Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2009/2560(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B6-0152/2009

Razprave :

PV 24/03/2009 - 11
CRE 24/03/2009 - 11

Glasovanja :

PV 25/03/2009 - 3.20
CRE 25/03/2009 - 3.20
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2009)0186

Dobesedni zapisi razprav
Torek, 24. marec 2009 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

11. Prihodnost avtomobilske industrije (razprava)
Video posnetki govorov
Zapisnik
MPphoto
 
 

  Predsednik. Naslednja točka je izjava Komisije o prihodnosti avtomobilske industrije.

 
  
MPphoto
 

  Günter Verheugen, podpredsednik Komisije. (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zdaj smo se v nekaj mesecih drugič zbrali v Parlamentu, da bi spregovorili o razmerah v evropski avtomobilski industriji. Na žalost moram reči, da so se od naše zadnje razprave razmere poslabšale.

V zadnjem četrtletju leta 2008 je prodaja avtomobilov padla za 20 %, avtomobilska proizvodnja pa se je zmanjšala za 29 %. Ta negativni trend se leta 2009 nadaljuje. Letos je januarja prodaja padla za 29 %, februarja pa za 18 %. Padec bi bil še večji, če nekatere države članice ne bi uvedle uspešnih spodbud za povečevanje povpraševanja. Kriza ni omejena le na evropski trg. Hitro se zmanjšuje tudi izvoz v tretje države, kar pomeni, da lahko pričakujemo negativen vpliv na evropsko trgovinsko bilanco. Pritisk na avtomobilsko industrijo je velik po vsem svetu.

Ni pričakovati, da bo v preostalih mesecih tega leta prišlo do izboljšanja. Skupna proizvodnja avtomobilov in gospodarskih vozil bo v Evropi verjetno padla za 20-30 %. To pomeni, da bo v Evropi leta 2009 proizvedeno okoli 5 milijonov manj vozil kot leta 2007. Negativna napoved velja zlasti za gospodarska vozila, kjer je pričakovan 35 % padec proizvodnje.

Kot veste, se je Komisija hitro odzvala na razmere. Oktobra 2008 smo oblikovali prva priporočila v skupini CARS 21 za premagovanje krize, vključno s sodelovanjem Evropske investicijske banke in projekti za razgradnjo vozil. Na začetku januarja sem se srečal s finančnimi ministri EU, da bi se dogovorili o skupnem pristopu h krizi. Komisija je 25. februarja predstavila koncept, ki sta ga nekaj dni kasneje sprejela Evropski svet in Svet za konkurenčnost.

Naši odzivi so usmerjeni neposredno na najpomembnejše vzroke te zelo hude krize. Ti vzroki vključujejo zelo hitro padajoče povpraševanje, težave pri dostopu do kapitala, likvidnostne probleme in strukturne presežne zmogljivosti. Strukturne presežne zmogljivosti so globalen pojav. Da bi ohranili delovna mesta v avtomobilski industriji, hočemo zdaj ohraniti integriteto evropskega notranjega trga, se izogniti protekcionizmu in ohraniti solidarnost med državami članicami.

Na tem mestu pa bi rad zelo jasno poudaril, da mora industrija sama storiti prve korake. V okviru skupine CARS 21 smo opredelili osnovne pogoje v prihodnost usmerjene avtomobilske industrije, ki jih stalno izboljšujemo. Jasno je treba povedati, da si mora evropska avtomobilska industrija na vseh ravneh prizadevati, da bo dala na trg avtomobile, ki jih potrebujemo na začetku 21. stoletja, z drugimi besedami, da bo proizvajala energetsko učinkovite avtomobile z nizko porabo goriva, ki pazljivo izkoriščajo vire.

Na politični strani je Komisija jasno predstavila svoje stališče. Po našem mnenju je najpomembnejša naloga omogočiti, da finančni sistem ponovno učinkovito deluje, s čimer bi lahko zagotovili visoko stopnjo vlaganj, ki jo evropska avtomobilska industrija potrebuje. Visoka stopnja vlaganj je nujna, ker mora industrija razviti in dati na trg evropski avto prihodnosti.

Sprejeli smo Začasni okvir Skupnosti za oceno državne pomoči, ki daje državam članicam več prostora za manevriranje pri reševanju likvidnostnih težav. To je bil potreben korak, s katerim smo zagotovili, da niso sicer dobičkonosna podjetja postala žrtev hudih posledic krize.

Poleg tega smo želeli zagotoviti, da bi podjetja še naprej vlagala v raziskave in modernizacijo, zlasti v času krize. S sprejetimi ukrepi smo dosegli dober napredek. Evropska investicijska banka je letos že potrdila projekte avtomobilske industrije v višini več kot 3 milijarde EUR. Za leto 2009 pa že načrtujejo nove projekte v skupni vrednosti več milijard evrov. Ti projekti ne vključujejo le proizvajalcev avtomobilov, ampak tudi dobavitelje avtomobilske industrije.

Evropska investicijska banka, ki bi se ji rad lepo zahvalil za sodelovanje, tudi pripravlja poseben program za srednje velika podjetja med dobavitelji avtomobilski industriji, ki jih je kriza še posebej močno prizadela. Da bi pospešili prehod na nizkoogljično energetsko učinkovito družbo, bomo namenili 1 milijardo EUR za razvojno partnerstvo z industrijo. To je potrebno, če želimo, da bo evropska industrija v dobrem položaju v obdobju po krizi in bo res lahko imela koristi od pozitivnega razvoja, ki ga takrat pričakujemo.

Nekaj pa lahko storimo tudi na strani povpraševanja. Številne države članice so uvedle spodbude za razgradnjo vozil, da bi tako povečale povpraševanje. Komisija je pripravila smernice, ki jih morajo države članice upoštevati pri uvajanju tovrstnih programov spodbud. S tem bomo zagotovili, da nacionalni ukrepi ne bodo imeli diskriminatornega učinka na notranji trg ali da ne bodo posegali vanj. Z veseljem vam sporočam, da je bilo to uspešno.

Seveda pa se moramo tudi zavarovati pred učinki strukturnih sprememb, obdržati socialne stroške na minimumu in ohraniti kvalificirane delavce v avtomobilski industriji. Če želi evropska avtomobilska industrija dolgoročno ostati konkurenčna, se nekaterim strukturnim spremembam ne bo mogoče izogniti. Proces bo boleč, toda je neizogiben. Potrebujemo močno, konkurenčno industrijo s pomembnim zaposlovalnim potencialom in ne podjetij, ki so stalna odvisna od subvencij. Evropska komisija je dala na razpolago denar iz Evropskega socialnega sklada in Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za pomoč delavcem, ki so jih začasni učinki ključnega prestrukturiranja industrije najhuje prizadeli.

Aprila bomo imeli prvo okroglo mizo s predstavniki industrije, delavcev in držav članic, da bi spregovorili o socialni dimenziji krize in našemu odgovoru nanjo. Vendar bi že zdaj svetoval podjetjem, da za svoje zaposlene pripravijo poklicno usposabljanje, da bi izboljšali njihove možnosti pri iskanju delovnih mest v avtomobilski industriji ali drugih sektorjih gospodarstva.

Nekaj bi rad povedal tudi o položaju enega proizvajalca, General Motors v Evropi, ki ga sestavljajo Opel, Vauxhall in Saab. Tukaj bi rad ponovil, da bankrot tega podjetja ni v interesu Evrope. Več kot 200.000 delovnih mest po Evropi je odvisnih od tega podjetja. Sam nisem mnenja, da bi ukinitev proizvodnih enot podjetja General Motors v Evropi pomagala rešiti problem kapacitet v evropski avtomobilski industriji in jo je zato treba pozdraviti. Prizadeti delavci niso odgovorni za krizo v svojem podjetju. Kriza prihaja le iz Amerike.

Ni nacionalne rešitve za ta problem. Ne obstaja niti evropska rešitev. Obstaja lahko le čezatlantska rešitev, ki vključuje matično podjetje. Zato je za nas pomembno, da vemo kaj se bo zgodilo v Združenih državah Amerike. Zaenkrat tega ne vemo. Tudi ameriška vlada tega še ne ve. Vesel sem, da so se vse evropske vlade držav, v katerih so tovarne podjetja General Motors, dogovorile, da ne bodo ukrepale posamično, ampak sodelovale pri iskanju evropske rešitve. Rezultat rešitve je lahko le nova družba naslednica, ki bo konkurenčna in bo lahko preživela na trgu. Poleg tega je pomembno tudi, da rešitev upravičimo tako ekonomsko kot politično. Delovna mesta v podjetju General Motors v Evropi so preveč pomembna, da bi jih zlorabljali pred volitvami ali v politiko nacionalnih interesov. Zato si bo Komisija še naprej prizadevala, da najde evropsko rešitev za ta problem.

Navsezadnje pa bo Komisija poskrbela tudi, da v teh težkih časih v svojih zakonodajnih programih avtomobilski industriji ne bo naložila dodatnih finančnih bremen, ki se jim lahko izogne.

Čas, namenjen govorjenju o resnosti krize, je minil. Pripravili smo evropski načrt z ukrepi, usklajenimi na ravni EU in držav članic. Zdaj je čas, da ukrepamo in te načrte v celoti izvedemo. Najlepša hvala.

 
  
MPphoto
 

  Werner Langen , v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospod predsednik, najlepše bi se rad zahvalil komisarju Verheugnu, ker je spregovoril o tej temi in mu čestital za uspeh pri koordiniranju evropskih ukrepov in ker je na ministrskem sestanku 13. marca preprečil, da bi se posamezne države članice odločile ravnati po svoje.

Prosili smo za razpravo na osnovi vašega pisnega poročila, ker verjamemo, da je kriza tako resna, da mora Evropski parlament o njej razpravljati. Pripravili smo skupno resolucijo, ki pokriva najpomembnejše točke.

Rad bi ponovil nekaj stvari, ki ste jih povedali že vi. Seveda je reševanje posameznega podjetja lahko uspešno le, če se upošteva odgovornost podjetja samega – in posebne okoliščine primera General Motors – skupaj s pravicami intelektualne lastnine in številnimi drugimi dejavniki. V celoti gledano gre za zelo veliko industrijo. Skupno je od avtomobilske industrije odvisnih 12 milijonov delovnih mest, letna vlaganja znašajo 20 milijard EUR, letni promet 780 milijard in dodana vrednost 140 milijard EUR, tako da gre za zelo pomembno industrijo, ki se je znašla v težavah delno po lastni krivdi – v mislih imam prevelike zmogljivosti in politike modelov nekaterih proizvajalcev – na splošno pa je v težavah zaradi posledic mednarodne krize na finančnih trgih.

Zato pozdravljamo dejstvo, da se sprejemajo vsi ti skupni ukrepi. Zagotoviti bi morali, da bo avtomobilska industrija bolj trajnostno naravnana, spodbuditi povpraševanje, da bo industrija lahko izšla iz krize, in zagotoviti, da bodo na voljo vlaganja in finance za kupce in industrijo. Poleg tega ti ukrepi, kot ste dejali na koncu vašega govora, ne smejo povzročiti novih zakonodajnih težav, ki bi ustvarjali dodaten pritisk na konkurenčnost evropske avtomobilske industrije.

Na tej osnovi lahko sprejmemo skupno resolucijo. Moja skupina bo glasovala za spremembo Skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu k 5. odstavku, ki se nanaša na posebni primer General Motors, tako da lahko z veliko večino spodbudimo Komisijo, da ponudi delavcem varnost delovnih mest in odpre nove perspektive za avtomobilsko industrijo.

 
  
MPphoto
 

  Robert Goebbels , v imenu skupine PSE. – (FR) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, v bližnji prihodnosti človeštvo ne bo zmoglo brez avtomobilov in tovornjakov. Ta prevozna sredstva morajo manj onesnaževati in postati bolj energetsko učinkovita. Vendar pa tudi najboljša in najbolj zaželena organizacija javnega prometa ne bo mogla nikoli nadomestiti prožnosti individualnih prevoznih sredstev.

Evropska avtomobilska industrija ima v tem sektorju na globalni ravni vodilno vlogo v tehnološkem smislu. To zelo napredno industrijo je treba zaščititi. To je strateškega pomena za celoten evropski industrijski sektor. Od nje je neposredno ali posredno odvisno na milijone delovnih mest. Skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu želi zaščititi delovna mesta. Poziva tudi k temu, da bi o možnem prestrukturiranju morali najprej govoriti z delavci in njihovimi sindikati.

Po tem, kar je bilo narejeno za banke, je Kitajska financirala modernizacijo in tehnološko prilagajanje sektorja. V tem pogledu se popolnoma strinjam s pripombami gospoda Verheugna. Evropa mora prevzeti svojo odgovornost. Če je potrebno, je treba Evropsko investicijsko banko dokapitalizirati, da bo lahko pomagala pri prestrukturiranju sektorja in na tisoče podizvajalcev, ki so v glavnem mala in srednje velika podjetja.

Pričakujemo, da bo Komisija še naprej vodila konstruktiven dialog med vsemi evropskimi državami, v katerih so tovarne proizvajalcev iz ZDA in temi podjetji. Čestitamo tudi gospodu Verheugnu za njegovo pobudo na tem področju.

Vendar pa moramo varovati evropsko intelektualno lastnino in prinesti nazaj v Evropo patente, ki so bili ustvarjeni v Evropi, zdaj pa so v Združenih državah Amerike. To je podobno veliki tatvini ali vsaj odtujitvi brez nadomestila. Ni si mogoče misliti, da bi morale evropske tovarne v bodoče plačevati tantieme za znanje, ki so ga razvili inženirji in delavci v Evropi.

Kar zadeva podjetje General Motors, gospod predsednik, se Skupina socialdemokratov strinja s tem, kar je v parlamentu povedal gospod Verheugen.

 
  
MPphoto
 

  Jorgo Chatzimarkakis, v imenu skupine ALDE.(DE) Gospod predsednik, komisar Verheugen, ponovno se srečamo, da bi govorili o avtomobilih, in prav je tako. Kriza je zelo prizadela eno naših ključnih industrij. Skupaj 12 milijonov delovnih mest, 6 % delovne sile, največji vlagatelj v razvoj in raziskave – vse to pomeni, da je vredno govoriti o tem problemu in iskati rešitve zanj. Vendar je postalo jasno, da EU nima ustreznih instrumentov, s katerimi bi se lotila te krize. Države članice same iščejo pot naprej, okvir za konkurenčnost je bil včasih izpostavljen tveganjem in Evropska investicijska banka, univerzalno zdravilo za vse, je pod prevelikim pritiskom tako glede financ kot osebja. Zato moramo poiskati nove pristope.

Hvaležen sem komisarju Verheugnu, ker je zelo hitro sprejel okvirno direktivo, da bi ugotovil, kako lahko nadaljujemo v kontekstu konkurenčnega prava. Vendar pa bi morala biti EIB bolje opremljena. EIB mora Evropska centralna banka ponuditi posebne pogoje, pod katerimi bo imela dostop do svežega kapitala, kar zdaj po zakonu ni dovoljeno. Pomembno je tudi, da bi bila državna pomoč tesneje povezana s paradigmo premika k novim tehnologijam in stran od motorjev z notranjim izgorevanjem. Poleg tega bi morali biti skladi kot je Strukturni sklad in kmetijski skladi osredotočeni na razvoj močnejše infrastrukture za te nove tehnologije.

Podrobneje bi rad pogledal General Motors. Strinjam se z gospodom komisarjem in prejšnjima govorcema, da ima zadeva evropsko dimenzijo, saj ima podjetje tovarne v več državah članicah EU. A navsezadnje je vendarle treba reči, da se nobena država, niti EU, ne sme vmešavati v gospodarstvo. Kriza tega načela ni spremenila. Čeprav je avtomobilska industrija strateški sektor, ni sistematična na enak način kot bančni sektor. Zato v avtomobilski industriji ne bi smeli imeti svojih deležev. Verjamem pa, da pravi pristop predstavljajo jamstva, če želi zasebni vlagatelj vzeti jamstvo prek EIB. To predpostavlja, da sledimo paradigmatskemu preskoku in se premikamo k novim tehnologijam. Daimler in Investicijska družba Abu Dhabi sta se nedavno odločila za tak korak, torej bi to moralo biti mogoče tudi za nas.

Komisarju bi se rad zahvalil za sprejem tako aktivnih ukrepov. Zahvalil bi se tudi kolegom poslancem, ker so podprli pobudo iz te resolucije.

 
  
MPphoto
 

  Antonio Mussa , v imenu skupine UEN. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, avtomobilska kriza je ena najresnejših v svetovni predelovalni industriji zato, ker ne le da ima resne gospodarske in zaposlovalne posledice za evropske tovarne in povezana podjetja, prizadela je tudi tretje države, v katere se je proizvodnja v zadnjih desetletjih pospešeno selila.

Še več, če želi Unija dobiček te industrije vrniti na raven iz leta 2007, ne more prenesti socialnih stroškov ukinitve okoli 350.000 delovnih mest. Zato moramo pozdraviti usklajeno pomoč temu sektorju, če je povezana z varovanjem delovnih mest. Ključni besedi za evropska podjetja morata biti najnovejše raziskave in razvoj. Jasno je, da je glede na razvoj trga možno izbrati tudi pot združitev in strateških dogovorov, vendar to ne sme iti na škodo evropske tradicije izdelovanja avtomobilov, ki je dragulj v kroni predelovalne industrije Skupnosti.

 
  
MPphoto
 

  Rebecca Harms , v imenu skupine Verts/ALE.(DE) Gospod predsednik, gospod komisar, v tej razpravi nas najbolj skrbijo delavci v avtomobilski industriji. Številke so tako velike, da si je težko predstavljati velikost problema. V svojem govoru, gospod komisar, ste zelo jasno povedali skrb zbujajoče dejstvo, namreč, da je poleg povedanega treba upoštevati tudi neverjetne stopnje prekomerne proizvodnje in izjemno nesposobnost inovacij na področju učinkovitosti in varovanja okolja. Če smo zdaj pripravljeni dati avtomobilski industriji državno pomoč, mora biti ta pogojena s tem, da se sredstva porabijo za varna delovna mesta in ustvarjanje trajnostnih zaposlitev. Poleg tega mora biti pogoj tudi, da se ta podjetja osredotočijo na inovacije.

Rahle dvome, gospod komisar, pa mi zbuja dejstvo, da imata v procesu, ki ga začenjamo tukaj, precejšen vpliv skupina CARS 21 in industrija sama. Poznam nekatere nemške proizvajalce avtomobilov in vem, da pritiskajo na zavore na področju varovanja okolja in učinkovitosti.

Z zanimanjem sem tudi opazila, da je bila pred dvema tednoma vložena zahteva za novo izjemo glede neizpolnjevanja okoljskih zahtev. To se ne sme zgoditi. Pomoč mora biti odvisna od izpolnjevanja pogojev kot so zagotavljanje delovnih mest, resnične inovacije, usposabljanje in razvoj veščin zaposlenih, kar velja tudi za dobavitelje, z drugimi besedami, za številna mala in srednje velika podjetja, ki so odvisna od velikih organizacij in za delavce v avtomobilski industriji. Moja skupina bi bila s tem zadovoljna. Vendar pa brez izpolnjevanja teh strogih pogojev ne bomo prispevali k ustvarjanju trajnostnih delovnih mest.

 
  
MPphoto
 

  Roberto Musacchio , v imenu skupine GUE/NGL. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, ta razprava o avtomobilski industriji je na žalost prepozna in tudi vsebinsko neustrezna. Pravzaprav razpravljamo v trenutku, ko so nacionalne vlade že sprejele odločitve izven nekega evropskega okvirja, in ko je že prišlo do tragičnih socialnih posledic na področju nezaposlenosti in nadomestil za brezposelnost.

In če ostanemo pri tej temi, besedilo resolucije ne predlaga nobenih temeljnih elementov za zagotavljanje, da bodo sprejeti ukrepi učinkoviti in pošteni. Rad bi poudaril, da je pred nekaj meseci, ko smo obravnavali podnebne spremembe, Evropa ravnala zelo drugače in obravnavala to temo kot pravo politično vprašanje. Gospodarske krize ne obravnava na enak način. Tukaj je dala proste roke vladam, ki so delovale neusklajeno in rekel bi tudi, z namenom osvajanja glasov.

Vzrok je seveda politična šibkost Barrosove komisije, pa tudi težave pri obravnavanju razmer, v katerih bi bila potrebna nova pooblastila za odločitve, povezane z industrijsko, socialno in zaposlovalno politiko.

Ali lahko sprejmemo nacionalistične ukrepe? Ali lahko prenesemo val odpuščanj presežnih delavcev, ko podjetja dobivajo pomoč? Ali se lahko preselitve v avtomobilski industriji in povezanih podjetjih nadaljujejo, kot je bilo to v primeru italijanskega podjetja ITONO in zdaj Indesita, kar je še en temeljni sektor? Ali lahko razširimo obseg evropskih sredstev ne da bi jih povečali? Na tej osnovi torej ni dovolj reči, da je to problem avtomobilske industrije in da je bilo organiziranih že toliko sestankov.

Pripraviti moramo smernice za ravnanje, s čimer mislim, da podjetja ne bi smela odpuščati ljudi, ko dobivajo pomoč, da je treba pomoč povezati z inovacijami, kot je to povezano v svežnju podnebnih sprememb in uredbi Sacconi, in da se morajo nehati selitve in konkurenca med državami članicami EU. Moja skupina je predložila spremembe glede vseh teh točk. Z drugimi besedami, potrebujemo novo politiko, kakršne Evropa zdaj nima in ki jo moramo ustvariti, preden socialne težave postanejo tako hude, da delavcem ne bomo mogli dati nobenih dokončnih odgovorov več.

 
  
MPphoto
 

  Sergej Kozlik (NI) . – (SK) Dramatičen padec globalnega povpraševanja po avtomobilih je prizadel tudi Evropo. V zadnjem četrtletju leta 2008 je prodaja avtomobilov v Evropi na letni ravni padla za več kot 19 %, in ta padec se še veča. Številne ključne države članice Evropske unije so se odločile podpreti sektor proizvajalcev vozil. Pojavljajo pa se dvomi glede izbranih in pripravljenih pristopov, saj dišijo po protekcionizmu. Zato podpiram stališče Evropske Komisije, ki opozarja pred protekcionističnimi ukrepi v podporo domačim izvajalcem. Poziv Komisije, da je treba prednostno rešiti strukturne probleme, je na mestu, še zlasti glede na veliko presežno proizvodnjo in vlaganja v inovativne tehnologije.

Vsa podpora javnega sektorja mora biti transparentna in mora spoštovati pravila EU o konkurenčnost in državni pomoči. Preprečiti moramo rivalstvo zaradi subvencij med različnimi akterji na evropskem trgu. Razmere še poslabšuje dejstvo, da ta pravila ne upoštevajo globalne konkurence, zlasti iz ZDA. Pričakuje se, da bodo subvencije ZDA za reševanje težav proizvajalcev avtomobilov razširili še na dobavitelje delov. Če se bodo razmere zaostrile, se Evropa ne bo soočala le z vprašanjem kako v Evropi rešiti težave, povezane s proizvodnjo in prodajo, ampak tudi s problemom uvoženih avtomobilov, ki so bili narejeni s pretirano državno pomočjo. V takih razmerah bi Evropa lahko tudi zagrozila, da bo izvršila ukrepe v okviru Svetovne trgovinske organizacije.

Številne evropske države so uvedle načrte za razgradnjo vozil in s prizadevanji v tej smeri so začeli tudi v ZDA. Vendar pa lahko načrti za razgradnjo vozil rešijo to krizo le kratkoročno. Hitro namreč deformirajo trge, porabijo denar iz javne blagajne in so vzrok preložitvi potrebnih rešitev, ki se osredotočajo na vlaganja in inovativne tehnologije.

 
  
MPphoto
 

  Amalia Sartori, (PPE-DE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, tudi jaz želim govoriti o tej temi, ker sem zadnjih nekaj mesecev z zanimanjem spremljala delo Evropskem parlamentu, v okviru našega odbora in na plenarnem zasedanju, zlasti glede zahtev po specifičnih zavezah, ki jih postavljamo pred proizvajalce avtomobilov na naši celini.

Postavili smo pomembne cilje, zlasti glede CO2, ko smo jih prosili, da sodelujejo na zasedanju, na katerem si je Evropa postavila glavne cilje glede zmanjšanja CO2 v naslednjih nekaj letih, ambiciozne cilje, ki jih države vsega sveta opazujejo z velikim zanimanjem. Avtomobilski industriji smo naložili, da doseže povprečno zmanjšanje za 120 mg do leta 2012 in še nadaljnje zmanjšanje za 25 mg do leta 2020.

K temu bi morali dodati tudi dejstvo, ki so ga omenili že nekateri drugi kolegi poslanci, da avtomobilska industrija neposredno ali posredno zaposluje 12 milijonov delavcev v Evropi, to je 6 % vseh zaposlenih v Evropi. Če je Evropa resno misli, ko pravi, da bo dala avtomobilski industriji sredstva, s katerimi bo lahko dosegla cilje glede CO2, ki smo jih postavili, in če na drugi strani želimo ohraniti delovna mesta ljudi, kar je trenutno problem naše celine, potem moramo izvajati koordinirano strategijo za zagotavljanje pomoči temu sektorju.

Številne države članice so uvedle načrte za večjo prodajo, pri čemer gre za ohranjanje prometa z vozili. Vendar pa morajo biti take politike del enotne strategije Skupnosti za preprečevanje nevarnih tržnih izkrivljanj.

 
  
MPphoto
 

  Hannes Swoboda (PSE). (DE) Gospod predsednik, zelo jasno bi rad rekel, da v celoti podpiram vse, kar je gospod komisar rekel. V moji državi, Avstriji, je kriza neposredno ali posredno prizadela na tisoče delavcev. To velja tudi za našo sosedo, Slovaško, in številne druge države.

Še zlasti me skrbi, ker je seveda jasno, da je avtomobilska industrija ključna industrija. Nanjo ne smemo gledati kot na zastarelo industrijo, ker je velik del raziskav in razvoja povezan z obstojem avtomobilske industrije v Evropi. Poleg tega je tudi veliko število dobaviteljev odvisno od avtomobilske industrije. Vedno si predstavljamo zelo velika podjetja in do njih ne kažemo veliko sočutja. Vendar so razmere precej drugačne, ko pogledam vse dobavitelje, mala in srednje velika podjetja.

Še zlasti bi rad potrdil, gospod komisar, kar ste rekli o podjetju General Motors. Na Dunaju imamo veliko tovarno podjetja General Motors. Poznamo strahove ljudi, ki čakajo na to, kakšna odločitev bo sprejeta v Ameriki. Upam, da bo to pozitiven primer čezatlantskega sodelovanja, v katerem bo Amerika – ker ne gre le za ameriško vlado, ampak za Ameriko v celoti – ki vedno zahteva, da Evropa stori več za boj proti krizi, da je pozitiven zgled, tako da bo Evropa imela priložnost uspeti s svojimi podjetji.

Nazadnje še beseda o protekcionističnih ukrepih. Le skupna evropska rešitev bo sprejemljiva. To mora biti naš cilj.

 
  
MPphoto
 

  Gianluca Susta (ALDE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, to je tretja razprava, ki jo imamo v zadnjih nekaj mesecih o avtomobilski industriji. Komisija in Svet naših zahtev še nista ustrezno sprejela, ne z zornega kota podpore za povpraševanje ali glede zunanje konkurenčnosti z ustrezno podporo izvozu.

Evropski ukrepi za reševanje finančne krize se mi zdijo pomembni, vendar mislim, v nasprotju s tistim kar je bil zaključek nedavnega vrha, da je evropski odziv na recesijo in na težave realnega gospodarstva neustrezen. Mi smo v vojni, naši vojaki, ki so naša podjetja, pa streljajo s slepimi naboji.

Avtomobilski sektor je temeljni sektor naše industrije, pred katerih so nove zahteve glede reorganizacije proizvodnih dejavnikov in močne zahteve po inovacijah procesov in proizvodov. Pobude za koordinacijo odpisa vseh vrst protekcionizma na ravni EU; refinanciranje posojilnih linij, namenjenih temu sektorju, vključno s strani Evropske investicijske banke; spodbude le za okolju prijazna in hibridna vozila, več sredstev za raziskave čistih motorjev; in učinkovite aktivnosti v okviru Svetovne trgovinske organizacije za vzpostavljanje pogojev resnične recipročnosti na globalnem avtomobilskem trgu so najpomembnejše zahteve tistih, ki ne želijo spodbuditi deindustrializacije Evrope v enem od njenih ključnih sektorjev kar se tiče dodane vrednosti in zaposlovanja.

 
  
MPphoto
 

  Mario Borghezio (UEN). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, komisar Verheugen je poudaril potrebo, da moramo biti zelo pazljivi, da ne bi predlagali podpore protekcionističnim ukrepom. Rad bi ga spomnil, da na drugi strani Atlantika sprejemajo take ukrepe, ki očitno koristijo konkurentom evropskih proizvajalcev.

Vtis imam, da strategija, ki ji doslej sledi Evropska unija ni dovolj ciljno naravnana – kot bi v takih kritičnih razmerah morala biti – k podpori le ali predvsem „evropskih” avtomobilov, ki so oblikovani in narejeni tukaj v Evropi. Videl sem predstavnike sindikatov točiti krokodilje solze zaradi deindustrializacije, selitev in tako naprej. Pred leti, ko je oseba kot jaz predstavila take argumente na srečanju velikega italijanskega proizvajalca avtomobilov, jih ni nihče jemal resno. Danes so žal dejstva potrdila, da imamo prav.

Če se bo Evropa omejila le na ukrepe za zviševanje povpraševanja, ki so očitno lahko usmerjeni tudi na neevropske proizvajalce, ne bo rezultatov, ki jih hočemo. Da bi dobila zaželene rezultate, mora sprejeti nujne ukrepe za pospeševanje evropske avtomobilske proizvodnje. Evropske proizvajalce moramo spodbujati, da vlagajo v raziskave, s čimer bi zagotovili prihodnost industrijskega sektorja odličnosti, ki vključuje tudi pomožna podjetja, ki danes prav tako trpijo zaradi politike evropskih bank, da zadržujejo sredstva.

 
  
MPphoto
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL). – (PT) Ne smemo pozabiti, da smo imeli lanskega novembra enako razpravo v Parlamentu, ko je bilo že jasno, da se soočamo s krizo kapitalističnega sistema, ki zahteva temeljne spremembe za povečanje kupne moči večine prebivalstva. Zato smo vztrajali na povečanju plač in pokojnin, da bi zagotovili pravičnejšo razdelitev prihodka. To še vedno ostaja osnovni ukrep, ki bi lahko povečal povpraševanje in tako zagotovil, da bi imela avtomobilska industrija in njeni dobavitelji še naprej varen trg.

Žal postajajo družbene razmere vse bolj zapletene, ker politiki ne sprejemajo potrebnih ukrepov, brezposelnost in negotovo ter slabo plačano delo pa še vedno v porastu. Zato vztrajamo na novih politikah, ki dajejo prednost delovnim mestom s pravicami, ki podpirajo industrijsko proizvodnjo v državah EU in nasprotujejo strategiji multinacionalk, ki uporabljajo krizo za pretvezo, da zmanjšujejo število delovnih mest, povečujejo izkoriščanje delavcev in povečujejo dobičke. Ključnega pomena je, da industrije EU ustrezno podpiramo in ustvarimo več delovnih mest s pravicami. Še posebej pa moramo paziti na države z bolj krhkimi gospodarstvi, kot je Portugalska, tako da povečamo finančno podporo za preprečevanje brezposelnosti in za pomoč mikro, malim in srednje velikim podjetjem v avtomobilski industriji, povezanih sektorjih in industriji delov, pa tudi majhnih avtomehaničnih delavnicah.

 
  
MPphoto
 

  Carl Lang (NI). Gospod predsednik, zaradi ponorele globalizacije in njenih norih eksponentov morajo evropski delavci v avtomobilski industriji plačati visoko ceno za posledice svojega fundamentalističnega reda odprtega trga in svobodne trgovine.

Finančni virus hipotekarnih posojil ZDA je tako lahko svobodno okužil finančni sistem, svetovni bančni sistem, kar je povzročilo kontaminacijo našega celotnega gospodarskega sistema in uničenje naših podjetij in delovnih mest.

Kot član Parlamenta vam skupaj s svojim kolegom gospodom Le Rachinelom za francoske regije Pikardijo, Nord-Pas de Calais in Normandijo, v katerih je obsojenih na tisoče delovnih mest, zaskrbljeno povem, da imajo evropske trgovinske politike človeške in družbene posledice, ki so neznosne, neopravičljive in nesprejemljive. Vendar pa fanatiki odprtega trga vztrajajo in so to podpisali. Celo danes sta gospod Brown in gospod Barroso potrdila svojo zavrnitev, da bi varovala Evropo, naše industrije in naša delovna mesta v imenu nadvse pomembnega svobodnega trga in globalizacije. Evropske delavce izdajajo in zapuščajo socioglobalisti levice, liberalni globalisti desnice in alter globalisti skrajne levice, ki nočejo ničesar videti in razumeti.

Globalisti vsega sveta združite se! Delavci naših držav izginite! To je manifest globalistične stranke.

Poleg tega je stalno nadlegovanje avtomobilistov in avtomobilov s strani eko-državljanov, vlad in nekaterih lokalnih svetnikov slabo kompatibilno z obrambo in promocijo naših avtomobilskih industrij.

In končno, demagogi skrajne levice, ki imajo trenutno krizo za božji znak za revolucijo, so popolnoma nesposobni odgovoriti na potrebe francoskih in evropskih delavcev. Samo prek gospodarskega in socialnega patriotizma, nacionalnih in evropskih olajšav bomo lahko vdihnili novo življenje v naše industrijske sektorje.

 
  
MPphoto
 

  Gunnar Hökmark (PPE-DE). - (SV) Gospod predsednik, težave s katerimi se sooča evropska avtomobilska industrija so v veliki meri rezultat gospodarske in finančne krize. V tem pogledu gre upam za težavo, ki bo minila. Vendar pa je drugi zelo pomemben vidik ta, da gre za težavo, ki je povezana s presežnimi zmogljivostmi. Da bi torej zavarovali prihodnost evropske avtomobilske industrije, je za nas zelo pomembno zagotoviti, da bo temeljila na realističnih in pametnih poslovnih načrtih in imela odgovorne lastnike.

Zato moram reči, da če želimo v Evropi obdržati uspešno avtomobilsko industrijo z vsemi pripadajočimi priložnostmi za tehnični razvoj, zdravo zaposlovanje in vlogo, ki jo avtomobilska industrija igra v Evropi, je treba državno pomoč, ki jo trenutno dajejo države članice, uporabiti kot jamstvo za njeno preživetje recesije in finančne krize, ne pa za izkrivljanje konkurence med državami članicami ali med posameznimi proizvajalci avtomobilov.

Državna pomoč, ki izkrivlja konkurenco in ustvarja nezaupanje med državami članicami v resnici ogroža sposobnost preživetja evropske avtomobilske industrije in v tem kontekstu bi rad zastavil vprašanje glede tega, kar se je zgodilo v Sloveniji in Franciji in o državni pomoči, ki je bila v Franciji dodeljena. Ena od najpomembnejših nalog Komisije je zagotoviti, da ne pride do kršitve postavljenih pravil, da spremlja dogajanje in ustvari zaupanje v dejstvo, da nobena državna pomoč ni dodeljena v škodo druge države članice ali druge avtomobilske industrije. Pomoč, ki izkrivlja konkurenco, spodkopava prihodnost evropske avtomobilske industrije in bo imela negativne posledice tako za zaposlovanje kot tehnični razvoj.

 
  
MPphoto
 

  Monica Giuntini (PSE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej bi rad izrazil svoje zadovoljstvo za pravočasno zavezo Komisije in Sveta za podporo avtomobilski industriji in pomožnih podjetij ter proizvajalcev delov, vendar to žal ni dovolj.

Odkar so države članice sprejele prve ukrepe, je v sektorju prišlo do rahlega izboljšanja: italijanski podatki kažejo, da je februarja padec prodaje znašal 18 %, januarja pa 22 %. Tudi v luči podatkov, ki jih je navajal sam komisar Verheugen, je jasno, da se mora Evropa premakniti naprej tako, da zagotovi več sredstev EIB in še boljšo koordinacijo nacionalnih ukrepov za preprečevanje nepoštene in diskriminatorne konkurence.

Evropa mora tudi poskušati dobro uskladiti svoja prizadevanja s predstavniki delavcev in sindikati, ko pripravlja načrte prestrukturiranja, tako da bo pripravila evropsko strategijo oživitve sektorja na osnovi vlaganj v raziskave in nove tehnologije.

V luči slabih podatkov glede presežnih delavcev in ukrepov nadomestil za brezposelnost, pozivam Komisijo, da pripravi učinkovitejše ukrepe za najboljšo uporabo Socialnega sklada in Sklad za prilagajanje globalizaciji.

 
  
MPphoto
 

  Lena Ek (ALDE). - (SV) Gospod predsednik, kar doživljamo zdaj sta tako finančna kriza kot podnebna kriza. Opazimo lahko, da se nekatera avtomobilska podjetja boljše spopadajo s to dvojno krizo kot druga. Nekatere znamke in modeli avtomobilov se boljše spopadajo s tema krizama, in sicer tista, ki so vlagala v trajnostni tehnični razvoj. Potem pa so podjetja kot je General Motors, ki zahtevajo 350 milijonov ameriških dolarjev od držav, v katerih delujejo.

Ne smemo metati dobrega denarja za slabim. Podpirati moramo ljudi v avtomobilski industriji. Podpirati moramo regije, v katerih so težave in mala podjetja v dobaviteljski verigi, zagotoviti pa moramo, da to počnemo z izdelki, ki so primerni za trg prihodnosti.

Komisija bi lahko storila, tako da bi za biogoriva, socialne ukrepe in regije odprla strukturne sklade, socialni sklad, regionalne sklade in kmetijski sklad.

Poleg tega mislim, da ne bi smeli več nadaljevati a aktivnostmi Evropskega parlamenta v Strasbourgu.

 
  
MPphoto
 

  Roberta Angelilli (UEN). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, avtomobilska industrija je ena ključnih industrij v evropskem gospodarstvu in tista, za katero sedanja kriza predstavlja veliko tveganje. Zato zdaj ni čas za ponavljanje, da nasprotujemo protekcionizmu in nepošteni konkurenci. Vse to je zelo odveč. Zdaj je čas, da ponudimo strateško, jasno in pogumno gotovost evropskim proizvajalcem in delavcem z, to želim poudarit, načrtom podpore, ki nudi enake priložnosti vsem državam članicam.

Cilji seveda vključujejo zagotavljanje boljše uporabe evropskih sredstev, vključno s Skladom za prilagajanje globalizaciji, zlasti pa poenostavitev in povečanje finančne podpore sektorju prek EIB in ECB, tako da bo lahko zaprosil za posojila po nizki obrestni meri, pa tudi poenostavitev administrativnih postopkov.

Na koncu pa bi bolj na splošno rekla, da je cilj ohraniti konkurenčnost sektorja in zagotoviti, da vse evropske pobude, poleg tega, da rešujejo sedanjo krizo, pomagajo zagnati pozitivno fazo prestrukturiranja in preoblikovanja avtomobilske industrije.

 
  
MPphoto
 

  Ivo Belet (PPE-DE).(NL) Gospod predsednik, britanski predsednik vlade Gordon Brown je zadel žebljico na glavo, ko je dopoldan dejal, da ne smemo godrnjati, zdaj je čas za dejanja. Zares je čas za trajnostna in robustna dejanja. Mi, Evropa, moramo zdaj prevzeti nadzor in voditi prehod na trajnostni avtomobilski sektor, kar je mogoče le, če bomo sektor prepeljali čez to resno recesijo, ki ogroža njegov obstoj.

Zato vas pozivam, gospod komisar Verheugen, in Komisijo. Vsi mi skupaj hočemo, da Evropa stori veliko več za prihodnost naših avtomobilskih podjetij. Mi, kot Evropska Unija, imamo edinstveno priložnost pokazati, da smo na strani delavcev – 200.000 delavcev Opla v Nemčiji, na Poljskem, v Avstriji, Španiji in Belgiji, če naštejem le nekatere.

Zato mora Evropska investicijska banka dodeliti kredite in v kar največji meri uporabiti svoje funkcije in potenciale finančnega vzvoda. Pred dvema tednoma smo imeli v parlamentu razgovore z vodilnimi iz tega sektorja in postalo je jasno, da obstaja en velik problem: sektor trpi zaradi akutnega pomanjkanja kapitala. Zato so poceni posojila in državne garancije absolutno potrebne, ne le za preživetje, ampak predvsem zato, da bomo brez zapletov prešli na avtomobil prihodnosti, avtomobil, ki bo električen, hibriden in, kar je najpomembneje, okolju prijazen, in ki bo pripravljen za proizvodnjo.

Socialni partnerji, in zlasti predstavniki zaposlenih, morajo biti tesno povezani z evropskim načrtom obnove, kajti to vprašanje je tudi preizkusni kamen za socialni dialog na evropski ravni.

Komisar Verheugen, ni prepozno za dejanja. Prosimo, ne dovolimo, da bi šlo vse k hudiču.

 
  
MPphoto
 

  Matthias Groote (PSE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej bi se rad zahvalil gospodu komisarju za njegov govor, pa tudi za njegova smela dejanja v zadnjih nekaj tednih in mesecih na področju avtomobilske industrije in njegovega jasnega sporočila, da je za General Motors treba najti rešitev, saj to podjetje potrebujemo, zlasti v zvezi s strategijo novih pogonskih sistemov. Zelo iskreno bi se mu rad zahvalil.

Dotaknil bi se rad tudi tistega, kar je gospod Langen dejal o skupini Evropske ljudske stranke (krščanskih demokratih) in Evropskih demokratih, ki podpirajo amandma naše skupine, ker verjamem, da je to pomembno in pravilno. Hvaležen sem, da smo mi kot Parlament pripravili izjavo o podjetju General Motors. Zelo dolgo je bilo videti, kot da do tega ne bo prišlo, a bolje pozno kot nikoli. Najlepša hvala.

V naši resoluciji smo obravnavali kratkotrajne ukrepe. Vendar moramo govoriti tudi o srednjeročnih ukrepih, kot je to storila skupina strokovnjakov v skupini CARS21, in o usklajevanju davčnih stopenj za avtomobile. Vem, da je to težka naloga, a predstavljala bi evropski načrt gospodarske obnove za avtomobilsko industrijo. Zdaj smo v krizi in takoj moramo začeti s temi ukrepi. Vseh 27 finančnih ministrov bi se moralo potruditi skupaj.

 
  
MPphoto
 

  Mia De Vits (PSE). – (NL) Gospod predsednik, gospod komisar, že sami ste rekli, da ne moremo imeti razprave o avtomobilski industriji ne da bi danes rekli nekaj o podjetju General Motors.

Pozdravljamo dejstvo, da ste pripeljali evropske ministre za gospodarske zadeve skupaj, da so iskali evropski pristop. To bi tudi vi osebno radi videli – evropski pristop in ne nacionalnih – vendar pa je tak evropski pristop mogoče le, če vključite tudi Evropski svet delavcev v razpravo in če Evropski svet delavcev dobi vse informacije, ki jih po zakonu mora dobiti. Zato vas bom kar naravnost vprašala ali ste pripravljeni dati pobudo v tej smeri in predati Evropskemu svetu delavcev informacije, ki jih ima vsaka država članica posebej in so jih dobile od podjetja General Motors.

Drugič, omenili ste evropska sredstva, ki naj bi olajšala socialni pritisk na delavce. Po mojem mnenju bi tudi ta sredstva morali uporabljati preventivno. Preprečevati moramo izgubo delovnih mest in ne le uporabljati evropskih sredstev, ko ljudje ostanejo brez služb.

 
  
MPphoto
 

  Richard Howitt (PSE). Gospod predsednik, v imenu 350 delavcev podjetja Ford, ki so izgubili delo v krajih Warley in Danton v Essexu, in v imenu 1400 delavcev General Motorsa iz obrata IBC vans v Lutnu – številka je dvojna, če štejete še dobavitelje – bi rad pozdravil današnja sporočila, da teh proizvajalcev avtomobilov ne bomo pustili propasti.

Toda ko gospod komisar Verheugen pravi, da podjetje General Motors ne sme slediti politiki „pridobivanja na račun drugega”, ali se mi lahko pridruži, ko sprašujem naslednje: prvič, ali lahko podjetje v celoti razkrije svoje načrte prestrukturiranja, ne le nemški vladi, ampak tudi britanski in vladam drugih držav članic; ali lahko odda popolno poročilo okoljskih vplivih glede ogljikovih vplivov za paket v višini 3,3 milijarde, ki ga predlaga; ali lahko jasno pove kakšna bo prihodnost projekta skupnih vlaganj s francoskim podjetjem Renault v obratu za izdelavo dostavnih vozil v Lutnu; in ali lahko pojasni vam in nam kakšna jamstva obstajajo, da bo kratkoročna subvencija zagotovila trajnostno proizvodnjo in zaposlovanje?

Prejšnji teden sem se srečal z delavci iz Lutna, od katerih mi je eden povedal, da so možnosti podjetja IBC za obstanek 50/50, v mestu, v katerem so proizvajali avtomobile več kot 80 let, in kjer je 50 % delovnih mest še vedno v predelovalni industriji. Boril se bom za prihodnost njihovih delovnih mest.

 
  
  

PREDSEDSTVO: Diana WALLIS
podpredsednica

 
  
MPphoto
 

  Antolín Sánchez Presedo (PSE).(ES) Gospa predsednica, Evropa mora močno podpreti avtomobilsko industrijo, saj je ključna za razvoj tehnološko naprednega gospodarstva, ki lahko igra vodilno vlogo proti podnebnim spremembam in zagotovi visoke standarde učinkovitosti, varnosti in kakovosti v osebnem in tovornem prometu.

EU je vodilna svetovna proizvajalka avtomobilov in druga največja proizvajalka tovornjakov, z 19 milijoni vozil, od katerih jih gre 20 % v izvoz. Ta sektor predstavlja 3 % BDP, 6 % zaposlovanja, 8 % nacionalnih prihodkov in eno šestino izdatkov gospodinjstev.

Trenutna kriza je povečala strukturne in strateške izzive, s katerimi se sooča avtomobilska industrija. S temi izzivi se moramo spopasti z evropskim, sektorskim in v prihodnost obrnjenim pristopom in s pomočjo socialnih posvetovanj. Le na ta način bomo lahko v ospredje postavili zaposlenost in usposabljanje, preprečevali diskriminacijo in nepošteno konkurenco in branili evropske interese na svetovni ravni. Kratkoročno moramo zagotoviti začasne spodbude in finančno pomoč, prek Evropske investicijske banke ali na drug način, da bi zagotovili preživetje in okrevanje tega sektorja.

 
  
MPphoto
 

  Nicodim Bulzesc (PPE-DE).(RO) V Romuniji je prodaja avtomobilov do konca leta 2008 padla za polovico. Promet romunske avtomobilske industrije se je leta 2008 zmanjšal za 7 % v primerjavi z oceno izpred začetka krize.

Glede na to gospodarsko nazadovanje, ki je prizadelo celotno Evropo, menim, da morajo nacionalne vlade in Evropska Komisija združiti sile v podpori avtomobilski industriji. Upoštevati moramo, da zmanjšanje proizvodnje avtomobilov povzroča vertikalno krizo v industriji, z drugimi besedami, prizadene proizvajalce, ki so odvisni od avtomobilske industrije: proizvajalce kablov, motorjev, električne opreme in tako naprej. V resnici je posledica ta, da na tisoče delavcev izgubi delo.

Na primer, romunska vlada je v podporo lokalni avtomobilski industriji sprejela program „Rabla”. V okviru tega programa dobijo potrošniki premijo, če dajo v razgradnjo avtomobil, starejši od 10 let, ki jo morajo porabiti za nakup novega avtomobila.

Vabim tiste, ki odločajo, da razmislijo o tem primeru in predlagajo uspešno strategijo za podporo evropski avtomobilski industriji v času sedanje globalne gospodarske krize.

 
  
MPphoto
 

  Inés Ayala Sender (PSE).(ES) Gospa Predsednica, zahvaliti se moram gospodu komisarju za njegovo pripravljenost in učinkovitost, da je povabil vse zainteresirane stranke k preprečevanju in reševanju problemov podjetja Opel Evropa, in tudi avtomobilske industrije, ki je gotovo konkurenčna industrija in se sooča z globalnimi problemi podjetja General Motors v Združenih državah Amerike.

Nadalje ga močno pozivam, da to pomoč – ki daje svež zagon okrevanju podjetja Opel Evropa – predstavi kot primer kako se lahko Evropska Unija loti nesreče, ki jo prinaša globalizacija, s potrebnimi odzivi, ki smo se jih tudi naučili od globalizacije, prek evropskega pristopa.

Rada bi, da bi bil rezultat najprej to, da bi bili sposobni vrniti pravice lastništva nad evropskimi inovacijami. Potrebujemo tudi sistem ustreznih jamstev, ki bodo dala podjetju Opel Evropa neodvisnost, ki jo potrebuje zato, da nam bo še naprej nudil še varnejša, bolj inovativna, energetsko varčna in trajnostna vozila.

Okrepiti moramo tudi socialni dialog tako, da damo večjo moč sindikatom v Oplu in Evropskemu svetu delavcev, ki kažejo visoko stopnjo skupne odgovornosti.

Na koncu, gospod komisar, verjamem, da če želimo braniti evropski pristop, moramo biti prvi. Drugače povedano, za zagotavljanje kredibilnosti in uspešnosti Evrope ne moremo čakati na vlade, kot je moja v Aragoniji, ki je že ponudila jamstvo v višini 200 milijonov EUR. Za Evropo pa se zdi, da še vedno premišljuje o tem.

V imenu več kot 7 000 delavcev v Oplovi tovarni v Figueruelasu vas prosim, da storite več.

 
  
MPphoto
 

  Reinhard Rack (PPE-DE).(DE) Gospa predsednica, če bo Evropa zagotovila denar, in še zlasti, če bodo države članice zagotovile veliko denarja za pomoč avtomobilski industriji, da prebrodi krizo, ne more iti le za vprašanje ali bomo obdržali status quo in preprečili stečaje, kajti gre tudi za več drugih vidikov. Najpomembnejši med njimi so bili že omenjeni.

Gre za to, da zagotovimo ljudem, ki iščejo delo in ki potrebujejo delo, da ga dolgoročno najdejo. Zato moramo dati več podpore novim tehnologijam, inovacijam, in kar je najpomembnejše, trajnostnim prometnim sistemom, kot smo to storili v preteklosti.

Zato bi morali povezati vse naše ukrepe s temi cilji, tako da si ne bomo čez nekaj let očitali, da če bi pred leti mislili na to, se ne bi znašli v naslednji novi krizi.

 
  
MPphoto
 

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Gospe in gospodje, kriza je test kohezije EU. Žal vlade sprejemajo kratkoročne ukrepe na individualni osnovi, kot na primer neusklajene načrte za razgradnjo vozil, čeprav so prinesli trenutne pozitivne rezultate v boju proti krizi. Če nameravamo kritizirati ukrepe ZDA proti pošteni konkurenci in protekcionizmu, se moramo še toliko bolj posvetiti skupni strategiji v okviru EU. Projekti za razgradnjo vozil pomagajo zmanjšati izpuste, povečati varnost na cestah in preprečevati brezposelnost v avtomobilski industriji, ki zagotavlja preživetje 12 milijonov zaposlenim in tisočem podjetij v drugih sektorjih. Ker smo naložili stroge okoljske in varnostne zahteve avtomobilski industriji v CARS 21, projekti za razgradnjo vozil nudijo dobro priložnost za skupni pristop evropskih vlad, zlasti v času krize, in bi jih morali financirati iz skupnih virov. Prosim češko predsedstvo, da začne s pogajanji o tej zadevi.

 
  
MPphoto
 

  Alojz Peterle (PPE-DE). - (SL) Gospod komisar, popolnoma se strinjam z vami, da je avtomobilska industrija strukturno pregreta in da potrebujemo ekološko in energetsko ustreznejše avtomobile.

Napako bi naredili, če bi skušali s podpornimi ukrepi varovati dosedanjo smer količinskega razvoja. Najbolj socialni in solidarni bomo, če bomo podprli ekološko-energetsko usmerjeno prestrukturiranje.

Ta kriza je pokazala tudi, kako močno je med seboj povezana evropska avtomobilska industrija. Tako povezana industrija preprosto ne prenese protekcionizma po nacionalnem ključu. Pričakujem, da bo skupna politika to upoštevala.

 
  
MPphoto
 

  Günter Verheugen, podpredsednik Komisije (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, najprej bi se vam rad zahvalil za enotnost v Parlamentu in za vašo široko podporo politiki Komisije. Verjamem, da je to zelo pomembno in da je pomemben signal za delavce v avtomobilski industriji, ki so v središču te razprave. To je edino pravilno in korektno.

Nekateri poslanci, vključno z gospo Harms, gospodom Hökmarkom in drugimi so se dotaknili vprašanja povezave med inovacijami in konkurenčnostjo. Še enkrat bi rad zelo jasno poudaril, da brez te povezave z inovacijami evropska avtomobilska industrija dolgoročno ne bo konkurenčna. Cilj naše politike je zagotoviti, da bo evropski avtomobil prihodnosti najbolj inovativen, z drugimi besedami, najbolj čist, najbolj energetsko učinkovit in varen na svetu. Verjamem, da naši proizvajalci, naši tehnični specialisti in naši inženirji lahko to dosežejo. Imamo potenciale, s katerimi to lahko dosežemo.

Nadaljeval bi rad z drugo temo, namreč s financiranjem v krizi. Banke ne zagotavljajo sredstev. Podjetja ne morejo dobiti posojil, ki jih potrebujejo. Evropska investicijska banka je zdaj naše orodje za vse namene. Zelo jasno moram izjaviti, da je Evropska investicijska banka že dosegla meje tistega, kar lahko naredi. Avtomobilska industrija ni edini sektor, za katerega prosimo EIB, da naj pomaga. Kaj pa financiranje malih in srednje velikih podjetij? Kaj pa financiranje naših zelo ambicioznih ciljev, povezanih z varovanjem podnebja. Za vse to zagotavlja sredstva EIB. Že zdaj vem, da bomo dobili prošnje industrije, na katere EIB preprosto ne bo mogla odgovoriti, ker hočemo, da posluje na razumni osnovi in da ne ustvarja mehurčkov, kot so to počeli drugi. Zato se bodo težave v drugi polovici leta še povečale in pripraviti se moramo na to.

Podpiram tudi vse, ki so dejali, da potrebujemo inteligentne pobude, s katerimi bi zagotovili, da vsi avtomobili, za katere hočemo, da pridejo na trg, tudi v resnici dobijo kupca.

Zelo se strinjam z mnenjem gospoda Grooteja glede davka na vozila, ki bi temeljil na CO2. Komisija je to predlagala že dolgo nazaj, in zelo žalosten sem, da nekatere države članice temu takrat niso sledile.

Gospa De Vits je govorila o vlogi sindikatov in svetov delavcev. Z veseljem vas obveščam, da je bil zadnji podroben razgovor, ki sem ga imel pred prihodom na to sejo, prav s predsednikom sveta delavcev v podjetju General Motors v Evropi. Imava stalne, redne stike in si izmenjujeva vse informacije, ki jih imava. Reči moram, da sem doslej jaz imel več od te izmenjave informacij kot predsednik sveta delavcev. Več sem jaz izvedel od njega kot on od mene. Upam pa, da mu bom v prihodnosti uspel uslugo vrniti. Čez nekaj dni se bomo srečali z evropskimi sindikati delavcev v kovinski industriji in avtomobilski industriji. Seveda so sindikati glavne stranke v srečanjih na okrogli mizi, ki sem jih že omenil. Tako verjamem, da smo izpolnili vse zahteve.

V postopku „catch-the-eye” so bili večkrat omenjeni projekti za razgradnjo vozil. Vprašati se moramo ali bo to dolgoročno res pomagalo. Prav mogoče gre lahko za to, da ustvarjamo umetno povpraševanje, ki bo pripeljalo do še enega zloma. Kljub temu je ta zamisel naredila velik vtis na vse proizvajalce, saj bi jim pomagala prebroditi to zelo težko obdobje, v katerem se trenutno nahajajo. Je kot dovod kisika in zelo je pomagala, da še ni bilo velikih odpuščanj med glavnimi proizvajalci v Evropi in da so lahko ohranili svojo delovno silo. V tem smislu verjamem, da je izpolnila svoj namen.

Pobuda za razgradnjo vozil je standardna evropska pobuda v tem smislu, da so postavljena jasna pravila, ki jih morajo vsi upoštevati. Je pa jasno samo po sebi, da te pobude ne moremo financirati iz proračuna Skupnosti. Proračun ni temu namenjen in to ne politično ne pravno ne bi bilo mogoče. Pobude so imele tudi pozitiven čezmejni učinek. Gospa Roithová, zlasti vaša država je imela koristi od ugodnih načrtov pobud v drugih evropskih državah članicah. Tukaj vidimo določeno stopnjo evropske solidarnosti, ki je ne smemo podcenjevati.

To razpravo sem razumel kot poziv, da je treba nadaljevati z aktivnostmi na to temo in ostati na žogi. Obljubim vam, da bomo to storili. Kar se tiče avtomobilske industrije, smo vzpostavili odlično sodelovanje med različnimi strankami. Upam, da v času mandata tega parlamenta ne bo treba še enkrat spregovoriti o avtomobilski industriji, ampak če bo potrebno, je Komisija pripravljena to storiti kadarkoli. Najlepša hvala.

 
  
MPphoto
 

  Predsednica . Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo jutri (sreda, 25. marec 2009).

Pisne izjave (člen 142)

 
  
MPphoto
 
 

  Zita Gurmai (PSE), v pisni obliki. – (HU) Posebne značilnosti proizvodnje in trženja pomenijo, da vsaka recesija v evropski avtomobilski industriji vpliva na druge sektorje v vsaki državi članici.

Poleg padca povpraševanja zaradi gospodarske krize in likvidnostnih težav, ki so posledica finančne krize, se avtomobilska industrija bori tudi z dolgoročnimi strukturnimi problemi: visoki fiksni stroški, prevelike proizvodne zmogljivosti in cenovna konkurenca pomenijo, da so se številni proizvajalci avtomobilov že začeli osredotočati na zniževanje stroškov in večjo notranjo učinkovitost.

V bližnji prihodnosti se naj razmere ne bi izboljšale, čeprav ima dolgoročno gledano avtomobilska industrija dobre globalne obete, in zato je še zlasti pomembno, da avtomobilska industrija EU preživi ta zastoj in bo lahko izkoristila priložnosti, ko se bo povpraševanje spet začelo povečevati.

Zaradi tega pa je nujno, da se pričakovanja potrošnikov izpolnijo in da se naredijo bolj okolju prijazna, varnejša in pametnejša vozila.

Glavna odgovornost za ravnanje v času krize nosi industrija sama. EU in države članice lahko pomagajo tako, da soustvarijo ustrezne pogoje in primerne predpogoje za konkurenčnost. Ciljna in začasna državna pomoč na EU in nacionalni ravni lahko dopolni prizadevanja sektorja, da preživi krizo in lahko pomaga blažiti negativne učinke bližajočega se prestrukturiranja na zaposlovanje. Slednjemu moramo na nacionalni in EU ravni posvečati posebno pozornost.

 
  
MPphoto
 
 

  Krzysztof Hołowczyc (PPE-DE), v pisni obliki. – (PL) Dobro je, da druga razprava o krizi v avtomobilski industriji priznava predloge Evropskega parlamenta, ki so bili predstavljeni med razpravo v februarju.

Zagotavljanje konkurenčnosti enotnega trga je za nas najpomembnejše. Z nelagodjem opazujemo ukrepe, ki se jih lotevajo nekatere države članice, in ki imajo lahko za posledico kršitev načel konkurenčnosti. Zato pozdravljamo odločitve, ki so namenjene ustvarjanju pan-evropskega okvira delovanja. V tem kontekstu moramo tudi nadaljevati z oceno vpliva, ki jo imajo na evropski trg razmere v industriji v Združenih državah Amerike in v Aziji ter možne reakcije Skupnosti.

Z veseljem smo opazili poudarek, ki je dan pomembnosti stimuliranja povpraševanja na trgu. Usklajevanje ukrepov kot je zagotavljanje posojil po nizki obrestni meri in poenostavljanje administrativnih postopkov za pridobivanje finančnih virov, na drugi strani pa ustvarjanje spodbud za potrošnike, da naj kupijo nove avtomobile, lahko pomaga stimulirati trg.

Predlog, da bi uporabili krizo za nekakšno „čiščenje” v avtomobilski industriji, ostaja nespremenjen. Vidimo priložnost, da bi ustvarili nove proizvode na novi kakovostni ravni, ki bi temeljili na novih, okolju prijaznih in varnih tehnologijah, ki so odgovor na izzive novih trendov v Evropi 21. stoletja.

 
  
MPphoto
 
 

  Daciana Octavia Sârbu (PSE), v pisni obliki.(RO) Avtomobilska industrija je sektor, ki zaposluje približno 2,3 milijona delavcev in od katerega je posredno odvisnih še nadaljnjih 10 milijonov delovnih mest. Finančna kriza je prizadela veliko število malih in srednje velikih podjetij, podizvajalcev in dobaviteljev.

Socialna Evropa ima za enako pomemben gospodarski razvoj in družbeni razvoj. Da bi ohranili delovna mesta in zagotovili zaposlenim dostojno življenje, je pomembno, da imajo podjetja dostop do financ.

Pozivam Komisijo naj poskrbi, da bodo sredstva evropskih skladov, kot sta Evropski socialni sklad in Evropski sklad za prilagajanje globalizaciji, uporabljena tako, da bodo zaposleni v avtomobilski industriji šli na usposabljanje in dobili podporo, ko se bodo podjetja v tem sektorju soočala s padcem dejavnosti.

Zakonodaja, ki jo je sprejela EU za promocijo zelenih vozil, spodbuja vlaganja v oblikovanje in proizvodnjo avtomobilov z nižjimi stopnjami izpustov ogljikovega dioksida. Vendar pa potrebujemo čas, inovacije in predvsem znatna vlaganja v človeške vire, kot tudi v nove proizvodne zmogljivosti. Postopki, s katerimi imajo gospodarski akterji dostop do sredstev za raziskave in inovacije, moramo poenostaviti na nacionalni in evropski ravni, medtem ko morajo biti raziskovalni programi usmerjeni na specifična področja avtomobilske industrije, ki vključujejo uporabne raziskave.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov