Pogodbe in če bi se upoštevala samostojna odločitev Ircev, bi osnutek Lizbonske pogodbe bilo treba opustiti. To poročilo ponovno zastopa nedemokratično stališče. Zato je nesprejemljivo, da Evropski parlament govori o nadaljnjem povečevanju „preglednosti EU in vključevanju državljanov v postopke odločanja?, ko pa je večina zavrnila izvedbo referenduma o osnutku Lizbonske pogodbe v svojih državah, ker so se bali večinskega mnenja ljudi.

Obžalovanja vredno je tudi, da se ne zmenijo za ugovore tistih, ki se čutijo prevarane zaradi procesa kapitalistične integracije, ki povečuje neenakost, revščino in brezposelnost, kar je v nasprotju s tem, kar so obljubljali.

Zdi se, da je celo nekaj pozitivnih točk poročila uokvirjenih v kontekst, katerega namen je s propagandnimi kampanjami zavesti javno mnenje in državljane, namesto da bi z učinkovitim zagotavljanjem demokratičnega sodelovanja in uvajanjem sprememb v politiko izpolnili razumna pričakovanja posameznikov in delavcev.

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Zares ste nepopravljivi. Vi mislite, da so evropski državljani vse bolj skeptični glede Evropske unije zaradi pomanjkanja izobrazbe, nevednosti ali celo neumnosti.

Po mojem mnenju pa je ravno nasprotno. Obstajajo tisti, ki imajo koristi od odpiranja meja za pretok ljudi, blaga, kapitala in tako naprej, in velika večina tistih, ki trpijo zaradi posledic: brezposelnosti, negotovih delovnih mest, manjše kupne moči, negotovosti, izgube identitete in ki vedo, kdo je za to kriv.

Vaša Evropa je tehnokracija, ki jo obvladuje peščica nekontroliranih in neobvladljivih oligarhij: 27 komisarjev in nekaj članov izvršilnega odbora Evropske centralne banke. Gre za tehnokracijo, poslušno tisočem lobijev, ki nanjo vplivajo, a popolnoma gluho za zavrnitev, ki jo izrazijo državljani, ko jih na referendumu blagovolimo povprašati za mnenje. To je sistem, ki je utrl pot in poglobil sedanjo finančno, gospodarsko in socialno krizo in ki spodkopava nacionalne zaščitne ali reševalne ukrepe.

Podobno kot vi tudi jaz zato upam, da se bodo junija evropski državljani množično udeležili volitev in jih uporabili kot referendum: in vam rekli „ne“.

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) To poročilo ni del zakonodajnega postopka in predstavlja zgolj mnenje federalistične večine Evropskega parlamenta. Predlog poziva k zaključku postopka ratifikacije Lizbonske pogodbe.

Meniva, da je Lizbonska pogodba bila neuspešna dvakrat, in sicer nazadnje, ko so Irci glasovali proti njej leta 2008, in že pred tem, ko so volivci v Franciji in na Nizozemskem glasovali proti nečemu, kar je pravzaprav bil enak predlog kot leta 2005. Kdaj bo federalistična večina v Evropskem parlamentu spoznala, da želja po ustanovitvi Združenih držav Evrope nima podpore volivcev?

Navedba sklicevanja B osnutka poročila navaja celo naslednje: „je bolj verjetno, da politikam Evropske unije oziroma pogodbam nasprotujejo ljudje, ki jih ne poznajo dovolj“. To izraža brezbrižnost, arogantnost in nevednost federalistov do volivcev s političnimi vrednotami, ki se razlikujejo od tistih, ki prevladujejo v tem procentralističnem Evropskem parlamentu.

Zato sva glasovala proti temu poročilu.

  Adrian Manole (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Komuniciranje z državljani in njihovo obveščanje ne sme biti več le predpisan, neučinkovit predlog. Civilna družba se bo morala vključiti v področja, kot so: dobro upravljanje in demokratizacija, človekove pravice, razvoj in boj proti socialni izključenosti, zaščita okolja in trajnosten razvoj.

Glede na globalno finančno krizo in naraščajočo stopnjo zadolženosti potrošnikov aktiven dialog z državljani Evrope pomeni, da si morajo evropske institucije in civilna družba prizadevati za izboljšanje finančnega znanja potrošnikov, zlasti glede njihovih pravic in obveznosti ter za najboljše prakse na področju varčevanja in posojil.

Države članice bi prav tako morale nameniti več človeških in finančnih virov Evropski mreži centrov za varstvo potrošnikov, da bi izboljšale ozaveščenost in zagotovile izvajanje pravic potrošnikov v Evropski uniji.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Nedavna kampanja za obvezno uporabo energetsko varčnih žarnic, od katere bodo največjo korist imeli predvsem proizvajalci, opozarja na vrzel med Evropsko unijo in njenimi državljani. Kako naj prebivalci Evrope karkoli čutijo do Evropske unije, ki ponavlja referendume, če sploh potekajo, dokler ni dosežen pravi rezultat? Kako naj se avstrijski državljani identificirajo z EU, ki jim je prinesla plaz tranzitnega prometa, jih kaznovala s sankcijami zaradi izvedbe demokratičnih volitev in jih prisilila, da so se odpovedali svoji nevtralnosti in bančni tajnosti?

Evropska unija je nastala iz gospodarskih razlogov in to je še vedno očitno. Ne gre za projekt državljanov; gre za projekt ustanove EU, ki ni v stiku z realnostjo in ki sledi mantri liberalizacije in prostega pretoka kapitala. Če ne bomo prevetrili našega načina razmišljanja in če se bo pomanjkanje preglednosti in demokracije nadaljevalo, lahko sprejemamo eno izjavo o namenu za drugo, državljani pa bodo še naprej odtujeni od EU, njihovo nezadovoljstvo z njo pa bo še naraščalo. Zato sem se vzdržal glasovanja o tem poročilu.

  Zdzisław Zbigniew Podkański (UEN), v pisni obliki. – (PL) Dialog z državljani je pomembna in zapletena zadeva, ki jo morajo vlade dobro obvladati. To je bistvo njihovega dela: dialog, ki se zaključi s kompromisom. V tem kontekstu se zdi, da je ozadje tega poročila do neke mere protislovno. Poziva nas, da čim prej zaključimo postopek ratifikacije Lizbonske pogodbe, ker je slednja pomemben pogoj za dialog o Evropi. Poročilo trdi, da bo Pogodba povečala preglednost in državljane vključila v odločanje. Nastane lahko vtis, da bodo tisti, ki jim Pogodba ni všeč, spregledani in se zato njihov glas ne bo slišal. Zato je težko govoriti o dialogu in kompromisu..

Tudi zamisel o „skupnem evropskem znanju“ z učenjem zgodovine Evrope in evropskim povezovanjem je protislovna. To bi dosegli s programom, o katerem bi se dogovorili na ravni Skupnosti, prostovoljno bi ga sprejele države članice, financiral pa bi se iz proračuna Skupnosti. Skratka, gre za zgodovinski kompromis, ki bo služil kot orodje za okrepitev skupnih evropskih vrednot. Po mojem mnenju nam tako daleč ni treba iti – zgodovinski kompromis je koncept, ki je milo rečeno nejasen, če je tak kompromis sploh potreben. Kljub morebitnemu iskrenemu namenu pa nasprotovanje sproža tudi uporaba zgodovine kot sredstva za dosego cilja. Ključ do učinkovitega dialoga je v sedanjosti, ki nam je tako in tako prinesla zadosti težav. Pogovarjati se moramo! Z drugimi besedami: „da“ za dialog in „ne“ za poročilo.

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Želim se vzdržati glasovanja o poročilu gospoda Hegyija o aktivnem dialogu z državljani o Evropi.

Delno se strinjam s predloženim besedilom, ne strinjam pa se z nekaterimi točkami, ki se mi zdijo pomembne. Zato poročila ne morem v celoti podpreti.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE), v pisni obliki. – (PL) Razprava o vprašanju dialoga med Evropsko unijo in njenimi državljani je zelo potrebna. Bistveno vprašanje je, kako evropski državljani gledajo na Evropo in kako razumejo delovanje Skupnosti. Ljudje sprejmejo, kar razumejo, kar je pa izven njihovega obzorja, sproži pomisleke. Primer irskega referenduma in prejšnjih referendumov v Franciji in na Nizozemskem kaže, da do stališč državljanov ne moremo biti brezbrižni. Odločitve se ne bi smele sprejemati za zaprtimi vrati brez upoštevanja mnenj družbe. Nihil novi: nič novega brez skupnega soglasja.

Približati se moramo revnejšim in manj izobraženim državljanom. Javnosti moramo posredovati jasne in jedrnate informacije o temeljih naših aktivnosti, o tem, kaj želimo doseči, predvsem pa o koristih, ki jih te aktivnosti prinašajo državljanom. Resnična integracija je nemogoča, če naši volivci aktivnosti Evropske unije ne sprejmejo v celoti.

Študije so pokazale, da je le nekaj nad 50 % državljanov EU zadovoljnih s članstvom njihove države v Skupnosti. To se seveda od države do države razlikuje. Velik uspeh bi bil, če bi ta številka dosegla 80 %.

Evropsko unijo bolj približati njenim državljanom ni le obveznost institucij EU v celoti, ampak po mojem mnenju tudi obveznost nas, poslancev EP. Sam vsako leto organiziram na stotine sestankov z mladimi, kmeti in poslovneži. Naučimo naše državljane, da bodo znali izkoristiti prednosti, ki jih prinaša EU. Junijske volitve bodo prvi preizkus o tem, kako učinkoviti smo bili.

  Søren Bo Søndergaard (GUE/NGL), v pisni obliki. − Poročilo gospoda Hegyija o spodbujanju dialoga z državljani EU temelji na predpostavki, da je pomanjkanje ustreznega znanja vzrok za skeptičen odnos ljudi do EU. Poročilo predlaga različne ukrepe, kot so izobraževanje, Euronews in ustanovitev muzeja evropske zgodovine. Glede na to, da so ukrepi bolj kot dialogu podobni propagandi, jim nasprotujem. V resničnem dialogu so mnenja državljanov dragocena.

  Eva-Britt Svensson (GUE/NGL), v pisni obliki. − Poročilo gospoda Hegyija o spodbujanju dialoga z državljani EU temelji na predpostavki, da je pomanjkanje ustreznega znanja vzrok za skeptičen odnos ljudi do EU. Poročilo predlaga različne ukrepe, kot so izobraževanje, Euronews in ustanovitev muzeja evropske zgodovine. Glede na to, da so ukrepi bolj kot dialogu podobni propagandi, jim nasprotujem. V resničnem dialogu so mnenja državljanov dragocena.

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. – (PL) Poročevalec navaja, da aktivni dialog z državljani o Evropi ni dobro razvit. Na žalost ima prav. Informacije o Evropski uniji pogosto dosežejo le njene dobro izobražene in premožne prebivalce, kar pri drugih državljanih evropskih držav povzroča skeptičnost in antipatijo. Bistveni element nadaljnjega razvoja Evropske skupnosti je zato evropsko izobraževanje njenih prebivalcev.

Poročevalec poskuša najti načine približevanja širši javnosti, kar bo omogočilo širjenje znanja prebivalcev o EU. Njegov pristop temelji na naslednjih pragmatičnih, pa tudi zelo priljubljenih metodah, namenjenih približevanje čim širši javnosti: uvedba enoletnega izobraževanja o EU od leta 1945 v šole, ustanovitev informativnega TV kanala, podobnega ameriški mreži CNN in mladim ljudem dostopne internetne strani

Strinjam se z obveščevalno kampanjo o EU, kot metodo za povečanje ozaveščenosti družbe in jo podpiram, prav tako pa menim, da so poročevalčeve zamisli o njeni izvedbi zelo dobre.

- Poročilo: Thierry Cornillet (A6-0081/2009)

  Marie-Arlette Carlotti (PSE), v pisni obliki. – (FR) Skupna parlamentarna skupščina ali SPS je postala ključen instrument političnega dialoga ter preprečevanja in reševanja konfliktov.

V situacijah politične krize so naše „nujne razprave“ omogočile poglobljen, konstruktiven dialog brez tabujev o stanju v Keniji, Zimbabveju in Mavretaniji.

Leta 2008 je SPS sprejela konstruktivna, pogosto drzna stališča o velikih „horizontalnih“ izzivih glede sodelovanja med Severom in Jugom, kot so varnost pri preskrbi s hrano, učinkovitost državne pomoči in delo otrok.

V zvezi z izvajanjem Evropskega razvojnega sklada je SPS pridobila strateške dokumente, ki jih je začel preučevati njen odbor za gospodarstvo.

Načrt dela SPS zaznamuje predvsem ena politična prioriteta in sicer sporazumi o gospodarskem partnerstvu oziroma SGP. Njena „regionalna srečanja“ predstavljajo veliko prednost in nesporno dodano vrednost za spremljanje sporazumov o gospodarskem partnerstvu.

To dodano vrednost je treba priznati in spoštovati. Skupna parlamentarna skupščina mora imeti osrednjo vlogo pri zagotavljanju parlamentarnega nadzora nad pogajanji in izvajanjem sporazumov.

Na koncu bi se želela zahvaliti sopredsednici Glenys Kinnock za njeno delo. Uspelo ji je SPS spremeniti v edinstveno orodje za dialog med Severom in Jugom in priložnost za enakopraven, trajnosten in solidaren razvoj.

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Sem proti poročilu gospoda Cornilleta o delu skupne parlamentarne skupščine AKP-EU v letu 2008.

Menim, da delo, opravljeno na dosedanjih delovnih srečanjih, ni bilo vselej zadovoljivo, saj o nekaterih pomembnih temah ni bilo sprejetih nobenih rešitev.

Poleg tega so pogajanja, ki jih je izvajala skupščina, v nekaterih primerih privedla do sporazumov o partnerstvu, ki niso dali dobrih rezultatov ne za Evropsko unijo ne za druge strani. Zato sem proti predloženem poročilu.

  Frank Vanhecke (NI), v pisni obliki. – (NL) Vzdržal sem se glasovanja o delu skupne parlamentarne skupščine AKP-EU, po ponovnem premisleku pa obžalujem, ker nisem glasoval proti. V letih dela v tem parlamentu sem dobil močan vtis, da stališča AKP služijo predvsem kot izgovor za lepa potovanja po vsem svetu in v vse smeri. Odkrito se vprašajmo, ali so sploh kaj spremenili?

Morda potrebujemo le oceno celotnega spektra parlamentarnih stališč. Videti so zares dokaj lepa. Prepričan sem, da si je na račun Jožeta Javnosti zelo prijetno ogledati nekaj sveta, toda močno dvomim, da je ves ta denar davkoplačevalcev prinesel še kakšno korist razen sektorju hotelirstva in letalskih prevoznikov.

- Poročilo: Constanze Angela Krehl (A6-0095/2009)

  John Attard-Montalto (PSE), v pisni obliki. − Strukturni skladi sodijo med najpomembnejša orodja Evropske unije. Eno od najtežjih področij je razumevanje dostopa do teh sredstev na področjih regionalne politike. Naslov vsebuje besedo ovire, ki jih je mogoče strniti v sedem točk: - pretirana birokracija;

- preštevilni in prezapleteni predpisi;

- pogosto spreminjanje meril za upravičenost in zahtevane dokumentacije v nekaterih državah članicah;

- nepreglednost postopkov odločanja in sistemov sofinanciranja;

- zamude pri plačilih, okorna centralno vodena uprava držav članic;

- neprimerna decentralizirana administrativna usposobljenost;

- različni modeli regionalne uprave v državah članicah, zaradi česar ni primerljivih podatkov in izmenjave najboljše prakse.

  Brigitte Douay (PSE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za poročilo gospe Krehl o najboljših praksah na področju regionalne politike, ker prinaša inovativno definicijo teh najboljših praks in primere zgodb o uspehu ter navaja zelo specifična priporočila za vsa področja posegov EU v zvezi s tem.

Poročevalko sem opozorila predvsem na boljšo dostopnost do objektov v mestih in do prevoznih sredstev za osebe z zmanjšano mobilnostjo in na možnost boljše uskladitve zasebnega, družinskega in poklicnega življenja, zlasti za ženske.

Upajmo, da bodo ta izčrpna priporočila v pomoč in navdih vsem zainteresiranim skupinam na področju regionalne politike.

  Emanuel Jardim Fernandes (PSE), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za poročilo gospe Krehl, ker najboljše prakse osvetljuje na več področjih, med drugim na področju okolja in trajnostne energije. To velja za hidroelektrarno Socorridos v avtonomni regiji Madeiri, v okviru pobude RegioStars.

Poročilo gospe Krehl navaja tudi glavne ovire za pripravo teh projektov, in sicer:

- zapletene predpise;

- nepreglednost pravil sofinanciranja;

- malo priložnosti za izmenjavo izkušenj; in

- malo priložnosti za medregionalno sodelovanje in regionalne strukture, ki so neustrezne za to sodelovanje.

Zato je bistvenega pomena kazalnike okrepiti in izboljšati ter na ta način povečati znanje in izkušnje Skupnosti na tem področju, predvsem glede:

- upoštevanja načela enakih možnosti, partnerstva in inovativnosti;

- strogega upoštevanja organizacijskega vidika pri projektih, učinkovite uporabe sredstev in jasnosti glede njihovega trajanja;

- večje prenosljivosti znanja v smislu njegove uporabe tudi v drugih regijah Evropske unije.

V poročilu gospe Krehl so navedeni vsi ti vidiki.

  Iosif Matula (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Glasoval sem za poročilo o najboljši praksah na področju regionalne politike, ker sem prepričan, da lahko le ustrezne, pregledne in pravočasne informacije zagotavljajo širjenje pomembnih informacij o strukturnih in kohezijskih skladih.

Cilja kohezijske politike v celoti ne bo mogoče doseči, dokler bodo obstajale ovire, kot sta birokracija in administracija, ki potencialnim upravičencem preprečujejo uporabo strukturnih virov Evropske unije. Ovire, ki so do sedaj povzročale probleme, vključujejo nerazumljivo dokumentacijo, nenehno spreminjanje meril za upravičenost ali kratke roke za posredovanje vlog.

Najboljše rezultate je mogoče doseči z aktivno izmenjavo informacij in oblikovanjem podatkovne baze na ravni Skupnosti, ki vsebuje „zgodbe o uspehu“ glede izvajanja projektov. Sodelovanje znotraj regij in med njimi ter zbiranje in izmenjava dobre prakse na področju regionalne politike bodo izboljšali sposobnost črpanja evropskih sredstev.

Evropski portal, preveden v vse uradne jezike Evropske unije, je lahko znaten prispevek k širjenju informacij na ustrezen in pregleden način o evropskih virih in izmenjavi najboljših praks v okviru kohezijske politike v regijah držav članic, ki so se nedavno priključile.

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem proti poročilu gospe Krehl o najboljših praksah na področju regionalne politike in ovirah za uporabo sredstev iz strukturnih skladov.

Pravzaprav sem prepričan, da predlogi iz tega poročila ne pomenijo priložnosti za izboljšanje delovanja regionalne politike, ki je izredno pomembna za odpravo neravnovesja v razvoju znotraj Evropske unije in ki je deležna znatne finančne podpore.

Menim, da izmenjava dobrih praks ne more rešiti problema učinkovitejše uporabe sredstev iz strukturnih skladov ali zares prispevati k razvoju inovativnih projektov.

- Poročilo: Wojciech Roszkowski (A6-0042/2009)

  Jan Andersson, Göran Färm, Anna Hedh, Inger Segelström in Åsa Westlund (PSE), v pisni obliki. − (SV) Glasovali smo za poročilo gospoda Roszkowskega, ker se strinjamo z nadvse pomembnimi cilji pri razvoju podeželja in diverzifikaciji dejavnosti za povečanje potencialov lokalnega razvoja. Poročilo pa vsebuje nekatere točke, s katerimi se ne strinjamo, tako z vidika dejstev kot z vidika formulacije besedila. Ne strinjamo se, na primer, s tem, da se je financiranje v okviru drugega stebra SKP občutno zmanjšalo. Kljub pomembnim razlogom, povezanim z okoljsko in regionalno politiko, menimo, da določene kmetijske proizvodnje ne bi bilo treba „za vsako ceno“ ohranjati s subvencijami. Mislimo tudi, da nekatere formulacije besedila prejudicirajo lastne odločitve podeželskega prebivalstva. Odločili pa smo se, da si bomo te točke razlagali kot neposrečeno formulacijo z dobrimi nameni, kot je preprečevanje širjenja puščave.

  Iosif Matula (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Glasoval sem za poročilo o dopolnjevanju in usklajevanju kohezijske politike z ukrepi za razvoj podeželja, ker menim, da te politike predstavljajo pomembne stebre za nacionalni razvoj spričo posebnega kmetijskega potenciala, ki ga ima Romunija.

Pomembno je, da je cilj politike razvoja podeželja zmanjšanje gospodarskih razlik med mestnimi in podeželskimi območji z opredelitvijo tipičnega potenciala za vsako področje in spodbujanjem njihovih specifičnih razvojnih dejavnosti.

Politike razvoja podeželja morajo biti usmerjene v strategije, ki ne bi smele voditi v upočasnitev ali zaustavitev kmetijskih dejavnosti, ki jih izvaja podeželsko prebivalstvo. Vsekakor bi morale pomagati diverzificirati te dejavnosti s pomočjo lokalnih ekoloških pridelkov in proizvodnje tradicionalne hrane in pijače.

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja je bil oblikovan kot poseben sklad iz strukturnih skladov z namenom učinkovitejše uporabe evropskih sredstev na podeželju. Prednost za nas, državo upravičenko, je ta, da imamo na voljo večji obseg finančnih sredstev za razvoj podeželja. To nam bo omogočilo, da bomo lahko dosegli naš cilj modernizacije socialnih struktur in obenem okrepili teritorialno kohezijo med podeželskimi in mestnimi območji.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) V zadnjih letih podeželje trpi ne le zaradi stalnega odseljevanja v mesta ampak tudi zaradi odstranjevanja infrastrukture: policijskih postaj, prodajaln hrane, javnega prevoza in podobno. Zaradi tega ta območja postajajo vse bolj neprivlačna, stanje pa se slabša z naraščajočo hitrostjo. Če bo deregulacija nacionalnih poštnih storitev povzročila val zaprtja pošt, bodo cele regije ostale brez vsakih virov.

Ne bi nas smelo presenetiti, če bosta trend opuščanja zemlje in visoka stopnja smrtnosti med kmečkim prebivalstvom v naslednjih nekaj letih še naraščala. Vse bolj postajajo očitne posledice napačnega izvajanja politike subvencij EU, od katere imajo na splošno korist le veliki igralci, in pa leta zanemarjanja podeželskih območij. Celovitega koncepta še vedno nimamo. Brez tega so posamezni ukrepi obsojeni na neuspeh. Zaradi tega sem glasoval proti poročilu gospoda Roszkowskega.

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem proti poročilu gospoda Roszkowskega o dopolnjevanju in usklajevanju kohezijske politike z ukrepi za razvoj podeželja.

Dvomim predvsem, ali je podpora nekmetijskim dejavnostim na podeželju najučinkovitejša metoda za krepitev teritorialne kohezije. Nasprotno sem prepričan, da ta manever ogroža neposredno pomoč za kmetijstvo in da bo na podeželju povzročil velika družbenogospodarska neravnovesja.

- Poročilo: Dagmar Roth-Behrendt (A6-0484/2008)

  Adam Bielan (UEN), v pisni obliki. – (PL) Uvedba tako strogih uredb glede nekaterih snovi, ki se uporabljajo v kozmetiki, je v nasprotju z interesi številnih poljskih podjetij. Poljsko kozmetično industrijo tvorijo predvsem mala in srednje velika podjetja, ki si ne morejo privoščiti izvedbe zapletenih preizkusov, potrebnih za uporabo nadomestnih snovi v številnih kozmetičnih izdelkih. Sestavine, katerih uporabo ta uredba prepoveduje, zadevajo zgolj 5 % kozmetičnih izdelkov, poleg tega pa bi jih je v industriji bilo mogoče uporabiti v varnih koncentracijah. Na žalost spremembe, ki jih je predlagala poljska stran, niso bile sprejete. Zato poročila gospe Roth-Behrendt nisem podprl.

  Šarūnas Birutis (ALDE), v pisni obliki. – (LT) Zelo pozdravljam dejstvo, da je bila izbrana pravna oblika uredbe za novo izdajo namesto veljavne direktive. S tem bodo odpravljene pravne negotovosti in odstopanja ter določena definicija in sredstva za izvedbo. Drug pomemben cilj je povečati varnost kozmetičnih izdelkov. Veljavna direktiva o kozmetičnih izdelkih ni vsebovala jasnih zahtev za oceno varnosti, zato uredba določa najpomembnejše zadevne standarde.

  Hanne Dahl (IND/DEM), v pisni obliki. − (DA) Stežka glasujemo za novo uredbo o kozmetičnih izdelkih, kljub dejstvu, da odpira možnosti odstopanj od prepovedi uporabe rakotvornih snovi CMR. Parlament je na srečo omejil to možnost z zahtevo, da se v postopku odobritve upošteva splošna izpostavljenost snovem CMR iz vseh smeri in virov. Sprejem uredbe pomeni, da na Danskem ne moremo prepovedati snovi, za katere že vemo, da so rakotvorne, hormonski motilci ali alergeni, saj bi se to štelo kot ovira prostemu pretoku blaga, ki ga zakonodaja želi zagotoviti.

Z uvedbo uredbe Parlamenta o nanodelcih in s tem uporabo načela previdnosti, se to izravna. Odslej bo pred dovoljenjem za uporabo treba dokazati, da nanodelci niso škodljivi, namesto da je treba dokazati, da so škodljivi, preden je uporabo mogoče preprečiti, kar je v praksi prevladujoče načelo v zakonodaji EU.

Uredba uvaja tudi strožje zahteve glede podrobnih opisov izdelkov.

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo gospe Roth-Behrendt o uredbi za kozmetične izdelke (prenovitev), saj menim, da je varnost kozmetičnih izdelkov zaradi zaščite zdravja potrošnikov treba povečati s pomočjo minimalnih standardov, ki morajo biti izpolnjeni, preden izdelek pride na trg.

Vseeno pa obžalujem, da ni bila sprejeta obvezna navedba minimalnega roka uporabnosti za vse izdelke, tudi za tiste z minimalnim rokom uporabnosti, ki presega 30 mesecev (člen 15). Poudariti je treba, da uporaba kozmetičnega izdelka, ki mu je pretekel rok uporabnosti, sicer ne povzroča nevarnosti za zdravje potrošnikov, ne prinaša pa niti navedenih koristi.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) V tem poročilu se Evropski parlament načeloma strinja s stališčem Evropske komisije, ki se je odločila prenoviti Direktivo Sveta 76/768/EGS z dne 27. julija 1976 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kozmetičnimi izdelki. Direktiva o kozmetičnih izdelkih, ki je od svojega sprejetja leta 1976 doživela 55 sprememb, je postala okorna in zastarela in na hitro razvijajočem se področju ne zagotavlja več potrebne pravne varnosti. Komisija si s prenovitvijo prizadeva za odpravo pravne negotovosti in nedoslednosti, in sicer z uvedbo opredelitev in izvedbenih ukrepov. Komisija je spremenila pravno obliko akta iz direktive v uredbo, da bi preprečila razlike pri prenosu v nacionalno zakonodajo.

Drug cilj je povečati varnost kozmetičnih izdelkov. Sedanja direktiva o kozmetičnih izdelkih ne vsebuje jasnih zahtev za oceno varnosti, zato Komisija sedaj zanjo uvaja „minimalne standarde“. Poročevalka je poudarila varnostni vidik za zagotavljanje varstva in zdravja potrošnikov in menimo, da je to pravi pristop.

  Duarte Freitas (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Na splošno podpiram poročilo gospe Roth-Behrendt in kompromis, dosežen s Svetom. Obžalujem pa eno opustitev, za katero menim, da bi lahko bila škodljiva za varstvo potrošnikov.

Sedanja direktiva o kozmetičnih izdelkih in predlog uredbe določata, da morajo le kozmetični izdelki z minimalnim rokom uporabnosti, krajšim od 30 mesecev, imeti datum minimalnega roka uporabnosti. Iz finančnih razlogov je pogosto naveden rok, ki je daljši od 30 mesecev. Na ta način si proizvajalci lahko zagotovijo, da jim pri nobenem izdelku ni treba navesti datuma minimalnega roka uporabnosti. Uporaba kozmetičnega izdelka, ki mu je pretekel rok uporabnosti, običajno sicer ne povzroča nevarnosti za zdravje potrošnikov, ne prinaša pa niti pričakovanih koristi.

Pravni službi Parlamenta in Komisije sta se na žalost odločili, po mojem mnenju napačno, da te določbe v postopku prenovitve ni mogoče spremeniti.

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE), v pisni obliki. − (FI) Povedati želim, kako zadovoljna sem s tem, kar smo danes dosegli v zvezi z uredbo o kozmetičnih izdelkih. Trg kozmetičnih izdelkov je poln lažnih obljub in kvazi znanstvenih fraz, kjer je verbalna pompoznost pisca reklamnih besedil edino merilo pri preizkušanju učinkovitosti izdelka. Nova pravila postajajo strožja, kar je edino pravilno. V skladu z novo uredbo se pri oglaševanju lahko uporabljajo le izjave o značilnostih, ki jih izdelki dejansko imajo. Obstajati mora dokaz o njihovi učinkovitosti. Poročevalka je Komisijo pozvala, naj izdela načrt aktivnosti o izjavah in sprejme seznam meril za njihovo oceno.

Namen predloga je poenostaviti obstoječo zakonodajo. Trenutno o tej temi obstaja več kot 3 500 strani nacionalne zakonodaje, kar bi bilo treba strniti v eno besedilo. Na ta način je povsod po EU mogoče zagotoviti visoke standarde varnosti za ljudi in delovanje notranjega trga. Zastarela zakonodaja, zlasti v kozmetični industriji, pomeni tveganje za zdravje in kaže, do kolikšne mere se lahko zanesemo na zakone. Ta načela so logično nadaljevanje dela, ki se je začelo med razpravo o uredbi REACH o kemikalijah.

  Zita Pleštinská (PPE-DE), v pisni obliki. – (SK) Kot poročevalka za skupino Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov sem se vključila v pripravo svežnja zakonodaje o dajanju blaga v promet, ki ga je Parlament potrdil februarja 2008. Ukvarjala sem se s poročilom o osnutku sklepa o skupnem okviru za dajanju blaga v promet, pri svojih predlogih sprememb pa sem se osredotočila na povečanje odgovornosti uvoznikov, zmanjšanje upravnega bremena za MSP, ohranjanje novega pristopa kot osnovnega okvira za dajanje izdelkov v promet ter oblikovanje in uporabo evropskih standardov na prožnejši način.

Ta blagovni sveženj je postal osnovni predpogoj za revidiranje drugih sektorskih direktiv, zlasti direktive o igračah, ki je sedaj potrjena, uredbe o kozmetičnih izdelkih in uredbe o gradbenih izdelkih.

Uredba o kozmetičnih izdelkih temelji na osnovnem načelu zakonodajnega svežnja o dajanju blaga v promet. Proizvajalci so odgovorni za to, da so njihovi izdelki v skladu z veljavno evropsko zakonodajo, države članice pa so dolžne zagotoviti ustrezen nadzor nad trgom EU.

Glasovala sem za poročilo gospe Roth-Behrendt o predlogu uredbe o kozmetičnih izdelkih, ki zamenjuje sedanjo direktivo, ki je postala okorna in zastarela. Kozmetična industrija je v zadnjih letih doživela povečanje brez primere in sedanja zakonodaja ne zagotavlja več potrebne pravne varnosti.

Pozdravljam novo zakonodajo, ki bo prispevala k boljši varnosti potrošnikov pred zdravju škodljivimi kozmetičnimi izdelki.

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za poročilo gospe Roth-Behrendt o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o kozmetičnih izdelkih.

V celoti se strinjam, da je za zvišanje varnosti kozmetičnih izdelkov z namenom zagotavljanja varstva in zdravja vseh potrošnikov potrebno jasno opredeliti posebne nadzorne instrumente. Prav tako se strinjam s poročevalko, da bi za okrepitev nadzornih mehanizmov neodvisna organizacija morala biti odgovorna za neodvisno ocenjevanje izjav o kozmetičnih izdelkih.

  Flaviu Călin Rus (PPE-DE), v pisni obliki. − (RO) Glasoval sem za osnutek zakonodajne resolucije Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o kozmetičnih izdelkih (prenovitev), ker menim, da mora vsak izdelek, ki pride na trg, izpolnjevati tako kakovostne standarde kot minimalni varnostni standard. Taka uredba, namenjena povečanju varnosti kozmetičnih izdelkov, bo zagotavljala varnost in zdravje potrošnikov.

  Lydia Schenardi (NI), v pisni obliki. – (FR) Zaradi uvedbe nanodelcev v kozmetične izdelke in dejstva, da je sektor kozmetike med največjimi žrtvami industrijskega ponarejanja, je pomembno, da so na voljo jasna sredstva nadzora, predvsem za ugotavljanje ponarejenih kozmetičnih izdelkov, ki zaradi tega ne izpolnjujejo zakonskih zahtev.

Nekateri izdelki dejansko zahtevajo posebno pozornost, zlasti kozmetični izdelki, ki se uporabljajo okrog oči, na sluznici, poškodovani koži, za otroke ali ljudi z oslabelim imunskim sistemom. Posebno pozornost pri oceni lokalne toksičnosti, draženju kože in oči je treba nameniti senzibilizaciji kože, pri vpijanju žarkov UV pa toksičnosti, ki jo povzroča sončna svetloba. Poleg tega je boj proti ponarejanju s pomočjo teh instrumentov nadzora bistvenega pomena za javno zdravje in vpliv na okolje, kakor tudi za konkurenčnost. Zato to poročilo podpiramo, toda novih preizkusov ne bi smeli izvajati na končnih izdelkih, če se izkaže, da poznane informacije o sestavinah, ki jih vsebujejo, izpolnjujejo zakonodajo.

- Poročilo: Daciana Octavia Sârbu (A6-0076/2009)

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) V tem poročilu Evropski parlament z nekaj spremembami sprejme predlog Komisije za spremembo Direktive 98/8/ES o dajanju biocidnih pripravkov v promet. Komisija meni, da je predlog o spremembi direktive 98/8/ES o dajanju biocidnih pripravkov v promet postal potreben, ko je ocena o izvajanju direktive pokazala, da 10-letno obdobje do 14. maja 2010 ne bo dovolj za oceno aktivnih snovi, uporabljenih v biocidnih pripravkih, z namenom, da jih vključijo v pozitivni seznam Skupnosti. Zaradi tega bi prehodno obdobje, med katerim bodo trg biocidov še naprej urejali nacionalni predpisi, preteklo, ne da bi sestavili pozitiven seznam. V praksi bi to pomenilo, da bi od 15. maja 2010 iz prometa umaknili pomembne pripravke, kot so na primer sredstva za razkuževanje v bolnicah.

Komisija predlaga podaljšanje prehodnega obdobja za tri leta, do 14. maja 2013, da ne bi prišlo do teh neželenih posledic. V primeru, da tudi ta tri leta ne bi zadostovala, predlaga Komisija še nadaljnje podaljšanje na podlagi postopka komitologije. Poročevalec pa ne želi, da bi se uporabljala ta možnost, saj bi povzročila neskončne zamude v celotnem postopku in zato predlaga omejitve.

  Duarte Freitas (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Podpiram poročilo gospe Sârbu in predlog Komisije, ki tvorita tehnično spremembo obstoječe zakonodaje.

Sedanja direktiva predvideva prehodno obdobje (2000-2010), v katerem bodo trg biocidov še naprej urejali nacionalni predpisi. Predvideva pa tudi 10-letni program za oceno aktivnih snovi, uporabljenih v biocidnih pripravkih, z namenom, da jih vključijo v pozitivni seznam, ki ga bo sestavila Skupnost.

Glede na to, da sedanje stanje napredka v programu pregledovanja te direktive ne bo omogočilo zaključka do leta 2010, kot je načrtovano, je bilo treba pripraviti ustrezne spremembe, tako da je mogoče podaljšati prehodna obdobja za primere največjih zamud. Zaradi tega je ta predlog spremembe ustrezen.

  Rovana Plumb (PSE), v pisni obliki. – (RO) Ta predlog Komisije o spremembi Direktive 98/8/ES o dajanju biocidnih pripravkov v promet je postal potreben, ko je ocena o izvajanju Direktive pokazala, da 10-letno obdobje do 14. maja 2010 ne bo dovolj za oceno aktivnih snovi, uporabljenih v biocidnih pripravkih, z namenom, da jih vključijo v pozitivni seznam Skupnosti. Zaradi tega bi prehodno obdobje, med katerim bodo trg biocidov še naprej urejali nacionalni predpisi, preteklo, ne da bi sestavili pozitiven seznam. V praksi bi to pomenilo, da bi od 15. maja 2010 iz prometa morali umakniti pomembne pripravke, kot so na primer sredstva za razkuževanje v bolnišnicah.

Glasovala sem za to poročilo, saj bo podaljšanje sedanjega prehodnega obdobja omogočilo dokončanje ocenjevanja aktivnih snovi, uporabljenih v biocidnih pripravkih, državam članicam zagotovilo dovolj časa, da prenesejo te določbe ter izdajo dovoljenja za odobritev in registracijo teh pripravkov, industriji pa, da pripravi in predloži popolno dokumentacijo. Poleg tega bo podaljšanje omogočilo uporabo načela preprečevanja nastajanja odpadnih izdelkov (snovi, ki se ne ocenijo, so odpadni izdelki) in pomagalo preprečiti nezakonito dajanje biocidnih pripravkov v promet.

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za poročilo gospe Sârbu o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 98/8/ES o dajanju biocidnih pripravkov v promet glede podaljšanja nekaterih rokov.

Glede na občutljiv in težaven postopek ocenjevanja aktivnih snovi, uporabljenih v biocidnih pripravkih, se strinjam s poročevalko o podaljšanju prehodnega obdobja na štiri leta namesto treh, kar bo industriji omogočilo dovolj časa za izpolnitev zavez.

- Poročilo: Zsolt László Becsey (A6-0121/2009)

  Koenraad Dillen (NI), v pisni obliki. – (NL) Vzdržal sem se glasovanja o tem poročilu, ker se zavedam nujnosti odvračanja ljudi v naši družbi, predvsem mladih, od kajenja. Evropska unija želi, da bi cigarete in drobno rezan tobak, namenjen zvijanju cigaret in cigarilosov, bili dražji, vprašanje pa je, ali je licemerski pristop povišanja davkov pravi način za to. Tobačna industrija navsezadnje zaposluje veliko število ljudi znotraj držav članic, v času krize pa bi pred izvedbo bilo treba natančno oceniti vpliv takih ukrepov na stanje zaposlovanja.

Ali ne bi bilo bolje zmanjšanja kajenja doseči z izobraževanjem ljudi namesto z obdavčenjem?

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Poročilo gospoda Becseya predlaga večjo uskladitev davkov na tobak na višji ravni, v opravičilo pa se slabo skriva za cilji javnega zdravja. Resnični cilj ni nič drugega kot trg cigaret na Evropski ravni, trg „brez pregrad“, z enotnim davkom, na katerem lahko konkurenca podivja.

Vsaj malo koherence, prosim. Ali ima prednost zdravje ali trg. Pri nekaterih izdelkih to ne more biti trg. Države, kot sta Francija in Belgija, je Komisija tožila, ker so uvedle prag oziroma minimalne prodajne cene. Obstaja razlog za to, da je na nacionalni ravni (dovoljenje za prodajo) ali mednarodni ravni (omejeni čezmejni nakupi) trgovina s tobakom do te mere regulirana in da mejne kontrole dejansko obstajajo, čeprav jih ovira evropska ureditev.

To poročilo je zaskrbljujoče tudi za prihodnost francoskih trafikantov, ki imajo tako pomembno vlogo pri ohranjanju lokalnih trgovin in izvajanju nekaterih javnih storitev na podeželju, prejšnje povišanje davka pa jih je resno ogrozilo.

  Jörg Leichtfried (PSE), v pisni obliki. − (DE) Glasujem za poročilo gospoda Becseya, ki priporoča višje stopnje trošarine za tobačne izdelke.

Zelo pozdravljam postopno zvišanje davka na cigarete in druge tobačne izdelke od leta 2014 naprej. Prepričan sem tudi, da je uskladitev definicij nekaterih vrst tobačnih izdelkov bistvenega pomena za zagotavljanje višje ravni varovanja zdravja.

Več let sem že močan zagovornik zaščite nekadilcev in menim, da je to poročilo nov korak v pravi smeri. Pričakovanja Komisije, da se bo potrošnja tobaka v naslednjih petih letih znižala za 10 %, temu dajejo dodaten poudarek.

  Astrid Lulling (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za poročilo gospoda Becseya, ker bi pretirano zvišanje trošarine, ki velja za predelani tobak, kot ga predlaga Komisija, zlasti v teh časih hude krize, bilo škodljivo za zaposlovanje v tem sektorju v Evropi. Izkušnje kažejo, da politika visokih cen ni učinkovita metoda boja proti odvisnosti od nikotina.

Zadovoljna sem tudi, da ni prišlo do uskladitve minimalne davčne stopnje za tobak za zvijanje in tiste, ki velja za cigarete. Tamponska funkcija tobaka za zvijanje je bistvena za preprečevanje skokovitega naraščanja tihotapljenja na evropskem ozemlju. V Nemčiji je študija pokazala, da je v nekaterih Länder več kot ena cigareta od dveh bila pretihotapljena. Za zajezitev tega pojava mora drobno rezani tobak delovati kot nadomestek za cigarete.

Obžalujem, ker so nekatere zelo občutljive spremembe bile zavrnjene z zelo tesno večino.

Prepričana sem, da bo naše sporočilo kljub temu doseglo Svet ministrov, ki mora odločati soglasno.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Čeprav se strinjam z obdavčitvijo tobaka in minimalnim davkom po vsej Evropi, sem se vzdržal glasovanja zaradi škode, ki bi jo to lahko povzročilo britanskemu davku na tobak. Vlada ima proste roke glede zvišanja obdavčitve na tobak, kar je lahko za ljudi spodbuda, da zmanjšajo ali opustijo kajenje, to pa izboljšuje naše zdravje in zmanjšuje pritisk na nacionalni zdravstveni sistem. To poročilo bi ogrozilo in omejilo sposobnost vlade za obdavčitev tobaka, zaradi česar sem se vzdržal.

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem proti poročilu gospoda Becseya o predlogu za direktivo Sveta o spremembi Direktiv 92/79/EGS, 92/80/EGS in 95/59/ES o strukturi in stopnji trošarine, ki velja za predelani tobak.

Zgoraj omenjenega predloga ne podpiram, ker bi po mojem mnenju lahko oslabil predlog Komisije. S tem bi oviral doseganje načrtovanega cilja, in sicer zmanjšanje potrošnje tobaka za 10 % do leta 2014.

  Olle Schmidt (ALDE), v pisni obliki. − (SV) Predlog Komisije je namenjen usklajevanju obdavčitve tobaka znotraj EU za zajezitev znatne čezmejne trgovine s tobakom, ki lahko spodkoplje cilje javnega zdravja držav članic. Predlog, ki ga je podal pripravljavec mnenja Odbora za gospodarske in denarne zadeve, je znatno šibkejši od tistega v prvotnem besedilu Komisije. Kot predstavnik Skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo sem za izboljšanje poročila storil vse, kar je bilo v moji moči. Vprašanje trošarin za tobak je zelo težko rešiti zaradi velikih razlik med davčnimi stopnjami in stališči glede škodljivih posledic tobaka znotraj EU. Razlike znotraj različnih skupin, tudi v moji, so bile zelo velike. Navkljub prizadevanjem sem na koncu spoznal, da predlog Parlamenta ni dovolj poglobljen. Zato sem se odločil, da se bom končnega glasovanja o novih trošarinah za tobak vzdržal.

  Peter Skinner (PSE), v pisni obliki. − Evropska parlamentarna laburistična stranka se strinja, da prenizke stopnje trošarin spodbujajo čezmejno arbitražo in vodijo v preprodajo predelanega tobaka brez nadzora/dovoljenja. Minimalne stopnje trošarin so zato zelo koristen instrument za izvedbo potrebnih sprememb. Nekatere evropske države bi morda iz upravičenih znanstvenih in družbenih razlogov želele dlje od minimalnih stopenj, kar je prav tako ustrezno.

  Marianne Thyssen (PPE-DE), v pisni obliki. – (NL) Cenim prizadevanja poročevalca pri pripravi poročila, ne morem pa podpreti njegove vsebine. Popolnoma sem prepričana o koristih višjih trošarin za tobak kot pomoč pri boju proti uporabi tobaka. Poudariti bi želela, da so po mojem mnenju zdravstveni razlogi sami po sebi pomembnejši od gospodarskih. Prav tako se mi zdi obžalovanja vredno, da je poročevalec razvodenel predloge Komisije. Zaradi tega sem glasovala proti poročilu gospoda Becseya.

- Poročilo: Cristiana Muscardini (A6-0054/2009)

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. − (IT) Glasoval sem za.

S priseljevanjem na staro celino v zadnjih 30 letih je v Evropo neslišno vstopil barbarski in nezakonit postopek, ki ga izvajajo povečini v Afriki.

Podatki Svetovne zdravstvene organizacije so jasni: pohabljanje ženskih spolnih organov oziroma PŽSO je zelo razširjen postopek v 28 afriških državah, na Srednjem vzhodu in v nekaterih državah v Aziji. Približno 100-140 milijonov žensk in deklic po vsem svetu je prestalo ta postopek, 4 milijone pa jih je potencialno ogroženih. Pohabljanje ženskih spolnih organov predstavlja degradacijo evropskega integracijskega procesa in omalovaževanje enakosti med spoloma.

Evropski parlament, ki se mnogo let zavzema za ohranjanje temeljnih pravic vseh državljanov, je resolucijo o tem vprašanju sprejel že leta 2001. Sedaj pa je čas, da naredimo korak naprej in podpremo tudi program DAPHNE III, ki je do danes financiral 14 projektov, povezanih s PSŽO in opredelimo prednostne naloge za preprečevanje in odpravo PSŽO v Evropi. Eno od področij, na katerem bo boj proti PŽSO treba okrepiti, je preprečevanje pri deklicah. Pomemben korak v tej smeri je poiskati otroke v nevarnosti in izvajati preventivne ukrepe v sodelovanju z njihovimi družinami s pomočjo sistema psihološke podpore.

  Martin Callanan (PPE-DE), v pisni obliki. − Težko si je zamišljati kaj bolj strašnega in primitivnega, kot je pohabljanje ženskih spolnih organov. Na žalost se je ta barbarski postopek pojavil znotraj EU zaradi stalnega dotoka priseljencev iz držav, kjer se redno izvaja.

Poročilo gospe Muscardini upravičeno navaja našo zgroženost spričo te brutalnosti v naši sredini in predlaga načine, s pomočjo katerih bi zagotovili, da se naše vrednote in svoboda razvijejo v konkretne ukrepe proti pohabljanju ženskih spolnih organov. Ne glede na zavezo Evropske unije o večkulturnosti moramo storiti vse, da ta neusahljiv val politične korektnosti, ki izhaja iz zakonodaje EU, ne bo okrnil naše odločnosti, da zatremo to ostudno prakso.

Seveda pa obstajajo omejitve glede tega, kaj lahko storimo, da preprečimo pohabljanje ženskih spolnih organov v tretjih državah. Vendar pa moramo biti pripravljeni povezati razmerja med trgovino in pomočjo, da izboljšamo stanje na področju človekovih pravic in da izkoreninimo ta gnusen zločin proti ženskam.

  Charlotte Cederschiöld, Christofer Fjellner, Gunnar Hökmark in Anna Ibrisagic (PPE-DE), v pisni obliki. − (SV) Danes smo glasovali za samoiniciativno poročilo gospe Muscardini, A6-0054/2009, o pohabljanju ženskih spolnih organov v EU. Poročilo obravnava zelo resen problem in jasno prikazuje nujnost ukrepov proti takemu postopku. Poročilo navaja tudi različne predloge za načine, s katerimi je to mogoče doseči. Zato pozdravljamo dejstvo, da države članice sodelujejo pri reševanju tega problema.

Želeli pa bi poudariti, da bi vprašanje rednih, preventivnih zdravniških pregledov za deklice in ženske, ki jim je zaradi nevarnosti pohabljanja spolnih organov bil odobren azil v EU, morala obravnavati vsaka država članica z upoštevanjem pravic zadevne osebe.

  Proinsias De Rossa (PSE), v pisni obliki. − Podpiram to poročilo, ki se loteva resnega problema pohabljanja ženskih spolnih organov. Pohabljanje ženskih spolnih organov je v zadnjih 30 let postalo pogostejše v Evropi zaradi migracije. Pohabljanje ženskih spolnih organov povzroča ne le zelo hudo in nepopravljive škodo telesnemu in duševnemu zdravju žensk in deklic – v nekaterih primerih je bilo celo usodno – ampak predstavlja kršitev temeljnih pravic iz mednarodnih konvencij, ki je prepovedano v skladu s kazenskim pravom držav članic in pomeni kršenje načel iz Listine o temeljnih pravicah EU.

Ocenjuje se, da je v Evropi okrog 500.000 žensk bilo prizadetih zaradi PŽSO, vsako leto pa približno 180.000 priseljenk v Evropi PŽSO doživi oziroma so v nevarnosti, da ga doživijo.

Poročilo poziva Komisijo in države članice, naj sodelujejo pri usklajevanju veljavne zakonodaje. Namen je osredotočiti se na preprečevanje prek boljše integracije priseljeniških družin in povečanja ozaveščenosti s pomočjo promocijskih izobraževalnih kampanj in spodbujanjem dialoga o tradicionalnih praksah. Poročilo močno podpira pregon vsakogar, ki izvaja PŽSO ter zagotavljanje medicinske in pravne pomoči za žrtve, kakor tudi zaščito za ogrožene, v nekaterih primerih tudi podelitev azila.

  Avril Doyle (PPE-DE), v pisni obliki. − Pohabljanje ženskih spolnih organov (PŽSO) se po podatkih organizacije Amnesty International dotika življenja 130 milijonov žensk, za katere je iz verskih ali drugih neterapevtskih razlogov obrezovanje „cenjena“ družbena praksa, ki jim je vsiljena. Raziskave kažejo, da praksa ostaja zaradi prepričanja, da bo obrezovanje umirilo spolnost žensk in na ta način zagotovilo „možnost, da se poročijo“, in da se versko sankcionira. Znano je, da pohabljanje ženskih spolnih organov povzroča širok spekter takojšnjih, dolgoročnih zapletov in celo smrt za ženske, ki so žrtve tega postopka. Na to smo postali pozorni zlasti z globalizacijo in mobilnostjo ljudi, postalo pa je neločljivo povezano s politikami in politiko priseljevanja in azila.

Ko se ljudje bojijo pregona, so upravičeni do prečkanja meje in iskanja zatočišča in zaščite. Pohabljanje ženskih spolnih organov je trenutno osrednja tema razprave v primerih o azilu, in Michael Aondoakaa, nigerijski minister za pravosodje, je nedavno celo bil pripravljen pričati proti družinam, ki so prosile za azil zaradi groženj pred PŽSO v Nigeriji, kjer je uradno prepovedano. Menim pa, da se neuradno še vedno v veliki meri izvaja, tudi v Nigeriji.

Na Irskem se PŽSO obravnava kot izraz nasilja na podlagi spola. Podpiram poročilo gospe Muscardini.

  Lena Ek in Olle Schmidt (ALDE), v pisni obliki. − (SV) Danes smo sprejeli stališče o samoiniciativnem poročilu o boju proti pohabljanju ženskih spolnih organov. Odločila sva se, da ne bova podprla alternativne resolucije, ki jo je med drugimi v razpravo predložila naša skupina tu v Parlamentu in ki je na koncu prejela večinsko podporo. Razlog za najino odločitev je bilo prepričanje, da je prvotno poročilo bilo boljše. V alternativni resoluciji je bilo besedilo o zahtevi po rednih zdravniških pregledih za ženske, ki so dobile azil zaradi nevarnosti pohabljanja ženskih spolnih organov. Namen tega besedila je bil preprečiti pojav pohabljanja ženskih spolnih organov znotraj EU. Prepričana pa sva, da je ta ukrep poseg v zasebnost in da gre veliko predaleč, mlade ženske, ki so že tako in tako ranljive, pa bo obremenil na nesprejemljiv način. Obisk zdravnika bi moral biti nekaj, kar se opravi prostovoljno. Zato sva se odločila, da alternativne resolucije ne podpreva.

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za predlog resolucije Evropskega parlamenta o boju proti pohabljanju ženskih spolnih organov v EU. Pohabljanje ženskih spolnih organov (PŽSO) povzroča hudo in nepopravljivo škodo telesnemu in duševnemu zdravju žensk in pomeni kršitev temeljnih človekovih pravic. Zaradi nepopravljive škode, ki jo povzroča, mora družba PŽSO obravnavati kot zelo resno kaznivo dejanje in se zelo energično boriti proti njemu.

Ocenjuje se, da je v Evropi kakih 500 000 žensk žrtev tega kaznivega dejanja, zaradi česar je izredno pomembno, da Evropska komisija in države članice sodelujejo pri usklajevanju veljavne zakonodaje z namenom preprečitve in izkoreninjenja PŽSO v Evropski uniji.

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Pohabljanje ženskih spolnih organov je krut in nehuman običaj, ki mu ni mesta v sodobni družbi. Junijska lista ne obravnava Evropske unije le kot oblike sodelovanja za večjo rast in trgovino, ampak tudi kot forum za ohranjanje skupnih temeljnih človeških vrednot, zaradi česar sva se odločila, da bova glasovala za poročilo.

V celoti pa nasprotujeva nekaterim daljnosežnim formulacijam v zvezi s kazenskim pravom držav članic. Zakonodajo, namen katere je zagotavljanje delovanja družbe, bi morali predlagati in o njej odločati nacionalni izvoljeni parlamenti, ne pa Evropski parlament.

  Anna Ibrisagic (PPE-DE), v pisni obliki. − (SV) Danes sem glasovala proti samoiniciativnemu poročilu gospe Muscardini, A6-0054/2009, o pohabljanju ženskih spolnih organov v EU. To poročilo obravnava zelo hud problem in očitna je nujnost ukrepov za spopad z njim. Pozdravljam sodelovanje med državami članicami na tem področju.

Vseeno pa sem se odločila, da bom glasovala proti, saj sem prepričana, da bi vse oblike zdravstvenega varstva morale biti prostovoljne. Nasprotujem rednim preventivnim zdravniškim pregledom za deklice in ženske, ki jim je zaradi nevarnosti pohabljenja ženskih spolnih organov bil podeljen azil, saj menim, da je to diskriminatorno in pomeni poseg v zasebnost.

  Jörg Leichtfried (PSE), v pisni obliki. − (DE) Glasujem za poročilo gospe Muscardini o izkoreninjenju pohabljanja ženskih spolnih organov. Več kot pol milijona žensk je trenutno prizadetih zaradi tega odvratnega rituala, ki ga je treba enkrat za vselej prepovedati, storilce pa sodno preganjati. Ukrepe in odločitve, sprejete v preteklosti, je treba združiti in razširiti. Potrebujemo celovite strategije in načrte aktivnosti za zaščito žensk pred arhaično tradicijo obrezovanja.

Med pogajanji s tretjimi državami mora Komisija poskušati uvesti odpravo pohabljenja ženskih spolnih organov kot klavzulo, tako da bi bilo mogoče sodno preganjati vsakogar, ki bi v katerikoli državi članici EU storil kaznivo dejanje obrezovanja žensk.

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za poročilo gospe Muscardini o boju proti pohabljanju ženskih spolnih organov v EU.

Na te postopke gledam kot na okrutno kršenje človekove pravice do osebne celovitosti. Zato se strinjam s poročevalko, da je potrebna dobra strategija za preprečitev in izkoreninjenje PŽSO.

  Lydia Schenardi (NI), v pisni obliki. – (FR) To pogumno poročilo bomo seveda podprli, saj napada zastarelo prakso – prakso, ki se zaradi priseljevanja širi po Evropi.

Po sprejemu Splošne deklaracije o človekovih pravicah in Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk ni več sprejemljivo, da bi se taka praksa še naprej izvajala v Evropi in po svetu.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je bilo izpostavljenih pohabljanju spolnih organov od 100 do 140 milijonov žensk in mladih deklet na svetu, vsako leto pa je v nevarnosti 2 do 3 milijone žensk, da bi bile izpostavljene tem postopkom, ki povzročajo hudo škodo.

Ne smemo pozabiti, da je izvor teh postopkov v družbenih strukturah, ki temeljijo na neenakosti med spoloma in na neuravnoteženih razmerjih moči prevlade in nadzora pod družbenim in družinskim pritiskom, kar vodi v kršenje temeljnih pravic in povzroča hudo in nepopravljivo škodo.

Te postopke moramo v celoti obsoditi in kaznovati. Priseljenci morajo izpolnjevati našo zakonodajo in upoštevati naše spoštovanje posameznika, s seboj pa ne smejo prinašati te nesprejemljive in barbarske prakse.

  Søren Bo Søndergaard (GUE/NGL), v pisni obliki. − Pohabljanje ženskih spolnih organov je praksa, ki jo morajo države članice obsoditi. Pomeni kršenje temeljnih pravic žensk, zlasti pravice do osebne celovitosti ter spolnih in reproduktivnih pravic. Nekaterih vidikov poročila gospe Muscardini pa ne podpiram v celoti, kot so formulacije glede dvoma o verodostojnosti staršev, ki prosijo za azil in kot razlog navedejo zavrnitev soglasja za otroka, ki naj bi bil izpostavljen pohabljanju ženskih spolnih organov. Ne vidim razloga za to, da bi sumničili ljudi, ki na podlagi teh specifičnih razlogov zaprosijo za azil. Druga formulacija v poročilu, ki je ne podpiram, pa zadeva redne zdravniške preglede za ženske in dekleta, ki azil dobijo zaradi nevarnosti pohabljenja ženskih spolnih organov v njihovi domovini. Ta praksa je po mojem mnenju diskriminatorna do teh žensk in deklet. Če neka oseba dobi azil v državi članici, bi morala imeti enake pravice in obveznosti kot drugi državljani v državi.

  Eva-Britt Svensson (GUE/NGL), v pisni obliki. − Pohabljanje ženskih spolnih organov je praksa, ki jo morajo države članice obsoditi. Pomeni kršenje temeljnih pravic žensk, zlasti pravice do osebne celovitosti ter spolnih in reproduktivnih pravic.

Nekaterih vidikov poročila gospe Muscardini pa ne podpiram v celoti, kot so formulacije glede dvoma o verodostojnosti staršev, ki prosijo za azil in kot razlog navedejo zavrnitev soglasja za otroka, ki naj bi bil izpostavljen pohabljanju ženskih spolnih organov. Ne vidim razloga za to, da bi sumničili ljudi, ki na podlagi teh specifičnih razlogov zaprosijo za azil.

Druga formulacija v poročilu, ki je ne podpiram, pa zadeva redne zdravniške preglede za ženske in dekleta, ki azil dobijo zaradi nevarnosti pohabljenja ženskih spolnih organov v njihovi domovini. Ta praksa je po mojem mnenju diskriminatorna do teh žensk in deklet. Če neka oseba dobi azil v državi članici, bi morala imeti enake pravice in obveznosti kot drugi državljani v državi.

  Frank Vanhecke (NI), v pisni obliki. – (NL) Podprl sem poročilo gospe Muscardini oziroma spremenjeno besedilo v celoti, saj noben razumen človek ne more čutiti drugega kot stud ob informacijah o grozljivem pohabljanju spolnih organov žensk in deklic v zaostalih kulturah in verstvih – pri čemer ta izraz uporabljam popolnoma brez spoštovanja.

Obžalovanja vredno se mi zdi, da se običajni evfemizmi o „reproduktivnih pravicah“ tu ponovno navajajo, čeprav dejansko niso ustrezni in verjetno služijo le, da politično korektna levica ostane v igri. Kaj ima pravica do splava opraviti z bojem proti barbarskemu pohabljanju spolnih organov, bo zame ostalo tajna.

Bolje bi bilo to priložnost izkoristiti za to, da se vprašamo, ali islam, na primer, ustrezno spoštuje to temeljno vrednoto enakosti med moškimi in ženskami, in če je odgovor ne, ali je islamu mesto v naši Evropi.

  Anders Wijkman (PPE-DE), v pisni obliki. − (SV) Prvotno samoiniciativno poročilo o boju proti pohabljanju ženskih spolnih organov je bilo zelo dobro, toda revidirana različica, ki je bila izglasovana, je vsebovala formulacijo, v kateri avtorji navajajo željo po uvedbi rednih zdravniških pregledov za ženske, ki so dobile azil zaradi nevarnosti pohabljanja ženskih spolnih organov. Namen tega je preprečiti pohabljanje ženskih spolnih organov v državi članici sprejemnici. Menim, da vsiljeni zdravniški pregledi pomenijo velik poseg v zasebnost. Obisk zdravnika bi moral biti nekaj, kar se opravi prostovoljno. Uporaba pritiska v tej situaciji je popolnoma nesprejemljiva. Zato sem glasoval proti revidirani različici.

  Anna Záborská (PPE-DE), v pisni obliki. – (SK) Posebej si prizadevam, da bi odbor, ki mu predsedujem, bil sposoben zaključiti delo, ki vodi do potrditve resolucije. Ta tema je nedvomno pomembna.

Pohabljanje ženskih spolnih organov povzroča hudo in nepopravljivo škodo telesnemu in duševnemu zdravju prizadetih žensk in deklic, zlorablja jih kot človeška bitja in krši njihovo celovitost. V nekaterih primerih so posledice usodne.

V poročilu Evropski parlament poziva države članice, naj sprejmejo preventivno strategijo ukrepov, namenjenih zaščiti mladoletnih deklic, ki ne bi stigmatizirali skupnosti priseljencev in bi delovali prek javnih programov in služb socialnega varstva za preprečitev take prakse ter zagotovili pomoč žrtvam. Države članice prosi, naj preučijo, v skladu s pravnimi predpisi o zaščiti otrok, ali nevarnost oziroma tveganje pohabljanja spolnih organov mladoletne osebe ne predstavlja razloga za poseg državnih organov.

Države članice bi morale pripraviti smernice za zdravstvene delavce, učitelje in socialne delavce, katerih namen bi moral biti starše na takten način obvestiti o nevarnostih pohabljanja ženskih spolnih organov, ob pomoči tolmača, če je to potrebno.

Resolucija pa poziva tudi k podpori za spolne in reproduktivne pravice. Tega koncepta Svetovna zdravstvena organizacija oziroma instrumenti pravnega reda Skupnosti niso nikoli opredelili. Zaradi tega ga nekatere skupine izkoriščajo v podporo splavu.

Obžalujem, ampak glasovanja sem se zaradi tega vzdržal.

- Poročilo: Vasco Graça Moura (A6-0092/2009)

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. − (IT) Večkrat sem jasno povedal svoje mnenje v prid vprašanj, povezanih z večjezičnostjo, zato menim, da je moje stališče dokaj jasno.

Jezikovna in kulturna raznolikost Evropske unije je ogromna konkurenčna prednost. Po mojem mnenju je bistvenega pomena v praksi spodbujati programe za poučevanje jezikov in izmenjavo študentov, tako znotraj kot izven EU, kot sem to storil sam, ko sem podprl program Erasmus Mundus. Večjezičnost je bistvena za učinkovito komunikacijo in sredstvo za razumevanje med ljudmi, in s tem za sprejemanje različnosti in manjšin..

Jezikovna raznolikost ima prav tako znaten vpliv na vsakodnevno življenje državljanov EU zaradi medijskega pokrivanja, naraščajoče mobilnosti, migracij in vse večje kulturne globalizacije. Pridobivanje raznolikega jezikovnega znanja je največjega pomena za vse državljane EU, da lahko iz svobode gibanja znotraj Unije v celoti izkoristijo gospodarske, družbene in kulturne prednosti, kakor tudi iz odnosov med Unijo in tretjimi državami. Jezik je dejansko osnovni dejavnik socialne vključenosti.

Jezikovna raznolikost Evrope zato pomeni bistveni kulturni kapital in bilo bi napačno za Evropsko unijo, če bi se omejila samo NA en jezik.

  Adam Bielan (UEN), v pisni obliki. – (PL) Večjezičnost v Evropski uniji je velik atribut v stikih s tretjimi državami. Daje nam znatno konkurenčno prednost, zato je programe izobraževanja in jezikovne izmenjave treba podpirati, vendar ne zgolj v velikih urbanih območjih, kjer je dostop to teh stvari že tako in tako lažji.

Pri izvajanju take politike ne smemo pozabiti, da so Evropejci, čeprav združeni, predvsem državljani svojih lastnih držav. Skrbeti je treba za to, da se lahko poistovetijo s svojim lastnim jezikom. Ta vidik je omenjen tudi v poročilu gospoda Moura.

  Martin Callanan (PPE-DE), v pisni obliki. − Evropska unija vsako leto ogromne vsote denarja davkoplačevalcev porabi v imenu večjezičnosti. Kot organizacija, ki želi odpraviti razlike med narodi in ljudstvi, EU velik pomen pripisuje jezikovnemu nacionalizmu. Eden od takih primerov je popuščanje irskim nacionalistom glede uvedbe irščine kot enega od uradnih jezikov EU.

Stroški in birokracija, povezani z napačno politiko večjezičnosti, se bodo z nadaljnjo širitvijo EU le še povečevali. Moji volivci so upravičeno zaskrbljeni spričo nekritične porabe javnega denarja za zadovoljevanje politike, ki ima le malo praktičnih koristi razen političnega olepševanja.

Kljub temu, da je angleščina postala običajen jezik v Evropskem parlamentu, bi jo le stežka uvedel kot edini delovni jezik. Glede na navdušenje EU za harmonizacijo sem prepričan, da je običajni jezik normalna faza na poti do zvezne naddržave. Zato menim, da bi morali imeti peščico delovnih jezikov. Če v ZN zmorejo s šestimi jeziki za približno 200 držav članic, sem prepričan, da bi jih tudi EU lahko zmanjšala.

  Koenraad Dillen (NI), v pisni obliki. – (NL) Glasoval sem proti temu poročilu, ker bi nekatere od njegovih določb lahko nepravilno uporabile nekatere manjšine v Flandriji. Vsakovrstno spodbujanje jezikovne raznolikosti zlasti pri mladih v EU je zagotovo pomembno, vendar se takšne vrste politika ne sme izvajati na račun zakonitega spoštovanja lokalnega vernakularnega jezika. V mislih imam nizozemščino v provinci Flamski Brabant v Flandriji. Francosko govoreča manjšina bi hitro izkoristila Evropsko agencijo za jezikovno raznolikost, da zaobide obvezno rabo nizozemščine v Flandriji. V preteklosti se je velikokrat pokazalo, kako malo razumevanja ima „Evropa“ za specifične situacije v državah članicah. Priseljenci in manjšine se morajo naučiti jezika območja, na katerem živijo in ga uporabljati. To je tisto, kar dokazuje jezikovno raznolikost in ne obratno.

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem proti alternativnemu predlogu za resolucijo k poročilu gospoda Graça Moura z naslovom „Večjezičnost: prednost Evrope in skupna zaveza“, ker z ukinitvijo možnosti, da v državah ali regijah z več kot enim uradnim jezikom ali z regionalnimi jeziki starši izberejo uradni jezik, v katerem se bodo njihovi otroci šolali, nasprotuje nekaterim načelom, ki jih podpira Evropski parlament.

Namesto tega alternativni predlog za resolucijo enostavno navaja nujnost namenjanja posebne pozornosti učencem, ki se ne morejo šolati v svojem maternem jeziku, s čimer razvrednoti osnovno načelo pomembnosti izobraževanja v maternem jeziku ne le zaradi šolskega uspeha na splošno ampak tudi zaradi učenja drugih tujih jezikov.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Gledano v celoti je ta dokument zelo pozitiven, zaradi česar podpiramo predpostavke in priporočila. Glavno vprašanje, ki se poraja, je, ali ga je mogoče realizirati, saj je sedaj treba storiti veliko, da se doseže, kar je v dokumentu navedeno kot bistveno, pri čemer je treba upoštevati politično smer, po kateri gre Evropska unija.

Glede nekaterih vprašanj, ki se porajajo, kot je prevlada nekaterih evropskih jezikov na škodo drugih, izhajamo z očitno negativnega stališča. V zvezi s tem bi poudarili jezikovno in kulturno izolacijo, v kateri so se zaradi določenih nacionalnih politik znašle nekatere etnične skupine in kar je povzročilo znatno diskriminacijo. Gre za vprašanje ohranitve specifične kulturne dediščine ljudstev Evrope in uspešnega prenosa na prihodnje generacije.

Poudariti bi želeli pomembno vlogo učiteljev, prevajalcev in tolmačev kot strokovnjakov, delo katerih je bistveno za poučevanje, širjenje in vzajemno razumevanje jezikov v Evropski uniji.

Zato obžalujemo, ker je bil sprejet alternativni predlog za resolucijo, saj razvodeni nekatere vidike iz poročila gospoda Graça Moura, nenazadnje obrambo maternega jezika in pravico staršev, da izberejo uradni jezik, v katerem se bodo njihovi otroci izobraževali v državah ali regijah z več kot enim uradnim jezikom ali z regionalnimi jeziki.

  Hélène Goudin and Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Junijska lista je prepričana, da bi kulturna vprašanja morala biti politična pristojnost držav članic.

To poročilo ni del zakonodajnega postopka in predstavlja le mnenje federalistične večine Evropskega parlamenta o tem, da bi EU morala še bolj povečati svoje vmešavanje na področju kulture.

Odbor za kulturo in izobraževanje Evropskega parlamenta kot ponavadi vztraja pri predlogih o dragih novih programih in agencijah na ravni EU. V Junijski listi smo prepričani, da večletni program ali Evropska agencija za jezikovno raznolikost in učenje jezika na ravni EU ne bodo imeli nobenega vpliva na približno 500 milijonov prebivalcev Evrope, razen še večje obremenitve davkoplačevalcev.

Prav tako menimo, da načrti Komisije glede kampanj za obveščanje in osveščanje v zvezi s koristmi učenja jezikov v realnem svetu ne bodo imeli učinka. Države članice so tiste, ki bi v okviru svoje izobraževalne politike svoje državljane morale spodbujati k učenju jezikov. To ni stvar EU.

Zato sva glasovala proti temu poročilu.

  Adrian Manole (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Evropa danes živi v novem svetu globalizacije, visoke mobilnosti in migracije kakor tudi regeneracije regij in okrepljene vloge čezmejnih regij. Zato mora večjezičnost državljanom Evrope in naši družbi dati nove rešitve.

Poročevalcu bi želel čestitati za to poročilo. Prav tako upam, da bodo spremembe, ki smo jih posredovali, zagotovile vzajemno spoštovanje za jezike, vključno s tistimi, ki jih govorijo nacionalne manjšine ali naši migranti, kajti naša jezikovna dediščina je zaklad: vir, ki ga je treba ceniti.

Za vsakogar od nas je jezik najbolj neposreden način izražanja naše kulture. Z učenjem drugih jezikov zato odkrivamo druge kulture, vrednote, načela in navade. V Evropi lahko odkrivamo naše skupne vrednote. Ta dovzetnost za dialog je pomemben del evropskega državljanstva in razlog, zaradi katerega so jeziki v njem temeljni element.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Programi učenja jezikov in programi izmenjave v EU, ki so vredni več milijonov evrov, na eni strani spodbujajo večjezičnost in na svoji spletni strani poudarjajo pomen večjezičnosti kot bistvenega dejavnika za večjo preglednost, legitimnost in učinkovitost EU; na drugi strani pa EU sama teh načel ne izpolnjuje. Celo na spletni strani trenutnega predsedstva se ne upošteva dejstvo, da je nemščina z 18 -odstotnim deležem jezik z največjim številom domačih govorcev v EU, nadaljnjih 14 % državljanov EU pa jo govori kot tuj jezik.

Za EU je to izgubljena priložnost, da se približa svojim državljanom. Dosledna uporaba treh delovnih jezikov v praksi: nemščine, angleščine in francoščine, bi omogočila, da bi dosegli večino prebivalcev. Glede na to, da je poročevalec prišel do podobnega sklepa, sem glasoval za poročilo.

  Zita Pleštinská (PPE-DE), v pisni obliki. – (SK) To poročilo je znova dokazalo, da ima člen 45(2) hude pomanjkljivosti. Novo poročilo, ki temelji na spremembi in dodatnem predlogu, bo omogočilo spremembo poročevalčevega prvotnega poročila, kot ga je izglasoval odbor predlagateljev. Predlagatelji prevzamejo poročilo in vstavijo nove odstavke, o katerih poročevalec ne more podati pripomb. In tako bo poročilo, ki ga je odbor potrdil kot potrjeno alternativo, zamenjano z novim besedilom. Ta postopek se mi zdi zelo nepošten do poročevalca. Upam, da bo Parlament kmalu ta postopek ponovno ocenil in sprejel bolj pošteno rešitev.

Poročilo gospoda Graça Moura se mi zdi zelo uravnoteženo in zato nisem glasovala za alternativni predlog skupin PSE, ALDE in Verts/ALE. Glede na to, da je ta predlog „šel skozi“, o prvotnem poročilu ni bilo glasovanja. Strinjam se s poročevalcem, da jezikovna in kulturna raznolikost znatno vplivata na vsakdanje življenje državljanov. To za EU pomeni veliko prednost, zaradi česar moramo podpirati programe poučevanja jezikov ter šolskih in kulturnih izmenjav v okviru, ki sega tudi izven EU.

Programi izmenjave za učitelje na vseh ravneh izobraževanja, namenjeni pridobivanju praktičnih izkušenj pri poučevanju raznih predmetov v tujem jeziku, pomagajo učiteljem, da svoje jezikovno znanje nato v svojih državah prenesejo na učence in študente. Države članice bi pozvala, da se dosledno osredotočijo na usposabljanje učiteljev tujih jezikov, hkrati pa poskrbijo, da slednji prejmejo ustrezno finančno nagrado.

  Zdzisław Zbigniew Podkański (UEN), v pisni obliki. – (PL) Vprašanje večjezičnosti in njegovo ohranjanje predstavlja enega od največjih izzivov, s katerim se Skupnost spopada. Vplivi politike večjezičnosti so daljnosežni in očitni, toda če se uporabijo napačno, so rezultati lahko boleči.

Ena od vrlin Evrope je njena večkulturna narava, ki se odraža tudi v večjezičnosti. Hkrati je to skupna obveza, ki temelji na potrebah in na težavi s ponovnim oblikovanjem večkulturnosti v jasno prednost, ki združuje Skupnost, z vplivom, ki sega izven njenih meja, Evropo pa postavlja na pravo mesto v svetu. Stave so torej visoke. Slaba politika večjezičnosti je tista, ki prednost daje enemu ali več jezikom, druge pa odriva na rob na vseh področjih javnega delovanja. Evropska unija ima odlično priložnost, da s pomočjo zakonodaje in institucij izvede dobro jezikovno politiko. Njena odgovornost pri vsem tem je zato še večja.

Poročilo gospoda Graça Moura ne rešuje vseh težav, povezanih s pravico posameznih evropskih jezikov do sobivanja in privilegijev, ki iz tega izhajajo. Poleg uradnih obstaja še ogromno drugih jezikov, ki se govorijo v Evropi in ki jim grozi izumrtje raznih stopenj. Značilnost dobre politike večjezičnosti bi bila zaščita teh jezikov. Poudarek v poročilu pa je bolj na učenju uradnih jezikov kot uresničevanju zamisli o večjezičnosti. To vprašanje potrebuje občutljivo politiko z razvojnim karakterjem in prepričan sem, da bi poročilo v tej smeri bilo treba sprejeti.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Vprašanje večjezičnosti je bistvenega pomena v evropskem kontekstu. Zaradi tega sem sodeloval pri raznih pobudah, namenjenih spodbujanju in zagotavljanju popolnega spoštovanja večjezičnosti. Evropa, v katero verjamem, je tudi Evropa jezikovne raznolikosti. To so razlogi, zaradi katerih se lahko poistovetim s prvotnim poročilom gospoda Graça Moura. Podobno kot poročevalec pa se tudi jaz ne morem strinjati s tem, da je mogoče oziroma da je treba pravilno idejo glede spoštovanja jezikovne raznolikosti ter za svobodo posameznika in družine uporabiti kot orožje v argumentu za ekstremističen nacionalizem. To ni in ne sme biti narava naše razprave.

Večjezičnost se promovira in jo je v tem primeru treba spodbujati v imenu ideje spoštovanja jezikovne in kulturne raznolikosti Evrope. Sedaj pa ni niti čas niti kraj za drugo vrsto boja, zlasti takega, ki zavrača subsidiarnost in svobodo.

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za poročilo gospoda Graça Moura o večjezičnosti kot prednosti za Evropo in skupni zavezi.

Kot univerzitetni predavatelj močno podpiram predlog spodbujanja programov poučevanja jezikov in izmenjave na področjih izobraževanja in kulture, kot so dobro znani programi mobilnosti mladih. Ti programi, ki jih izvaja GD za izobraževanje in kulturo pri Komisiji, prinašajo znatno korist na področju izobraževalnih izkušenj študentov, s tem pa prispevajo k napredku EU v smeri družbe, temelječe na znanju.

  Flaviu Călin Rus (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Glasoval sem za osnutek resolucije Evropskega parlamenta z naslovom „Večjezičnost: prednost Evrope in skupna zaveza“ (2008/2225(INI)), ker menim, da je kulturna in jezikovna raznolikost znotraj Evropske unije zaklad, ki učinkovito prispeva k „enotnosti v raznolikosti“. Prav tako mislim, da so šolske in kulturne izmenjave ter programi poučevanja tujih jezikov v državah znotraj EU in izven nje koristni in da jih je treba podpirati.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE), v pisni obliki. – (PL) Večjezičnost je zagotovo ena od največjih vrednot združene Evrope. Pridobivanje jezikovnega znanja bi moralo biti ključnega pomena pri izboljšanju kvalifikacij posameznika, iskanju boljše službe ali vzpostavljanju novih medosebnih stikov. V skladu z letnimi študijami, ki so jih izvedli jezikoslovci, so ljudje, ki znajo več jezikov, sposobnejši, imajo boljšo domišljijo in v večji meri razmišljajo izven okvirov v primerjavi z ljudmi, ki govorijo en jezik. So ustvarjalnejši in imajo širša obzorja. Ne bom omenjal očitnih prednosti tega, da si sposoben komunicirati z večjim številom ljudi, ki imajo pogosto popolnoma drugačen vzorec razmišljanja, kar izvira iz različnih kultur ali ljudi.

Te koristi večjezičnosti kažejo, da moramo vsi prednost dati učenju jezikov. Prav zato je tako pomembno, da bi vsak državljan Skupnosti imel enako raven dostopa do učenja jezikov. Zato podpiram vse ukrepe Komisije za preučitev in oceno študija tujih jezikov ter metod in programov učenja jezikov. Menim, da je to namenjeno uskladitvi učenja tujih jezikov po vsej Evropski uniji v prihodnosti, rezultat česar bo boljše jezikovno znanje, to pa se bo odražalo v številu visoko usposobljenih državljanov Skupnosti.

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Večjezičnost je velika prednost Evropskega parlamenta. Kot edini parlament na svetu, ki ima simultano tolmačenje v 23 različnih jezikih, bi morali storiti vse, kar je v naši moči, da ta edinstven vidik našega dela ohranimo. Vsem državljanom EU bi moralo biti omogočeno, da o delu institucij EU berejo v svojem jeziku, države članice pa bi morale po svojih močeh zagotoviti možnost vsem državljanom EU, da se naučijo drugih jezikov EU.

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. – (PL) Odločno podpiram večjezičnost Evropske unije. Večjezičnost Evrope poudarja njen kulturni pluralizem, ki je dokaz njene edinstvenosti. Nenehno je treba širiti jezikovno znanje državljanov združene Evrope. Večjezičnost je bistveni element evropske integracije, ki državljanom EU daje možnost, da svobodno izberejo kraj prebivanja in dela. Poudariti pa je treba tudi pomen maternega jezika, kot sredstva za pridobivanje ustrezne izobrazbe in strokovnih kvalifikacij.

Posebno pozornost bi morali namenjati nujnosti stalnega izpopolnjevanja učiteljev tujih jezikov in uvajanja novih učnih metod. Poročevalec poudarja pomen zagotavljanja pomoči pri učenju tujih jezikov državljanom, ki se želijo učiti sami, navaja pa tudi pomen pridobivanja znanja tujih jezikov pri starejših. Podobno kot poročevalec tudi sam menim, da je državljanom treba nuditi stalno podporo za učenje tujih jezikov in da je posebno pozornost treba namenjati državljanom v težkih socialnih razmerah. Mislim, da bo učenje jezikov pripomoglo k izkoreninjenju diskriminacije in da bo v podporo integraciji držav združene Evrope.

V celoti podpiram zahteve Evropskega parlamenta glede večjezičnosti v Evropi.

  Anna Záborská (PPE-DE), v pisni obliki. – (SK) Resolucija o večjezičnosti je prednost za Evropo in pomemben korak v smeri izobražene Evrope, saj navaja, da so uradni jeziki EU enakovredni na vseh področjih javnega življenja. Trdno sem prepričana, da jezikovna raznolikost Evrope pomeni veliko kulturno prednost. Napačno bi bilo, če bi se EU omejila zgolj na en jezik.

Resolucija omenja pomen večjezičnosti, kar velja ne le za gospodarsko in družbeno področje ampak tudi za kulturne in znanstvene dosežke ter za njihovo promocijo, omenja pa tudi pomen književnih in tehničnih prevodov za dolgoročni razvoj EU.

Jeziki nenazadnje igrajo pomembno vlogo pri oblikovanju in krepitvi identitete.

Večjezičnost je področje velikih razsežnosti. Na življenja evropskih državljanov ima ogromen vpliv. Države članice stojijo pred izzivom vključitve večjezičnosti ne le v izobraževalno ampak v vse prihodnje politike.

Cenim dejstvo, da resolucija podpira učenje drugega jezika EU za uradnike, ki so med delom v stiku z državljani iz drugih držav članic.

Vloga institucij EU je odločilna za zagotavljanje skladnosti z načeli jezikovne enakosti v odnosih med državami članicami in posameznimi institucijami EU ter med državljani EU in domačimi institucijami, organi Skupnosti in mednarodnimi institucijami.

Resolucijo sem podprla, čestitam poročevalcu in ponosna sem, da sem bila prva slovaška poslanka, ki je s pisno izjavo sprožila razpravo o večjezičnosti znotraj institucionalnih okvirov.

- Poročilo: Lambert van Nistelrooij (A6-0083/2009)

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo gospoda van Nistelrooija spričo pomembnosti teritorialne kohezije pri zagotavljanju nadaljnjega trajnostnega in skladnega razvoja Evropske unije, ki teritorialno kohezijo in raznolikost vse bolj pretvarja v prednost.

Zelena knjiga je pomemben korak v smeri razvoja teritorialne kohezije in skupne odgovornosti Unije. Spodbuja tudi širšo razpravo o tej temi med evropskimi institucijami, državnimi in regionalnimi organi, gospodarskimi in socialnimi partnerji in drugimi akterji, ki so vključeni v evropsko integracijo in teritorialni razvoj.

Najbolj pozitivni vidiki so vrednost, ki se pripisuje potencialu evropskega teritorija in njegovi raznolikosti, kakor tudi trije ključni koncepti za bolj uravnotežen in skladen razvoj vsake regije: zmanjšanje negativnih vplivov, povezanih z razlikami v gostoti; povezava med teritoriji za premagovanje razdalje; in sodelovanje za premagovanje delitev.

  Emanuel Jardim Fernandes (PSE), v pisni obliki. – (PT) Čestitam gospodu van Nistelrooiju za njegovo poročilo, predvsem pa za njegovo pripravljenost upoštevati različne spremembe, podane na njegov osnutek poročila.

To poročilo v celoti podpiram.

Popolnoma se strinjam s povezovanjem razprave o teritorialni koheziji z razpravo o prihodnosti kohezijske politike EU, glede na to, da morajo v reformo slednje biti vključene ugotovitve prejšnje.

Strinjam se z oceno iz poročila o zeleni knjigi in z njegovo analizo koncepta teritorialne kohezije ter podpiram njegova priporočila za prihodnost teritorialne kohezije, zlasti glede:

- opredelitve teritorialne kohezije;

- objave zelene knjige o teritorialni koheziji;

- okrepitve cilja evropskega teritorialnega sodelovanja;

- vključevanja teritorialne kohezije v prihodnji razvoj vseh politik Skupnosti;

- opredelitve dodatnih kvalitativnih kazalnikov;

- merjenja teritorialnega vpliva sektorskih politik Skupnosti in načinov ustvarjanja sinergij med teritorialnimi in sektorskimi politikami;

- razvijanja celovite evropske strategije za regije s specifičnimi geografskimi značilnostmi;

- vzpostavitve obsežnega sistema pomoči za postopen prehod za tranzicijske regije; in

- razvoja teritorialnega upravljanja na več ravneh.

Zato sem glasovala za.

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki − (SV) V svojem poročilu poročevalec navaja, da je kohezijska politika ena od najuspešnejših naložb EU. To je osupljiv sklep, navsezadnje zato, ker je šele novembra lani Evropsko računsko sodišče potrdilo, da 11 % od 42 milijard EUR, odobrenih leta 2007 v okviru kohezijske politike EU, sploh ne bi smelo biti izplačanih.

Zdi se, da se poročevalec tega popolnoma zaveda in v odstavku 17 poziva vse sodelujoče v razpravi o teritorialni koheziji, da se izognejo sklicevanjem na proračunske in finančne posledice predlagane politike: z drugimi besedami, da naj ne izpustijo duha iz steklenice.

Kohezijska politika EU je slabo domišljena. Z družbenogospodarskega vidika, ko je treba upoštevati denar davkoplačevalcev, je videti popolna katastrofa. Junijska lista je seveda glasovala proti temu poročilu v celoti.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Kaj pomeni zavrnitev naših predlogov v Evropskem parlamentu za resolucijo o prihodnosti kohezijske politike EU? Poudarki teh predlogov so naslednji:

- osnovni in glavni cilj strukturne politike mora biti spodbujanje resnične konvergence, ki deluje kot instrument prerazporeditve v najmanj razvite države in regije Evropske unije;

- cilj zmanjšanja zaostanka regij z najbolj omejenimi možnostmi ne sme biti drugotnega pomena glede na teritorialno kohezijo;

- poiskati je treba nove finančne vire Skupnosti za nove prednostne naloge, še posebej zaradi tega, ker sedanji finančni viri Skupnosti ne zadoščajo za uresničevanje potreb resnične konvergence;

- proračun Skupnosti je treba nujno povečati za spodbujanje gospodarske in socialne kohezije na ravni EU;

- upravljanje zemljišč in načrtovanje sta odgovornost vsake države članice;

- sprejeti je treba ukrepe za nevtraliziranje tako imenovanega statističnega učinka;

- konkurenčnosti ni mogoče nadomestiti s konvergenco v tistih državah članicah in regijah, ki zaostajajo v svojem družbenogospodarskem razvoju, kohezijske politike in z njo povezanih finančnih virov pa ni mogoče podrediti konkurenci in liberalizaciji, ki jo zagovarja lizbonska strategija.

Možen odgovor na to bi navsezadnje lahko bil, da je sprejeta kohezijska politika dejansko v nevarnosti …

  James Nicholson (PPE-DE), v pisni obliki. − Koncept teritorialne kohezije se zdaj skupaj s socialno in ekonomsko kohezijo priznava kot ključni cilj Unije.

Pri teritorialni koheziji gre v bistvu za doseganje skladnega razvoja v celotni EU in v tem okviru naj bi predstavljala osrednji cilj vseh politik skupnosti. To poročilo poudarja dejstvo, da bo teritorialna kohezija še zlasti pomembna za geografsko neugodna območja, kot so hribovita področja in otoki.

Da bi to kohezijo tudi dejansko dosegli, mora Komisija zdaj nadaljevati z zakonodajnim paketom, ki podaja konkretna določila in ukrepe v zvezi s teritorialno kohezijo.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Razprava o teritorialni koheziji je veliko več kot zgolj razprava o proračunu ali razprava o politikah Skupnosti; to je razprava o vodilnih načelih enega od ustanovitvenih in temeljnih konceptov zamisli o Evropi, kot si jo predstavljamo. Ocena kohezijske politike in iskanje najustreznejših rešitev v Evropi, razširjeni na 27 članic, ki trenutno preživlja gospodarsko krizo, si zato zasluži naše soglasje in aplavz. Vendar pa to ne pomeni, da soglašamo s celotno vsebino zelene knjige oziroma jo odobravamo.

Glede na merila, ki jih vrednotimo, so pravilni trije ključni koncepti te ocene, in sicer: zmanjšati negativne učinke, povezane z razlikami v gostoti poseljenosti; povezati ozemlja, da se premagajo razdalje; in sodelovati z namenom premagati delitve. Vendar pa ob upoštevanju značaja teh dejavnosti, to ne more voditi do ravni strukturne pomoči, ki bi bila odvisna od števila prebivalcev, ki bi jih zajeli; ravno obratno. Sama zamisel o teritorialni koheziji mora temeljiti na zamisli, da bi področje, ki ga ljudje zapuščajo, naredili spet privlačno in sposobno preživetja. To je eden od naših ciljev, ki mu moramo jasno slediti.

Zamisel o koheziji je pravzaprav zamisel o solidarnosti, ki nas vse zavezuje in ki nam vsem koristi.

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem proti poročilu gospoda van Nistelrooija o zeleni knjigi o teritorialni koheziji in o statusu razprave o prihodnji prenovi kohezijske politike.

Razlogi za moje nestrinjanje izhajajo iz drugačnega pogleda na teritorialno kohezijo, zaradi česar ne morem podpreti poročevalčevih ugotovitev.

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Strinjam se s poročevalcem, da moramo jasneje opredeliti načelo teritorialne kohezije.

- Poročilo: Oldřich Vlasák (A6-0031/2009)

  Filip Kaczmarek (PPE-DE), v pisni obliki. – (PL) Glasoval sem za poročilo gospoda Vlasáka o urbani razsežnosti kohezijske politike v novem programskem obdobju. Živim v Poznańu, glavnem mestu regije Wielkopolska. Skoraj vsak dan lahko opazim pozitivne učinke razvoja mesta na celotno regijo. Tvegal bi celo in rekel, da je končno prišlo do tako dolgo pričakovane sinergije med urbanim in regionalnim razvojem.

Urbani razvoj pa nima nobene povezave z lokalnim centralizmom. Tisti, ki nasprotujejo razvoju velikih mest, se pogosto ne zavedajo, kakšen pomen imajo ta mesta za regije, v katerih se nahajajo. Nekaterih funkcij velikih mestnih središč zaradi njihovega značaja ni mogoče prenesti na podeželje. Ljudje, ki mesta upravljajo, imajo posebno odgovornost. Naloge, s katerimi se soočajo pri prostorskem načrtovanju, gospodarjenju s prostorom, socialnem dialogu, kulturi in izobraževanju ter pri ustvarjanju vzdržnih in na znanju temelječih delovnih mest, so zelo obsežne. Nekatere od teh vključujejo tesno sodelovanje z lokalnimi vladami na drugih ravneh.

Prav tako je pomembno, da urbana razsežnost kohezijske politike ne tekmuje z razvojem podeželja, ampak ga dopolnjuje. Tako urbana kot podeželska področja lahko in bi se morala razvijati in Evropska unija podpira oba procesa.

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem proti poročilu gospoda Vlasáka o urbani razsežnosti kohezijske politike v novem programskem obdobju.

Čeprav razumem pomen trajnostnega urbanega razvoja, menim, da ga bo težko doseči brez skupne opredelitve „urbanih območij”.

  Brian Simpson (PSE), v pisni obliki. − Podpiram to poročilo in bi rad izkoristil priložnost, da okrepim stališče, da za kohezijsko politiko potrebujemo celosten pristop.

To vključevanje pa naj bi bilo inštrument za zagotavljanje ugodnosti in ne ukrep, ki bi bil lahko omejevalen, in ta element je treba skrbno spremljati.

Urbana kohezija je bistvena za zagotavljanje trajnostnega gospodarskega in družbenega napredka. Pri tem bi rad poudaril vlogo prometa in zagotavljanja moderne prometne infrastrukture, ki je bistvena za izvajanje kohezijske politike v urbanih območjih.

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Urbani razsežnosti kohezijske politike je treba dati večji poudarek.

- Poročilo: Miroslav Mikolášik (A6-0108/2009)

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem proti poročilu gospoda Mikolášika o izvajanju uredbe o strukturnih skladih 2007-2013: rezultati pogajanj glede nacionalnih strategij in operativnih programov kohezijske politike.

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Izvajanje uredbe o strukturnih skladih 2007-2013 je treba skrbno spremljati, da se zagotovi pravilna poraba davkoplačevalskega denarja in bomo lahko pravilno ocenili programe po 2013.

- Poročilo: Zsolt László Becsey (A6-0041/2009)

  Adam Bielan (UEN), v pisni obliki. – (PL) Majhna podjetja igrajo pomembno vlogo pri oblikovanju novih delovnih mest in Evropa in mi bi jim morali omogočiti lažje delovanje. Poudaril bi rad, da podpiram vse pobude, ki vzpodbujajo majhna podjetja v EU in pomagajo tistim, ki bi želeli opravljati samostojno dejavnost.

Podpiram Becseyjevo poročilo ker ugodno ocenjuje pobudo za mikrokredite v Evropi.

  Šarūnas Birutis (ALDE), v pisni obliki. – (LT) Uspešna evropska pobuda glede mikro posojil bi lahko bistveno pomagala pri doseganju ciljev na področju rasti in zaposlovanja, kar določa prenovljena Lizbonska strategija, in pomagala ustvariti moderno, ustvarjalno in dinamično evropsko gospodarstvo. Majhna podjetja so bistven vir rasti, zaposlovanja, poslovnih sposobnosti, inovacij in kohezije v EU. Mikrokrediti lahko najprej podprejo eno od štirih prednostnih nalog lizbonske strategije:

natančneje, odpiranje poslovnih priložnosti v obliki pomoči ljudem, da se ti (ponovno) družbeno in ekonomsko vključijo in z njihovim zaposlovanjem.

Lizbonska strategija se lahko šteje za uspešno le, če se raven zaposlenosti znatno poveča. Učinek evropske pobude na področju mikrokreditov naj bi bil sodoben, saj naj bi največ pozornosti namenjal tistim skupinam, ki do zdaj še niso bile deležne zadostne pozornosti.

  Małgorzata Handzlik (PPE-DE), v pisni obliki. – (PL) Uspeh mikrokreditov pri zmanjševanju revščine v državah v razvoju in še zlasti v južni Aziji in Latinski Ameriki v EU še ni vzbudil ustreznega zanimanja. Vendar pa je potreba po njih velika, še zlasti med ljudmi, ki ne morejo pridobiti posojil v tradicionalnem bančnem sektorju. V poslovnem smislu se mikrokrediti razlikujejo od klasičnega bančništva. Dodeljujejo se ne le na podlagi finančnih razlogov in ne le zaradi dobička, ampak kot pomoč pri spodbujanju kohezije z vključevanjem ljudi, ki so se znašli v neugodnih razmerah in želijo ustanoviti mikropodjetje.

Uspešna evropska pobuda glede razvoja mikrokreditov lahko pomaga pri doseganju ciljev lizbonske strategije na področju rasti in zaposlovanja in oblikuje evropsko gospodarstvo, ki je bolj inovativno, ustvarjalno in dinamično. S podpiranjem vključevanja ali ponovnega družbenega in gospodarskega vključevanja ljudi z njihovim samozaposlovanjem lahko še zlasti pomaga izvajati prednostno nalogo sproščanja gospodarskega potenciala.

Zato podpiram predlog poročevalca, ki poziva k sprejemu ustreznih nacionalnih institucionalnih, pravnih in poslovnih okvirov za spodbujanje ugodnejšega okolja za razvoj mikrokreditov in k oblikovanju skladnega evropskega okvira za nebančne mikrofinančne institucije.

  Bogusław Liberadzki, v pisni obliki. – (PL) Glasoval sem za sprejem poročila s priporočili Komisiji glede evropske pobude za razvoj mikrokreditov v podporo rasti in zaposlovanju. Strinjam se s poročevalcem, da so majhna podjetja bistveni vir rasti, zaposlovanja, podjetniških veščin, inovacij ter kohezije v EU.

Poudariti bi morali dejstvo, da se mikrokrediti pogosto dodeljujejo ne le na podlagi ekonomskih razlogov in za ustvarjanje dobička, ampak z vključevanjem ali ponovnim vključevanjem ogroženih ljudi v družbo služijo tudi namenu kohezije.

Podpiram sprejem poročila. Ob upoštevanju dejstva, da lahko mikrokrediti prispevajo k sproščanju poslovnega potenciala, tako da pomagajo ljudem do samozaposlitve, menim, da je to metodo treba uvesti v EU.

  Jamila Madeira (PSE), v pisni obliki. – (PT) To poročilo je bistvenega pomena za delo, ki ga EU opravlja na področju kohezijske politike, sodelovanja in razvojne politike.

To stališče je bilo deležno široke podpore Evropskega parlamenta v pisni izjavi P6_TA(2008)0199, sprejeti 8. maja 2008, pri čemer sem imela čast biti ena od prvih podpisnikov.

Zato sem glasovala za to poročilo, kajti vse vrste vlaganj in širitev na tem področju so bistvene in nujne, še zlasti v sedanjem okviru gospodarske in finančne krize. Posledično je zdaj cilj Evropske komisije in Sveta specifično in pravočasno ukrepanje za povečanje verodostojnosti in skladnosti sistema.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Uspeh mikrokreditov pri zmanjševanju revščine v državah v razvoju se vse do zdaj še ni prenesel v okvir EU. Podpiram to poročilo, ker lahko uspešna evropska pobuda glede mikrokreditov znatno prispeva k doseganju ciljev prenovljene lizbonske strategije, saj so majhna podjetja bistven vir rasti, zaposlovanja, podjetniških veščin, inovacij in kohezije v EU.

  Alexandru Nazare (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Trenutno so na dnevnem redu razprave o ukrepih za ponovno uvajanje posojilnih dejavnosti. V sedanji gospodarski krizi in še zlasti v državah, kot je Romunija, ki se trenutno pogajajo za posojila pri mednarodnih finančnih institucijah, je življenjskega pomena, da banke zopet izvajajo svoje glavne dejavnosti, kar pomeni ponovno zagotavljanje posojil prebivalstvu.

Mislim, da je poročilo gospoda Becseyja inovativno, saj to vprašanje ponovno prinaša v razpravo, vendar tokrat z novega zornega kota, saj gre po rešitev za sedanjo mrtvo finančno točko izven bančnega sistema.

Poročilo, ki zadeva mikrokredite, je usmerjeno v prikrajšane skupine v družbi, kot so manjšine, romska skupnost ali podeželsko prebivalstvo, ki so nadgradili svoj potencial in želijo ustanoviti majhno podjetje, vendar tega ne zmorejo, saj niso upravičeni do pridobitve posojil pri bančnih institucijah. Ti ljudje imajo na voljo le malo možnosti.

Zato na predlog gospoda Becseyja gledam kot na pravočasnega za ustanovitev sklada Skupnosti za spodbujanje mikrokreditov za ljudi in podjetja, ki nimajo neposrednega dostopa do bančnih posojil, in za izboljšanje ravni obveščenosti o teh finančnih instrumentih.

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Želim se vzdržati glasovanja o poročilu gospoda Becseyja o evropski pobudi za razvoj mikrokredita v podporo rasti in zaposlovanju.

Strinjam se z določenimi točkami v poročilu, sem pa zelo odločno proti nekaterim točkam, zato ne morem v celoti podpreti predlaganega besedila in vzdržim.

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Sistemi mikrokredita lahko pomagajo številnim najrevnejšim po svetu, da se izkopljejo iz revščine, še zlasti ženskam. Institucije EU in države članice bi morale tem sistemom nameniti več pomoči.