Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2006/0088(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0143/2009

Predložena besedila :

A6-0143/2009

Razprave :

PV 24/03/2009 - 15
CRE 24/03/2009 - 15

Glasovanja :

PV 25/03/2009 - 3.1
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2009)0167

Razprave
Torek, 24. marec 2009 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

15. Skupna konzularna navodila: biometrični podatki in vloge za izdajo vizuma (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 
 

  Predsednica . – Naslednja točka je priporočilo za drugo branje (A6-0143/2009) v imenu Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve o skupnih konzularnih navodilih: biometrični podatki za izdajo vizuma (05329/1/2009 – C6-0088/2009 – 2006/0088(COD)) Poročevalec: Baronica Ludford.

 
  
MPphoto
 

  Sarah Ludford, poročevalka. − Gospa predsednica, predlog te Komisije, za katerega sem jaz poročevalka Parlamenta, je četrti element vizumskega informacijskega sistema (VIS), ki prihaja po Uredbi VIS, Odločitvi o dostopu do VIS in VIS v okviru Zakonika o schengenskih mejah.

Ko spreminja obstoječa skupna konzularna navodila predlog najprej izpolnjuje obveznost zagotavljanja biometričnih podatkov, ki bodo shranjeni v VIS in standarde za to, drugič pa vključuje določbo o organizaciji sprejemanja vlog za vizume.

Načrtovana je popolna revizija vizumskega zakonika, za katero je poročevalec moj kolega iz skupine ALDE, Henrik Lax. Ko bo enkrat sprejeta, bo ta zakonodaja, o kateri razpravljamo, postala sestavni del vizumskega zakonika. Razlog v ozadju delitve teh dveh predlogov je ta, da naj bi po pričakovanjih Komisije sprejemanje vizumskega zakonika trajalo dlje kot sprejemanje tega predloga, in zato ni želela, da bi sprejemanje vizumskega zakonika zaviralo začetek delovanja VIS.

Kot razumem bo centralni sistem za VIS pripravljen do decembra letošnjega leta in bi lahko začel delovati v prvi regiji, severni Afriki, na začetku leta 2010. S Svetom sem se pogajala kar precej časa. Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve je novembra 2007 sprejel moje poročilo. Žal nismo uspeli doseči soglasja na prvem branju, tako da sem julija 2008 prosila Parlament naj potrdi moje poročilo; vendar nam je med francoskim predsedovanjem uspelo dovolj napredovati, da zdaj predlagam sprejem tega kompromisa na drugem branju.

Ostala so štiri odprta vprašanja: starostna omejitev za jemanje prstnih odtisov; spodbujanje držav članic naj sodelujejo in dovolijo pogodbe z zunanjimi izvajalci kot zadnjo možnost; varovanje podatkov in varnost; in stroški storitve za zunanje izvajalce.

Glede jemanja prstnih odtisov je Komisija predlagala, da jih začnemo jemati šest let starim otrokom. Vendar pa se prstni odtisi majhnih otrok hitro spreminjajo, in nisem še prepričana, da vemo dovolj o tem kakšna je v kasnejših letih zanesljivost prstnih odtisov, ki jih vzamemo tako mladim ljudem. Kljub številnim prošnjam nisem nikoli dobila zadostnih vsebinskih dokazov o tem, kako so lahko prstni odtisi, ki se jih vzame med šestim in dvanajstim letom starosti osnova za preverjanje ali identifikacijo mnogo let kasneje, ne da bi tvegali napake.

Svet je na neki stopnji svetoval jemanje prstnih odtisov otrok vsaki dve leti, namesto vsakih pet let, kot je to v primeru odraslih, a to bi bilo za družine zelo neprimerno. Zato sem vztrajala na preudarnem in praktičnem pristopu, pri čemer bi vzeli višji starostni minimum dvanajstih let, in Svet se je strinjal, da izvzamemo otroke, mlajše od dvanajst let, to starostno mejo pa bi po treh letih pregledali po temeljiti študiji, za katero bi bila odgovorna Komisija.

Zdaj prehajam k vprašanju spodbujanja sodelovanja držav članic in dopuščanja zunanjih izvajalcev. Nimam nobenih težav s splošnim konceptom oddajanja del zunanjim izvajalcem, vendar morajo obstajati pogoji, ki zagotavljajo integriteto procesa izdajanja vizumov, oddajanje del zunanjim izvajalcem kot skrajno možnost ter varovanje in varnost podatkov.

Tako smo v besedilo uspeli zapisati hierarhijo, pri čemer je prva izbira sodelovanje s pomočjo omejenega zastopstva, skupne lokacije ali skupnih vizumskih centrov, in le če te rešitve niso ustrezne za reševanje velikega števila vlog ali dobro pokrivanje določenega zemljepisnega področja, bi se zatekli tudi k oddajanju del zunanjim izvajalcem. Pri tem kompromisu je popolnoma jasno, da države članice ostajajo odgovorne za izvajanje pravil o varovanju podatkov in za vse kršitve nacionalne zakonodaje.

Pomemben element je tudi, da veljajo posebna pravila za tretje države, ki prepovedujejo šifriranje podatkov: Elektronski prenos podatkov med konzulati ali med zunanjim izvajalcem in državo članico bi bil prepovedan, in države članice bi morale zagotoviti, da se elektronski podatki prenašajo fizično v popolnoma šifrirani obliki na CD-ju s priloženimi posebnimi pogoji.

Nazadnje, kar se tiče vizumske takse, smo uspešno vztrajali na pogoju, da zunanji izvajalec sicer lahko poleg vizumske takse zaračuna še svojo storitev, da pa bodo prosilci za vizum vedno imeli tudi možnost neposrednega dostopa do konzularnih uradov. Mislim, da je to zelo pomembno.

V celoti gledano imamo pred seboj razumen predlog. Za kompromise smo se zelo borili, in mislim, da smo naredili korak naprej k skupni vizumski politiki.

 
  
MPphoto
 

  Androulla Vassiliou, članica Komisije. − Gospa predsednica, najprej dovolite, da prenesem obžalovanje podpredsednika Barrota, ker ne more biti nocoj z vami.

Z veseljem sem opazila, da je Parlament sprejel skupno stališče Sveta in tako dal obliko političnemu dogovoru, ki sta ga Parlament in Svet dosegla o tem predlogu med trilogom 2. decembra 2008. Zahvalila bi se tako Parlamentu kot državam članicam za pripravljenost na kompromis, ki so jo pokazale pri doseganju formalnega sprejema tega instrumenta, in zlasti bi se rada zahvalila poročevalki, baronici Ludford, in soporočevalcem za njihovo podporo in sodelovanje. Ta dogovor bo omogočil, da se bodo nadaljevale priprave za začetek delovanja Vizumskega informacijskega sistema, ki je načrtovan za konec tega leta.

Na predlog Parlamenta, je Komisija zaprosila Skupni raziskovalni center, da prouči pomembno vprašanje jemanja prstnih odtisov otrokom, mlajšim od 12 let. Tehnične specifikacije so zdaj pripravljene in bodo v kratkem poslane Parlamentu in Svetu.

Ta sprememba skupnih konzularnih navodil bo zagotovila tudi transparenten in usklajen pravni okvir za prakso oddajanja del zunanjim izvajalcem, vključno z vprašanjem dodatne takse.

Komisija meni, da je dogovorjeno besedilo uravnoteženo in, kot je navedeno v izjavi Komisije Parlamentu, uživa polno podporo Komisije.

 
  
MPphoto
 

  Ewa Klamt, v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, da bi izpolnili trditev Evropske unije o tem, da je področje svobode, varnosti in zakonitosti, je naša naloga, da nadzorujemo dodeljevanje vstopnih vizumov ljudem, ki potujejo v EU iz držav izven EU. Nova pravila zahtevajo od EU veleposlaništev in predstavništev, da v bodoče jemljejo prstne odtise in fotografije vlagateljev. S tem dosežemo štiri cilje.

Prvič, poenostavljen bo proces boja proti goljufijam in zlorabam, saj je zaradi biometričnih podatkov ponarejanje vizumov težje. Drugič, preprečeno bo tako imenovano nakupovanje vizumov. Tretjič, postopek oddajanja vlog za vizume bo hitrejši. Četrtič, pregledi na meji bodo lažji, kajti zaradi biometričnih podatkov bo osebje na meji lahko hitro ugotovilo ali je oseba pred njimi tista oseba, za katero je bil vizum izdan.

Mi bi lahko podprli predlog Komisije za jemanje prstnih odtisov otrokom od šestega leta dalje, da bi preprečili tveganje trgovanja z ljudmi. Vendar žal večina v Parlamentu ni naklonjena temu predlogu.

Skupina Evropske ljudske stranke (krščanski demokrati) in Evropski demokrati z veliko večino podpiramo kompromis, da država članica, ki je odgovorna za sprejem in obravnavo vlog, lahko v skrajni sili dela tudi z zunanjimi izvajalci. Ključni dejavnik našega soglasja k tovrstnemu sodelovanju je, da v teh primerih država članica ostane odgovorna za varovanje podatkov in varnost podatkov. To pomeni, da morajo biti elektronski podatki, ki jih zunanji izvajalec pošilja oblastem določene države članice, vedno popolnoma zakodirani.

Zahvalila bi se rada poročevalcu in kolegom poslancem iz drugih skupin, ki so bili tri leta poročevalci v senci za ta projekt.

 
  
MPphoto
 

  Roselyne Lefrançois, v imenu skupine PSE.(FR) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje. Gospa predsednica, zdaj predsedujete temu zasedanju, tako, da bom jaz govorila namesto vas o tej temi, za katero ste bili pripravljavka osnutka.

Najprej bi rada iz vsega srca čestitala baronici Ludford za energijo, ki jo je vložila v to zadevo in za rezultate, ki jih je dosegla v težkih pogajanjih o tej zadevi. Verjamem, da je Parlament lahko ponosen na dosežene rezultate, kajti naloga sploh ni bila lahka, kot smo opazili.

Poudarila bi rada zlasti dve točki, za kateri mislim, da sta bistveni in zaradi katerih smo lahko še posebej zadovoljni: prvič, dvig starostne meje za jemanje prstnih odtisov mladoletnikov iz šest na dvanajst let. Drugič, vzpostavitev načela, da lahko veleposlaništva držav članic zbirajo biometrične podatke tako, da imajo pogodbe s podizvajalci kot zadnjo možnost, in v strogem okviru določenih zelo posebnih jamstev.

Vem, da nekateri mislijo, da izbrana rešitev ni popolnoma usklajena z možnostmi, ki smo jih predlagali, zlasti glede zbiranja, ki bi ga izvajali zunanji izvajalci v diplomatskem uradu, in prenos podatkov prek šifrirane elektronske pošte, ali celo prek šifriranih nosilcev podatkov, ki bi jih pošiljali z diplomatsko pošto.

Vendar bi na to odgovorili, da lahko zasebne organizacije izvajajo zbiranje le v skladu z evropsko zakonodajo in da mora zunanji izvajalec podatke popolnoma zakodirati in jih poslati organom države članice.

Še več, omenjeno je bilo, da je treba skleniti sporazume s pogajanji s tretjimi državami, ki prepovedujejo kodiranje podatkov, ki se prenašajo prek elektronskih sredstev. Pregled vlog, morebitne razgovore, proces avtorizacije, tiskanje in lepljenje vizumskih nalepk pa bodo izvajala le diplomatska in konzularna predstavništva.

Isti pogoji veljajo za prenos zbranih podatkov iz ene države članice v drugo v primeru skupnih lokacij; z drugimi besedami, kadar ena država članica zastopa drugo državo članico v tretji državi.

Navsezadnje, če bodo podrobni pogoji aktivnosti zunanjih izvajalcev opisani v prilogi k besedilu, jih je v celoti treba opredeliti z zavezujočim pravnim instrumentom.

V luči teh rezultatov smo lahko samo zelo zadovoljni z jamstvi, ki smo jih dobili glede uvedbe boljše vizumske politike v Evropi. Ta bo na vsak način koristila evropski javnosti in nam bo omogočila izboljšati naše odnose s tretjimi državami.

 
  
MPphoto
 

  Tatjana Ždanoka, v imenu skupine Verts/ALE. – Gospa predsednica, najprej bi se rada v imenu svoje skupine zahvalila baronici Ludford za njeno dobro sodelovanje. Ona je ena od redkih poročevalk, za katero ni nič nemogoče.

Vi veste, da moja skupina zelo nasprotuje široki uporabi biometrike. Kljub temu je bila odločitev že sprejeta. Pravno osnovo za zbiranje prstnih odtisov pri izdaji vizumov zagotavlja Uredba o vizumskem informacijskem sistemu, ki bi bila po našem mnenju primernejše mesto za določbe, ki bi opredelile tako splošna pravila kot izjeme.

Za nas je ključnega pomena, da dobimo čim več varovalk je možno. Tukaj je baronica Ludford opravila izvrstno delo. Za nas je zelo pomembno, da se je najnižja starost za zbiranje prstnih odtisov zvišala iz 6 na 12 let – čeprav bi bilo 14 let še boljše.

Pozdravljamo tudi eksplicitno omembo temeljnih pravic, kot so možnost kopiranja podatkov iz prejšnje vloge, če zadnji vpis ni starejši kot 59 mesecev namesto 48, prav tako tudi jamstva za varno varovanje podatkov.

Vendar pa nas precej stvari tudi skrbi. Moji skupini ni všeč, da bi zbirko biometričnih podatkov predali zunanjim izvajalcem, zlasti ne v prostore brez diplomatske in konzularne zaščite. Nasprotujemo tudi temu, da bi zaračunavali dodatne stroške.

Če povzamem, verjamemo, da bo uvedba biometričnih podatkov v vizume zelo vplivala na varnost podatkov in temeljne pravice, ne da bi prinesla kakšne znatne prednosti. Zato v drugem branju ne moremo podpreti stališča parlamenta. Vendar pa to ne prejudicira našega stališča glede Laxovega poročila o vizumskem zakoniku.

 
  
MPphoto
 

  Sylvia-Yvonne Kaufmann, v imenu skupine GUE/NGL. – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, zelo cenim predanost poročevalke in bi se rada njej in vsem drugim sodelujočim zelo toplo zahvalila za njeno odlično delo v zadnjih nekaj letih. Kljub temu se bom vzdržala glasovanja, v glavnem zato, ker menim, da sta jemanje prstnih odtisov in celoten proces uporabe biometričnih podatkov pretirana glede na velikost problema. Mislim, da je želja ministrov za notranje zadeve in varnostnih organov, da zberejo kar največ osebnih podatkov, zelo vprašljiva.

Vem, kako težko je bilo doseči s Svetom kompromis, ki izvzema otroke, mlajše od 12 let, iz obveznosti dajanja prstnih odtisov. Vendar pa vsi vemo, da bo to veljalo le, če ne bo nobenih temeljitih študij, ki bi dokazale, da so prstni odtisi otrok zanesljivi. Politična razprava o tem ali so prstni odtisi otrok in majhnih otrok res potrebni še ni končana.

Skrbijo me tudi predpisi o oddajanju del zunanjim izvajalcem. Strogi, standardizirani predpisi so seveda potrebni, saj nekatere države članice že uporabljajo zunanje izvajalce. Razumljivo je, da je v mnogih strogo omejenih primerih lahko koristno, če prenesemo obravnavanje vizumskih vlog na zunanje izvajalce. Vendar pa tega ne smemo početi na račun vlagateljev in varnosti podatkov. Ne verjamem, da je kompromis, sklenjen s Svetom, v tem pogledu ustrezen. Tako pravna služba Parlamenta in Evropski nadzornik za varnost podatkov sta opozorila na tveganje oddajanja del zunanjim izvajalcem, če zunanji izvajalec ni na področju, ki ima diplomatsko zaščito. Žal je Svet ignoriral ta opozorila.

Nadaljnji problem je zaračunavanje stroškov storitve, ki nastanejo z oddajanjem del zunanjim izvajalcem. Verjamem, da ni prav, če se bo ta strošek prenesel na vlagatelje vlog. Vizumska taksa v višini 60 EUR je že zdaj previsoka in si jo ljudje iz tretjih držav težko privoščijo. Če k temu dodamo še dodatno pristojbino v višini 30 EUR, to ne ustreza več moji predstavi o odprti in gostoljubni Evropi. Brez dvoma je v primeru zelo velikih držav lažje, če človeku ni treba potovati čez pol države do konzulata, da bi oddal vlogo za vizum, temveč jo namesto tega lahko odda zunanjemu izvajalcu. Vendar pa bi po mojem mnenju višji stroški takoj izničili to prednost.

Vsem bi se rad zahvalil za vaše delo na tem dosjeju v zadnjih letih.

 
  
MPphoto
 

  Gerard Batten, v imenu skupine IND/DEM. – Gospa predsednica, nobeno presenečenje ni, če slišimo baronico Ludfordovo iz Evrofanatične stranke Liberalnih demokratov kako hoče harmonizirati še eno področje, ki bi moralo pripadati suvereni nacionalni politiki. Zakaj na tem svetu bi katera koli država članica EU hotela skupni sistem vlaganja in obravnavanja vizumov za državljane tretjih držav? Odločanje o tem kdo lahko in kdo ne more vstopiti v neko državo bi morala biti izključno stvar te države – razen da, v glavah evrofanatikov, evropske nacionalne države ne obstajajo več, saj jih je zamenjala velika brezmejna EU država.

Od leta 1997 je v Združeno kraljestvo vstopilo okoli 6 milijonov priseljencev. Okoli 4 milijoni so jo zapustili, tako da se je prebivalstvo povečalo za več kot 2 milijona. Stopnja priseljevanja v Britaniji zdaj pomeni prirast prebivalstva za več kot 200.000 ljudi na leto – ali neto prirast prebivalstva v višini 1 milijona ljudi vsakih pet let. To je enako enemu novemu mestu v velikosti Birminghama. Večina teh migrantov pride legalno, ker so državljani EU. Poleg tega imamo verjetno 1 milijon ilegalnih priseljencev. Anglija je ena najbolj gosto poseljenih držav na svetu – bolj gosto poseljena kot Indija, Kitajska ali Japonska. Če se bodo sedanji trendi nadaljevali, bo naše prebivalstvo 61 milijonov do leta 2051 naraslo na 75 milijonov, do leta 2081 pa na 85 milijonov.

Mi bi morali zapustiti Evropsko unijo in ponovno prevzeti nadzor nad našimi mejami. Potem pa bi se morali odločiti državljane katerih držav bomo spustili v državo, z ali brez vizumov. Je kar nekaj držav članic EU, katerih državljane ne bi smeli spustiti v Britanijo brez vizumov. Britanija potrebuje strog vizumski sistem, tako da se bomo lahko odločili koga bomo spustili v našo državo in koga ne. Ne potrebujemo pa sistema, ki ga je izumila EU.

Predvidevam, da ga njegovi advokati upravičujejo le kot uvajanje skupnih meril in procesov, zaradi katerih bo vse teklo bolj gladko. Vendar pa to utegne imeti nekatere nenačrtovane posledice. Poglejte še en primer EU zakonodaje, ki so jo promovirali Liberalni demokrati. Evropski nalog za prijetje in predajo pomeni, da britanskih državljanov, ki jih druga država članica obtožuje storitve kaznivega dejanja, zdaj ne morejo varovati britanska sodišča ali celo Minister za notranje zadeve, tudi če je jasno, da je prišlo do velike krivice. Vsak skorumpiran pravni sistem zdaj lahko zahteva predajo britanskega državljana, in mi se moramo podrediti. Predali smo pravico do varovanja naših lastnih državljanov. Kmalu bomo imeli sojenja in absentia in skupno priznavanje glob in odredb o zaplembi. Za vse to so glasovali in pozdravili Liberalni demokrati. Ti ukrepi se odpravili najosnovnejše svoboščine, ki smo jih Angleži uživali stoletja, in so opredeljene v Magni Carti in Listini svoboščin iz leta 1689.

To popoldne je Graham Watson, vodja Liberalnih demokratov, pozval Gordona Browna, naj v Britaniji uvede skupno evropsko valuto, za kar vsakdo, ki ima stik z realnim svetom ve, da bi bil gospodarski samomor. Zdaj liberalno-demokratski fanatiki hočejo, da sprejmemo skupni sistem za vizumske vloge. Ko bodo londonski volivci izvedeli za stališče baronice Ludfordove o teh zadevah, ji bodo upam podelili enosmerni vizum ven iz Evropskega parlamenta na evropskih volitvah 4. junija 2009.

 
  
MPphoto
 

  Carlos Coelho (PPE-DE).(PT) Gospod komisar, gospe in gospodje, strinjam se, da je nujno takoj vzpostaviti vizumski informacijski sistem ali VIS, in da potrebujemo zakonik Skupnosti o vizumih. Pozdravljam delo baronice Ludford a po moji vesti zaradi številnih razlogov kompromisa ne morem podpreti.

Prvič, ne strinjam se z uporabo zunanjih izvajalcev. Ko smo sprejeli drugo verzijo schengenskega informacijskega sistema, SIS II, s soglasjem vseh političnih skupin, je ta Parlament zavrnil možnost, da bi imela zasebna podjetja dostop do podatkov, čeprav se je takrat to nanašalo le na registrske številke avtomobilov. Kaj upravičuje radikalno spremembo stališča Parlamenta, da dovoli zasebnim podjetjem zbirati te podatke, ki so občutljivi zasebni podatki, kot so prstni odtisi? V skladu s pogoji, določenimi v kompromisu, bodo podjetja lahko obdržala te podatke en teden.

Drugič, imeti bi morali boljše varovanje podatkov. Diplomatska zaščita je ključna za zagotavljanje učinkovite zaščite osebnih pravic posameznikov. Kako lahko jamčimo za varovanje podatkov, ki jih bodo zbrala zasebna podjetja, če ni poskrbljeno za diplomatsko zaščito. Ali smo že pozabili na zadevo SWIFT, ko je šlo za prenos podatkov, ki so jih zbrali organi ZDA. Če do tovrstnih razmer lahko pride v državi kot so ZDA, si lahko samo predstavljate kaj se lahko zgodi v manj razvitih državah, kjer je varovanje temeljnih pravic še slabše.

Tretjič, stroški vizumov se bodo povečali in bodo različni od države do države. Predlog Komisije je bil namenjen preprečevanju nakupovanja vizumov. Če pa bomo dovolili zasebnim podjetjem, da bodo zaračunavala stroške, ki bodo dodani vizumski taksi, bo prišlo do razlike v ceni vizumov med posameznimi državami članicami. Tako bomo spodbujali točno tisto, proti čemur smo se hoteli boriti, torej nakupovanje vizumov. Če bo strošek vizuma v eni državi članici 60 EUR in v drugi državi članici 90 EUR, kje bo vložena večina vlog? To bo še zlasti veljalo za veččlanske družine. Če sploh ne omenjamo potrebe po pregledu sporazumov o vizumskih olajšavah, ki jih je ta Parlament tako odločno podprl, kot recimo z Ukrajino in Srbijo.

Rezultat tega je, gospa predsednica, da ne morem sprejeti kompromisa.

 
  
MPphoto
 

  Corina Creţu (PSE) . – (RO) Najprej bi rada čestitala poročevalki za njena prizadevanja ustvariti pravni okvir, ki bo zagotovil osnovo za izvajanje biometričnega identifikacijskega sistema.

Nekateri vidiki tega poročila so povzročili razgrete razprave v številnih državah članicah Evropske unije, zlasti vidiki, povezani z biometrično identifikacijo. Do tovrstnih razprav je nedavno prišlo tudi v Romuniji, ki je kot predzadnja država v EU uvedla biometrične potne liste, a je prva ki izvaja novi biometrični standard, vključno s prstnimi odtisi obeh rok in obraznimi izrazi.

Skrb, povezana s sprejemom biometričnega identifikacijskega sistema, temelji na naravnem strahu glede jamstva osebne varnosti, kot je tudi naravno, da nas skrbi kako bodo pridobljeni podatki uporabljeni in varovani.

Ena najpomembnejših dolžnosti držav članic je zagotoviti varnost državljanov, ne da bi ogrozili temeljne človekove pravice. Zato je naša dolžnost najti ravnovesje med temeljnima vidikoma našega življenja: svobodo in varnostjo.

Poročilo, o katerem danes razpravljamo, je bolj tehnično poročilo, namenjeno usklajevanju ukrepov glede biometrične identifikacije na evropski ravni. Za nas je pomembno, da to storimo, in se ob tem zavedamo, da številne države članice že uporabljajo to metodo, čeprav na tem področju še ne obstaja zakonodajni okvir.

Dejstvo, na primer, da so otroci, mlajši od 12 let, in ljudje, ki jim fizično ni mogoče vzeti prstnih odtisov, izvzeti iz jemanja prstnih odtisov za biometrične vizume, je znak zmernosti in pragmatizma, ki bi ju morali razširiti na vse države članice.

 
  
MPphoto
 

  Hubert Pirker (PPE-DE).(DE) Gospa predsednica, gospod komisar, verjamem, da nam bo uredba dovolila doseči dva glavna cilja: na eni strani varnost in na drugi strani prijaznejši pristop do državljanov.

Uvedba prstnih odtisov in fotografij bo zagotovila, da novih vizumov ne bo mogoče ponarejevati ali zlorabljati. Po mojem mnenju so novi vizumi prijaznejši do državljanov, ker novi predlog uvaja proces „vse na enem mestu”, s čimer bodo vsi potrebni podatki zbrani naenkrat. Poleg tega vlagateljem ne bo treba vsakič obiskati vizumskega urada, saj se podatke lahko shrani za obdobje do pet let.

Verjamem tudi, da je do državljanov prijaznejše, če se proces lahko skrajša s pomočjo držav članic ali z najemom zunanjih izvajalcev, če se ob tem upošteva predpise o varovanju podatkov. Jamčimo, da bodo ti predpisi upoštevani, saj so bile potrebni previdnostni ukrepi sprejeti. Rada bi pomirila vse, ki jih skrbi, da bo zaradi uporabe zunanjih izvajalcev prišlo do zlorabe sistema ali da predpisi ne bodo upoštevani. V moji državi smo imeli v zvezi s tem zelo pozitivne izkušnje. Zato podpiram ta do državljanov prijaznejši pristop.

Do te točke tudi podpiram poročevalko in bi ji rad čestital. V času najinega sodelovanja ni bilo vedno tako, baronica Ludford. Nisem pa zadovoljen z dejstvom, da otrokom ne moremo jemati prstnih odtisov že od šestega leta naprej. Ugovarjam predvsem zato, ker bi to imelo za posledico varnejše razmere za otroke, saj bi njihovo identiteto lahko nedvomno ugotovili in bi lahko preprečili trgovino z otroki in druge kriminalne dejavnosti. To obžalujem. Upam pa, da bodo po končanju študije in najkasneje po preteku triletnega obdobja, vsi toliko razumni, da bodo jemali prstne odtise od starosti šest let naprej, da bi zagotovili boljšo varnost otrok.

 
  
MPphoto
 

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE).(RO) Sklep Sveta 2004/512/EC z dne 8. junija 2004 je ustvaril pravni okvir za zbiranje biometričnih podatkov za osebno identifikacijo.

Evropska uredba, o kateri govorimo, opredeljuje skupne standarde zbiranja biometričnih podatkov za osebno identifikacijo in temelji na ustreznih določbah Mednarodne organizacije za civilno letalstvo.

Velika Britanija in Irska ne bosta izvajali določb te uredbe, ker schengenski pravni red zanju ne velja.

Mislim, da je še zlasti spoštovanje varovanja osebnih podatkov pomembno za to uredbo. V praksi to pomeni, da morajo biti ti podatki shranjeni in obdelani v skladu s posebno evropsko zakonodajo. Poleg tega dejstvo, da so države članice odgovorne za organizacijo sprejema in obdelavo vizumskih vlog, predstavlja veliko odgovornost za njih glede spoštovanja osebnih pravic.

Omenil bi rad le, da je ključnega pomena, da te podatke obdela in zbira pooblaščeno osebje in da se jih ne uporablja v druge namene.

 
  
MPphoto
 

  Dushana Zdravkova (PPE-DE) . – (BG) Gospod komisar, gospe in gospodje, kompromis, ki je bil dosežen z uvedbo biometrike pri izdajanju vstopnih vizumov v državah članicah Evropske unije, brez dvoma zagotavlja višjo stopnjo varnosti.

Hkrati pa zagotavlja tudi enake priložnosti za varovanje osebnih podatkov in človeške integritete potnikov. Opozorila bi rada tudi, da bo v vsakem primeru izboljšanje tehničnih zahtev v podporo boju proti čezmejnemu kriminalu, ilegalnemu priseljevanju in trgovini z ljudmi.

Za obmejne države kot je moja, Bolgarija, ki so izpostavljene velikemu pritisku tokov priseljevanja in aktivnostim mednarodnega organiziranega kriminala, bo hitra, uspešna uvedba novih standardov zelo pomembna za zaščito zunanjih meja EU.

Poleg tega pa predlagane spremembe ponujajo državam članicam možnost, da izboljšajo in pospešijo proces izdajanja vizumov, ki bodo brez dvoma pomagale okrepiti vezi s tretjimi državami. Posledica bo tudi splošno izboljšanje podobe EU. Pri samem izvajanju nove zakonodaje, pa bo seveda treba upoštevati tudi možne finančne posledice za vlagatelje vizumskih vlog.

Nalaganje dodatnih pristojbin poleg že obstoječih lahko pripelje do ustvarjanja novih ovir, ki bodo ovira svobodi gibanja dobrovernih popotnikov. Navsezadnje pa bi rada poudarila, da bo ključnega pomena zagotavljanje pravega varovanja pri izmenjavi podatkov kot del izdaje vizumov za potovanje po Evropski uniji.

Parlament je vedno varoval osebne podatke državljanov EU in verjamem, da je pošteno in moralno od nas, da uporabljamo enako visoke standarde, ko varujemo podatke obiskovalcev.

 
  
MPphoto
 

  Androulla Vassiliou, članica Komisije. − Gospa predsednica, še enkrat bi se rada zahvalila baronici Ludford in vsem cenjenim poslancem za njihove prispevke in komentarje. Svojemu kolegu gospodu Barrotu bom prenesla vse, kar ste danes tukaj povedali.

 
  
MPphoto
 

  Sarah Ludford, poročevalka. − Gospa predsednica, rada bi se zahvalila vsem poročevalcem v senci, ki so delali z menoj. Zdaj sem že nekaj več kot štiri leta „gospa VIS”, skupaj s poročevalci v senci smo si postali kar blizu in moram reči, da vas bom pogrešala. Še posebej bom pogrešala vas, če smem tako reči, gospa predsednica, saj se po juniju mogoče ne bova več srečali. Bile smo klub samih žensk, kar je bilo čudovito, vendar bi se rada zahvalila tudi vsem članom osebja, ki pa niso bili vsi ženskega spola. Bili so odlični.

Spoštujem stališči gospe Kaufmann in gospe Ždanoke. Razumem njuni stališči in se jima zelo zahvaljujem, ker sta v celoti sodelovali v pogajanjih in v razpravah, čeprav, kot sta povedali, ne moreta podpreti rezultata.

Zelo sem žalostna, da gospod Coelho ne more podpreti tega kompromisa. Upam, da razume, kako močno sem se borila za nekatere elemente, ki jih je tudi on hotel. Navsezadnje so bili v mojem prvotnem poročilu. Če meni, da bi lahko dosegla več, bi to lahko povzročilo nekaj negodovanja na Svetu in Komisiji, saj so me imeli za kar težko stranko.

Gospod Batten je zapustil sejno dvorano. Mislim, da je bil tisto del predvolilne kampanje stranke UKIP. Kot je omenila gospa Ţicău, Združeno kraljestvo ni del vizumskega informacijskega sistema, saj država ni v Schengenu, tako da ima Združeno kraljestvo popoln nadzor nad svojimi mejami. Mislim, da je bil kot vedno gospod Batten nekoliko zmeden v svojem razmišljanju.

Zahvaljujem se vsem ostalim govorcem, ki so konstruktivno prispevali k razpravi. Vesela sem, da smo s tem končali in osebno si želim, da po tem ne bi bila več „gospa VIS”.

 
  
MPphoto
 

  Predsednica . Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo v sredo.

Pisne izjave (člen 142)

 
  
MPphoto
 
 

  Alin Lucian Antochi (PSE), v pisni obliki.(RO) Uvedba biometričnih identifikacijskih podatkov kot del VIS-a je pomemben korak naprej pri vzpostavitvi zanesljive povezave med imetnikom vizuma in potnim listom, saj preprečuje uporabo lažne identitete.

Vendar pa je bilo glede te uredbe že od prvega branja kar nekaj nesoglasij med Svetom in Parlamentom pri naslednjih vidikih: jemanje prstnih odtisov otrokom, starejših od šest let, z nevarnostjo, da bi spregledali stroške in neprijetnosti, s katerimi bi se morali starši soočati vsakič, ko bi se otrokovi prstni odtisi spremenili; novi izzivi glede organizacije zbirke biometričnih podatkov; in nazadnje, čeprav ne najmanj pomembno, pomanjkanje izkušenj, ki jih imajo države članice z upravljanjem hranjenja osebnih podatkov in tehničnimi napakami.

V takih razmerah moramo zagotoviti, da bodo države članice uporabile standardna pravila glede izdajanja schengenskih vizumov in da bodo Skupna konzularna navodila izpiljena in popravljena. Nadalje moramo posebno pozornost posvetiti varovanju biometričnih podatkov tistih, ki so jih predložili. Zavedati se moramo, da čeprav je ta sistem zbirke biometričnih podatkov namenjen boju proti kriminalu in terorizmu s pomočjo dostopa in izmenjave informacij med policijskimi organi držav članic, bi dostop do njega ravno tako lahko imele različne interesne skupine, če ne bi oblikovali in izvajali strogih varnostnih ukrepov.

 
  
MPphoto
 
 

  Marian-Jean Marinescu (PPE-DE), v pisni obliki.(RO) Uredba o spremembi Skupnih konzularnih navodil o vizumih opredeljuje pravni okvir, ki je potreben za vnos biometričnih podatkov v vizumski informacijski sistem, VIS, kot tudi ureditev za sprejemanje in obdelavo vlog za vizume.

Ta uredba ponuja možnost za sodelovanje z zunanjim izvajalcem, ki bi zbiral vloge za vizume.

Mislim, da so razlogi, zaradi katerih je bilo sproščeno sodelovanje z zunanjimi izvajalci neupravičeni, in ustvarjajo tveganje za trgovanje z vizumi. Čeprav uredba določa, da države članice ostajajo nosilci aktivnosti in da zunanje izvajalce pooblasti nosilec aktivnosti, verjamem, da obstaja vprašaj nad varovanjem posameznikov glede obdelave in kroženja biometričnih podatkov.

Pravica do zaračunavanja stroškov, poleg običajne vizumske takse, bo ustvarila razlike med državami članicami glede stroškov za vizum. Popolnoma sem prepričan, da bo to ustvarilo tudi razlike med državami članicami glede števila vizumskih vlog.

Države članice, ki uporabljajo zunanje izvajalce za sprejem in obdelavo vizumskih vlog, bi rad prosil, naj ne pozabijo na to nevarnost in pregledajo pravni okvir, da bo zmanjšal možnost zunanjih dobaviteljev, da zbirajo vizumske vloge.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov