Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 25. marec 2009 - Strasbourg

13. Varno in okolju prijazno recikliranje ladij (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je razprava o vprašanju Komisiji za ustni odgovor gospoda Johannesa Bloklanda v imenu Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane o pogajanjih o pogojih v zvezi z začetkom veljavnosti konvencije za varno in okolju prijazno recikliranje ladij, ki bodo potekala maja 2009 pod okriljem Mednarodne pomorske organizacije (IMO) (O-0028/2009 – B6-0224/2009).

  Johannes Blokland, vlagatelj. − (NL) Gospod predsednik, na plenarnem zasedanju lanskega maja je Evropski parlament zavzel jasno stališče proti človeka ponižujočim in okolje uničujočim razmeram pri razgradnji ladij. Vendar na obalah Južne Azije še vedno razgrajujejo izrabljene ogromne čezoceanske ladje v pogojih, ki škodujejo okolju in ponižujejo delavce. V Bangladešu, na primer, niti eden od 36 obratov za razgradnjo ne izpolnjuje niti osnovnih okoljskih in varnostnih standardov.

Pozitivno pa je, da je Visoko sodišče pred tednom dni naložilo vladi Bangladeša, naj v dveh tednih zapre take „obrate za razgradnjo“. Ob tem pa je Visoko sodišče tudi prepovedalo vstop vsem ladjam z nevarnimi snovmi v ozemeljske vode Bangladeša. Poleg tega je ministru Bangladeša za okolje določilo trimesečni rok za uvedbo pravil za recikliranje izrabljenih plovil v skladu z Baselsko konvencijo.

To so prav ukrepi, za katere se je zavzel Evropski parlament v svoji lanski resoluciji. Ne moremo si kaj, da ne bi pomislili, da je Visoko sodišče Bangladeša bralo našo resolucijo. Ta razsodba se mi zdi pomembna zmaga v boju proti prej omenjenim nesprejemljivim praksam. Vlada Bangladeša mora nujno spoštovati to razsodbo. To ne velja samo za Bangladeš, pač pa tudi za druge azijske države.

Omenil sem že, da prizadevanja posamičnih držav ne bodo zadostovala. Nujno potrebujemo globalno rešitev problema razgradnje plovil. Maja letos Mednarodna pomorska organizacija (IMO) organizira svetovno konferenco v Hongkongu, na kateri naj bi sprejeli globalni sporazum o recikliranju izrabljenih ladij. Resolucija Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane mora pomeniti jasno sporočilo Svetu in Komisiji glede pogajanj, da bo mogoče doseči čim boljši izid pogajanj.

Glede na lanskoletno resolucijo je treba dodati naslednjih pet točk. Prvič, jasno moramo povedati, da je treba izrabljene ladje, ki vsebujejo nevarne snovi, obravnavati kot nevarne odpadke, torej zanje velja Baselska konvencija. Nadaljnja razprava o opredelitvah ne koristi okolju. Sprememba 1, ki jo predlaga Skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov, na določen način razvodeni ta predlog, zato je ne morem podpreti. Drugič, razgradnja ladij na suhem mora veljati za nesprejemljivo prakso. Tretjič, treba je ukrepati – zlasti glede postopnega umika tankerjev z enojnim trupom iz uporabe – že pred iztekom dolgotrajnega postopka ratifikacije. Četrtič, podpirati moramo certificiranje obratov za razgradnjo. Petič, med ukrepi moramo ohraniti obvezni sklad za razrez plovil kot del odgovornosti proizvajalca – to je zahteval Evropski parlament že lansko leto. Videti pa je, da Evropska komisija še preučuje to stališče. Zato bi rad od komisarja Figla slišal, ali je Komisija še pripravljena ustanoviti sklad za razrez plovil.

S to resolucijo, skupaj z lansko, Evropski parlament začrtuje jasno pot k rešitvi omenjenih problemov. Pozdravljam široko soglasje o tem vprašanju v Odboru za okolje in Odboru za promet in turizem. Upam, da si bosta Komisija in Svet enako usklajeno prizadevala za sprejem kakovostne konvencije v Hongkongu čez dva meseca, konvencije, ki bo pomenila dobro zaščito varnosti, javnega zdravja in okolja. Želel bi, da nam komisar Figel pove, ali bo Evropska komisija uporabila jasno začrtano pot kot temeljno izhodišče pri pogajanjih na konferenci IMO, pa tudi, s kakšnimi ukrepi namerava Komisija zagotoviti pravočasno uveljavitev sprejete konvencije.

  Ján Figeľ , član Komisije. − Gospod predsednik, najprej bi se rad zahvalil Parlamentu za njegovo veliko zanimanje in za trajno skrb za vprašanja razgradnje plovil. Še posebej bi se rad zahvalil gospodu Bloklandu.

To je zelo dobro izhodišče za nadaljnje delovanje na ravni EU za zagotovitev ustrezne vloge Evropske unije pri reševanju tega mednarodnega problema. Vprašanja ste zastavili ob pravem času, glede na nedavno razsodbo Visokega sodišča Bangladeša, ki ste jo omenili, in glede na razmere v tej državi. Na osnovi te razsodbe bodo v dveh tednih zaprti vsi obrati za recikliranje, saj jih ni odobrilo ministrstvo za okolje. Prepovedan bo uvoz nevarnih ladij s seznama, vse uvožene ladje pa bo treba predhodno očistiti. In končno, Bangladeš bo začel oblikovati zakonodajo o razgradnji ladij v skladu z Baselsko konvencijo.

Zdaj pa bi se z odgovorom na vaša vprašanja rad posvetil razmeram bližje domu.

Vaše prvo vprašanje zadeva postopen umik dviganja ladij na obalo (postopka razgradnje izrabljenih plovil neposredno na obali) iz uporabe.

Delim vašo skrb glede hudih tveganj, ki jih ta postopek pomeni za človekovo zdravje in okolje. V oceni učinkov naše strategije smo že obravnavali možnost uvedbe prepovedi dviga plovil na obalo na ravni EU. Bilo pa je nekaj negotovosti glede učinkovitosti take prepovedi, saj bi veljala le za ladje pod zastavo EU in bi jo bilo mogoče preprosto in povsem zakonito obiti že z menjavo zastave.

Prepričani smo, da bo učinkoviteje, če svoja prizadevanja usmerimo v to, da bodo tehnične smernice, ki jih trenutno oblikujemo za podporo napovedane konvencije IMO, v resnici zagotovile varno in okolju prijazno recikliranje ladij. Napredek pri oblikovanju teh smernic je zaenkrat vzpodbuden. Vsekakor pa zelo dvomimo, da bo tradicionalni postopek dviga ladje na obalo lahko izpolnil zahteve predvidenih smernic.

Glede vašega drugega vprašanja pa vam lahko z veseljem potrdim, da je Komisija v celoti zavezana učinkovitemu in hitremu prenosu konvencije o recikliranju ladij v pravni red EU. GD za okolje je že začel vrsto raziskav in ocenjuje učinke ključnih elementov konvencije. Prepričan sem, da je izredno pomembno, da Evropska unija izkaže voditeljstvo in velik pomen, ki ga pripisujemo temu vprašanju. To bo k ratifikaciji spodbudilo tudi tretje države in s tem pospešilo uveljavitev konvencije.

Delim pa z vami tudi skrb, ki jo poudarja vaše tretje vprašanje, in sicer, da ne bi spodkopali obstoječega pravnega reda Skupnosti. Pri prenosu konvencije IMO v naš pravni red moramo ohraniti sedanje zahteve glede pravic delavcev in varovanja okolja. V naši raziskavi bomo zato pazljivo primerjali zahteve konvencije IMO z zahtevami pravnega reda Skupnosti. In rad bi poudaril, da bomo posebej poskrbeli, da ne bomo posegali v veljavnost Uredbe o pošiljkah odpadkov iz leta 2006.

  Pilar Ayuso, v imenu skupine PPE-DE. – (ES) Gospod predsednik, komisar, vprašanje, ki ga je razložil gospod Blokland, prihaja ob pravem času, saj bo v maju diplomatska konferenca o konvenciji o recikliranju ladij. Zato bi rada čestitala gospodu Bloklandu ne le za vprašanje, pač pa tudi za resolucijo, ki jo je sestavil.

V stranki Partido Popular se zavzemamo za boj proti slabim praksam in postopkom pri razrezu ladij, zato podpiramo predlog resolucije gospoda Bloklanda, vendar nas nekaj zadev skrbi.

Prva stvar je 3. odstavek – ki ga je omenil tudi gospod Blokland – ki pravi, da je ladje treba v celoti obravnavati kot nevarne odpadke in bi morale zato soditi na področje uporabe Baselske konvencije. Predložili smo spremembo tega odstavka, saj naletimo na različna tolmačenja, tako v Evropski uniji kot drugod, in prepričani smo, da bi bilo treba upoštevati Baselsko konvencijo in ne delovati v nasprotju z njo. Podrobnosti glede področja veljavnosti pa bi moral opredeliti mednarodni sporazum o razrezu ladij, ki bi ga bilo treba še sprejeti.

Štirinajsti odstavek predloga resolucije poziva, naj mehanizmi financiranja temeljijo na obveznih prispevkih ladijskega sektorja. Zdi se nam še prezgodaj govoriti o obveznih prispevkih, saj Mednarodna pomorska organizacija še ni sprejela nikakršnega sklepa glede sistema tega financiranja, zdi pa se mi, da tudi Evropska komisija še nima jasnega stališča o tem.

In končno, 15. odstavek poziva Komisijo, naj jasno določi, da je odgovorna država tista, ki je sodno pristojna za lastnike odpadkov. Ne verjamemo, da je to zadeva, o kateri naj odloča Komisija; menimo, da bi tudi to moral določati mednarodni sporazum.

Pomembno je zagotoviti usklajenost med prihodnjim sporazumom o recikliranju ladij in Baselsko konvencijo o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov prek meja in njihovega odstranjevanja, pri čemer moramo upoštevati ne le Baselsko konvencijo, pač pa tudi vso obstoječo zakonodajo.

  Ján Figeľ , član Komisije. − Gospod predsednik, zahvaljujem se gospe Ayuso in gospodu Bloklandu za pripombe, slednjemu pa tudi za prizadevno delo. Kot sem že rekel, moramo zlasti glede nevarnih odpadkov poskrbeti, da bo uveljavitev konvencije v celoti usklajena z Uredbo (ES) št. 1013/2006 o pošiljkah odpadkov, ki smo jo sprejeli pred nedavnim.

Kar se tiče financiranja, zaenkrat nimamo nikakršnega sklada ali mehanizma. Sprožili smo raziskavo, ki naj bi pripravila možnosti rešitve ali rešitev, in kmalu bomo začeli javna posvetovanja o tem vprašanju. Vaše pripombe so dobrodošle zdaj in bodo dobrodošle takrat, zlasti pripombe glede vzpostavitve sklada za razrez.

  Predsednik. − Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 26. marca 2009.