Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2008/0140(APP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0149/2009

Predložena besedila :

A6-0149/2009

Razprave :

PV 01/04/2009 - 14
CRE 01/04/2009 - 14

Glasovanja :

PV 02/04/2009 - 9.16
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2009)0211

Razprave
Sreda, 1. april 2009 - Bruselj Edition JOIzdaja UL

14. Enako obravnavanje oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 

  Predsednik. – Naslednja točka je poročilo (A6-0149/2009) o predlogu Direktive Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost, ki ga je v imenu Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve predložila gospa Buitenweg (COM(2008)0426 – C6-0291/2008 – 2008/0140(CNS)).

 
  
MPphoto
 

  Kathalijne Buitenweg, poročevalka. (NL) Gospod predsednik, v ponedeljek je hčerka moje prijateljice prejela pismo, v katerem so jo obvestili, da ni bila sprejeta na univerzo. Razlog za to ni bila njena intelektualna sposobnost, temveč to, da je invalid. V pismu je pisalo, da ji univerza ne more nuditi oskrbe, ki jo potrebuje. Srednjo šolo je lepo opravila, torej s tem ni bilo težav, zdaj pa je naletela na oviro.

Poročilo, o katerem razpravljamo danes, se dotika srca naše družbe. Ali hočemo, da se na ljudi zaradi njihove starosti, spolne usmerjenosti, vere ali prepričanja ali invalidnosti gleda kot na drugorazredne državljane, ali pa si želimo družbo, v katero se bodo lahko vsi vključili v celoti? Ko ljudje naletijo na zavrnitev pri najemu stanovanja ali posojilih samo zaradi tega, kdo so, ne gre samo za krivično ravnanje z njimi, temveč se z odpisovanjem ljudi kvari tudi družba v celoti.

Današnjega dne sem se veselila in ga nestrpno pričakovala. Na jutrišnjem glasovanju bo veliko tega na kocki. Evropski parlament zahteva evropske direktive o enakem obravnavanju oseb že od leta 1995, Amsterdamska pogodba pa nam je končno dala pravno podlago zanje. Tako smo leta 2000 dobili nekaj pomembnih direktiv: direktivo o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost, katere področje obsega tako trg delovne sile kot preskrbo z blagom in storitvami, pa tudi direktivo o boju proti diskriminaciji na podlagi vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti – čeprav je slednja omejena na trg delovne sile.

To je začelo povzročati probleme, kajti diskriminacija je prepovedana na več področjih, tudi med spoloma. Parlament je vedno nasprotoval hierarhiji podlag za diskriminacijo, ki je nastala. Navsezadnje, zakaj bi bilo mogoče zavrniti posojilo nekomu zato, ker je homoseksualec, ne pa zato, ker je temnopolt? Zaščita mora veljati enako za vse. To horizontalno direktivo smo zagovarjali vsi, med nami pa so tudi razlike v tonu in včasih tudi v sami vsebini. A vendar je do zdaj velika večina v Parlamentu pokazala voljo, da popravi trenutno neravnovesje, in prav to sporočilo moramo jutri prenesti v Svet, zato upam, da bomo imeli čim večjo večino.

Želela bi se zahvaliti mnogim, ki so prispevali k poročilu. Predvsem pripravljavcem osnutka, zlasti pa gospe Lynne iz Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve. Mnogi njeni predlogi so bili vključeni v besedilo. Želela bi se zahvaliti tudi poročevalcem v senci, gospodu Gaubertu, gospe Bozkurt, gospe in't Veld in gospe Kaufmann. V nizozemščini imamo pregovor, ki dobesedno pomeni „skočiti prek lastne sence“, kar pomeni preseči samega sebe – stopiti naprej z mesta, na katerem se je človek neprestano vrtel –, to pa velja za poročevalce v senci. Menim, da nam je to uspelo. Resnično sem ponosna na kompromis, ki ga je sprejela velika večina v Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. Ta se je izboljšal. Želela bi se zahvaliti tudi številnim drugim osebam, ki so k temu prispevali, predvsem pa eni: to je gospod Cashman. Njemu se zahvaljujem za vse nasvete, ki mi jih je dal, za vse njegovo lobiranje in za navdih in prijateljstvo, ki ju je nudil v zadnjih letih.

Kar zadeva vsebino poročila, ta prepoveduje diskriminacijo na štirih podlagah. To smo že uredili za trg delovne sile, zdaj pa gre še za preskrbo z blagim in storitvami, socialno zaščito – vključno s socialnim in zdravstvenim varstvom – ter izobraževanje. Vendar pa vsako razlikovanje še ni diskriminacija. Na primer, zavarovalnice smejo še naprej razlikovati glede na spol ali invalidnost pod pogojem, da lahko to objektivno upravičijo. Potrebujemo določbe za številne invalide, vendar pa so bile določene omejitve glede tega, kaj se šteje za primerno. Odstopanja so torej pod določenimi pogoji dovoljena, vendar je enako obravnavanje pravilo in o tem bomo glasovali jutri. Ali v Evropi ne vidimo nič drugega kot zgolj trg, ali pa vidimo v njej tudi vir civilizacije?

Moram reči da sprememba 81 v vsakem primeru kaže, kakšno je stališče gospoda Webra in 41 drugih. Zakonodaje o enakem obravnavanju si preprosto ne želite in pika. Zato ni pomembno, kakšne kompromise poskušam doseči, če protidiskriminacijski zakonodaji nasprotujete že v načelu. S tem ne nudite sprememb, temveč zavračate celoten predlog. Tu se naše poti razhajajo – nevtralno stališče ni mogoče. Počakajmo do jutri in videli bomo, katero smer bo izbrala večina v Parlamentu.

 
  
MPphoto
 

  Vladimír Špidla, član Komisije.(CS) Gospod predsednik, gospe in gospodje, cenim veliko zanimanje za ta predlog, kar dokazujejo tudi številni predlogi sprememb, ki jih je predlog povzročil. To kaže, da je boj proti diskriminaciji v vsakdanjem življenju naša stalna prednostna naloga tudi v času resne gospodarske krize. Pozdravljam tudi odlično poročilo, ki ga je predložila gospa Buitenweg in odobril Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, kakor tudi izjemen prispevek gospe Lynne in Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve.

Osnutek poročila podpira velikopoteznost in poskuse osnutka direktive, ki ga je predložila Komisija. Po mojem mnenju je poročevalka uspela povezati različne poglede in doseči splošno soglasje različnih političnih skupin. Želel bi čestitati Parlamentu za podporno vlogo, ki jo je odigral pri predložitvi osnutka direktive.

Kar zadeva predlagane spremembe, se strinjam z mnogimi predlogi o izboljšavah, ki so vsebovani v osnutku poročila. Kljub temu pa bi želel reči, da ta osnutek zahteva popolno soglasje v Svetu, zato moramo biti realni.

Vem, da je problem raznovrstne diskriminacije za vas temeljnega pomena. Popolnoma se zavedam dejstva, da so ljudje, ki so žrtve raznovrstne diskriminacije, zelo resno prizadeti. Vendar pa obenem menim, da tega problema ni mogoče dokončno rešiti na pravni ravni, saj se ta direktiva uporablja samo za štiri možne primere diskriminacije.

V sporočilu Komisije o nediskriminaciji iz julija 2008 smo se zavezali k odprtju razprave o tem vprašanju v okviru novo ustanovljenih skupin vladnih strokovnjakov. Razprava je bila že odprta. Torej se vprašanja raznovrstne diskriminacije ne zanemarja.

Sam bi privolil v sklicevanje na raznovrstno diskriminacijo na področjih, ki jih obravnava ta osnutek direktive. Strinjam se, da moramo jasneje opredeliti delitev pristojnosti med EU in državami članicami. Direktiva ne bo samo spremenila opredelitve kot takšne, temveč je njen cilj doseči najvišjo mogočo raven pravne gotovosti.

Strinjam se tudi, da je treba pri obravnavanju primerov domnevne viktimizacije upoštevati svobodo izražanja. Vendar se moramo zavedati, da koncept viktimizacije zahteva močne dokaze. Na kocki mora biti človekovo dostojanstvo, obstajati pa mora tudi sovražno ali ponižujoče okolje.

Soglašam z vključitvijo koncepta „diskriminacije prek povezave“ v smislu nedavne sodbe v primeru Coleman, vendar je ta koncept treba uporabiti samo, kadar gre za neposredno diskriminacijo in viktimizacijo.

Kar zadeva finančne storitve, se strinjam, da morajo ponudniki storitev zagotoviti določeno raven preglednosti, vendar pa imam nekatere dvome o formulaciji v vašem osnutku. V celoti se strinjam, da se direktiva ne bi smela uporabljati za izključno zasebne transakcije. Stališči Komisije in Parlamenta sta tukaj zelo podobni. Kar zadeva ljudi s telesnimi okvarami, lahko podprem sklicevanje na odprto opredelitev telesne okvare, ki se uporablja v Konvenciji ZN o pravicah invalidov.

V osnovi se strinjam tudi z nekaterimi pripombami o konceptu invalidnosti, ki so vključene v vaše predloge sprememb. Vendar se mi zdi, da je treba poudariti, da mora biti besedilo pravne ureditve zelo natančno. Strinjam se z nekaterimi drugimi izraženimi idejami, vendar je po mojem mnenju treba zagotoviti jedrnatost in razumljivost člena 4.

Gospe in gospodje, veselim se vaših mnenj, na katera bom odgovoril v tej razpravi.

 
  
MPphoto
 

  Elisabeth Lynne, poročevalka mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve. Gospod predsednik, želela bi se zahvaliti poročevalki za velik trud, ki ga je vložila v to poročilo, in naše tesno sodelovanje pri tem. In res smo tesno sodelovali, kot poročevalka ve, ne samo na tem poročilu, temveč smo z drugimi na tem vprašanju delali že več let, pravzaprav 10 let, odkar sem sama prišla v Evropski parlament. Spominjam se, da smo takrat skupaj sedeli na obravnavah o členu 13. Zdaj smo dočakali, da lahko razpravljamo o protidiskriminacijski direktivi, končno imamo možnost, da sprejmemo zakonodajo proti diskriminaciji na vseh podlagah, ki niso bile vključene – torej na podlagi invalidnosti, starosti, vere ali prepričanja in spolne usmerjenosti. Na to smo čakali dolga leta. Upajmo samo, da bomo dobili podporo velike večine.

Že mnoga leta se borim proti diskriminaciji na podlagi invalidnosti in starosti, a že od nekdaj sem prepričana, da za seboj ne smemo pustiti nikogar. Nismo mogli sprejeti samo direktivo o invalidnosti, potem pa samo direktivo o starosti, kajti menila sem, da bi spolno usmerjenost in vero preprosto pozabili. Zato sem v svojem lanskem poročilu na lastno pobudo zahtevala enotno direktivo, ki bi obravnavala vsa področja, ki še niso bila vključena. Vesela sem, da se je to zgodilo. Prav tako sem zelo zadovoljna, da smo za to poročilo na lastno pobudo dobili v Parlamentu tako veliko večino. Iz Komisije in Sveta vem, da je bil to eden izmed razlogov, zaradi katerega se jima je zdelo varno predložiti ta predlog. Zaradi tega mora zelo velika večina jutri podpreti to poročilo.

Želela bi se tudi močno zahvaliti komisarju Špidli. Sicer sem se mu že velikokrat zahvalila, vendar sem se mu želela zahvaliti še na plenarnem zasedanju, kajti resnično menim, da brez njegove podpore in pomoči zdaj ne bi imeli pred seboj tega predloga. Zato, gospod komisar, iskrena hvala v imenu mnogih izmed nas, da ste to potisnili naprej. Vem, da ste v to vložili veliko truda.

Predlog smo sprejeli v Odboru za zaposlovanje in socialne zadeve, kakor tudi v Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. Zdaj potrebujemo veliko večino. V EU bi morali biti vsi deležni enakega obravnavanja. Tako invalid v vozičku kot invalid s psom vodičem bi morala imeti prost dostop kjer koli v Evropski uniji. Oseba drugačne spolne usmerjenosti bi morala imeti možnost, da najame katero koli hotelsko sobo, ki si jo želi, in da se nastani v katerem koli hotelu, ko gre na počitnice. Vsi starejši ljudje bi morali imeti pravico do dostopa do zdravstvenih storitev ne glede na starost. Ljudje različnih ver ne bi smeli biti diskriminirani.

Vse, ki razmišljate o tem, da bi glasovali proti, pozivam, da tega ne storite. To je temelj Evropske unije. Temeljimo na človekovih pravicah in protidiskriminaciji. Prosim, podprite ta predlog.

 
  
MPphoto
 

  Amalia Sartori, pripravljavka mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v Odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane smo v prvi vrsti obravnavali potrebo po zagotovitvi enakega obravnavanja, kar zadeva zdravje. Druga področja so temeljito obravnavali drugi odbori, predvsem pa poročevalka in komisar, zato smo se odločili, da sami pojasnimo samo to vprašanje zdravja.

Naš prvi korak je bil opozoriti na velike neenakosti med državami članicami, ki še vedno obstajajo pri dostopu do zdravstvenega varstva. Dostop do zdravstvenega varstva je temeljna pravica, ki jo potrjuje člen 35 Listine o temeljnih pravicah, ena izmed glavnih nalog državnih organov držav članic pa je vsem zagotoviti enak dostop do kakovostnega sistema zdravstvenega varstva. Zato je obenem, ko se zavedamo različnih pristojnosti Evropske unije in držav članic, pomembno, da EU stori vse, kar je v njeni moči v zvezi s smernicami, vendar tudi v zvezi z direktivami, ki jih postopoma obravnavamo in oblikujemo skupaj z resolucijami in uredbami. Te moramo s tem temeljnim ciljem prenesti na države članice, kjer je mogoče.

Zlasti se spremembe, ki smo jih poudarili v Odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane, tiste, ki se nanašajo na spodbujanje programov zdravstvenega osveščanja, nadaljevanje spodbujanja ukrepov za boj proti nasilju nad ženskami, boj proti zavrnitvi zdravstvene oskrbe na podlagi starosti, predvsem pa in s tem se vračam k temu vprašanju spodbujanje enakega dostopa do kakovostnih storitev v vseh državah članicah.

 
  
MPphoto
 

  Lissy Gröner, pripravljavka mnenja Odbora za kulturo in izobraževanje. – (DE) Gospod predsednik, kot poročevalka Odbora za kulturo in izobraževanje za novo protidiskriminacijsko direktivo o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost, toplo pozdravljam prelog Komisije in se želim predvsem zahvaliti gospodu Špidli.

Ankete Evrobarometra kažejo, da približno tri četrtine prebivalcev EU meni, da je na tem področju treba ukrepati. Odbor za kulturo in izobraževanje je zahteval spremembe in dodatke na treh področjih. Prvič, vključitev spolov. Strinjamo se z doseženimi kompromisi. Zagotoviti želimo dostop do medijev in izobraževanja ter odpraviti raznovrstno diskriminacijo; pri tem je bilo doseženih nekaj dobrih kompromisov.

Skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu je podprla to celovito horizontalno direktivo. Če bodo nemški konservativci in liberalci direktivo zdaj v celoti zavrnili, bodo pokazali svoj pravi obraz: da še naprej želijo diskriminirati homoseksualce in širiti propagando. V okviru nove direktive ni več potrebe, da bi se bali skrajnežev, kot so scientologi: še naprej bo mogoče zavrniti oglaševanje ali rezervacijo konferenčnih dvoran. Odbor za kulturo in izobraževanje enoglasno podpira horizontalno okvirno direktivo.

 
  
MPphoto
 

  Donata Gottardi, pripravljavka mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov.(IT) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, prevzemam besedo, da bi poročala o pozitivnem rezultatu v Odboru za pravice žensk in enakost spolov, kar ni slučaj, saj je naš odbor vajen izvajanja poglobljenih preiskav na področju enakega obravnavanja, enakih možnosti in prepovedi diskriminacije.

Mnenje, ki smo ga sprejeli v odboru, je poslalo več močnih sporočil, ki bodo, upam, upoštevana, ko bo besedilo sprejeto. S to direktivo pa se krog ni ne zaprl ne končal. Če bi se to zgodilo, bi lahko bilo področje diskriminacije na podlagi spola oslabljeno. Ta direktiva bi morala biti priložnost, da obnovimo prizadevanja na protidiskriminacijskih direktivah, pri čemer moramo začeti z dodajanjem dveh novih konceptov, o katerih se vsi strinjamo: raznovrstne diskriminacije, kjer sta prisotna dva ali več dejavnikov, in diskriminacije prek povezave z osebo, ki je neposredno prizadeta. Oba sta ključnega pomena za ženske, pa tudi za druge skupine. Ta direktiva bi morala biti spodbuda za izboljšanje nacionalne zakonodaje, predvsem v državah, kot je moja, kjer je potreben preobrat.

 
  
MPphoto
 

  Manfred Weber, v imenu skupine PPE-DE.(DE) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, komaj si še upam prevzeti besedo na tem mestu; glede na splošno ozračje na tem zasedanju, si komaj še upam postavljati vprašanja. Seveda smo vsi proti diskriminaciji, ampak človek si kar ne upa vprašati, kakšno pot ubiramo tukaj, ker se boji, da ga bodo potisnili v kot.

Gospe in gospodje, o cilju se vsi strinjamo in bil bi vesel, če bi se lahko vzdržali drugačnih namigov. To, o čemer razpravljamo, je pot do tega cilja, in to bi morala biti legitimna tema razprave, tudi v Skupini Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov.

Najprej imam vprašanje za komisarja: ker stara direktiva, torej obstoječa protidiskriminacijska direktiva, še ni bila prenesena v države članice – proti desetim državam članicam namreč potekajo postopki za ugotavljanje kršitev –, se moramo resno vprašati, zakaj nam je treba to direktivo spreminjati, ko vendar še ni bila niti prenesena. Je to dovolj resno vprašanje, ki ga lahko postavimo? Zato je ponovna predložitev te zadeve odboru dejansko argument, ki bi ga tukaj morali imeti možnost sprožiti.

Tudi pri drugem vprašanju lahko govorimo o vsebini. Na primer, postavlja se vprašanje, zakaj se cerkve, ki so bile tesne partnerke levičarjev, ko je šlo za zaščito beguncev, zdaj obračajo na nas. Cerkve, ki so nekoč bile vaše partnerke, zdaj prihajajo k nam in pravijo, da imajo težave z določenimi deli besedila. Ko ljudje iz medijev, časopisne hiše, pridejo k nam in nam rečejo, da imajo vprašanja, bi morali ta vprašanja tudi resno obravnavati. Ko govorimo o družinah, nam komisar pove, da državam članicam ne želi ničesar vsiljevati, a seveda je to, kar počnemo s to direktivo, usklajevanje skozi zadnja vrata. Seznam se nadaljuje. Omeniti bi bilo mogoče različne argumente, ki so v naši skupini razlog za zaskrbljenost, precejšnjo zaskrbljenost. Te stvari je mogoče omeniti, četudi se ena izmed njih nanaša na boj proti diskriminaciji.

Levičarji v tem Parlamentu so danes zelo zadovoljni sami s seboj, saj ponovno oblikujejo novo zakonodajo o številnih točkah. Zato bi nam moralo biti omogočeno, da se vprašamo, ali bo na koncu zakonodajni pristop tudi dejansko prinesel veliko novih koristi ljudem, ki jih poskušamo zaščititi. So tudi druge temeljne vrednote, ki bi jih bilo treba upoštevati: na primer, če želimo vključiti zasebne pogodbe, kot to želi Skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu – ne samo komercialne, temveč tudi zasebne – nam mora biti omogočeno, da se vprašamo, če ni tudi svoboda sklepanja pogodb pomembna temeljna vrednota, ki bi jo v Parlamentu morali ščititi.

Skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov nasprotuje diskriminaciji in si bo vedno prizadevala za boj proti njej, vendar ji mora biti omogočeno, da v tem Parlamentu razpravlja o načinu, kako to storiti.

 
  
MPphoto
 

  Emine Bozkurt, v imenu skupine PSE.(NL) Jutri bomo imeli edinstveno priložnost, da naredimo zgodovinski korak v boju proti diskriminaciji: da torej temu pojavu rečemo „ne“. Trenutno imamo dejansko dokaj čudno situacijo, saj obstajajo razlike v zaščiti pred diskriminacijo. Za dejstvo, da protidiskriminacijska zakonodaja nudi zaščito izven delovnega mesta temnopoltim homoseksualcem pred diskriminacijo na podlagi barve kože, ne pa tudi na podlagi spolne usmerjenosti, ni primernega pojasnila.

Jutri bomo lahko pokazali, da Evropski parlament ne dopušča več diskriminacije na podlagi starosti, invalidnosti, spolne usmerjenosti ali verskega prepričanja. Evropa je navsezadnje tukaj za vsakogar. Nesprejemljivo je, da se nekoga, ki želi najeti avto ali nepremičnino, zavrne zaradi njegove ali njene vere. Poleg tega bi bilo invalidom v vozičkih treba omogočiti, da uporabljajo bankomate oziroma da imajo enak dostop do vlakov in postaj kot vsi drugi. Ni primernega pojasnila, zakaj banka omogoča nekomu, ki je starejši od 65 let, da je več tisoč evrov v minusu, obenem pa mu ne dovoli najeti skromnega posojila. Vsi se počasi staramo in če malo pomislimo, bo kmalu vse to doletelo tudi nas.

Razlike v mnenjih niso pripomogle k enostavnim pogajanjem, vendar smo lahko ponosni na rezultat, ki ga je ustvaril Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve – h kateremu so se v tistem času zavezale celo vse stranke. Predlog je sprejemljiv in realen. Potrebne bodo prilagoditve, da bi se na primer invalidom omogočil dostop do blaga in storitev, vendar to pomeni, da bodo lahko spet aktivno udeleženi v družbi. Te prilagoditve ne bodo ustvarile nesorazmernega naknadnega bremena, upoštevana pa je bila tudi dobra časovna omejitev za izvršitev. Prilagoditev ni treba izvršiti takoj; od držav članic ne pričakujemo, da še isti trenutek obnovijo svoje železniške postaje. Kar od držav članic zahtevamo, je, da začnejo takoj upoštevati dostopnost za invalide v prihodnjih oblikah gradenj in prevoza.

Poleg tega ne morem dovolj poudariti, kako pomembno bo to poročilo za evropske državljane – saj gre v njem dejansko samo za ljudi. Ne smemo pozabiti, da si v skladu z Evrobarometrom 87 % Evropejcev želi, da se sprejmejo ukrepi glede podlag za diskriminacijo na podlagi te direktive. To vključuje tudi vaše volivce, gospod Weber. Naša skupina, Skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu, je navdušena nad predlogi za reševanje problema raznovrstne diskriminacije, ki je zdaj del tega poročila.

Si lahko predstavljate, da se temnopolta invalidka v vozičku lahko počuti kot žrtev diskriminacije? Zelo malo držav je seznanjenih s konceptom raznovrstne diskriminacije. V večini primerov bi pri poročanju o vrsti diskriminacije ta ženska morala izbirati med možnimi podlagami za diskriminacijo. Možno je, da je več podlag medsebojno povezanih in da ni samo ene podlage za diskriminacijo te ženske. Zato ji mora biti dana priložnost, da vloži pritožbo in prejme zadoščenje in pravico. Zato pozivam Parlament, da ohrani te pomembne določbe.

Gospe in gospodje, prosila bi vas, da podprete to direktivo. To bo Parlamentu omogočilo, da jasno in nedvoumno pove, da diskriminacije ni več mogoče dovoljevati in da so po mnenju Parlamenta pravice vseh državljanov enako pomembne. Naredimo torej ta korak.

 
  
MPphoto
 

  Sophia in 't Veld, v imenu skupine ALDE. – (NL) Gospod predsednik, na začetku bi želela še sama izreči iskreno pohvalo in zahvalo poročevalki, ki je opravila izjemno delo. Moja skupina je navdušena, da je predlog direktive končno pred nami, in sicer skoraj pet let potem, ko je to obljubil gospod Barroso. Diskriminacija je v nasprotju z evropskimi pogodbami, Listino o temeljnih pravicah Evropske unije in Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic. Vendar pa pogodbe, konvencije in slovesne deklaracije bolj malo koristijo na sodišču. Evropski državljani morajo dobiti instrument za izvajanje svojih pravic.

To, in ne mlečne kvote ali pravila javnih naročil ali strukturni skladi, je smisel Evropske unije, gospod Weber: evropsko območje, kjer je vsak svoboden, da si uredi svoje življenje, kakor sam želi. Enotno evropsko območje, v katerem so vsi enaki pred zakonom, uživajo enake možnosti v družbi in se z njimi spoštljivo ravna. Sama direktiva za to ne bo dovolj, je pa predpogoj. Ta direktiva govori o Evropi kot skupnosti vrednot, o vrednotah pa se 27 vlad ne more pogajati v okviru običajnega trgovanja z nacionalnimi interesi. Vrednote določamo skupaj kot državljani, v okviru odprte razprave, Evropski parlament pa je pravi prostor za to.

Da, gospod Weber, nekatera področja so zelo občutljiva, zlasti kadar gre za spolno usmerjenost in vero. Vendar pa smo odgovorni za vse naše evropske državljane in ne moremo dovoliti, da bi se Evropa spremenila v Živalsko farmo: „Vsi Evropejci so enaki, vendar so nekateri bolj enaki od drugih“. Svoboda vere in vesti sta temeljni pravici, za kateri bi se borila na barikadah. V svobodni Evropi mora imati vsak svobodo do lastnega prepričanja. Prav to je temelj demokracije. Vendar pa se svobode vere ne sme zlorabljati za diskriminacijo drugih.

Včeraj je Agencija Evropske unije za temeljne pravice objavila svoje drugo poročilo o homofobiji v Evropi. Sramota je, da se mora v letu 2009 na milijone ljudi v Evropi samo zaradi svoje spolne usmerjenosti še vedno bati diskriminacije, sovraštva, nasilja in celo umorov. Gospoda Webra lahko pomirim, da so zakoni o sklenitvi zakonske zveze še vedno pod pristojnostjo države in bodo tam tudi ostali; ta direktiva tega ne spreminja. Vendar je prepoved sklenitve zakonske zveze zaradi vere, rase ali spolne usmerjenosti v Evropi 21. stoletja anomalija. Mnogi ljudje mislijo, da je popolnoma sprejemljivo, da vlade prepovejo sklenitev zakonske zveze ali partnerstvo med dvema odraslima osebama istega spola. Vendar, ali bi se nam zdelo sprejemljivo, če bi – kot se je dogajalo v preteklosti – vlade prepovedovale tudi sklenitev zakonske zveze med židi in nežidi, katoliki in protestanti, temnopoltimi in belci? To je nesprejemljivo.

Gospe in gospodje, pozivam vas, da podprete to poročilo, kajti to bo v interesu državljanov, ki jih vsi skupaj predstavljamo. Kompromisi niso idealna rešitev za nikogar, tudi za nas ne; vendar presežimo sami sebe, kot je rekla gospa Buitenweg.

Na koncu bi želela pozvati tudi Svet, naj upošteva priporočila Parlamenta. Res je, da ima vsaka država članica svoje probleme, vendar je Evropski parlament pokazal, da je razlike mogoče premostiti in da se lahko strinjamo o pravicah za vse evropske državljane.

 
  
MPphoto
 

  Konrad Szymański , v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, Evropska komisija meni, da ta predlog ne želi spreminjati zakonodaje o sklenitvi zakonske zveze ali posvojitvene zakonodaje v državah članicah. Komisija trdi, da ne želi spreminjati pravnega položaja Cerkve in verskih teles, ki so vključena v vzgojo in izobraževanje.

Poročilo gospe Buitenweg te omejitve v vseh pogledih ignorira. V predlogu spremembe 50 ruši zagotovila za nacionalne zakone o družini in posvojitvah. S predlogi sprememb 12, 29 in 51 poročilo predstavlja napad na svoboščine verskih izobraževalnih ustanov. Predlog spremembe 52 poročila ruši zagotovilo za svobodo samih verskih skupnosti v državah članicah. Povsem jasno je, da evropska levica želi skrčiti evropsko integracijo na eno samo vprašanje. Pravzaprav je obsedena z vsiljevanjem najnovejših zahtev homoseksualcev z vsemi mogočimi sredstvi. To je do zdaj najresnejši napad na verodostojnost tega Parlamenta.

 
  
  

PREDSEDSTVO: GOSPOD DOS SANTOS
podpredsednik

 
  
MPphoto
 

  Raül Romeva i Rueda, v imenu Skupine Verts/ALE. – (ES) Gospod predsednik, vztrajati moram na enem temeljnem dejstvu. Evropski projekt bo verodostojen samo, če bo Evropa razumljena kot prostor, v katerem je vsaka vrsta diskriminacije preovedana z zakonom. To je temelj današnje razprave.

Zato je presenetljivo, da nekateri moji kolegi poslanci, ki v vseh drugih razpravah nastopajo tako proevropsko, postanejo popolnoma antievropski, ko gre za pravice in svoboščine.

Te drže ne moremo dopustiti. Nesprejemljivo je, da danes v Evropski uniji še kdor koli trpi zaradi diskriminacije na podlagi istospolne zveze, invalidnosti, starosti ali zato, ker njegovo prepričanje ali vera nista v skladu s prepričanjem ali vero večine, kar je bilo tudi omenjeno. To ni Evropa, v kateri želim živeti, zagotovo pa to ni Evropa, za katero si vsak dan prizadevam, tako znotraj kot zunaj tega Parlamenta.

Zato menim, da je bil predlog za direktivo potreben. V svoji zasnovi in načelih je dober. Mogoče ni tak, kot bi ga izdelal jaz ali mnogi izmed nas, vendar je dobra izhodiščna točka. Upam, da bo jutri večina podprla poročilo gospe Buitenweg, kot to nameravam storiti tudi sam, saj verjamem, da gre za ustrezen tok dejanj. Z veliko nestrpnostjo pričakujem tudi sprejetje druge točke, ki obravnava izvajanje ali ponovno izvajanje člena 7(2). To je jamstvo za temeljno vprašanje: da je treba vsem združenjem in organizacijam, ki delajo na protidiskriminacijskem področju, tudi dovoliti, da predstavljajo in branijo žrtve diskriminacije. Ne smemo pozabiti, da so te osebe pripadniki najranljivejših skupin, zato moramo imeti zagotovilo, da jih bo mogoče predstavljati in ustrezno braniti.

 
  
MPphoto
 

  Sylvia-Yvonne Kaufmann, v imenu skupine GUE/NGL. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej bi se želela zahvaliti naši poročevalki, gospe Buitenweg, za ves njen trud. Ta zadeva je bila v njenih rokah še posebej na varnem.

Parlament že več let poziva k tej direktivi, kar dejansko pomeni, da je njeno sprejetje pred koncem tega parlamentarnega mandata temeljnega pomena. Obenem je izredno pomembno, da Komisija čimprej predstavi predlog za boj proti diskriminaciji na podlagi spola, da bi se končno odpravila obstoječa hierarhija oblik diskriminacije. V zvezi z vsem drugim ne morem, da ne bi izrazila presenečenja, da v predlogu spremembe 96 Skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov poskuša iz področja uporabe direktive odstraniti diskriminacijo na podlagi prepričanja. Gospe in gospodje iz skupine PPE-DE, ali vam moramo res poudariti, da je pravna podlaga, na kateri sloni predlog direktive – in sicer člen 13 Pogodbe ES – uzakonjena že od začetka veljavnosti Amsteramske pogodbe leta 1999, pred 10 leti? Ali vas moram spomniti, da se vse podlage diskriminacije, navedene v členu 13, brez izjeme štejejo za enake? Poleg tega, gospe in gospodje iz skupine PPE-DE, ni mogoče, da bi spregledali, da člen 10 Listine EU o temeljnih pravicah vero in prepričanje vsakega posameznika šteje za enakovredni.

Veste, gospod Weber iz stranke CSU, vaše argumente sem res slišala, ampak moram reči, sam Bog ve, da so predpotopni. Vaš predlog spremembe 81, ki zavrača celotno direktivo, spremlja dokaj iskreno cinično opravičilo, in sicer, da naj bi prenos direktive ustvaril preveč birokracije. Veste, gospod Weber, nikakor ne morem razumeti teh poskusov, da se ljudem odrečejo njihove pravice, zlasti pa s takšnim opravičilom, zato upam, da bo vaš predlog spremembe 81 na jutrišnjem glasovanju na plenarnem zasedanju jasno zavrnjen. EU mora končno narediti še en korak v smeri k boju proti diskriminaciji v naši družbi.

 
  
MPphoto
 

  Johannes Blokland , v imenu skupine IND/DEM.(NL) Gospod predsednik, ta Parlament se zavzema za državljanske svoboščine, med katerimi je tudi svoboda izobraževanja. Pomembna svoboda je svoboda staršev, da izberejo šolo za svoje otroke. Krščanske šole in ustanove v moji državi se namenoma odločajo za politiko sprejema, ki je v skladu z identiteto njihove šole.

Nizozemska dopušča prostor za politiko sprejema, ki je v skladu s temeljnimi načeli šole. Lahko se določijo zahteve, ki so potrebne za uresničitev namena in temeljnih načel šole. Starši lahko izberejo šolo, ki je vestna v tem smislu in ki resno jemlje Sveto pismo. Gre za razširitev svobode vere, ki spoštuje prepričanje staršev v zvezi z interesi za izobrazbo njihovih otrok.

Vendar pa predloga sprememb 29 in 51 šolam omejujeta svobodo do takšnih izbir na podlagi načela, poleg tega pa se tudi strinjam z gospodom Webrom in drugimi. Ta predlog ni v skladu z načelom subsidiarnosti. Poleg upravnih problemov menim, da je to samo po sebi zadosten razlog za zavrnitev predloga Komisije. Zato poročila gospe Buitenweg ne bom podprl. Upam, da lahko tudi druge skupine vidijo, da to predstavlja resno kršitev svoboščin naših državljanov. Vsakdo, ki ceni svobodo izbiranja, ki jo imajo starši, ne bo dovolil, da se ta svoboda omeji.

 
  
MPphoto
 

  Frank Vanhecke (NI).(NL) Gospod predsednik, poročila o protidiskriminacijskih direktivah sprožajo najslabše v tem Parlamentu; to je še zlasti žalostno, ker pogosto vsebujejo veliko dobrih predlogov in idej, na primer, kako pomagati invalidom. Vendar pa to bistveno ne spremeni ničesar.

Predlog spremembe gospoda Webra, torej predlogu spremembe 81, dejansko navaja bistvo; ta predlog Komisije ni dober. Zato ga je treba zavrniti, ne samo ker ustvarja veliko preveč birokracije, temveč predvsem zato, ker v svojem bistvu krši načelo subsidiarnosti. Žal vsi vemo, da za to spremembo ni upanja, saj ta Parlament nikoli ne izpusti priložnosti, da lahko pokaže svojo najbolj politično korektno stran, in se vedno odloči še za več birokracije in več postopkov odločanja, kar je za evropske državljane popolnoma nerazumljivo.

Poleg tega, poleg kršenja načela subsidiarnosti, to poročilo vsebuje tudi številne predloge, ki so v čistem nasprotju z osnovnimi demokratičnimi načeli in načeli pravne države. Eden takšnih primerov je predlog spremembe 54. Medtem ko ima celotno poročilo toliko opraviti z nediskriminacijo ljudi, ta sprememba zagovarja diskriminacijo na podlagi politično nekorektnega prepričanja – vendar pa je na koncu to tisto, kar je namen številnih drugih vidikov tega poročila.

Skrita v katalogu visokih načel in lažnih dobrih namer, preži judicializacija politične korektnosti. Ne gre torej za protidiskriminacijske ukrepe, temveč zelo pogosto za pristne usta zapirajoče zakone, ki še bolj spodkopavajo svobodo izražanja in še bolj krepijo nekakšen teror naprednega mnenja. Temeljno vprašanje je in ostaja še naprej: kaj zaboga ima to opraviti z Evropo. Pustite vendar državam članicam, kar je njihovega.

 
  
MPphoto
 

  Hubert Pirker (PPE-DE).(DE) Gospod predsednik, gospod komisar, včasih, ko se Evropska unija zdi kot preveč navdušena za ureditev in je zaradi tega popolnoma upravičeno deležna tudi kritik, nas lahko vse to skupaj čisto enostavno odpelje do poročil, kakršno je to, o katerem razpravljamo zdaj.

Kljub temu da podpiram realne ukrepe za boj proti vseh oblikah diskriminacije, moram izraziti tudi kritiko nekaterih točk, o katerih tukaj razpravljamo, saj te preprosto niso upravičene in ne bodo imele želenega učinka.

Nesprejemljivo je, da je, kot je bilo že navedeno, verske šole mogoče tožiti, če zavrnejo učitelje druge vere ali učitelje, ki niso verni, ali da je mogoče tožiti zavarovalnice, zato ker so opravile oceno tveganja, katere rezultat je ločevanje na podlagi starosti ali spola, ali da obstaja nevarnost, da bo treba prav vse stanovanjske zgradbe graditi brez ograj. Da, gospe in gospodje, to je smer, v katero gremo; invalidov ne bomo več podpirali, stanovanj pa si ne bo več nihče mogel privoščiti. Stanovanja, ki si jih nihče ne more privoščiti, namesto pomoči invalidom – to zagotovo ne more biti naš cilj, za katerega si tukaj prizadevamo. Tu je tudi kritika obrnjenega dokaznega bremena. Če samo pomislim, da bi proti meni kot poslancu Evropskega parlamenta s 25 prosilci za mesto asistenta, lahko sprožili postopek samo zaradi navidezne diskriminacije ali občutka diskriminacije, bi prišlo do tega, da enostavno ne bi mogel več delati, temveč bi porabil ves svoj čas za bojevanje z dokazi, ki bi jih moral predložiti samo zato, ker obstaja nek občutek, četudi nisem povzročil nikakršne diskriminacije.

Poleg vsega tega obstaja v mnogih izrazih nejasnost. V celoti je ta seznam, ki je bil objavljen, predhodnik te direktive, ki začenja razprave o tem, ali smemo še naprej uporabljati „gdč.“ in „ga.“ oziroma ali bi se morali znebiti vseh besed, ki bi lahko bile diskriminatorne.

Gospe in gospodje, nekatere stvari, ki se tukaj zahtevajo, so preprosto nesmiselne, zato tega poročila ne bom podprl.

 
  
MPphoto
 

  Martine Roure (PSE).(FR) Gospod predsednik, najprej bi se rad zahvalil naši poročevalki, predvsem za delo, ki ga je opravila, in za rezultat, ki je bil končno dosežen.

Naš temelj je člen 13 Pogodbe in poudariti moram, da države članice lahko zagotovijo višjo raven zaščite. Gre samo za vprašanje minimalnih standardov, na podlagi te nove direktive pa, to je treba jasno povedati, ni mogoče znižati obstoječe raveni zaščite v posameznih državah članicah. Natančneje, to je zato, ker imajo nekatere države članice zelo visoko raven zaščite; takšni primeri dejansko obstajajo.

Svoboda pred diskriminacijo je temeljna pravica vseh, ki živijo v Evropski uniji. Vendar pa se zavedamo, da se diskriminacija vse prepogosto pojavlja, bodisi zaradi videza človeka ali preprosto zaradi njegovega priimka.

Kar zadeva invalide, moramo poskrbeti, da jih nihče več ne bo diskriminiral zato, ker so na vozičku, kajti dostop do mnogih prostorov je prepogosto težak. Izboljšanje evropske zakonodaje je predpogoj za boj proti diskriminaciji – ponavljam, je predpogoj. To zakonodajo potrebujemo.

Naši otroci so žrtve diskriminacije že od zgodnjega otroštva, kar jih travmatizira, in pogosto nosijo breme te diskriminacije s seboj še celo življenje. Posebej vas moram opozoriti na raznovrstno diskriminacijo. Komisija tega ni vključila v svoj predlog. Zato predlagamo natančno opredelitev teh vrst diskriminacije.

Bistveno je, da okrepimo zakonodajo, da bi začelo enako obravnavanje veljati ne glede na razlike. Zato prosimo države članice, da sprejmejo ukrepe za spodbujanje enakega obravnavanja in enakih možnosti ne glede na vero, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost.

Za konec moram dodati, da upamo, da bomo v letu 2010 dobili predlog Komisije, ki bo diskriminacijo na podlagi spola postavila na isti temelj, saj bi s tem naredila konec hierarhiji pravic.

 
  
MPphoto
 

  Gérard Deprez (ALDE).(FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, kot že vsi pred menoj, bi se tudi sam želel najprej zahvaliti našima poročevalkama, gospe Buiteneweg in gospe Lynne, za izjemno delo, ki sta ga opravili v okviru – kar želim posebej poudariti – okrepljenega sodelovanja.

Čeprav se sam v celoti strinjam s splošnim stališčem, ki ga zagovarja gospa Lynne, bi želel čestitati gospe Buitenweg za poznavanje zadeve, odprtost in spravni duh, ki ga je pokazala v razpravi v našem odboru in kar se je končalo s poročilom, ki je uravnovešen in ki bi ga lahko podprla velika parlamentarna večina. Upam, da bo uspešna in da radikalnejši elementi na eni strani in verjetno včasih tudi na drugi ne bodo uspeli vplivati na izid glasovanja.

V tem smislu – in dovolite mi, da poudarim, da sam nisem znan kot levičarski fanatik – moram reči, da sem presenečen in osupel nad spremembo, ki jo je predložil naš kolega poslanec gospod Weber, ki ga spoštujem, skupaj z nekaj drugimi poslanci. Gospod Weber, poslušal sem vaš govor in niti eden izmed argumentov, ki ste jih uporabili, po mojem mnenju nima nikakršne intelektualne podlage. To, o čemer ste govorili, so fantazije in ne utemeljitve.

Če človek prebere utemeljitev vaše spremembe, je lahko samo osupel nad njeno šibkostjo: boj proti diskriminaciji namreč zavrača zaradi strahu pred preveč birokracije. S tem ko poskušate ta predlog spremeniti v spor med levimi in desnimi, kažete svojo zmoto. Pri boju proti diskriminaciji ne gre za desne ali leve, gre za človeštvo in spoštovanje temeljnih pravic.

(Aplavz)

Zato upam in verjamem, da boste jutri poraženi.

 
  
MPphoto
 

  Sebastiano (Nello) Musumeci (UEN).(IT) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, vsaki pobudi, katere namen je boj proti kakršni koli diskriminaciji, je treba dati podporo. Zadnji statistični podatki kažejo, da imamo v Evropi, kjer je družna tako napredovala, manjši del državljanov, ki pravijo, da so bili žrtve diskriminacije. Torej ne more nihče ostati nevtralen. Vendar pa je ta koncept sam po sebi tako širok in abstrakten, da potrebujemo nekaj pojasnil.

Brez poseganja v temeljne človekove pravice, ki so nesporne, moramo priznati suverenost vsake države članice, da sprejema zakone v skladu s prastarimi tradicijami, civilizacijami in kulturami. Pri tovrstnem posegu gre skoraj vedno za varovanje identitete prebivalstva. Naj vam opišem primer, ki se nanaša na spolno usmerjenost: to je sicer moje mnenje, sem pa prepričan, da je treba človekovo dostojanstvo zagotoviti ne glede na spolno usmerjenost. Homoseksualnost je izbira, ki se tiče zasebne sfere, in se je v nobenem primeru ne sme kaznovati: vendar pa se je tudi ne sme ščititi. Svoboda mnenja: kje se začne zaščita pred neposredno in posredno diskriminacijo in kje se konča? Svoboda vere: v šoli moje nečakinje letos prvič niso igrali božične igre. Ravnatelj jo je prepovedal, ker so prisotni tudi otroci drugi ver. Ker je božična igra bolj prikaz neke kulture kot vere, je v želji, da bi se preprečila ena oblika diskriminacije, po mojem mnenju s tem bila ustvarjena druga. Spoštovanje vere drugih ljudi, gospod predsednik, ne pomeni, da se moramo sramovati svoje!

Zato – in s tem bom končal – se bojimo, da se ta predlog direktive bolj nagiba k nepotrebni obratni skrajnosti, zdravilo pa se lahko izkaže kot bolj škodljivo od izvirnega problema.

 
  
MPphoto
 

  Elisabeth Schroedter (Verts/ALE).(DE) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, ta direktiva končno izpolnjuje vrzeli protidiskriminacijske zakonodaje in Evropski uniji omogoča, da izpolni svoje mednarodne obveznosti na področju varstva človekovih pravic, kakor tudi obveznosti na podlagi Konvencije ZN o pravicah invalidov.

Gospe in gospodje iz Skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov: vaši argumenti proti direktivi so populistični in zavajajoči. Kdo vam daje pravico, da invalidom odrekate neomejen dostop do izobraževanja, ali da starejšim ljudem odrekate enako obravnavo pri zavarovanjih in finančnih storitvah? Kako si predstavljate človečnost?

Neomejena vključenost v družbi je človekova pravica in prav zaradi tega se bomo borili za to direktivo in za enake možnosti za vse. Menim, da je povsem nehumano, da od žrtev diskriminacije zahtevamo, da diskriminacijo dokažejo. Gospe in gospodje iz skupine PPE-DE, če boste izbrisali obrnjeno dokazno breme, boste spravili v nevarnost osnovno pravico nekaterih skupin do zaščite lastnega človekovega dostojanstva, to pa je za nas nesprejemljivo. V boju proti diskriminaciji želimo enakost za vse in Zeleni se bomo za to tudi borili. Ne bomo dovolili, da bi človekove pravice postale igrača populističnega širjenja preplaha. Že zdaj lahko napovem, da boste jutri izgubili; večina v tem Parlamentu bo namreč človekovo pravico do zaščite pred diskriminacijo podprla. V to sem prepričana.

 
  
MPphoto
 

  Jim Allister (NI). - Gospod predsednik, poročila in te predlagane direktive ne bom podprl, in sicer iz treh razlogov. Prvič, ne strinjam se z mnenjem, da bi zakone o teh zadevah morala sprejemati EU in ne nacionalne vlade, saj verjamem, da vsaka država članica lahko sama najbolje odloči, ali mora takšno zakonodajo še okrepiti ali ne. Če nikjer drugje, bi tukaj moralo iti za subsidiarnost.

Moj drugi razlog je, da bi lahko nadlegovanje kot nov prekršek dejansko povzročilo zaskrbljujoče oženje pravic, povezanih s svobodo govora in svobodo vere, zlasti pri tistih, ki razglašajo krščansko sporočilo.

Kristjani, ki poučujejo evangelij, zlasti na javnem mestu, ljudem druge vere, ki bi jih to lahko žalilo in bi trdili, da gre za napad na njihovo dostojanstvo, bi lahko ta zakon kršili. Podobno bi obramba in spodbujanje svetopisemskega pristopa k dvospolni zakonski zvezi lahko pravdarskim aktivistom, ki zagovarjajo pravice gejev omogočilo, da se sklicujejo na nadlegovanje.

Tretji razlog je, da so ukrepi v direktivi nesorazmerni in neprimerno uravnoteženi. S tem je tiskar krščanske vere na primer prisiljen sprejeti naročilo za tiskanje materiala, ki žali njegova verska čustva, namesto da bi mu bilo omogočeno, da svoj posel opravlja po svoji vesti.

Brez temeljnih izravnalnih mehanizmov bo ta direktiva postala instrument, ki v resnici povzroča diskriminacijo. Zato je to po mojem mnenju nepotrebna direktiva, ki krši temeljne pravice predvsem vernih ljudi in ljudi z vestjo, ter opisuje vse tisto, kar je pretirano, vsiljivo in svojeglavo v EU.

 
  
MPphoto
 

  Nicolae Popa (PPE-DE). (RO) S pobudo Komisije po razširitvi uporabe načela enakega obravnavanja tudi na drugih področjih družbenega življenja z uporabo globalne direktive, ki prepoveduje diskriminacijo izven delovnega mesta na podlagi invalidnosti, starosti, vere ali prepričanja in spolne usmerjenosti, bi se načeloma moral dokončati protidiskriminacijski zakonodajni paket. Uvedba koncepta raznovrstne diskriminacije in posebna pozornost, namenjena pravicam invalidov, pomenita korak naprej.

Vendar pa je ta predlog direktive občutljiva in sporna tema. To zakonodajno besedilo mora ohraniti ravnovesje med pristojnostmi Evropske unije in pristojnostmi držav članic tako, da jasno opredeli področje uporabe. V področje uporabe predloga direktive se ne sme vključevati vidikov družinskega prava, vključno z osebnim stanjem, reproduktivnimi pravicami in pravicami do posvojitve, kar je dejstvo, ki ga mora zakonodajno besedilo pojasnjevati. Uporaba institucije zakonske zveze ne more biti sprejeta na noben drug način kot v krščanskem smislu. Za druge oblike partnerstev je mogoče najti drugo pravno sprejeto oznako.

Načelo subsidiarnosti je treba upoštevati tudi pri vidikih, ki so povezani z izobraževalno vsebino in organiziranjem nacionalnih izobraževalnih sistemov, kar vključuje tudi konfesionalne šole. Evropska ljudska stranka je spodbujanje raznolikosti vedno podpirala kot pomemben cilj Evropske unije in boja proti diskriminaciji. Na žalost besedilo vsebuje določbe, ki so z vidika religiozne doktrine nesprejemljive.

Paradoksno je, kako levica želi diskriminirati na ta način. V resnici sem diskriminiran jaz, in to samo zato, ker iskreno verjamem v Boga.

 
  
MPphoto
 

  Michael Cashman, (PSE) . Gospod predsednik, razprava je prav res zanimiva in bila bi smešna, če ne bi bila tako tragična. Večji del nasprotovanja, ki sem ga slišal danes popoldne, je po mojem mnenju iskreno v občutkih in prepričanju, vendar ne temelji na dejstvih in ne temelji na besedilu, ki je pred nami. Nič v tem poročilu ne ruši subsidiarnosti ali sorazmernosti. Če bi bilo to res, bi Svet ministrov to odpravil. Zato vas pozivam, tudi zdaj, da glasujete za in Svetu ministrov omogočite, da stori pravo stvar, da bi zagotovil popolno sorazmernost poročila in da bi se spoštovala subsidiarnost.

Gospod Weber, Evropa se je rodila iz vrednot na podlagi Druge svetovne vojne - odločenosti, da nikoli več ne pogledamo stran, medtem ko je ta ali kakšna druga skupina posameznikov tarča ali grešni kozel in kot takšna konča v koncentracijskih in delovnih taboriščih. Odločenosti, da ne bo nikakršne hierarhije zatiranj. Na žalost pa vi želite Evropo, ki ne temelji na teh spodobnih vrednotah, nočete Evrope, ki verjame v načelo, da se vsi ljudje rodijo enaki, in ki to načelo spoštuje. Tisti, ki temu nasprotujejo, morajo svoji vesti, svoji veri in svojim volivcem odgovoriti, zakaj menijo, da je treba določene ljudi obravnavati drugače od drugih, da torej ne morejo imeti enakosti.

Tukaj stojim srečen, kot gej – in če sem se odločil, da bom gej, kaj ni torej zanimivo, da se potem nekdo drug tudi očitno odloči, da bo heteroseksualec – in se borim za enakost, ne samo za geje in lezbijke in biseksualce in transseksualce, temveč za vse ljudi, in sicer na podlagi njihove starosti, vere, prepričanja, spola, vsega, kar se šteje za drugačno in kar bi se lahko izrabilo za to, da se jim ta enakost odvzame. Menim, da lakmusov test vsake civilizirane družbe ni v tem, kako obravnavamo večino, ki jo, ne boste verjeli, sestavlja toliko različnih manjšin. Lakmusov test vsake civilizirane družbe, kot vam bodo povedali poslušalci na galeriji za obiskovalce, ni v tem, kako obravnavamo večino, temveč kako obravnavamo manjšino in nekatere države članice pri tem na primer na žalost manjkajo.

Shakespeare je dokaj genialno napisal: „zlo, ki ga je človek storil, ga preživi; pogosto pa njegova dobra dela pokopljejo z njegovimi kostmi“. Zazrite se vase, predstavljajte si, da ste vi tisti, ki je drugačen – ki je druge vere, drugačnega prepričanja, drugačne starosti, drugačne spolne usmerjenosti – ali bi bilo prav, da bi vam odvzeli vaše človekove pravice? Odgovor mora biti „ne“. Zdaj je priložnost, da ta Parlament stori, kar je prav, kar je pravično in kar je dobro.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Na tem mestu v razpravi bo govoril gospod Špidla. Razloge, zaradi katerih mora to storiti, bo sam najbolje pojasnil. Zato mu takoj dajem besedo.

 
  
MPphoto
 

  Vladimír Špidla, član Komisije. – (CS) Čez nekaj minut se moram udeležiti pogajanj o Direktivi o delovnem času in gotovo se boste strinjali, da je to tema, ki se je ne smem izogniti.

Gospe in gospodje, poslušal sem razpravo o poročilu in moram reči, da sem se nekoliko čustveno odzval, saj izraža temeljne elemente in velikansko globino problema. Temeljno vprašanje je, kaj ta direktiva brani? Ta direktiva brani človekovo dostojanstvo. Ne moremo sprejeti, da je diskriminacija na podlagi invalidnosti kakor koli manj žaljiva za človekovo dostojanstvo kot na primer diskriminacija na podlagi starosti. Govorimo o človekovem dostojanstvu in to je enako za vse.

Moram reči, da je ta direktiva, kakršna je bila predložena Komisiji, direktiva, ki je nastala ogransko, ki se je razvila iz poglobljene razprave v Parlamentu in neštetih razprav na ravni Komisije, zato je to direktiva, ki je dobro premišljena in ki izraža trden in jasen pristop k vrednotam.

V razpravi je bilo rečeno tudi, da nediskriminacija temelji na vrednotah, ki smo jih začeli uporabljati in ki smo se jih zavedli po Drugi svetovni vojni. Ne glede na to, ali je res, da smo se začeli po Drugi svetovni vojni globlje zavedati pomena in sestavne teže nekaterih vrednot ali ne, imajo te vrednote zelo globoke korenine v zgodovini. V starih časih ni bilo nobenega koncepta enakosti človeka – ta je bil prvič oblikovan v krščanski religiji. Dobro se spominjam ene enciklike ali papeževe bule iz 9. stoletja z naslovom Oriente iam sole, v kateri je bilo jasno zapisano: mar ni res, da sonce sije enako na vse? Od tega trenutka je ta ideja odmevala v vsej zgodovini.

Seveda so se v razpravi pojavila številna vprašanja, ki so tehnične narave ali na videz manj pomembna od vprašanj, o katerih smo pravkar govorili. Rad bi rekel nekaj besed tudi o tem. Prvo vprašanje se je nanašalo na ustvarjanje nesmiselne dodatne birokracije. Mislim, da je to mogoče ovreči iz enega preprostega razloga. Direktiva ne zahteva novih struktur niti novih birokratskih teles. Direktiva samo razširja uporabo tega, kar že obstaja, zato na noben način ne ustvarja več birokracije.

Nekdo je odprl tudi vprašanje subsidiarnosti. Vprašanje je bilo izredno skrbno preučeno, saj pomeni temeljno vprašanje. Člen 13 Pogodbe je jasen. Opredeljuje trdno pravno podlago, direktiva, ki izhaja iz te pravne podlage, ne more biti v nasprotju z načelom subsidiarnosti.

Drugo temeljno načelo te direktive je na primer vprašanje o prenosu dokaznega bremena. To vprašanje je bilo rešeno že v prejšnjih direktivah, zato tudi tukaj ne odkrivamo nič novega. Vendar pa bi želel o dokaznem bremenu nekaj povedati. Cilj te direktive je povečati zmožnost posameznikov, da se branijo – to je temeljni cilj. To pa brez prenosa dokaznega bremena ne bi bilo mogoče. Ne glede na dejstvo, da je v številnih pravnih sistemih dokazno breme že preneseno iz veliko manj pomembnih razlogov ali iz razlogov primerljivega pomena. Klasični primer prenosa dokaznega bremena je tako imenovana domneva očetovstva, obstaja pa še več primerov.

V razpravi je bilo rečeno tudi, da so nekateri izmed pojmov preveč odprti. Gospe in gospodje, odprta je večina ustavnih pojmov, ki zahtevajo tolmačenje v določenih okoliščinah. Na primer, spomnim se, da nemška ustava vsebuje formulacijo „lastništvo obvezuje“. To je tipična odprta formulacija, ki jo je seveda v različnih primerih mogoče različno tolmačiti.

Gospe in gospodje, bilo je tudi nekaj pretiravanja o morebitnih visokih stroških, zlasti v zvezi z ljudmi s telesno okvaro. Lahko rečem, da direktiva ne ponuja nikakršnih določenih ali konkretnih reči, temveč da govori o primerni usklajenosti, in lahko samo ponovim, da v glavnem ne bomo imeli nikakršnih previsokih stroškov, če bomo uporabili primerno usklajenost že na samem začetku. Reči moram, da če so nam sprejemljivi morebitni visoki stroški v zvezi z zdravjem in varnostjo pri delu, kjer ščitimo človekovo življenje, potem so po mojem mnenju vsi visoki stroški, povezani z zaščito človekovega dostojanstva - čeprav dvomim, da bodo kaj bistveno višji – sorazmerni z interesom, ki ga ščitimo, kajti enakost in človekovo dostojanstvo, gospe in gospodje, sta interesa, ki sta vtkana v Pogodbo, in interesa, ki ju moramo braniti z vso silo.

Menim, da za Evropsko unijo ni nič pomembnejšega, kot je koncept nediskriminacije. Čeprav podpiram notranji trg in čeprav podpiram številna druga področja evropske politike, verjamem, da je koncept enakih možnosti in nediskriminacije najgloblji temelj vseh teh področij.

 
  
MPphoto
 

  Sarah Ludford (ALDE). - Gospod predsednik, povsem prav je, da moramo končati to zapletenost zakonov in da je treba različne ljudi zaščititi pred diskriminacijo v različnih okoliščinah, s tem pa podpreti eno samo ureditev enakosti. Ženska, ki ni dobila bančnega posojila, invalid, ki nima dostopa v stavbo, gej, ki mu ne želijo oddati sobe, temnopolti, ki jim ne dovolijo vstopa v klub, in tako dalje, bi morali biti zaščiteni na podlagi podobnih načel.

Omeniti želim samo dve stvari. Ena se nanaša na zaščito pred nadlegovanjem. V besedilu je pravilno pojasnjeno, da je ustvarjanje zastrašujočega okolja tisto, kar je prepovedano, ne pa opažena žalitev do neke skupine. Pomembno je, da smo neomajni, kar zadeva ohranitev svobode govora, ki je primerno poudarjena v posebnem predlogu, ki ga je dodal Parlament.

Kar zadeva verske šole, v celoti podpiram pravico staršev, da svojim otrokom ponudijo izobrazbo, ki temelji na načelih določene vere, vendar le dokler vera sama ne spodbuja diskriminatornega vedenja in predsodkov. Vendar pa ne smemo iskati opravičil za oblikovanje getov, v okviru katerih se v šole sprejema samo otroke določene vere, ostale pa se izključuje. Besedilo Komisije omogoča pojav diskriminacije in težko verjamem, da bo predlog spremembe 51 rešil problem. Zato bom verjetno glasovala proti obema.

 
  
MPphoto
 

  Rihards Pîks (PPE-DE). - (LV) Gospod predsednik, gospe in gospodje, mislim, da v tem Parlamentu, nihče ni naklonjen diskriminaciji. Prepričan sem torej, da vsi v tem Parlamentu diskriminaciji nasprotujemo. Ta dokument – predlog Direktive Sveta – nedvomno vsebuje številne dobre predloge, vendar po mojem mnenju ti predlogi temeljijo na krščanskih pogledih in krščanski religiji. Rad bi rekel, da ena direktiva ne more doseči vsega, kar je treba doseči v teku dolgega izobraževalnega procesa, kajti tu gre za vprašanje etike in odnosa. In medtem ko ta direktiva ali predlog direktive vsebujeta veliko dobrih stvari, je tu tudi nekaj točk, pri katerih gresta predaleč. Ena izmed teh točk je, da se z ustvarjanjem možnosti za eno skupino ljudi omejujejo možnosti druge skupine. Dejansko bi lahko šel tako daleč in rekel, da vrsta točk ustvarja možnosti za vpletanje na področja zasebne dejavnosti, to pa je v nasprotju z našimi temeljnimi vrednotami. Poleg tega se zdaj približujejo volitve in od naših volivcev slišimo čedalje več vprašanj in kritike. Mislim, da se bo enako zgodilo v vaših državah. Najpogostejša kritika, ki jo slišimo, je, da iz Bruslja prihaja preveč ureditev, preveč omejitev in preveč birokracije. Zato bi se morali izogniti kršenju subsidiarnosti ali ustvarjanju prekomernih omejitev. Mislim, da bi o tem dokumentu morali ponovno premisliti.

 
  
MPphoto
 

  Inger Segelström (PSE). - (SV) Gospod predsednik, na začetku bi se želela zahvaliti gospe Buitenweg, gospe Bozkurt, gospodu Cashmanu in drugim za izredno dobro poročilo. Tako kot mnogi drugi sem presenečena in pretresena nad izjavami vodje in govornika Skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov, Manfreda Webra, ki je v predlogu spremembe 81 predlagal, da naj Parlament zavrne predlog direktive, ker naj bi v skladu s švedskim prevodom kršil načelo subsidiarnosti in povzročil nesorazmeren obseg birokracije. O tem je govoril komisar Špidla.

Prepričana sem, da so vse invalidke in vse druge skupine, ki so računale, da bo Evropski parlament ščitil človekove pravice državljanov iz njihove skupine, globoko razočarane, da vodstvo skupine PPE-DE človekove pravice primerja z birokracijo. Zato pozivam celoten Parlament, da jutri glasuje proti predlogu spremembe 81 skupine PPE-DE. Mislim tudi, da je pomembno, da zavarovalnice nehajo diskriminirati ženske samo zato, ker so ženske in ker so starejše, ki pa so kot skupina bolj zdrave in živijo dlje kot moški. Upam, da bo Parlament pokazal tudi pogum in pojasnil, da je brezplačno izobraževanje na voljo vsem. Religija je nedvomno pomembna za mnoge Evropejce in to tudi spoštujem, vendar živimo v sekularni družbi.

Ne, gospod Weber, svoboda sklepanja pogodb, ki velja za trg, ni enako pomembna kot temeljne človekove pravice državljanov. Vprašajte državljane EU – oni so modrejši in bolj na tekočem kot vi, člani skupine PPE-DE. Od nas se pričakuje veliko in upam, da bomo imeli jutri vsi pogum in to podprli, namesto da glasujemo proti, za kar se zavzemate vi.

 
  
MPphoto
 

  Jeanine Hennis-Plasschaert (ALDE). - (NL) Gospod predsednik, želela bi se zahvaliti poročevalki. Opravila je odlično delo in tega ni mogoče dovolj pogosto povedati. Delo ni bilo lahko. Nekateri kolegi poslanci se še posebej hitro užalijo.

Izhodišče te direktive je kristalno jasno: enako obravnavanje prav za vse – tako za homoseksualce kot heteroseksualce, tako za ženske kot moške, tako za stare kot mlade, tako za temnopolte kot belce, tako za invalide kot telesno zdrave ljudi, tako za religiozne ljudi kot humaniste in tako dalje. Njegova pravica je tudi njena pravica, gospod Weber, naše pravice so tudi njihove pravice in vaše pravice so tudi naše pravice. To, gospod Vahnecke – ki je spet zapustil razpravo – nima nobenega opravka s tako imenovano politično korektnostjo.

Poročevalci v senci in poročevalka sama so vložili veliko truda v to, da bi dosegli kompromis, kompromis, ki bi ga lahko podprla tudi Skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov. Nihče ne trdi, da je besedilo brezhibno, in lahko samo upam, da se bo pomembna večina skupine PPE-DE na jutrišnjem glasovanju spametovala.

Tudi jaz v celoti podpiram svobodo vere, gospod Weber, vendar pa ste kar malce predrzni, da se postavljate nad druge in z roko na Svetem pismu govorite o enakih možnostih kot o brezčutni birokraciji.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Gospe in gospodje, v zadnjem delu te razprave bo gospoda Špidlo zamenjal gospod Barrot.

 
  
MPphoto
 

  Mario Mauro (PPE-DE).(IT) Gospod predsednik gospe in gospodje, jedro strategije nediskriminacije se nahaja v naslednji trditvi: človek je vedno na prvem mestu. Na človeka pomislimo, še preden pomislimo na to, ali je kakor koli drugačen – ali je na primer invalid ali homoseksualec – in zato tega človeka ljubimo, ščitimo in branimo; to je jedro strategije nediskriminacije. Če je to iskreno, je resnično; vsak, ki pripada neki veri, je torej človek, kajti dejstvo, da je človek, ima prednost pred tem, da pripada neki veri.

Zato moramo biti previdni, kajti navedba iz člena 3 glede na besedilo, ki ga Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve predlaga v predlogu spremembe 52 poročila, uvaja načelo, ki je diametralno nasprotno Deklaraciji št. 11 iz člena 17 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Navedeni predlog spremembe 52 zanika koncept ohranjanja statusa, ki ga cerkve in druge organizacije, ki temeljijo na veri ali prepričanju, uživajo po nacionalnem pravu, hkrati pa člen 3 in ustrezna uvodna izjava 18 glede na besedilo predlogov sprememb 51 in 29 navedenega poročila omejujeta – po mojem mnenju – obseg pristojnosti držav članic v zvezi z dostopom do izobraževalnih ustanov, ki temeljijo na veri ali prepričanju.

Na kratko, prepričan sem, da če želimo braniti človeka že v samem izhodišču in v celoti, potem moramo braniti tudi tiste vidike, ki človeka označijo z vidika vere. Poleg tega mislim, da bi predlogi sprememb 92, 89 in 95 lahko predstavljali primerno stično točko za tiste, ki si želijo, da bi bila direktiva sprejeta; na tej ravni bi lahko našli ustrezen prostor za dialog.

 
  
MPphoto
 

  Claude Moraes (PSE). - Gospod predsednik, predsednik našega odbora, gospod Deprez, je v tem Parlamentu govoril v imenu mnogih izmed nas, ko je rekel, da to ni poročilo o skupinskih interesih ali poročilo levice, temveč poročilo gospe Buitenweg, ki je polno premisleka, rahločutnosti in kompromisov, ko gre za ljudi. Poročevalka je sestavila poročilo, ki podjetij ne obvezuje niti jih prekomerno ne ureja, kar smo videli pri dveh predhodnih direktivah – Direktivi o enakem obravnavanju oseb ne glede na raso in Direktivi o enakem obravnavanju pri zaposlovanju –, ki torej, gospod Weber, ni obvezalo ali prekomerno urejalo podjetij ne v Nemčiji ne v moji državi.

Ustvarila je direktivo o temeljnih pravicah, ki ne povzročajo tiste birokracije, o kateri je govoril gospod Špidla. Sam sem predložil spremembe o krepitvi organov za enakost, ki že obstajajo. V Združenem kraljestvu imamo Komisijo za enakost in človekove pravice, ki je nedavno podprla primer evropske državljanke – Sharon Coleman, matere invalidnega otroka –, ki je tožila svojega delodajalca zaradi diskriminacije na podlagi invalidnosti prek povezave, ki je v poročilu gospe Buitenweg med temeljnimi točkami. Evropsko sodišče je ugodilo njeni tožbi in na podlagi te sodbe smo razširili pravice britanskih negovalcev – ljudi, ki negujejo invalide.

Vsem vam v Parlamentu bi želel reči, da se boste postarali, da vas lahko prizadene invalidnost in da se lahko tudi zgodi, da boste negovali invalida. To je resničnost več deset milijonov evropskih državljanov. Prav to je bistvo tega poročila: ne gre za skupinske interese ali zaskrbljenost glede tega, kdo bo prevladal nad kakšnim drugim delom družbe. Poudaril bi tudi, da pri poročilu ne gre za levico ali desnico – gre za temeljne pravice. Kot je rekel gospod Cashman, ljudje tam zunaj bodo pred evropskimi volitvami želeli vedeti, ali smo temeljne pravice ščitili, ne da bi kakor koli škodovali našim podjetjem in našemu gospodarstvu. To je namen poročila. Podprimo ga. Je praktično in ima prav.

 
  
MPphoto
 

  Marco Cappato (ALDE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, želel bi izraziti podporo delu gospe Buitenweg. Če prav razumem, tisto, kar naj bi prvotno bil kompromis, mogoče sploh ne bo kompromis, vendar to ni pomembno. Pomembno je to, da nam uspe oblikovati odločitev.

Če sploh kaj, potem so moji pomisleki ravno nasprotni od pomislekov gospoda Maura. Verska svoboda? Seveda, 100 odstotno. Svoboda verskih izobraževalnih ustanov? Seveda, 100 odstotno. Nobena religija ne more nikoli, v nobenem primeru, biti razlog, izgovor ali krinka za izvajanje kakršne koli diskriminacije. Nikakršnih možnosti ne more biti za dopuščanje izjem, na podlagi katerih bi lahko cerkev ali verska ustanova diskriminirala učitelje ali učence, katerih vedenje ni skladno z določeno vero, saj bi s tem tvegali vsiljevanje etičnih razmer, mnoge religije pa bi zahtevale enako legitimnost.

To ne pelje nikamor. Navsezadnje naše pogodbe in Evropska unija s svojimi dolgimi seznami izjem pri temeljnih pravicah in svoboščinah na žalost nacionalnim državam podeljujejo več zaščite, kot je to potrebno. Ne dodajajmo dodatnih izjem k tistim, ki že obstajajo.

 
  
MPphoto
 

  Carlos Coelho (PPE-DE).(PT) Gospod predsednik, gospod Barrot, gospe in gospodje, tako kot moji kolegi iz Skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov sem tudi sam glasoval za to poročilo v Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. To sem storil zaradi odličnega dela poročevalca v senci, gospoda Gauberja, ki želi doseči uravnotežen kompromis. Prav tako bi želel čestitati tudi poročevalki gospe Buitenweg za njeno delo in se ji pridružiti v pozivu, naj se izognemo radikalizaciji stališč ter poiščemo najširše možno soglasje.

Tako kot pri vseh kompromisih, so tudi v tem določene točke, pri katerih naše mnenje uspešno prevlada, ter točke, ki jih težko sprejmemo. Govorimo o kompromisu, ki mora upoštevati zakonodajo, sprejeto prakso in različne kulturne tradicije, ki obstajajo v 27 državah članicah. Menim, da je desetletno obdobje, v katerem bi zgradbe prenovili tako, da bi invalidom omogočale dostop do blaga, storitev in sredstev, pozitivno, in enako pozitivno je tudi dejstvo, da bo v primeru težav na strukturni ravni, ki jih je nemogoče premagati, vedno obstajala možnost, da poiščemo druge načine.

Podpiram tudi tiste, ki so izrazili pomisleke v zvezi z zavarovalnicami – na primer dejstvo, da smo upoštevali tako njih kot tudi zdravniško mnenje. Vendar pa se ne morem strinjati z idejo, da bi odpravili sklicevanje – sprejeto v odboru – na načelo subsidiarnosti pri temah, ki se nanašajo na zakone o družini, zakonski zvezi in reprodukciji. Ti so v izključni pristojnosti držav članic. Enako velja za člen 8, ki ga Skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov na podlagi predloga spremembe 90 želi odstraniti, saj na podlagi obstoječih zakonodajnih tradicij v mnogih državah članicah obrnjenega dokaznega bremena ni mogoče sprejeti, ker bi to povzročilo nepremostljive pravne težave.

Če bodo te ključne točke na plenarnem zasedanju sprejete, tega poročila ne bom mogel podpreti. Vendar pa ne bom nikoli mogel čiste vesti glasovati proti direktivi, ki prepoveduje diskriminacijo med ljudmi ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost. Gospod predsednik, gre tudi za opredelitev, kakšno Evropo želimo pomagati zgraditi. V celoti podpiram Evropo, ki se ves čas bori proti vsem oblikam diskriminacije.

 
  
MPphoto
 

  Iratxe García Pérez (PSE).(ES) Gospod predsednik, predlog direktive, o katerem razpravljamo danes, si načelo enakosti zamišlja kot blagovno znamko evropskega projekta. V tem primeru se moramo nanj osredotočiti z vso zavzetostjo, da bi si prizadevali za vključitev vseh državljanov v Skupnost, in uvesti ga moramo tako v javno politiko kot v upravne postopke, pa tudi v odnose med posamezniki.

Prizadevati si moramo za to, da vsem državljanom omogočimo popolno izvajanje in uživanje pravic brez diskriminacije na podlagi vere, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti, ali seveda, brez raznovrstne diskriminacije.

Poudariti moramo, da je treba načelo enakosti in prepoved diskriminacije spoštovati tako na področju politike Skupnosti kot nacionalne politike, da bi lahko načelo enakosti uresničili v vsej Evropi. Doseči moramo tudi ustrezno raven zaščite pred vsemi podlagami za diskriminacijo, navedenimi v členu 13 Pogodbe.

Ta pobuda bi nas morala oborožiti z boljšimi sredstvi za boj proti možnemu diskriminatornemu vedenju, ki je danes v sramoto vseh nas še vedno prisotno, kar poudarja tudi včerajšnje poročilo o homofobiji Agencije Evropske unije za temeljne pravice.

Kolegi poslanci iz Skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov: ne kalite te razprave s praznimi izgovori, kajti zavrnitev poročila je jasen dokaz ideološkega stališča. Boj proti diskriminaciji je ključnega pomena in predstavlja temelj vrednot Evropske unije.

Zato imamo dolžnost in obveznost, da še danes v tem Parlamentu naredimo korak naprej proti zavezi in obrambi enakosti v vsej Evropi. Ne moremo zavreči naših želja in upanj po napredku ter tako izredno pomembne zadeve, ki temelji na naših vrednotah, preprosto prepustiti upanju in sanjam. Državljani Evrope in, kar je najpomembneje, najbolj ranljivi nam ne bodo nikoli odpustili.

 
  
MPphoto
 

  Csaba Sógor (PPE-DE). - (HU) Na podlagi Splošne deklaracije človekovih pravic in Konvencije o varstvu človekovih pravic ter temeljnih svoboščin sta uživanje pravic in svoboščin ter zakonska zaščita zagotovljena vsem ljudem brez razlikovanja glede na raso, barvo kože, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodnostni ali socialni izvor, premoženje, rojstvo ali kakršne koli druge okoliščine.

Vendar bi želel poudariti, da je potrebno odločno in učinkovito ukrepati proti vsaki obliki diskriminacije, kajti diskriminacija v Evropi je še vedno močna in zaradi nje so prizadete številne različne plasti družbe. V mnogih primerih prepoved vseh oblik diskriminacije ni dovolj; pomembna je tudi uvedba različnih pozitivnih ukrepov, kot v primeru invalidov. Številne države – Italija, Francija, Finska and Španija, če naj navedem samo nekatere – so dodelile avtonomijo nacionalnim manjšinam in sprejele pozitivne ukrepe za namen njihove zaščite.

Evropska unija in njene države članice so dolžne tudi zagotavljati enake pravice in enako obravnavanje državljanov v institucionalni obliki. Potrebujemo neodvisne institucije na evropski ravni, ki bodo lahko spremljale in zagotavljale, da se države načelu enakega obravnavanja ne bodo zavezale samo v teoriji, temveč da bodo tudi sprejele konkretne ukrepe za namen učinkovitega izvajanja te direktive.

 
  
MPphoto
 

  Evangelia Tzampazi (PSE) .(EL) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, vprašala bi vas, ali to, da vam govorim tako, da sedim tukaj in da nisem vstala kot vsi moji kolegi poslanci, razumete kot žalitev tega Parlamenta.

Evropski parlament je podpiral in mora še naprej podpirati horizontalno direktivo, ki bo zagotovila enako obravnavanje in zaščitila evropske državljane pred vsemi oblikami diskriminacije. Ta direktiva mora dopolniti obstoječi evropski pravni okvir, zlasti kar zadeva invalide in obveznost zagotovitve učinkovitega in nediskriminatornega dostopa.

Vključili smo pomembne predloge. Zaščito pred raznovrstno diskriminacijo smo uvedli tako, da smo v poročilu poudarili potrebo po zagotovitvi učinkovitega in nediskriminatornega dostopa. Kadar pod istimi pogoji invalidom ni mogoče zagotoviti dostopa, moramo imeti na voljo drugačne rešitve. Poročilo opredeljuje strožja merila, da bi se ocenilo, ali bodo ukrepi za zagotovitev učinkovitega in nediskriminatornega dostopa vključevali nesorazmerne stroške. V poročilu so tudi nekatere točke, s katerimi nismo vsi zadovoljni, zaradi česar bomo podprli nekatere predložene spremembe, ki krepijo kohezijo.

V vsakem primeru mislim, da bi poročilo morali podpreti in s tem poslati Svetu jasno sporočilo, da moramo končno dobiti učinkovito evropsko zakonodajo, ki bo odpravila diskriminacijo, ki ruši zaupanje v temeljne evropske vrednote, kot sta enakost in pravna država.

 
  
MPphoto
 

  Martin Kastler (PPE-DE).(DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, kot novinar bi želel opozoriti na spremembe v tej direktivi, zaradi katerih sem osebno zelo zaskrbljen. Predvsem se mi zdi nerazumljivo, da želimo iti korak naprej in na direktivo, ki je ni preneslo niti 10 od 27 držav članic, prilepiti dodatno direktivo. Mnenja o tem so lahko deljena in to je v redu, toda kar me zares moti kot novinarja, je dejstvo, da škodi svobodi tiska v državah članicah. Naj navedem dva primera. Predlagana sprememba gospoda Webra, ki si zasluži našo podporo, pravi, da bo mogoče svobodo tiska omejiti tudi, če se bo od založnika na primer zahtevalo, da sprejme oglas od neonacistov ali antisemitov. Mislim, da je to povsem neprimerno in povsem v nasprotju z načeli, ki jih imamo v EU, zato temu močno nasprotujem. Tega ne moremo dopustiti. Enako seveda velja, če imamo protidiskriminacijo; v tem primeru bodo ljudje, ki jih v EU ne želimo spodbujati, temveč želimo raje ukrepati proti njim, imeli še več možnosti, na primer na nepremičninskem trgu. V moji državi vidimo neonaciste, ki skoraj vsak teden kupujejo nepremičnine. Če je nepremičnina na voljo za najem ali prodajo, potem ne moremo ne levim ne desnim skrajnežem preprečiti, da bi jo vzeli. Ti bodo izkoristili ta nov predlog spremembe, zato temu močno nasprotujem in tega ne bom podprl. Sem torej za ponovno napotitev na odbor, v kolikor pa to ni mogoče, bom glasoval proti.

 
  
MPphoto
 

  Miroslav Mikolášik (PPE-DE). - Gospod predsednik, Evropa in preostali svet se že dolga leta borita proti diskriminaciji na vseh ravneh. Če želimo napredovati kot dostojni ljudje, moramo storiti prav to: v celoti spoštovati načelo subsidiarnosti.

Kot je rekla gospa Buitenweg, je Komisija že več kot pred štirimi leti obljubila, da bo sprejela širok in vseobsegajoč predlog o človekovih pravicah vseh ljudi. To bo zdaj končno obrodilo sadove.

Trdno verjamem, da nihče ne bi nikoli smel biti žrtev diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja, invalidnosti ali starosti. Nasprotno, kot kristjan pozivam Evropski parlament in vsakega posameznika naj ustavi diskriminacijo in obenem tudi pomaga vsem tistim, ki so bili žrtve diskriminacije zaradi invalidnosti.

To pomoč lahko nudimo v različnih oblikah. Vse države članice so nenehno vztrajale pri izboljšanju enakega dostopa za tiste, ki so ta dostop najbolj potrebovali. Z nadaljevanjem integracije v Evropi je zelo pomembno, da ne pozabimo, da smo vsi različni, vendar vsi popolnoma enaki v vseh pogledih.

 
  
MPphoto
 

  Marusya Lyubcheva (PSE).(BG) Gospod predsednik, gospod komisar, govorimo o izredno pomembni direktivi, ki bo dala priložnost, da rešimo še vedno sporna vprašanja s področja nediskriminacije. Mislim, da je še zlasti pomembno, da direktiva ponovno potrjuje svobodo verskega prepričanja in uporabo načela nediskriminacije na tem področju.

Obenem se izrecno sklicuje na Deklaracijo št. 11 o statusu cerkva in nekonfesionalnih organizacij, s katero Evropska unija spoštuje status, ki ga cerkve in verska združenja ali skupnosti uživajo v državah članicah po nacionalnem pravu, in ne posega vanj.

Državam članicam se priznava tudi pravica, da oblikujejo in izvajajo posebne določbe na tem področju. Samoumevno je, da mora biti evropska pravica usklajena s pravico držav članic do ureditve posameznih področij.

To je kompleksna tema. Odnosi morajo biti jasni, da bi se izognili kršenju pravic kogar koli, vključno s pravicami tistih, ki pripadajo cerkvam, ki jih pravni predpisi sankcionirajo.

 
  
MPphoto
 

  Manfred Weber (PPE-DE).(DE) Gospod predsednik, gospa poročevalka, gospe in gospodje, ker sem bil v tej razpravi največkrat citiran, bi prosil za priložnost, da se še enkrat odzovem.

Rekel sem že, da bo vsak, ki bo postavljal vprašanja, v tej razpravi označen za negativca. Vsi govorniki, ki so tako silno govorili proti diskriminaciji, so govorili o načelu. Še enkrat bi prosil, da se ne prepiramo okrog načela in se namesto tega raje lotimo dela, da bi odpravili diskriminacijo. Tudi ko na primer govorimo o okoljskih vprašanjih in se ne strinjamo o prepovedi emisij CO2, gre za to, da se ne strinjamo o sredstvih za dosego tega cilja, medtem ko se o samem cilju strinjamo vsi. Zakaj se nam onemogoča, da izrazimo nestrinjanje s sredstvi v zvezi z diskriminacijo in tem, kako jo želimo odpraviti? Če lahko izdajatelji časopisov sedijo v svojih pisarnah in izražajo svoje skrbi, bi tudi mi morali imeti možnost, da tukaj povemo svoje.

Gospod Cashman, temu problemu in vašim skrbem ne delate nobene usluge, če na rob potiskate vsakogar, ki samo postavlja vprašanja. In tukaj počnemo samo in edino to.

 
  
MPphoto
 

  Richard Howitt (PSE). Gospod predsednik, ali lahko kot poročevalec v senci v Odboru za zaposlovanje in socialne zadeve v imenu Skupine Socialdemokratov pohvalim gospod Buitenweg in gospo Bozkurt? Hvala za vajino sodelovanje.

V imenu medskupine za invalide bi rad izrazil veselje, da se je glas 1,3 milijona ljudi, ki so podpisali peticijo za razširitev protidiskriminacijskih pravic na invalide, slišal. Vesel sem tudi, da smo se v vseh strankah strinjali, da bi morali imeti horizontalno direktivo in da ne bi smela obstajati nikakršna hierarhija v diskriminaciji – to nam je obljubilo takratno portugalsko predsedstvo Evropski uniji, ko je bila leta 2000 sprejeta Direktiva o enakem obravnavanju oseb ne glede na raso. Res, ta obljuba je potrebovala preveč časa, da se je uresničila.

Obsojam konservativce, ki želijo še bolj odlašati. V tej razpravi ne gre samo za kazanje naše podpore v Parlamentu, temveč gre tudi za poziv Svetu, naj nadaljuje z delom in naj da svoje soglasje zdaj. Naše nemške prijatelje bi prosil, naj tega ne blokirajo. Obstajajo vprašanja o zasebnih pogodbah, ki vas skrbijo, toda kar zadeva javne naloge, ste v veliki prednosti. Dvignimo pogled in se dogovorimo o tem. Vesel sem, da se je danes prihodnje švedsko predsedstvo zavezalo, da to v Svetu EPSCO dokonča še pred Božičem. Močno upam, da mu bo to tudi uspelo.

 
  
MPphoto
 

  Kathalijne Buitenweg, poročevalka.(NL) Gospod predsednik, poročevalec izredno težko opravi dobro delo, če največja skupina izvaja politiko nesmisla. V Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve je Skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov to poročilo podprla, saj predstavlja ustrezen kompromis. Sodelovali smo z gospod Gaubertom, ki je očitno izginil; ali pa ga vsaj jaz ne vidim. Kakor koli, sodelovali smo prav pri tem besedilu in zdaj mu nasprotuje! Zdi se, kot bi koordinator, gospod Weber, vsiljeval skupini PPE-DE stališče svoje nemške nacionalne stranke.

Gospod Weber, še prejšnji teden ste mi sami povedali, da ne gre za vsebino temveč za pošiljanje političnega signala. Mar to ne drži? Mar mi niste tega rekli? Torej se ne morete zdaj skrivati za podrobnostmi – če bi to želeli storiti, bi lahko preprosto vložili predloge sprememb. Tega niste storili. Kar zares hočete doseči je zavrnitev celotnega predloga. Preprosto si ga ne želite, zato se ne pretvarjajte, da imate isti končni cilj.

Slišala sem veliko stvari, na katere je mogoče odgovoriti naravnost. Na primer, veliko ljudi je vprašalo, kaj se to tiče Evrope. Pa vendar imamo veliko število direktiv, ki že dolgo časa zagotavljajo zaščito na trgu delovne sile ter zaščito pred diskriminacijo na mnogih drugih podlagah izven trga delovne sile, še vedno pa zaostajamo z zaščito za določene ljudi, na primer pri invalidnosti, starosti, spolni usmerjenosti in veri. Torej nismo iznašli nič novega, samo popravljamo obstoječo zakonodajo. Ne uvajamo nove pristojnosti; zagotoviti hočemo samo, da se ljudi enako obravnava in da določene kategorije ne bodo veljale za pomembnejše od drugih.

Gospod Pirker je govoril o trgu delovne sile. Ne gre samo za to; to je bila druga direktiva. Ne gre za zaposlovanje učiteljev. Prosim, držimo se dejstev. Dokazno breme je kočljiva zadeva, kot je rekel tudi gospod komisar. Tudi to ni nič novega; vsebovano je že v drugih direktivah. Nikakor ni res, da vas bodo ljudje lahko kar obsojali in da se boste morali braniti. Prav tako tukaj ne govorimo niti o kazenskem pravu. Ljudje morajo najprej predložiti prava dejstva na drugih področjih, da bi podprli, zakaj menijo, da so žrtve diskriminacije, nato pa morate vi dati svoje razloge, zakaj ste nekomu na primer dali nepremičnino oziroma zakaj ste ga pri tem zavrnili.

Kar zadeva medije, kot je navedeno v besedilu, je že mogoče zavrniti oglaševanje, ki ni v skladu s podobo publikacije: vse je tam, zapisano v členu 54. Kar zadeva cerkve, tem se sploh ni treba usklajevati z vsemi temi zahtevami v celoti: to morajo samo storiti, ko opravljajo družbene naloge. Na Nizozemskem na primer opravljajo nekatere storitve socialnega varstva. Nesprejemljivo je, da se jim izvajanje družbenih nalog onemogoči samo zato, ker pripadajo cerkvi. To so zelo posebne točke, ki so omenjene v poročilu.

Storili smo, kar smo najbolje mogli. Ugodili smo vam pri vsem. Vsi vaši predlogi sprememb so tukaj v besedilu, zdaj pa boste kljub vsemu glasovali proti zaradi vseh vrst strankarsko političnih stališč. Reči moram, da je to zame osebni udarec, saj sem vam podala roko. Velik del vašega besedila je bil v besedilo vključen in mislim, da je sramotno, da si hočete zdaj umiti roke!

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 2. aprila 2009.

Pisne izjave (člen 142)

 
  
MPphoto
 
 

  Carlo Casini (PPE-DE), v pisni obliki.(IT) Človekovo dostojanstvo in enakost sta dve veliki vrednoti, na katerih temelji sodobna kultura človekovih pravic. Vendar se pogosto zgodi, da se velike besede uporabljajo kot krinka nasprotnega. Enakost na primer pomeni reševanje identičnih okoliščin na enak način, pomeni pa tudi reševanje različnih okoliščin na različne načine. Moji pomisleki v zvezi z zadevnim poročilom izhajajo iz teh uvodnih besed. Nihče ne more niti najmanj dvomiti v to, da Skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov ne priznava polnega dostojanstva in enakosti invalidom, starejšim ljudem, bolnim, revnim, beguncem in priseljencem. Vendar pa se mi zdi, da poskušamo pograbiti to vzpostavljeno težnjo, da bi vsilili diskriminacijo proti družinam, ki temeljijo na zakonski zvezi med moškim in žensko, ter proti verski svobodi, zlasti ko gre za verske šole. Nikoli se ne bom nehal boriti za najmanjše, najrevnejše in nezaščitene. Prav zato me boli, ko vidim, da Evropa človekovih pravic s svojimi zakoni in prakso izvaja najhujšo obliko diskriminacije med rojenimi in nerojenimi otroki. O tem danes ne govorimo, vendar bi bilo prav, če bi tudi to postalo del evropske zavesti, ko premišljujemo o dostojanstvu in enakosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Gabriela Creţu (PSE), v pisni obliki. – (RO) Po nekakšnem koledarskem naključju o tem razpravljamo danes, glasovali pa bomo jutri, na svetovni dan zavedanja o avtizmu. To je dobra napoved.

Jasno nam je, da v resnici obstajajo velika razhajanja med nacionalno zakonodajo držav članic o pravicah in interesih ljudi, katerih življenje je prizadel avtizem. To razhajanje je še večje, če primerjamo vsakodnevno življenje prizadetih ljudi.

Do doseganja evropskih standardov je še dolga pot, vendar je treba ustvariti nekakšen napredek. Avtizem je treba prepoznati kot posebno motnjo med duševnimi motnjami in zanj razviti posebne strategije,

To se bo mogoče nekaterim zdelo drago, toda enako obravnavanje je absolutna potreba za te ljudi, kot tudi za tiste z drugačnimi motnjami, in samo tako lahko spoštujemo sebe in vrednote evropske družbe.

 
  
MPphoto
 
 

  Bairbre de Brún (GUE/NGL), v pisni obliki.(GA)

Ta direktiva izpostavlja zelo pomembno ugotovitev, da diskriminacija ni nekaj, kar se dogaja samo na delovnem mestu. Glavni cilj stalnega priporočila Komisije je obravnavti diskriminacijo na podlagi vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti ter izvajanje načela, po katerem je treba ljudi obravnavati enako tudi izven delovnega okolja.

Ker se ukvarjam s skupinami pravic invalidov in invalidi na Irskem, vem, da bo ta zakonodaja toplo sprejeta. Gospa Buitenweg ima popolnoma prav, ko v svojem poročilo pravi, da za zagotovitev enakega obravnavanja vsakega invalida samo preprečevanje diskriminacije ni dovolj. Potrebno je tudi pozitivno delovanje v zvezi s predhodno izvedenimi ukrepi in s ponujanjem ustreznih prilagoditev.

Pozdravljam tudi trdno stališče poročevalke in Komisije v zvezi s preprečevanjem diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti. Za diskriminacijo te vrste v sodobni družbi ni prostora in zavračam napor nekaterih političnih skupin, ki želijo v tem pogledu zakonodajo oslabiti.

 
  
MPphoto
 
 

  Proinsias De Rossa (PSE), v pisni obliki. – Sem socialni demokrat, kar pomeni, da verjamem, da so vsi ljudje enaki. Proti diskriminaciji se moramo boriti povsod, kjer nanjo naletimo, in ne samo na delovnem mestu. Med oblikami diskriminacije prav res ne more biti nobene hierarhije. Vsi so drugačni, vsi so enaki.

Namen te direktive je izvajanje načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost izven trga delovne sile. Opredeljuje okvir za prepoved diskriminacije na teh podlagah in v Evropski uniji vzpostavlja enotno najnižjo raven zaščite za ljudi, ki so žrtve takšne diskriminacije.

Predlog dopolnjuje obstoječi pravni okvir ES, v okviru katerega se prepoved diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti uporablja samo na področju zaposlovanja, poklicev in poklicnega usposabljanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Lidia Geringer de Oedenberg (PSE), v pisni obliki.(PL) Diskriminacija je resen problem v Evropi in zunaj nje. V okviru posebne ankete Evrobarometra leta 2008 je 15 % Evropejcev trdilo, da so bili lansko leto žrtve diskriminacije.

Evropski parlament je na predlog direktive čakal več kot štiri leta. Ta predlog predstavlja poskus izvajanja načel enakega obravnavanja posameznikov ne glede na vero, prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost. To se mora uporabljati ne samo pri dostopu do zaposlovanja, temveč tudi v zvezi z blagom, opremo in storitvami, kot so na primer bančništvo, stanovanja, izobraževanje, prevoz in zdravstveno varstvo.

Poleg tega dokument opredeljuje minimalne okvirne standarde za zagotovitev zaščite pred diskriminacijo. Države članice lahko prosto višajo raven ponujene zaščite, če bi to želele storiti. Vendar pa se ne morejo sklicevati na novo direktivo, da bi upravičile nižanje obstoječih standardov. Direktiva dodeljuje oškodovanim strankam pravico do nadomestila. Navaja tudi, da države članice ne smejo samo izražati želje po premagovanju diskriminacije, temveč da so to tudi dolžne storiti.

Veliko število držav članic Unije je že uvedlo določbe, ki zagotavljajo različne ravni zaščite proti diskriminaciji na podlagi vere, prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti izven trga delovne sile. Trenutni osnutek direktive bo omogočil uvedbo celovitih evropskih predpisov na tem področju. Izrazila bo močno sporočilo, da Evropa kot celota ne opravičuje diskriminacije. Svoboda pred diskriminacijo je temeljna pravica in jo morajo uživati vsi v Evropski uniji.

 
  
MPphoto
 
 

  Zita Gurmai (PSE), v pisni obliki. – (HU) Enake možnosti postajajo čedalje močnejša tema pri oblikovanju odločitev v Skupnosti.

Cilj predlagane direktive kar zadeva enako obravnavanje je uporabiti načelo enakega obravnavanja ljudi ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost.

Svoboda pred diskriminacijo je temeljna pravica in mora veljati za vsakega državljana Evropske unije. Odločno vztrajam, da se moramo boriti proti vsem oblikam diskriminacije. Pot, ki jo moramo pri tem opraviti, je dolga, in jasno je tudi, da lahko napredujemo samo korak za korakom.

To pomeni, prvič, dopolnitev in konsolidacijo zakonodaje, drugič, prenos zakonodaje z novimi, doslednimi in enotnimi načeli v nacionalno zakonodajo, in na koncu izvajanje teh načel v praksi.

Čeprav bi ta načela lahko zahtevala precej dela in časa, če bi se lotili vsakega posebej, je naš cilj v ustreznem časovnem okviru pokazati konkretne korake za napredek in zaživeti v Evropi prav brez vsake diskriminacije.

 
  
MPphoto
 
 

  Lívia Járóka (PPE-DE), v pisni obliki. – (HU) Kolegici poslanki gospe Buitenweg bi želela čestitati za njeno poročilo, ki kaže pot do dopolnitve pravne strukture za namen odprave vseh oblik diskriminacije. Cilj, kot je opredeljen v členu 13 Pogodbe, je boriti se proti diskriminaciji tako na podlagi spola in narodnosti, kot na podlagi vere, prepričanja, invalidnosti, starosti in spolne usmerjenosti.

Kljub temu, da so bile direktive 2000/43, 2000/78 in 2004/113 sprejete in prenesene v nacionalno zakonodajo, do danes izven področja zaposlovanja še nismo imeli nobene splošne zaščite pred oblikami diskriminacije na navedenih štirih podlagah. Namen predlagane direktive je zapolniti to vrzel in upamo, da bo poleg prepovedi diskriminacije zagotovila tudi pravna sredstva za prikrajšane ljudi v vseh 27 državah članicah.

Učinkovito izvajanje direktive, o kateri govorimo, in odpravljanje pomanjkljivosti, ki so bile zaznane v teku prenosa in uporabe prejšnjih direktiv, bi pomenila dopolnitev obrambe pred diskriminacijo, ki je na voljo državljanom Evropske unije. Poleg tega sprejetje predlagane direktive ne zahteva nikakršnih sprememb ustreznih nacionalnih zakonov. Zato iskreno upam, da bo Svet lahko zagotovil enotno podporo, ki jo zahtevajo Pogodbe, in da bo vsaka država članica prispevala k temu, da bo Evropska unija lahko naredila ogromen korak proti izpolnitvi naših temeljnih vrednot in ciljev.

 
  
MPphoto
 
 

  Silvana Koch-Mehrin in Alexander Graf Lambsdorff (ALDE), v pisni obliki. – (DE) Uporabljena pravna podlaga, člen 13(1) Pogodbe ES, ni primerna, ker po mnenju nemške Svobodne demokratske stranke (FDP) ni bilo upoštevano načelo subsidiarnosti. Zakonodajalec EU nima pristojnosti, da bi določal zadevne predpise in s tem resno posegal v samoodločanje držav članic.

Boj proti diskriminaciji vseh oblik in pomoč invalidom, da se vključijo v javno življenje, sta pomembni nalogi. Vendar pa predlog za razširitev protidiskriminacijskih predpisov na praktično vsa področja življenja nima nikakršnega stika z realnostjo. Obrnjeno dokazno breme, določeno v direktivi, bo pomenilo, da je sodne postopke mogoče sprožiti na podlagi obtožb, ki niso podprte z zadostnimi dokazi. Obtoženi bi morali potem plačati nadomestilo tudi, če dejansko niso zagrešili nobenega dejanja diskriminacije, vendar svoje nedolžnosti ne morejo dokazati. Tako površno opredeljeno, je obrnjeno dokazno breme torej vprašljivo s stališča združljivosti z ravnanjem pravne države. Ustvarilo bi negotovost in olajšalo zlorabe. To ne more biti raison d’ętre napredne protidiskriminacijske politike.

Upoštevati je treba tudi, da Komisija trenutno vodi postopke za ugotavljanje kršitev proti številnim državam članicam v zvezi z neustreznim prenosom obstoječih evropskih direktiv o protidiskriminacijski politiki. Za zdaj še nimamo nobenega pregleda nad tistimi predpisi, ki so bili preneseni, da bi bilo mogoče opredeliti izraženo potrebo po novih predpisih. Zlasti Nemčija je že močno presegla prejšnje določbe iz Bruslja. Zato tega poročila nismo podprli.

 
  
MPphoto
 
 

  Sirpa Pietikäinen (PPE-DE), v pisni obliki. – (FI) Ko se bo začela izvajati, bo Direktiva o enakem obravnavanju oseb eden izmed najpomembnejših korakov naprej za socialno Evropo in Evropo ljudi v tem volilnem obdobju . Kadar velja za vse skupine ljudi in vsa merila diskriminacije, ima zakonodaja o aktivni in pasivni diskriminaciji ogromen vpliv na življenja mnogih državljanov EU. V tem smislu se želim zahvaliti poročevalki za njeno izvrstno delo.

Tako na Finskem kot tudi drugod v Evropi vsakodnevno življenje ogromnega števila ljudi otežuje takšna ali drugačna oblika diskriminacije. To v današnji družbi, kjer se človekove pravice in enakost spoštujejo, ne bi smelo biti mogoče: vsi bi morali imeti enake možnosti za udeležbo v družbi. Nediskriminacija je znamenje civilizirane družbe.

Zlasti pomembno je, da direktiva pokriva vsa merila diskriminacije. Čeprav obstajajo velike razlike med skupinami in posamezniki, ki so soočeni z diskriminacijo, moramo problem diskriminacije dosledno obravnavati kot pojav, ne da bi posebej poudarjali katero koli določeno skupino ali skupine. Razdrobljen pristop bi neizogibno povzročil, da bi različna merila diskriminacije postala neenaka v vrednostnem smislu in nastale bi razpoke, v katere bi lahko padli ljudje, ki so žrtve diskriminacije iz vseh mogočih različnih razlogov.

 
  
MPphoto
 
 

  Siiri Oviir (ALDE), v pisni obliki. (ET) Evropska unija temelji na skupnih načelih svobode, demokracije in spoštovanja človekovih pravic ter temeljnih svoboščin. Člen 21 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije navaja, da je prepovedana vsakršna diskriminacija na podlagi spola, rase, barve kože, narodnostne pripadnosti ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, gmotnega stanja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. [to je neposreden citat iz zakonodaje]

Priznavanje edinstvenosti vsakega posameznika in enake pravice do možnosti, ki jih nudi življenje, je ena izmed lastnosti enotne raznolikosti Evrope, ki je osrednji element kulturne, politične in družbene integracije Unije.

Čeprav je bil razvoj mnogih področij v EU do zdaj zelo uspešen, je presenetljivo, da nimamo skupnih pravil za obravnavanje nasilja ali zlorabe nad invalidi ali za obravnavanje spolnih zlorab, teh temeljnih pravic državljanov pa tudi vse države članice ne priznavajo v zadostnem obsegu. Priznati moramo, da evropski pravni okvir za boj proti diskriminaciji še ni popoln.

Iskreno pozdravljam novo direktivo, ki ustvarja skupni okvir EU za ukrepanje na področju boja proti diskriminaciji. Ta okvir bo verjetno pripeljal do tega, da se bo načelo enakega obravnavanja v državah članicah izvajalo v širšem obsegu in ne samo v okviru trga delovne sile.

Boj proti diskriminaciji pomeni naložbo v vest družbe, katere razvoj poteka skozi integracijo. Da bi dosegli integracijo, pa mora družba vložiti v usposabljanje, ozaveščanje in spodbujanje dobrih praks, da bi našla pravičen kompromis, ki bo koristil interesom vseh njenih državljanov. Zato je potrebno še veliko truda z naše strani, da odpravimo diskriminacijo v Evropi.

 
  
MPphoto
 
 

  Daciana Sârbu (PSE), v pisni obliki.(RO) Pravica, da nismo diskriminirani, je temeljna pravica, ki v smislu njene povezave z državljani EU ni bila nikdar vprašljiva. Enako obravnavanje na podlagi vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti je eno izmed temeljnih načel evropske integracije.

Ta dolgo pričakovana direktiva, katere zgodovina je bila enako zapletena v posvetovanjih v Parlamentu, temelji na členu 13 Pogodbe ES in ureja zaščito pred diskriminacijo in pri tem poudarja enako obravnavanje ne glede na razloge. Glede na veliko število ljudi, v grobem okrog 15 %, ki trdijo, da so žrtve diskriminacije na ravni EU, ni prav nobenega dvoma, da je ta direktiva potrebna.

Želela bi tudi poudariti pomen primerjave te nove direktive z že veljavnimi direktivami o boju proti diskriminaciji. To je naloga, ki bo opravljena v okviru sodelovanja Komisije in držav članic. Vesela sem, da lahko v zvezi s tem poudarim tudi napredek, ki je bil v preteklih letih na tem področju dosežen v Romuniji, kot je navedla Agencija Evropske unije za temeljne pravice.

Nenazadnje tudi mislim, da bo ta direktiva imela pomemben vpliv, če upoštevamo ukrepe socialne zaščite, socialne prejemke in lažji dostop do blaga in storitev, ki jih bo zagotovila.

 
  
  

PREDSEDSTVO: GOSPOD SIWIEC
podpredsednik

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov