Dobesedni zapisi razprav

Četrtek, 26. marec 2009 - Strasbourg

8. Vloga kulture v razvoju evropskih regij (razprava)

  Predsednica. – Naslednja točka je vprašanje Komisiji za ustni odgovor (O-0064/2009) gospe Doris Pack v imenu skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov o vlogi kulture v razvoju evropskih regij (B6-0226/2009).

  Doris Pack, avtorica. – (DE) Gospa predsednica, komisar, srečujemo se v neobičajnem času, pa vendar se je vprašanje za ustni odgovor, ki ga danes zastavljamo, porodilo že v medskupini „duša za Evropo“. Prepričani smo, da bodo dušo našli v naših najstarejših enotah – regijah –, kjer se ljudje med sabo sporazumevajo s posebnim naglasom, posebnim narečjem ali celo regionalnim jezikom, kjer ima lokalna kuhinja svoj poseben okus, kjer se na trgih prodaja resnično lokalno sadje in zelenjava, kjer je še vedno mogoče slišati narodne pesmi, od koder izhajajo posebne zgodbe in miti: na kratko, kjer se ljudje počutijo doma, kamor čutijo, da pripadajo.

Zaradi širjenja globalizacije se lahko zgodi, da bo prišlo do standardizacije na mnogih področjih in številne edinstvene lastnosti bodo izginile. Le evropske prečudovite regije lahko varujejo te posebnosti, pri tem pa jim mora biti zagotovljena zaščita s strani Evropske unije. Bogastvo in raznolikost regij v Evropi – pogostokrat so bile sovražnice, bile so zasedene, razdeljene, uničene zaradi vojne in ponovno združene – morata biti ohranjena. Regije so kot naše izvorne celice. Evropska unija je ohranila nekaj, kar imenujemo kultura malih, in jo tudi na tem področju zavezuje spoštovanje človekovih pravic.

Naša današnja kratka razprava in resolucija bi morala spodbuditi Komisijo k iskanju načinov, kako narediti kulturna bogastva regij še bolj prepoznavna, in iskanju načinov, kako lahko EU prispeva k njihovemu ohranjanju in nadaljnjemu razvoju. Evropski kulturni potencial je treba uporabiti strateško. V letu 2009, letu ustvarjalnosti in inovacij, moramo povezovalne ideje in pobude javnega in državnega storitvenega sektorja na lokalni in regionalni ravni izkoristiti na smiseln način.

Članom Odbora za regionalni razvoj želim zagotoviti, da z ničemer ne nameravamo omejevati obstoječe regionalne politike – želimo le doprinesti k njeni kulturni razsežnosti. Komisijo prosimo, da tudi ona opravi svoj del naloge.

  Joe Borg, član Komisije. − Gospa predsednica, dovolite mi, da se najprej v imenu komisarja Figel'a zahvalim za možnost obravnave mesta kulture v naših politikah, predvsem pa njenega prispevka k razvoju evropskih regij in mest. Na ravni Skupnosti se pomembnost kulture upošteva na različne načine.

V kontekstu kohezijske politike EU je bila kultura z regionalnimi in lokalnimi strategijami uspešno vključena za podporo in spodbujanje inovacij. Kohezijska politika na primer podpira varstvo naše kulturne dediščine, razvoj kulturne infrastrukture in storitev, razvoj regionalne privlačnosti in njene povezave s trajnostnim turizmom, pa tudi obnavljanje lokalnih gospodarstev in razvoj čezmejnih strategij.

Leta 2007 je Komisija začela z izvajanjem evropske agende za kulturo, ki je sedaj v prvih fazah izvajanja. Ta nov strateški pristop h kulturi postavlja skupne cilje in je namenjen spodbujanju gospodarstva, socialnih in političnih vrednot kulture, in sicer s krepitvijo njene transverzalne vloge. V tem okviru Komisija in države članice sodelujejo v skladu z novo odprto metodo sodelovanja, da bi okrepile skupna prizadevanja na področjih, ki neposredno vlivajo na lokalne in regionalne razvojne strategije. S tem bo mogoče na primer dosegati čim večji potencial industrij na področju ustvarjanja in kulture, predvsem MSP, spodbujati dostop do kulture in mobilnost kulturnih delavcev.

Naj dodam k do sedaj povedanemu, da bo Komisija kot del evropske regionalne politike kmalu izvedla neodvisno študijo o vlogi kulture kot dela lokalnega in regionalnega razvoja. Rezultati te študije bodo pomagali pri določanju vrednosti naložb v kulturne in ustvarjalne sektorje in bodo ponazorili povezave med takšnimi naložbami, posebnimi regionalnimi razvojnimi cilji in lizbonsko agendo za rast in delovna mesta. Študija bo prav tako prispevala k pripravi zelene knjige o potencialu industrij na področju ustvarjanja in kulture, ki je trenutno v pripravi in naj bi ga Komisija sprejela v začetku leta 2010.

Komisija redno organizira konference s predstavniki lokalnih in regionalnih oblasti. Naj izpostavim odprte dneve, na katerih se v Bruslju vsako leto zberejo številni partnerji, da bi razpravljali o najrazličnejših vprašanjih, ki se nanašajo na regionalno in kohezijsko politiko. V sklopu teh delavnic so bili redno obravnavali vidiki, ki se nanašajo na kulturo.

Poleg tega si Komisija v sklopu drugih evropskih politik, kot je celostna pomorska politika EU, prav tako prizadeva, da bi v poudarjanje bogate pomorske dediščine EU vključila akterje civilne družbe. Tako bodo partnerji naslednjega maja, v času praznovanja evropskega dne pomorstva v Rimu, med drugim preučili povezave med pomorsko dediščino in trajnostnim regionalnim turizmom.

Na koncu želim omeniti evropski kulturni forum, ki ga bo 29. in 30. septembra Komisija prvič organizirala v sklopu evropske agende za kulturo v Bruslju, kjer se bodo srečali predstavniki kulturnih sektorjev in nacionalnih organov, vključno z lokalnimi in regionalnimi organi.

  Manolis Mavrommatis, v imenu skupine PPE-DE. – (EL) Gospa predsednica, komisar, na začetku bi rad pozdravil pobudo glede tako zanimivega vprašanja, kot je vloga kulture pri razvoju regij v Evropski uniji. Kulturna dediščina je pomemben element identitete in zgodovine razvoja evropskih narodov. Varstvo in ohranjanje je zato še posebej pomembno pri izobraževanju mladih generacij, istočasno pa tudi za spoštovanje evropske identitete. Kulturna dediščina ima, ne glede na njeno evropsko, nacionalno ali lokalno razsežnost, temeljno vlogo za evropske državljane. Vsi vemo, da je pozornost namenjena velikim mestom, kjer lahko najdemo najslavnejše muzeje in spomenike.

Vendar pa ravno evropsko podeželje, ki predstavlja 90 % evropskega ozemlja, najbolj trpi zaradi zapuščanja in gospodarske stagnacije. Zato evropski programi s kulturno vsebino znatno pomagajo pri razvoju gospodarske aktivnosti v regijah. K trajnostnemu razvoju teh območij ne bo pripomoglo le zagotavljanje dela in zaposlovanja, ampak tudi vzpostavljanje centrov, ki privabljajo kulturni in zgodovinski turizem.

Zato menimo, da kultura neposredno prispeva k razvoju kulturne izobraženosti Evropejcev ter neposredno k gospodarski blaginji, predvsem v regijah, ki najbolj potrebujejo pozornost in razvoj.

  Mary Honeyball, v imenu skupine PSE. – Gospa predsednica, zelo sem vesela, da lahko danes sodelujem v tej razpravi. Žal pa ta razprava poteka v četrtek popoldan, ko prisotnosti ni tako velika, kot bi lahko bila.

Menim, da je to pomembna razprava v kontekstu trenutne gospodarske klime. Razpravo o kulturi in delovnih mestih ter kako lahko industrije na področju kulture in ljudje, ki delajo v kulturi, prispevajo k gospodarstvu in dejansko pomagajo, smo že slišali. V trenutnih negotovih časih – o katerih smo v tem Parlamentu že slišali – je pomembno, da te zadeve obravnavamo čim podrobneje.

Tu sem tudi zato, ker zastopam eno izmed velikih mest, o katerih je govoril predhodni govornik. Kot vsi veste, je London eden izmed kulturnih centrov EU z obsežno zgodovino – kot je obsežna tudi zgodovina vseh nas – in lahko zelo veliko ponudi. Je tudi center industrij na področju kulture, vsekakor britanske. Zaradi tega menim, da moram podpreti ljudi, ki jih zastopam, in se boriti za tista delavna mesta, ki so običajno, kadar gredo stvar narobe, vedno prva ukinjena. Zato toplo pozdravljam vse to, kar je Komisija povedala glede vloge industrij na področju kulture, o tem, kako jih želimo ohraniti in jih nadgraditi, ter glede gospodarske vloge, ki jo ima kultura. Večkrat se mi zdi, da se pozablja na to gospodarsko vlogo in da o njej ne govorimo; o njej niti ne razmišljamo, kulturi pa namenjamo drugorazredni status. To ne velja, predvsem kadar lahko ima kultura tako zelo pomembno vlogo pri našem nacionalnem in regionalnem razvoju. Upam, da bo eno izmed sporočil, ki izhaja iz te današnje razprave – ki ga bomo odnesli nazaj v naše države članice in ga bosta odnesla tudi Svet in Komisija –, da smo zelo zaskrbljeni glede poteka tega regionalnega razvoja, kako ga obravnavamo in kako obravnavamo vlogo, ki jo lahko ima kultura pri tem.

Kot je gospa Pack že povedala, obstaja celovito vprašanje kulturne raznolikosti. Menim, da je ena izmed večjih odlik EU in Evropskega parlamenta ta, da se vsi srečujemo – sedaj s 27 državami članicami – in se v številnih pogledih močno razlikujemo: različna okolja in kulture ter različni jeziki. To je le začetek. Čeprav svet postaja vse manjši in čeprav se ljudje pogosteje srečujemo, še vedno obstajajo te znatne razlike. Veseli bi morali biti, da obstajajo, saj ravno te razlike predstavljajo bistvo stvari, o katerih govorimo. Vsi želimo ohraniti svoje identitete in način, kako gledamo nase, in prav je, da to počnemo.

V tem kontekstu menim, da se moramo tudi sprijazniti s tem, da na našo celino prihajajo drugi ljudje. Ljudje prihajajo iz drugih koncev sveta – številni izmed teh so sedaj druga ali tretja generacija v nekaterih naših državah članicah – in tudi oni izhajajo iz drugačnega okolja. Prav tako moramo sprejeti, da prihajajo s svojo kulturo, tradicijo in jeziki. Čeprav jih vključimo in se naučijo naših jezikov, imajo še vedno svoje ločene identitete. To je vprašanje, ki v tej razpravi ni bilo omenjeno, za katerega mislim, da je pomembno, in upam, da ga bomo lahko vključili, predvsem, kadar govorimo o vprašanjih, kot je večjezičnost, o kateri smo imeli dobre razprave. Gre za izjemno pomembno vprašanje in menim, da bi mu morali nameniti večjo pomembnost kot doslej, vendar v kontekstu Evrope, ki se spreminja. Zaradi tega moramo ohraniti naše obstoječe kulture in našo obstoječo raznolikost ter dejansko absorbirati novo raznolikost, ki je prišla in še naprej prihaja na našo celino. Zaradi vseh teh razlogov pozdravljam podporo, ki jo namenjamo kulturi in industrijam na področju kulture, podporo malim in srednje velikim podjetjem, ki bodo – v trenutnih gospodarskih razmerah – verjetno predstavljala hrbtenico tega, kar bomo obravnavali. Če velike korporacije in velika podjetja izgubljajo ljudi, odpuščajo ljudi in zaradi njih ljudje izgubljajo delo, bo verjetno odvisno od manjših enot – MSP –, da poprimejo in dejansko začnejo z ustvarjanjem delovnih mest za tiste, ki lahko delajo v tem sektorju.

Upam, da bomo vsi spoznali, kako pomembno vlogo ima kultura na naši celini in v naši družbi, ter da bomo tisti, ki sodelujemo v tej razpravi, to sporočilo odnesli nazaj v naše države članice, regije in do ljudi, ki jih zastopamo. Vem, da gre za dobro sporočilo, torej pojdimo in ga razširimo.

  Grażyna Staniszewska, v imenu skupine ALDE. – (PL) Gospa predsednica, regije predstavljajo izjemno pomembno mesto za razvoj kulture. Prav tam nastane največ dolgoročnih izmenjevalnih programov in skupnih projektov med področji z različnimi tradicijami, običaji in dosežki. Regije spodbujajo razvoj kulture, kultura – pomembni, atraktivni projekti in dogodki – pa postaja magnet, ki privablja gospodarske naložbe. Gre za klasičen učinek domin, ki ga je mogoče najbolje ponazoriti z učinki izjemnega programa Evropske prestolnice kulture. Gospodarska oživitev vedno sledi letu kulturnih dogodkov. Prav zaradi tega številna evropska mesta poskušajo sodelovati v tem projektu.

Kultura je odlična priložnost, predvsem za območja, ki so nerazvita, vendar bogata z naravnimi viri ali turističnimi ali rekreacijskimi atrakcijami zaradi geografske lege. Zaradi tega je še posebej pomembno, da se zavedamo znatne vloge regionalnih organov in da spodbujano njihovo dejavnost s posebnimi programi Evropske unije. Pričakujem, da bo Komisija kmalu predložila zeleno knjigo, ki bo vsebovala širok koncept ukrepov na področju kulture, vključno s ključno zadevo, ravnjo regij.

Gospe in gospodje, dovolite mi, da na koncu opozorim na pobudo glede določitve leta 2013 kot evropskega leta učenja jezikov naših sosedov. Dinamični razvoj regionalnega sodelovanja v Evropi pogostokrat ovirajo problemi, povezani s pomanjkanjem znanja jezika in kulture sosednjih držav in regij, ter nezmožnost komuniciranja v celoti. Učenje jezika neposrednega soseda lahko predstavlja velik korak naprej pri medsebojnem razumevanju in komuniciranju ter s tem tudi pri krepitvi kulturnega in gospodarskega sodelovanja in konsolidaciji celotne Evropske skupnosti.

  Ryszard Czarnecki, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospa predsednica, menim, da je ta razprava vredna ponovitve značilnih besed Jacquesa Delorsa, nekdanjega predsednika Evropske komisije. Ko so ga po tem, ko je zaključil svoj mandat kot predsednik Komisije, vprašali, če karkoli obžaluje ali če je v tem času karkoli pogrešal, je priznal, da sta Evropska unija in Komisija namenili premalo časa zadevam, povezanim s kulturo. Prepričan sem, da nam lahko ta njegova značilna samokritika služi kot vodilo.

Strinjam se z govornikom, ki je govoril o nenavadnih prednostnih nalogah našega Parlamenta. Pravimo, da je kultura pomembna in da niso pomembne le prednostne naloge, kot so institucije, administracija in predpisi. Potem pa govorimo o teh stvareh v ponedeljek, torek, sredo in četrtek zjutraj. Le razprava v četrtek popoldne teče o zadevah, ki bi jih lahko poimenovali temeljne – o kulturi, saj ravno kultura predstavlja temelj evropske enotnosti. Ne le kultura regij, ampak tudi nacionalna kultura, saj je dediščina Evrope dejansko dediščina evropskih narodov in to verjetno še posebej drži za našo kulturno dediščino.

Veseli me, da obravnavamo to temo. Vesel sem, ker domnevam, da bo postajala vse pomembnejša pri delu Parlamenta, pa tudi izvršnih organov EU, predvsem Komisije in Sveta.

  Věra Flasarová, v imenu skupine GUE/NGL. – (CS) Gospa predsednica, gospe in gospodje, strinjam se z besedilom vprašanj, kot ga je oblikovala moja kolegica Doris Pack. Menim, da je večstranska podpora evropskim regijam zelo pomembna. Nekoč so v Evropi obstajale meje, ki so mnoga stoletja ločevale države in narode ter pripomogle k ustvarjanju nekakšne psihološke nikogaršnje zemlje. K sreči nam je sedaj uspelo odpraviti meje s pomočjo Schengenskega sporazuma, vendar regije še naprej ostajajo ločene, mesta so razdeljena na pol, predvsem pa še vedno obstajajo psihološki problemi, saj en kos ozemlja spada sem ali tja, spet drug pa nekam drugam. V vse bolj povezani Evropi se te starodavne rane na zemljevidu in mislih ljudi celijo, vendar zelo počasi. Najhitrejši način, da se popolnoma zacelijo, veliko bolj praktičen in učinkovit, kot vsi ukrepi od zgoraj navzdol, je, da podpremo civilne pobude in dejavnosti kulturnih organizacij in regionalnih institucij. Regionalne institucije in navadni ljudje, ki živijo na tem ali onem ozemlju, najbolje vedo, kaj je treba storiti za ponovno oživitev regije.

Obstajajo številni projekti, katerih izvedba bi pomenila tako naprej korak naprej, kot tudi spodbudo za nadaljnje ukrepe. Prihajam iz regije Severna Moravska, iz Šlezije, območja, kjer se stikajo ozemlja Češke, Poljske in Slovaške. In ravno na tem mestu, v zgodovinski regiji Těšín, ki jo danes sestavljata češko mesto Český Těšín in poljsko mesto Cieszyn, je bil pripravljen projekt z imenom „vrt na obeh bregovih reke“, saj med obema mestoma, ki sta nekoč predstavljala ločeni urbani enoti, teče reka. Projekt vzpostavlja vezi med dvema bregovoma reke, ki niso le urbane narave, ampak so tudi arhitekturne, predvsem pa kulturne narave. Oba ločena dela nekdanje homogene celote morata biti ponovno združena s pomočjo kulturnih dejavnosti prebivalcev. Reka med obema mestoma in njuna okolica morajo postati mesto kulturne izmenjave in kulturnega prekrivanja. Vendar pa pomemben vidik takšnih projektov predstavljajo možnosti novega zaposlovanja, ki se ne porajajo le med opravljanjem dela, ampak tudi kasneje. Vsekakor se bo razširil storitveni sektor, s čimer se bo povečala privlačnost območja in povečal potencial za turizem ter druge vrste povezanih dejavnosti. Avtorje projekta „vrt na obeh bregovih reke“ je navdihnil primer Strasbourga v Franciji in Kehla v Nemčiji, ki sta prav tako bili sosednji mesti in predstavljali naravno urbano strukturo. Tudi tukaj med obema mestoma teče reka Ren. Kar se dogaja v Franciji in Nemčiji, se lahko dogaja tudi v Češki republiki in na Poljskem ali kjer koli drugje v Evropi. V srednji Evropi obstajajo še številni takšni primeri. Kadar govorimo o izmenjavi kulture v razvijajočih se evropskih regijah, pomislimo ravno na takšne projekte.

EU, Komisija in Evropski parlament morajo tovrstne kulturne projekte še bolj podpreti, kot so jih do sedaj. Avtorji civilnih pobud se pogostokrat pritožujejo, da zapletene birokratske ali zahtevne strukture na ustreznih ministrstvih in uradih neupravičeno zadržujejo takšne dejavnosti.

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). - Gospa predsednica, za gospoda komisarja imam dve vprašanji. Prvo: kaj je kultura? In drugo: kaj za vraga ima to opraviti z Evropsko unijo?

V moji regiji leži zgodovinsko okrožje Northamptonshire. Del te kulturne identitete, njegove zgodovine, bistva, izhaja iz njegovih zgodovinskih vezi s čevljarsko industrijo. Izdelava čevljev v okrožju izvira iz leta 1202, ko je Peter Čevljar postal skoraj slaven v tem okrožju. Leta 1452 je sodišče urejalo cene in teže za najrazličnejše trgovce, vključno s čevljarji, Northampton pa je v vsem tem času služil kot center čevljarske industrije.

Leta 1841 je bilo glede na popis v okrožju 1 821 čevljarjev. Nogometne ekipe okrožja, nogometni klub Northampton, se še vedno drži ime „Čevljarji“, v Northamptonshire pa imamo še vedno 34 tovarn za izdelavo čevljev, ki so obratujejo že več kot 100 let. Danes sem obut v čevlje Barker, ki so bili narejeni v vasici z imenom Earls Barton v prečudovitem volilnem westminsterskem okrožju Daventry. Imamo muzej, imamo kulturne prireditve, ki so povezane s čevljarsko industrijo – vse to pa se je začelo dogajati že pred Evropsko unijo.

Čeprav popolnoma razumem vlogo, ki jo ima kultura v regijah držav, se sprašujem, če in kako nam lahko Evropska unija pri tem pomaga. In kaj so evropske regije? Menim, da moramo kulturi v evropskih regijah prepustiti, da se razvija, kot se je vedno do sedaj – lokalno, organsko, ne pa vodeno s strani centralne vlade.

  Vittorio Prodi (ALDE). – (IT) Gospa predsednica, komisarka, gospe in gospodje, hvala za besedo. Nekoliko želim razširiti naše videnje in se ozreti tudi v prihodnost, ne le v preteklost. Smo v razmerah, v katerih lahko opazimo, da se rast ne more vedno le nadaljevati, ampak je omejena z naravnimi viri in omejeno zmožnostjo zemlje, da absorbira in prebavi naše odpadke. Naši pogledi ne morejo več temeljiti le izključno na materialni rasti – našem konceptu razvoja –, namesto tega si moramo prizadevati za močnejše sklicevanje na kakovost življenja: našo družbo moramo dematerializirati.

S tega vidika so regije prav tako pomembne za svoje kulturno bogastvo – kar pomeni bogatost njihove kakovosti življenja –, ki je izjemno pomembno v trenutnih časih, ko se mora naš način življenja popolnoma spremeniti. V tem kontekstu dematerializacije je bogastvo regije v smislu njene kakovosti življenja izjemno pomembno, drznil bi si celo trditi, povsem nepogrešljivo.

Zato želim Komisijo in Parlament usmeriti k razumevanju spremembe življenjskega stila, ki jo moramo izvesti, namreč dematerializacijo naših družb in s tem kulturnega dela, ki bo postalo nenadomestljivo, saj moramo materialne dobrine nadomestiti z nematerialnim bogastvom. Te regionalne izkušnje so torej nekaj, kar moramo poskušati razumeti in ohraniti, preden zaradi najrazličnejših zmot v celoti zginejo.

Zaradi tega želim, da bi nadaljevali s to razpravo, saj je ključnega pomena, pa tudi zaradi tega, ker preprosto moramo spremeniti naš način življenja.

  Zdzisław Zbigniew Podkański (UEN). – (PL) Gospa predsednica, lepota kulture izhaja iz njene regionalne in lokalne raznolikosti, ki se spreminja z razvojem družbe. Regionalne kulture, ki so močno odvisne od tradicije, predstavljajo močno podlago za nacionalne kulture in njihove številne različice. Zaradi barvitih oblik in izražanja so zelo privlačne, prav tako pa ponujajo umetniške spodbude, prenašajo izkušnje in občutke ter krepijo vezi lokalne družbe.

Poklicni umetniki, ki inspiracijo črpajo iz regionalnih kultur, te kulture odrivajo na stran. Prepričanje, da mora biti regionalna kultura amatersko gibanje, medtem ko morajo biti poklicna gibanja deležna močne finančne podpore, je precej pogosto. Verjetno predstavlja vir težnje, kot opažamo v EU, po financiranju velikih in dragih projektov, vključno z mednarodnimi projekti, kjer sodelujejo poklicni umetniki iz različnih držav. Regionalne in lokalne kulture postopoma odmirajo, številne oblike njihovega izražanja, njihovih panog in ustvarjalnih sposobnosti pa izginjajo.

Danes lahko govorimo o tradicionalni in ljudski kulturi v zgodovinsko nerazvitih regijah, ne moremo pa veliko povedati o njenem obstoju v razvitih regijah. Nujno je treba pripraviti program raziskav, ki bo namenjen dokumentiranju varstva in razvoja regionalne kulture ter vseh njenih duhovnih in umetniških izražanj. Ti izrazi so podrobneje navedeni v moji spremembi resolucije, o kateri razpravljamo. Upam, da jo bodo poslanci podprli.

  Pál Schmitt (PPE-DE). - (HU) Kultura ustvarja vrednost tako v intelektualnem, kot tudi materialnem smislu. Industrije na področju kulture in ustvarjalnosti zaposlujejo milijone ljudi po vsej Evropi, pri čemer filmi, izdajanje knjig, pisanje in objavljanje glasbe – kar pogosto imenujemo glasbena industrija – spadajo med najbolj dinamično rastoče sektorje.

Ni naključje, da so najuspešnejše in najbolj priljubljene pobude v EU tesno povezane s kulturo. V sklopu programa izmenjave evropskih umetniških zbirk si lahko sedaj javnost v Budimpešti ogleda enkratno razstavo del Gustava Moreauja in Alfonsa Mucha v pomembnem muzeju.

Druga takšna pobuda je program evropskih prestolnic kulture, ki ne izpostavlja in spodbuja samo mest, ampak cele regije. V manj kot enem letu, leta 2010, bo ta častni naziv nosilo malo poznano mesto na jugu Madžarske, Pécs, kjer bo več sto tisoč obiskovalcev spodbudilo rast celotne regije.

Prepričan sem, da se lahko EU prav s pomočjo kulture približa svojim državljanom, hkrati pa med sabo zbliža tudi državljane same. Kadar govorimo o regionalni identiteti v Evropski uniji, ni treba posebej poudarjati, da govorimo o kulturi. Upam, da bo v obdobju po lizbonski strategiji za kulturo in izobraževanje namenjenih še več virov in pobud, kot do sedaj. Za sodobno družbo, ki temelji na znanju, predstavlja gospodarsko gonilo inovativen in izvoren duh oziroma: inovativnost in ustvarjalnost.

  Bernd Posselt (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, pred tridesetimi leti sem bil tu v Strasbourgu, ko se je neposredno izvoljeni Evropski parlament prvič sestal. Najstarejša poslanka je bila Louise Weiss, po kateri je bila tudi poimenovana ta čudovita zgradba, čudovit del evropske kulture. Njen govor je predstavljal temeljni intelektualni dokument Evropskega parlamenta. Takrat je govorila o vrsti Evropejcev, ki jih potrebujemo, združeni na osnovi skupne evropske kulture.

Ta evropska kultura ni nekaj novega, kot mnogi mislijo, ampak je ponovno odkritje nečesa, kar je veliko starejše od držav, gospod Heaton-Harris. Meje so, vsaj na celini, večinoma nekaj umetnega. Kultura je globoko zakoreninjena v regijah, ki jih pogosto delijo umetne meje, regionalna kultura pa je kot povezava med narodi izjemno pomembna. Eden izmed največjih kulturnih osebnosti je bil pesnik in pisatelj iz Češkega lesa, Adalbert Stifter, ki je deloval na Bavarskem, Zgornji Avstriji in na Češkem ter združil Čehe in Nemce. To tradicijo moramo ohraniti – kulturo, ki jo uničujeta nacionalizem in razseljevanje, kulturo manjšin, regionalno kulturo, kulturo evropskih regij, ki presegajo meje, predvsem pa raznolikost, ki jo bomo lahko ohranili le ob sodelovanju.

Franz Josef Strauss, veliki Evropejec z Bavarske, je nekoč dejal, da bomo lahko Bavarci, Baski, Nemci ali Britanci ostali le, če bomo pravočasno postali Evropejci – pri čemer Evropa ni dejavnik centralizacije, ampak skupna streha pred dežjem globalizacije in standardizacije.

  Iosif Matula (PPE-DE). – (RO) Projekt Evropske unije, ki se je začel predvsem kot mehanizem gospodarskega povezovanja, veliko dolguje „cementu“, ki ga predstavlja evropska kultura. Istočasno pa spodbujanje raznolikosti prav tako spada med cilje evropske kulturne agende, ki se je začela v času trenutnega zakonodajnega telesa, skupaj s spodbujanjem kulture kot načina za gospodarsko rast in njenim vključevanjem v odnose s tretjimi državami.

Na kulturo moramo gledati z nekoliko drugačnega zornega kota, če pomislimo na dejstvo, da ta sektor ustvarja več bogastva, kot na primer evropska kemična industrija, in zagotavlja preživetje milijonom zaposlenih.

Ta sektor lahko prispeva k razvoju prikrajšanih regij prek subvencij za projekte kulturnega sodelovanja na področju umetnosti in kulture. Romunija je na primer dokazala, da lahko izvede obsežne projekte v sodelovanju z evropskimi regijami prek programa „Sibiu, evropska prestolnica kulture 2007“, ki je imel velik gospodarski vpliv na območje.

Istočasno pa moramo spodbujati programe, ki pripomorejo k čezmejni mobilnosti tistih, ki delajo v kulturnem sektorju, in uprizarjanju kulturnih in umetniških dogodkov na nadnacionalni podlagi.

Te zadeve omenjam kot član Odbora za kulturo in izobraževanje ter Odbora za regionalni razvoj, pa tudi kot bivši predsednik evropske mejne regije.

  Zbigniew Zaleski (PPE-DE). – (PL) Gospa predsednica, ljudje morajo jesti, se gibati in si poiskati zavetje pred mrazom ali dežjem. To so elementi proizvodnje in trgovine, ki služijo zadovoljevanju osnovnih potreb. Vendar pa to, kakšne vrste vilic uporabljamo ali kakšno je naše kolo ali streha naše hiše, nima ničesar opraviti z gospodarstvom, ampak gre za izražanje kulture. Ljudje ustvarjajo iz duševne potrebe, preprosto samo zaradi ustvarjanja samega. Ponosni so na svoje delo in ko drugi, ki to delo vidijo ali čutijo, izrazijo svoje odobravanje, se zaradi tega bolje počutijo. Pomembno je dejstvo, da se kulturna raznolikost pogosto povezuje z regijami. Nikoli ne smemo združiti teh regij in njihove kulture – podpirati moramo to raznolikost. Kultura ponazarja izražanje duha regij. EU bi bila najnezanimivejši prostor brez kulturnega bogastva, ki ga ima danes. Ohranjanje kulture je drago in naša naloga je, da podpiramo kulturo. Brez nje v Evropski uniji ne bo gospodarstva ali srečnih ljudi.

  Ewa Tomaszewska (UEN). – (PL) Gospa predsednica, kulturno bogastvo Evrope izhaja iz velike raznolikosti njenih regij. To raznolikost je treba zaščititi. Čipka iz Koniakówa je popolnoma drugačna od čipke iz Brugesa. Mešanica, ki nastane s površno reprodukcijo idej, vzetih iz kulture, vodi do osiromašenja. Ohraniti moramo to raznolikost oblik in izrazov kulture, vključno z večjezičnostjo in materialno kulturo, saj naša raznolikost predstavlja našo identiteto, je vir ustvarjalnega razvoja in medsebojnega bogatenja. Prav tako daje smisel kulturnemu turizmu. Kulturo regij je treba podpreti in zaščititi. Evropsko komisijo pozivam, da v ta namen pripravi program.

  Janusz Onyszkiewicz (ALDE). - (PL) Gospa predsednica, slogan Evropske unije se glasi „združeni v raznolikosti“. Zaradi te raznolikosti je celotna EU izjemno privlačna, prav tako pa to pomeni, da se zelo razlikujemo od držav, kot so Združene države Amerike. Kulturna raznolikost med drugim temelji na izjemni raznolikosti naših regionalnih kultur, raznolikosti, zaradi katere so te regije in celotne države izjemno privlačne za turiste. Privlačne so za nas, Evropejce, prav tako pa so tudi izjemno privlačne za druge, ki prihajajo v Evropo, da bi videli, doživeli in užili to neobičajno raznolikost.

Regionalno kulturo je zato treba podpreti, pa čeprav samo iz tega razloga. Vendar pa pri tem ne smemo pozabiti, da predstavlja regionalna kultura most, ki v teh regijah živečim ljudem omogoča, da sodelujejo pri tako imenovani visoki kulturi. Brez tega le stežka govorimo o usklajevanju in popularizaciji nekaterih modelov kulture in njihovega dojemanja.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – (PL) Gospa predsednica, doseganje enotnosti v Evropi in hkratno ohranjanje njene raznolikosti, identitete in kulturne dediščine predstavlja veliko vrednost naše Skupnosti. Posamezni narodi, regije in različne lokalne skupnosti negujejo in razvijajo svojo kulturo in tradicijo, to dediščino pa vnašajo v združeno Evropo. Svojo kulturo delijo z drugimi regijami, hkrati pa spoznavajo dosežke in rezultate drugih regij. Tako dajejo nekaj drugim in hkrati nekaj od drugih tudi jemljejo.

Da bi bilo mogoče ohranjati kulturno dediščino v regijah in manjših območjih, je treba zagotoviti tudi sredstva iz proračuna EU. Tisti, ki se bojijo, da bodo po vključitvi izgubili svojo kulturo in identiteto, spoznavajo, da drži ravno nasprotno –, da EU podpira regionalno, ljudsko in lokalno kulturo.

  Christopher Beazley (PPE-DE). - Gospa predsednica, rad bi podprl kolega Zbigniewa Zaleskega.

Nekdo je nekoč dejal: „Kadar slišim besedo kultura, posežem po revolverju“. Menim, da Evropski parlament, prav tako kot naši nacionalni parlamenti in nacionalne vlade, podcenjuje pomembnost izobraževanja in kulture. Vedno smo na dnu.

Pravijo, da „roka, ki ziblje zibelko, vlada svetu“. Menim – to je le moje osebno stališče – , da je bila Grčija zibelka evropske civilizacije. Eden ali dva Angleža – lord Byron in drugi – sta naredila določene stvari. Mogoče lahko komisar Borg, ki je iz Malte, države odlikovanja George Cross, odgovori na naslednje vprašanje: zakaj ne moremo porabiti nekoliko več denarja in podpreti prihodnosti kulture naše civilizacije? Porabimo ne vem koliko milijonov milijard evrov za to in ono; prosim – glasba, poezija, zgodovina, harmonija. Dajte nam priložnost.

  Joe Borg, član Komisije. − Gospa predsednica, rad bi se zahvalil spoštovanim poslancem za številna stališča, ki so jih izpostavili. Vsekakor bom upošteval vaša stališča in skrbi, ki ste jih namenili komisarju Figeľu. Vendar pa bi rad izrazil nekaj splošnih stališč in odzivov.

Gospa Pack je govorila o usklajevanju pravil na evropski ravni in kako to vpliva na regionalno raznolikost. Rad bi izpostavil, da je usklajenost na evropski ravni nujna, če želimo zagotoviti enakovredne pogoje po vsej Evropski uniji in da lahko s tem njeni državljani uživajo vse prednosti enotnega notranjega trga. To pa ne pomeni, da bo takšno usklajevanje imelo za posledico manjšo kulturno raznolikost. To je bil tudi rezultat Evropskega leta medkulturnega dialoga.

Poleg tega Komisija s svojo regionalno politiko spodbuja kulturno raznolikost in vlaga v kulturo, tako neposredno, kot tudi posredno, s tem, ko vključuje regionalne oblasti in partnerje. Komisija poskuša na številnih političnih področjih spodbujati raznolikost in upoštevati regionalne posebnosti po vsej Evropski uniji.

Glede točk, ki se nanašajo na vprašanje kulture in gospodarske krize in celotnega prispevka k rasti in delovnim mestom, naj vas spomnim le na to, da Komisija letos izvaja študijo, namenjeno analiziranju, kako je bila kulturna razsežnost vključena v regionalne razvojne strategije za obdobje 2007-2013. Na podlagi rezultatov te študije bo mogoče oceniti vrednost naložb v kulturni sektor, vključno z industrijami na področju ustvarjanja in kulture, ter določiti povezave med takšnimi naložbami, posebnimi regionalnimi razvojnimi cilji in Lizbonsko agendo.

V zvezi z zeleno knjigo bi vas rad obvestil, kot sem povedal že na začetku, da naj bi bil ta dokument v zvezi s politiko pripravljen v prvem četrtletju 2010, namen tega dokumenta pa je sprožiti odprt postopek posvetovanja. Ima tri glavne cilje politike. Prvič, pripraviti bolj strateški pristop. Drugič, sprostiti potencial evropskih industrij na področju ustvarjanja in kulture, in tretjič, prispevati k razvoju strategij, ki so namenjene spodbujanju boljših povezav med industrijami na področju ustvarjanja in kulture ter ostalimi gospodarskimi sektorji, ter tako združiti kulturo in ustvarjalnost z inovativnostjo in širšim gospodarstvom. Regionalna razsežnost bo v tem kontekstu seveda v celoti upoštevana.

Na koncu bi se rad dotaknil izjave gospoda Posselta, da nacionalizem pogostokrat uničuje kulturo. Vsekakor je ne uničuje Evropska unija: močno verjame in podpira enotnost in raznolikost.

  Predsednica. – Prejela sem tri predloge resolucije, predložene v skladu s členom 108(5) Poslovnika.

Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo na naslednjem delnem zasedanju.