Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 1. april 2009 - Bruselj

15. Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad in Kohezijski sklad: nekatere določbe glede finančnega upravljanja – Nove vrste stroškov, upravičenih do prispevka iz ESS – Naložbe v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije pri stanovanjskih objektih (sprememba Uredbe (ES) št. 1080/2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj) (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je skupna razprava o:

- priporočilu (A6-0127/2009) o predlogu uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1083/2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu v zvezi z nekaterimi določbami glede finančnega upravljanja (17575/2008 – C6-0027/2009 – 2008/0233 (AVC)), ki ga je v imenu Odbora za regionalni razvoj predstavila gospa García Pérez

- poročilu (A6-0116/2009) o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1081/2009 o Evropskem socialnem skladu, da se dodajo vrste stroškov, upravičenih do prispevka ESS (COM(2008)0813 – C6-0454/2008 – 2008/0232 (COD)), ki ga je v imenu Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve predstavila gospa Jöns, in

- poročilu (A6-0134/2009) o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1080/2009 o Evropskem skladu za regionalni razvoj v zvezi z upravičenostjo do naložb v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije pri stanovanjskih objektih (COM(2008)0838 – C6-0473/2008 – 2008/0245 (COD)), ki ga je v imenu Odbora za regionalni razvoj predstavil gospod Angelakas.

  Iratxe García Pérez, poročevalka. − Gospod predsednik, najprej bi se želela zahvaliti vsem mojim kolegom poslancem iz Odbora za regionalni razvoj, ki so si močno prizadevali, da smo danes lahko predložili ta pomembni sporazum. Ta sporazum zadeva spremembo nekaterih pravil, da bi se omogočilo takojšnje izvajanje niza sprememb.

Evropska unija se sooča z gospodarsko krizo brez primere, ki je v številnih državah članicah pripeljala do recesije. V okviru načrta za oživitev evropskega gospodarstva je Evropska komisija sprejela niz ukrepov za uvedbo sprememb pri pravilih strukturnih skladov in kohezijskega sklada za namen spodbujanja naložb. Te spremembe vsebujejo dve jasni prednostni nalogi: povečanje porabe za izboljšanje likvidnosti in poenostavitev pravil za hitrejšo odobritev projektov.

Ta paket sprememb je bil zastavljen kot začasni odziv na kritično stanje, čeprav v resnici odgovarja tudi na poziv Evropskega parlamenta k večji enostavnosti in prožnosti, kar je bilo izraženo ob mnogih različnih priložnostih.

Rada bi dala kratko izjavo o predlaganih spremembah, da bomo vsi razumeli njihov pomen za doseganje ciljev, ki smo si jih zastavili:

– povečanje pomoči Evropske investicijske banke in Evropskega investicijskega sklada, kakor tudi večja finančna podpora za tehnične dejavnosti, povezane z razvojem in izvajanjem projektov;

– poenostavitev upravičenosti izdatkov;

– povečanje predfinanciranja za Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Evropski socialni sklad (ESS); skupni znesek dodatnih predplačil v okviru tega ukrepa bo 6,25 milijarde EUR;

– spodbujanje izdatkov za večje projekte s spremembo trenutne najvišje stopnje v višini 35 % na predplačila, s čimer se omogočijo do 100 % predplačila za upravičence do državnih pomoči.

V Parlamentu se zavedamo, da je te ukrepe treba čim prej sprejeti, da bi lahko izpolnili takojšnjo potrebo po likvidnosti v državah članicah, in vemo, da bodo ti ukrepi zagotovo imeli tudi pozitivne posledice v vseh regijah in občinah Evrope.

Prejšnji teden smo razpravljali o prihodnosti kohezijske politike in enoglasno smo se strinjali, da je ta prinesla ogromen napredek na področju gospodarskega in socialnega razvoja v številnih naših regijah.

V tem času velike negotovosti je še toliko bolj pomembno, da branimo ta načela solidarnosti in sodelovanja med ozemlji, saj morajo ljudje videti, da smo v Evropi sposobni pomagati pri iskanju poti iz krize, ki je na milijone ljudi spravila v zelo težke okoliščine. Bolj kot kdaj koli prej potrebujemo danes močna sredstva, s katerimi bomo rešili te probleme.

Z uveljavitvijo teh sprememb bomo omogočili pospešitev projektov in naložbe vanje, ti projekti pa bodo pomembni tudi za ustvarjanje delovnih mest.

Poleg tega lahko zahvaljujoč Evropskemu socialnemu skladu oblikujemo pobude za usposabljanje in ponovno usposabljanje, da bi na trg delovne sile pripeljali najranljivejše družbene skupine in tiste, ki se soočajo z največjimi težavami. To bi lahko veljalo za ženske, invalide ali tiste, ki so že dalj časa brezposelni. Ne smemo pozabiti, da so ti sektorji v času krize najbolj ranljivi.

Na tem mestu bi želela ponoviti tudi to, kar smo navedli v obrazložitvi poročila, in sicer, da se Parlament želi v večji meri in bolj kakovostno vključiti v dialog o oblikovanju predlogov, kljub temu, da se zavedamo nujnosti njihove obravnave.

Z vso pozornostjo, ki jo namenjamo današnjim problemom v Evropi, v celoti podpiramo predlog ukrepov za spremembo strukturnih skladov, da bi lahko našli rešitev trenutnega stanja.

  Karin Jöns, poročevalka. – (DE) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, to je redek dogodek – toliko bolj pravzaprav, ker poudarja pomen razprav, trenutnih sprememb in nujne potrebe po ukrepanju –, saj bomo prvič od Evropske komisije sprejeli predlog uredbe o strukturnih skladih, za katerega ni bilo vloženih skoraj nobenih predlogov sprememb.

Z olajšanjem ugotavljam, da smo tako enoglasni v naši razpravi o tem predlogu uredbe s strani Komisije, ki se nanaša na Evropski socialni sklad, in želela bi se vam vsem zahvaliti , da ste upoštevali moje priporočilo in niste vložili nikakršnih predlogov sprememb v zvezi z Evropskim socialnim skladom. Povsem jasno je, da finančna in gospodarska kriza od nas zahteva, da vsi skupaj še enkrat sprejmemo odgovornost za najboljše in predvsem hitro usposabljanje naših delavcev, zlasti zdaj. Čedalje več ljudi trpi zaradi posledic, ki jih je mednarodna finančna kriza pustila na trgu delovne sile. Od nas pričakujejo odgovore, pričakujejo zaščito in predvsem potrebujejo te odgovore zdaj in ne šele čez nekaj mesecev.

Sprememba Uredbe o Evropskem socialnem skladu, ki jo bomo sprejeli jutri, bo zato začela veljati takoj. To bo bistveno prispevalo k zmanjšanju birokracije, ki je povezana z Evropskim socialnim skladom. Dodeljevanje sredstev je poenostavljeno, kar bo tudi pospešilo črpanje teh sredstev. Postopki vlaganja prošenj, ki se vlečejo več mesecev, in zapletene metode izračunavanja, s katerimi je bilo do zdaj treba dokazovati upravičenost udeležencev shem do posameznih avtobusnih in tramvajskih vozovnic, bodo stvar preteklosti.

Vendar pa se včasih vprašam, zakaj je za ta naš korak bila potrebna tako dramatična kriza. Seveda ni nikoli prepozno in s to spremembo zagotavljamo vsaj to, da bo sklade mogoče izkoristiti v celoti in da bodo tudi zelo hitro in na najboljši možni način dosegli najbolj prizadete. Tem ljudem moramo omogočiti, da se čim hitreje ponovno vključijo v trg delovne sile. Nikakor ne smemo dovoliti, da bi zdrsnili v dolgotrajno brezposelnost, saj je v današnjem času od tam mogoče zelo hitro pristati v negotovem položaju ali v revščini.

Kaj se je spremenilo? Ali pa bi mogoče morala reči, kaj se bo spremenilo, ko bomo jutri to sprejeli? V prihodnosti bodo prijavitelji projektov pri svojih izračunih lahko uporabili pavšalne stroške in hkrati povprečnine v višini do 50 000 EUR za vsak ukrep. Vsem, ki ste glede tega negotovi, bi želela ponoviti, da preverjanja pravilnosti dodeljevanja sredstev ne bodo odpravljena, saj bodo, prvič, tako pavšalne stroške kot povprečnine dololočale države članice same in, drugič, Komisija bo vnaprej preverila, ali so ti - citiram - pošteni, pravični in preverljivi. Pokazalo se je, da postopek dejansko deluje, saj, kar je dokaj presenetljivo, izvajalci nadzora proračuna tej uredbi niso nasprotovali.

S tem torej ta postopek poenostavljamo. Vendar pa ne spreminjamo glavnih prednostih nalog Evropskega socialnega sklada. Trenutno nimamo nobenega razloga, da bi to storili, saj imajo prijavitelji projektov dovolj možnosti, da se lahko sami ustrezno odzovejo na posebne potrebe trga delovne sile.

Na koncu bi želela reči, da državam članicam nudimo tudi zvišanje predplačil za to leto, in sicer v višini 1,8 milijarde EUR za usposabljanje in nadaljnje ukrepe usposabljanja, kar je po mojem mnenju jasen signal tega Parlamenta, da v krizi ukrepamo hitro in kažemo solidarnost.

Želela bi se še opravičiti, ker ne morem ostati na tej razpravi do samega zaključka: udeležiti se moram namreč Spravnega odbora o Direktivi o delovnem času.

  Emmanouil Angelakas, poročevalec. − (EL) Gospod predsednik, gospod komisar, tudi jaz bi želel izkoristiti to priložnost in se zahvaliti svojim kolegom poslancem iz Odbora za regionalni razvoj za sodelovanje, v duhu katerega smo opravljali naše delo.

Vsi vemo, da je po posojilnem krču, ki nas je prizadel pred nekaj meseci, Komisija 26. novembra 2008 objavila sporočilo o evropskem načrtu za oživitev gospodarstva za države članice in njihove regije, ki temelji na okrepitvi evropskega gospodarstva in osrednjih vrednot lizbonske strategije za rast in delovna mesta.

Med drugim ta program poziva države članice k reprogramiranju operativnih programov za njihove strukturne sklade in energetski sektor, pri čemer posebno pozornost posveča izboljšanju energetske učinkovitosti zgradb glede na to, da je gradbeništvo eden izmed tistih industrijskih sektorjev, ki ustvarja veliko število delovnih mest.

V tem smislu je bilo treba prenoviti splošno Uredbo (ES) št. 1083/2006 o strukturnih skladih. V tem okviru in zlasti v zvezi z energetsko učinkovitostjo zgradb sem kot poročevalec za Evropski parlament prevzel nalogo prenove zadevne uredbe.

Kot poročevalec bi torej želel poudariti naslednje. Do zdaj je Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) kot upravičene izdatke za stanovanjske objekte, zlasti pa energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije pri stanovanjskih objektih upošteval samo izdatke tistih držav članic, ki so se pridružile Evropski uniji maja 2004

Prvič, zdelo se mi je, da bo koristno, če bom v svojem poročilu okvir spremembe uredbe osredotočil na zagotavljanje energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije v stanovanjskem sektorju v vseh 27 državah članicah. Mislim, da je ta predlog zelo pomemben, saj temelji na gospodarskem položaju države ali regije in ne na datumu pristopa. Tukaj bi želel poudariti, da obstajajo velike težave pri dostopu do stanovanj v številnih mestih in regijah v Evropi, ki pa niso nujno na ozemlju novih držav članic.

Zato sem menil, da bi bilo koristno podpreti zgornjo mejo izdatkov za zadevne naložbe, in sicer v višini 4 % skupne dodelitve ESRR, ter odpraviti omembo gospodinjstev z nizkim prihodkom, kar je bilo kot priporočilo vključeno v prvotni predlog Komisije, in prepustiti državam članicam, da same določijo kategorije upravičenih izdatkov za gospodinjstva. Na tej podlagi sem menil, da bi bilo odločilnega pomena, če bi kategorijo upravičenih izdatkov za gospodinjstva pustili v rokah držav članic in slednjim omogočili, da postavijo lastna posebna merila, kot so finančni položaj lastnikov in geografske značilnosti območij (otok, gorske regije, ravninske regije itd.). Pomembno je tudi povečanje povprečnin na 50 000 EUR, saj odraža tekoče stroške.

S tem poročilom sem želel izraziti stališča Evropskega parlamenta o tem vprašanju in s tem predstaviti tudi kompromis, ki smo ga dosegli v Svetu v okviru postopka soodločanja o spremembah prvotnega predloga.

Pregled zadevne uredbe ne vpliva na upravičene izdatke pri stanovanjskih objektih in krepi dejavnosti pomembnih gospodarskih sektorjev, kot so gradbeništvo in sektorji, ki gradijo energetske sisteme in sisteme obnovljivih virov energije.

Bolj splošno gre za usklajenost z načelom subsidiarnosti, ker zagotavlja podporo državam članicam; gre tudi za usklajenost z načelom sorazmernosti, ker se uporablja v vseh državah članicah; spodbuja cilje kohezijske politike, kot opredeljuje člen 158 Pogodbe ES, in ne zvišuje proračuna Skupnosti za obdobje 2007-2013, temveč pospešuje izplačevanje predplačil in vmesnih plačil.

Želel bi še pojasniti, kako pomembno je, da smo dodali tri dodatne oblike upravičenih stroškov: to so posredni stroški, pavšalni stroški in povprečnine.

Za konec bi želel povedati, da je danes z nami komisar Barrot, ki predstavlja komisarko za regionalno politiko gospod Hübner, in ki bo, kot je bilo dogovorjeno, podal zavezujočo izjavo Komisije o oceni novih ukrepov za leto 2010 v zvezi z vsemi tremi uredbami.

  Jacques Barrot, podpredsednik Komisije. – (FR) Gospod predsednik, želel bi se zahvaliti gospe García Pérez, gospe Jöns in gospodu Angelakasu. Pripravili ste tri visoko kakovostna poročila o predlogih za spremembo uredb o strukturnih skladih in Kohezijskem skladu, ki jih je Komisija predložila Svetu in Evropskemu parlamentu v okviru evropskega načrta za oživitev gospodarstva, sprejetega novembra.

Ta tri poročila – ki se nanašajo na splošno uredbo, uredbo o Evropskem socialnem skladu in uredbo o Evropskem skladu za regionalni razvoj – pričajo o skrbi Parlamenta, da si Evropska unija zagotovi dovolj sredstev, ki ji bodo omogočila, da hitro in učinkovito premaga posledice krize na področju rasti in zaposlovanja.

Kohezijska politika je močan vzvod za spodbujanje realnega gospodarstva. 347 milijard EUR v odobrenih proračunskih sredstvih za obdobje 2007-2013: to je način oblikovanja trdnega temelja za stabilnost proračuna in javne naložbe v državah članicah in regijah Evropske unije.

Prav iz tega razloga igra kohezijska politika tako pomembno vlogo v ESRR. V tem načrtu za oživitev je Komisija dejansko priporočila ukrepe, ki spadajo na štiri prednostna področja lizbonske strategije: posamezniki, podjetja, infrastruktura in energetika ter raziskave in inovacije.

Komisija je tudi predlagala, da bi premišljena kombinacija, ki povezuje strategijo in človeške vire, lahko delovala kot katalizator ključnih instrumentov, ki bodo Evropski uniji omogočili, da obnovi trajen napredek. Kar zadeva kohezijsko politiko, je glavni cilj te strategije pospešiti tako izvajanje programov kakor tudi naložb v projekte, ki koristijo državljanom in gospodarski dejavnosti EU.

Poročevalci so pravkar povzeli podrobnosti ureditvenih sprememb, ki so vam bile predložene. Sam se bom osredotočil le na eno ali dve izmed njih.

Prvič, za namen izboljšanja upravljanja skladov so bile državam članicam dana na voljo sredstva, nenazadnje tudi dodatna predplačila v višini 2 % ali 2,5 %, ki skupaj znašajo 6,25 milijard EUR v letu 2009. Zelo pomembno je, da ta vsota hitro pride do upravičencev, da bo za prednostne projekte na voljo dovolj sredstev.

Kar zadeva energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije, bo sprememba uredbe o ESRR pomenila, da bo do 4 % skupne dodelitve ESRR mogoče vložiti v stanovanjske objekte. To je enako skupnim razpoložljivim sredstvom v višini 8 milijard EUR za vse države članice. S tem se bodo povečali prispevki, ki jih kohezijska politika namenja boju proti podnebnim spremembam.

Kar zadeva velike projekte, je cilj predložene spremembe splošne uredbe sprostitev pravil finančnega upravljanja, s čimer se bo organom upravljanja omogočilo, da v izjave o izdatkih za Komisijo vključijo izdatke, povezane z velikimi projekti, o katerih Komisija še ni odločala.

Finančna in gospodarska kriza ima tudi poseben vpliv na mala in srednje velika podjetja (MSP). Zato je bilo v okviru načrta za oživitev ključnega pomena, da tem podjetjem olajšamo uporabo instrumentov finančnega inženiringa, da bi lahko izvajali svoje projekte, zlasti zahvaljujoč pobudi JEREMIE (Skupna evropska sredstva za mikro in srednje velika podjetja). Drugi predlogi sprememb splošne uredbe gredo tudi v tej smeri: neposredne pogodbe z Evropsko investicijsko banko, večje zatekanje k tehnični pomoči za večje projekte in upravičenost do prispevkov v naravi v primeru finančnega inženiringa.

S svojimi predlogi je Komisija poskušala tudi poenostaviti merila za dodeljevanje pomoči iz ESRR in Evropskega socialnega sklada. Zahvaljujoč usklajenim spremembam, ki sta jih predložila Parlament in Svet, se bosta uredbi, ki zadevata ESRR in ESS spremenili na popolnoma enak način, tako da se bodo v okvir sofinanciranja Skupnosti vključile nove oblike upravičenih stroškov, izračunanih na podlagi pavšalnih stroškov.

S temi spremembami se bo poenostavil postopek upravičevanja izdatkov. Zmanjšala se bosta obseg dela in število dokazil, ki jih bo treba predložiti, ne da bi se s tem izkrivljala načela dobrega finančnega upravljanja. Takšna racionalizacija bo olajšala prevzem odobrenih sredstev iz ESRR in ESS, ne da bi to spodkopalo načela teh dveh skladov, kar je pomembno v trenutnih časih krize. To je torej več kot zgolj pravočasni odziv na krizo; je odziv na večkratne zahteve Evropskega parlamenta in Računskega sodišča po poenostavitvi strukturnih skladov.

Gospod predsednik, zahvaljujem se trem poročevalcem za njihovo podporo temu nizu ukrepov, ki nam bodo omogočili, da pospešimo izvajanje dejanskih projektov. Zakonodajne ukrepe bodo spremljala priporočila, namenjena državam članicam. Ta priporočila so bila predmet sporočila Komisije, ki je bilo sprejeto 16. decembra. Komisija je poudarila, da je operativne programe mogoče preusmeriti tako, da podporo usmerijo na prednostne naloge, ki jih zahteva kriza.

Evropski parlament je tudi izrazil svojo skrb za odziv na nujnost nastalega položaja, tako da je zagotovil čim hitrejše sprejetje teh treh uredb in hitro izvajanje ukrepov v državah članicah. Parlamentu se zahvaljujem, ker je z nami delil to zavzetost, saj bo to predvsem pomenilo, da bodo državam članicam predplačila izplačana za mesec maj.

Komisija je poziv Parlamenta upoštevala. Poskrbela je, da bodo ukrepi, ki so bili sprejeti v okviru načrta za oživitev, strogo nadzorovani in da bo poročilo o izvajanju ukrepov in njihovih dejanskih rezultatih predstavljeno Evropskemu parlamentu.

Tako bo v drugi polovici leta 2010 Komisija sestavila poročilo o izvajanju ukrepov, sprejetih v okviru načrta za oživitev na področju kohezijske politike v Uniji. To poročilo, ki bo sestavljeno – naj ponovim – v drugi polovici leta 2010, bo temeljilo na letnih poročilih o izvajanju, ki jih bodo države članice sestavile junija 2010. Slednje bodo potem pozvane, da v teh poročilih predstavijo pregled izvajanja ukrepov, sprejetih v okviru načrta za oživitev, in prikažejo rezultate, dosežene v okviru kohezijske politike.

Gospod predsednik, Komisija je torej o tem sprejela izjavo, ki jo bom prenesel Evropskemu parlamentu. Vsem poslancem, zlasti pa našim trem poročevalcem, se zahvaljujem za njihovo pozornost. Veselim se plodne razprave in prisluhnil bom vsem vašim pripombam o predlogih spremembe uredb, ki so vam bili predloženi.

− (FR)

Izjava Komisije

Poročilo gospoda Angelakasa

Komisija pozdravlja ves trud, ki je bil vložen v tako kratkem času, da bi se sprejele spremembe uredb o strukturnih skladih in Kohezijskem skladu, ki so bile predložene v okviru evropskega načrta za oživitev gospodarstva.

To je rezultat plodnega in učinkovitega sodelovanja Sveta, Evropskega parlamenta in Komisije s podporo Odbora regij in Evropskega ekonomsko-socialnega odbora v korist nacionalnim in regionalnim gospodarstvom Evropske unije.

Zakonodajni paket bo pomagal olajšati izvajanje operativnih programov in spodbuditi naložbe v korist evropskemu gospodarstvu, zlasti prek več ukrepov poenostavitve.

V drugi polovici leta 2010 bo Komisija sestavila poročilo o izvajanju ukrepov, sprejetih v okviru načrta za oživitev na področju kohezijske politike v Evropski uniji. To poročilo bo temeljilo predvsem na letnih poročilih o izvajanju, ki jih bodo države članice sestavile junija 2010. Države članice so zato pozvane, da v teh poročilih predstavijo pregled izvajanja ukrepov, sprejetih v okviru načrta za oživitev, in prikažejo rezultate, dosežene v okviru kohezijske politike.

  Nathalie Griesbeck, pripravljavka mnenja Odbora za proračun. − (FR) Gospod predsednik, kot stalna poročevalka za strukturne sklade v Odboru za proračun lahko nocoj ta poročila pozdravim iz dveh razlogov.

Prvi razlog je, da strukturni skladi predstavljajo glavno postavko v proračunu Evropske unije, drugi, ki ga želim nocoj poudariti skupaj z mojimi kolegi, pa je hitrost, s katero smo delali, da bi zagotovili praktične in takojšnje rešitve gospodarske krize, kljub temu, da imamo omejen proračun, o katerem se bomo seveda morali z državami članicami ponovno pogajati, ko za to pride čas.

Poleg tega bi v zvezi s tem želela ponoviti tudi, da moramo biti resnično pripravljeni vzeti evropsko posojilo, da bi podprli te ukrepe. Sredstva za izboljšanje denarnega toka, za pospešitev uporabe skladov in nujnih ukrepov, ki jih pričakujemo že dalj časa, so tisto, kar je potrebno za oživitev našega evropskega gospodarstva v tem času velike negotovosti.

To je tisto, za kar se zavzema evropsko ukrepanje, in tisto, za kar se zavzema naša Evropa: okrepitev sektorjev z visoko dodano vrednostjo in pričakovanje, bolj kot kdaj koli doslej, da bo kriza prišla h koncu z naložbami v tradicionalna področja, vendar predvsem v vse tiste sektorje, ki lahko pomagajo odpraviti tveganje brezposelnosti za naše sodržavljane.

Vendar pa je moje nocojšnje sporočilo naslednje: čeprav je Parlament pokazal, da se lahko hitro in dobro odzove, je zdaj pomembno, da se države članice same organizirajo tako, da se bodo lahko soočile z izzivi, kajti zamude, ki se kažejo v milijardah iz naslova pomoči, so opazne prav v počasnem odzivu uprav samih držav članic, v tem, kako težko se odločajo o strateških ciljih in v njihovi nepripravljenosti za sofinanciranje projektov.

Tako je vse določeno v Evropi in, kot pravimo v moji državi, modremu zadostuje že ena beseda – in to je namenjeno državam članicam.

  Gabriela Creţu, poročevalka mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve. – (RO) Finančna kriza je vsilila veliko opreznejšo posojilno politiko, ki jo potrebujejo banke, ki pa je obenem neprizanesljiva do gospodarstva. Negativni učinki se čutijo v realnem gospodarstvu, zlasti v malih in srednje velikih podjetjih (MSP) in javnih organih. Ti ustvarjajo projekte, katerih namen je izboljšati socialno in regionalno kohezijo, ustvarjati delovna mesta, uporabiti lokalna sredstva in olajšati vstop ali vrnitev na trg delovne sile.

Skupni proračun, ki je ponavadi pomemben, je danes ključni vir financiranja zaustavitve kopičenja negativnih učinkov. Zaradi tega Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve podpira poenostavitev pravil in hitrejši dostop do strukturnih skladov in Evropskega socialnega sklada. Tistim državam, ki imajo manj izkušenj pri dostopanju do teh skladov, se s tem ponuja dvojna korist.

Mislim, da je potrebno in dobrodošlo, da se evropske finančne institucije vključijo v finančne dogovore, ki spreminjajo strukturo upravičenih stroškov, da bi se odpravile zgornje meje predplačil ali predhodna obvestila. Vendar pa dostop do skladov sam po sebi ne pomeni konca. Finančni vpliv sega čez 6,3 milijarde EUR. To je res precejšnja vsota.

Kot predstavniki naših državljanov si želimo, da bi se z uporabo skladov izpolnili cilji, za katere so bili ustvarjeni. Danes izdajamo bianko ček in zahtevamo potrebno preglednost pri porabi denarja. Upamo tudi, da bomo ustvarili pozitiven precedens. V preteklosti so bile številne pobude, predvsem socialne, zavrnjene zato, ker naj ne bi imele nikakršne pravne podlage. Spreminjanje te uredbe dokazuje, če je za to sploh kdaj obstajala potreba, da je tam, kjer je politična volja, tudi pravna podlaga. Ne pozabimo tega.

  Jamila Madeira, pripravljavka mnenja Odbora za regionalni razvoj. – (PT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v odgovor na svetovno finančno krizo evropski načrt za oživitev gospodarstva navaja, da kohezijska politika močno prispeva k javnim naložbam držav članic in regij in da bi morala delovati kot sredstvo reševanja trenutne krize. Zlasti predlaga sprejetje ukrepov na področjih, ki imajo v lizbonski strategiji prednost za namen ustvarjanja rasti in delovnih mest. Cilj vseh sproščenih instrumentov je izpolniti ta namen in pridobiti hitrejše rezultate.

Zato je glavni cilj razširitve obsega Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji in usmeritve Evropskega socialnega sklada odziv na številne socialne in gospodarske nujne okoliščine, ki zahtevajo podporo. Prepričana sem, da tako zdaj kot v preteklosti, velja to, da bodo njune dejavnosti in področja učinkovitejše, če bodo bolj dopolnilne. Ker pa ni bilo nikakršnih določb za boljšo razpoložljivost novih skladov ali za nove smeri dejanskih ukrepov, je še zlasti pomembno, da se Evropski socialni sklad v celoti izkoristi pri boju proti brezposelnosti in hitremu povečanju pritiska konkurence na evropsko gospodarstvo, ki izhajata iz trenutne finančne krize in upočasnitve gospodarstva.

Želela bi poudariti, da je Odbor za regionalni razvoj poenostavitev, ki jo predlaga Evropska komisija, večkrat prepoznal kot bistveno za izboljšanje upravljanja in izvajanja strukturnih skladov. Vendar so nas prosili, da to obravnavamo po nujnem postopku, zato smo to upoštevali, ko smo sprejeli ta paket uredb; ta Parlament se ni nikoli skrival pred svojimi političnimi dolžnostmi. Čeprav je posebnost tega časa na plan zvabila številne poglede, se bomo zaradi tega zaenkrat vzdržali vlaganja novih sprememb v korist hitremu postopku in pravim koristim za javnost, kar je namen predloga. Vendar pa poudarjamo potrebo po takojšnjem začetku izvajanja ocene tega sklada, da bi lahko čim prej opravili dodaten pregled.

  Iosif Matula, v imenu skupine PPE-DE. – (RO) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej bi želel pozdraviti poročilo gospe García Pérez.

Reforme so kot del kohezijske politike zelo pomembne, njihov cilj pa je ublažiti negativne učinke, ki jih povzroča finančna kriza. Prilagodljivost, ki je omogočena pri razporeditvi sredstev Skupnosti, bo nacionalnim gospodarstvom zagotovila takojšnji denarni tok, kar jim bo omogočilo naložbe v realno gospodarstvo. To bo imelo takojšnji učinek in zagotovo bomo že v naslednjih mesecih videli prve rezultate.

Evropska komisija podpira gospodarstva držav članic, ki temeljijo na štirih glavnih prednostnih nalogah, med katerimi so najpomembnejše povečanje finančnih sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) ter Evropskega socialnega sklada in povečanje podpore Evropske investicijske banke in Evropskega investicijskega sklada. Pravzaprav lahko v letu 2009 predfinanciranje, ki ga predvsem sprejemajo nove države članice, pomaga pri premagovanju krize ter vzpostavlja socialno in teritorialno kohezijo.

Velik pomen je treba pripisati tudi poročilu o upravičenosti naložb v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije pri stanovanjskih objektih. Obnova stanovanjskih sistemov ogrevanja mora biti med prednostnimi nalogami programa Evropske unije, pri tem pa je treba upoštevati dodano vrednost, ki jo ta ukrep ustvarja.

V času, ko se stroški ogrevanja nenehno višajo, morajo države članice v svoje programe vključiti tudi projekte, ki upoštevajo energetsko učinkovitost, da bi se borile proti finančni krizi. Ti ponujajo naslednje pomembne koristi za gospodarstvo in prebivalce: denarno injekcijo v gospodarstvo skupaj z ustvarjanjem delovnih mest, zmanjšanje stroškov ogrevanja, zaščito okolja z omejevanjem emisij toplogrednih plinov, zagotavljanje socialne kohezije in podporo družinam z nizkimi prihodki.

1,4 milijona stanovanj v Romuniji nujno potrebuje naložbe za obnovitev.

  Constanze Krehl, v imenu skupine PSE. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, o teh treh poročilih razpravljamo v času največje in najtežje gospodarske in finančne krize, kakršne v zgodovini Evropske unije še nismo izkusili. Seveda je prav, da kohezijska politika igra svojo vlogo pri blažitvi posledic te gospodarske krize. Vendar pa bi rada ob tej priložnosti še enkrat poudarila, da kljub temu, da je proračun kohezijske politike zares največji posamezni proračun v Evropski uniji, je žal res tudi to, da države članice v proračun Evropske unije prispevajo komaj nekaj več kot 1 % svojega BDP. To pomeni, da je poraba več kot 6,25 milijard EUR za financiranje vmesnih plačil in predplačil samo kaplja v morje in preprosto ne zadostuje. Ublažile se bodo posledice, omogočil se bo finančni vzvod, vendar bodo nacionalna prizadevanja še vedno potrebna. Mogoče bi se tega morali spomniti v okviru naslednje razprave o finančni perspektivi.

Naša skupina je o treh poročilih razpravljala zelo intenzivno in bil lahko v to razpravo vnesla tudi številne druge dobre zamisli. V številnih primerih – kot je že dejala gospa Jöns – smo bili presenečeni, da smo potrebovali gospodarsko krizo, da smo omogočili zmanjšanje birokracije v Komisiji. Sami ne bomo vložili nobenih predlogov sprememb, ker vemo, da so v regijah zdaj potrebni hitri ukrepi in ker tudi vemo, da bomo o spremembah strukturne politike morali govoriti na drugem mestu.

Zato podpiramo celoten paket, ki ga je predlagala Komisija, in upamo, da bo ta čim prej prišel do regij in da bo denar lahko dejansko pomagal premagovati finančno krizo.

  Jean Beaupuy, v imenu skupine ALDE. – (FR) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, skupaj z mojimi kolegi iz Skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo bom seveda podprl ta tri poročila. Podprli jih bomo ne zato, ker so v celoti zadovoljiva – kot so rekli moji kolegi, bi lahko vložili več sprememb – temveč zato, ker je treba hitro ukrepati. To je pravkar omenila gospa Krehl.

A oprostite mi, gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, ker se sprašujem, če smo mogoče preprosto nevedni. Sedimo namreč tukaj, v prijetno ogretem in lepo osvetljenem prostoru. Ali veste, da prav zdaj v Evropi obstaja 30 milijonov domov, ki jim prepušča streha in ki imajo vlažne stene?

Seveda bomo s 4 % iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) lahko to popravili v približno milijon domovih. S tem in če bomo to nadzorovali, gospod komisar – kar vas bom kmalu prosil –bomo ustvarili 250 000 delovnih mest in izboljšali položaj za milijon domov. Tako bomo prihranili 40 milijonov ton CO2 in zmanjšali energetske stroške vsake družine za 450 EUR na leto. To so številke, ki vam jih ponujam in ki jih je dokončno izoblikovala pomembna evropska organizacija, ki je posebej znana po svojem resnem pristopu.

To torej pomeni, da gre pri pomembnosti odločitve, ki jo bomo sprejeli ne samo za zagotovitev obnove, temveč tudi za blaginjo naših sodržavljanov, samo za en glavni pogoj: da se morajo odločitve, ki jih Parlament sprejme danes v sporazumu s Komisijo, začeti izvajati v praksi v prihodnjih tednih in mesecih.

Gospod komisar, pozorno smo poslušali vaše besede. Rekli ste – in verjamemo vam –, da boste do 30. junija 2010 zahtevali od vsake države članice, da Komisiji predložijo poročilo. Tako jaz kot moji kolegi iz Odbora za regionalni razvoj, ki so vseh političnih prepričanj, smo pripravljeni staviti. V vseh državah so bili operativni programi pravkar sprejeti in vemo, da si večina organov upravljanja v teh državah ne bo želela njihovih sprememb.

Čez 15 mesecev, torej 30. junija, gospod komisar, nikar ne zaposlite preveč ljudi za pripravo poročil, analiz tega, kar bo storjeno, saj ne boste dosegli kaj dosti, če boste na države članice, organe upravljanja in partnerje čakali, da se lotijo dela.

Na eni strani imamo torej na voljo 8 milijard EUR, na drugi pa 30 milijonov posebej pomanjkljivih hiš. Kaj je treba storiti?

Gospod komisar, skupaj s svojimi kolegi bom v zvezi s tem podal en predlog. Evropska komisija bi morala preseči svoje pristojnosti in odločno ukrepati – skoraj sem že hotel reči nasilno –, da bi vlade in organe upravljanja podučila, kako čim prej uporabiti te določbe. Poslanci Evropskega parlamenta zelo radi glasujejo za besedila. To je naša naloga. Vendar pa to še posebej radi počnemo, kadar se ta besedila tudi uporabljajo. Potrebujemo Komisijo in upamo, da nam bo Komisija prisluhnila.

  Mieczysław Janowski, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, danes obravnavamo poročila o regionalni politiki, ki prinašajo koristne spremembe in poenostavitev. Obžalujemo lahko samo to, da smo se bili zaradi krize prisiljeni tako hitro in, upamo, učinkovito odzvati na trenutno stanje. Pozdravljam priložnost za uvedbo večje prilagodljivosti, ker o povečanju proračuna Evropske unije ni nobenega dvoma. To bi želel jasno poudariti. Danes je bilo nekaj govora o kvotah. To ni nič drugega kot kaplja v morje, saj proračun Evropske unije znaša približno 1 % BDP držav članic. Zdaj lahko samo upamo, da bo ta kapljica tudi oživljajoča. Takšno namreč potrebujemo!

Pozdravljam tudi večjo prožnost, ki jo omogoča podpora s strani Evropske investicijske banke in Evropskega investicijskega sklada. Vesel sem, da bo poenostavitev upravičenosti izdatkov uvedena z retroaktivnim učinkom. Dobro je, da povečujemo obročna plačila in spodbujamo izdatke za velike projekte, ki so predloženi vnaprej, s tem pa bo mogoče plačila opraviti še pred potrditvijo. Lahko samo ponovno izrazim upanje, da bo to zares oživljajoče.

  Elisabeth Schroedter, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, v Skupini Zelenih/Evropske svobodne zveze vidimo povezavo med finančno in podnebno krizo, saj so negativni učinki podnebnih sprememb na regije dolgotrajne in povzročajo ogromne stroške. Obremenjujejo gospodarsko, socialno in teritorialno kohezijo. Zato moramo ukrepati zdaj.

Izolacija zgradb in uporaba obnovljivih virov energije pri stanovanjskih objektih v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj (ERSS) sta prva koraka v tem smislu. A kaj nam koristi ta napredek, če je obenem državam članicam dovoljeno, da sredstva ESRR vlagajo v načrtovanje cest in ogromne sežigalnice odpadkov, katerih uporaba še pospešuje podnebne sprememb in povzroča škodo okolju? Pri tem gre za nezavzetost in nedoslednost.

Prav tako tudi vaš dinamičen govor, gospod komisar, ne odgovarja na vprašanje o tem, zakaj Komisija zavrača naš predlog, da bi regionalno politiko v celoti močneje usmerili proti varstvu okolja in podnebja. Ali Komisiji primanjkuje poguma, da od držav članic zahteva pregled uredbe ERSS, ki je usmerjena v cilje, povezane s podnebjem? Zakaj Komisija nima akcijskega načrta o regionalni politiki? Zadržki v zvezi z zaščito podnebja s strani Generalnega direktorata za regionalno politiko so preprečili, da bi naše spremembe prejele podporo večine v odboru. Vendar pa jih bomo ponovno predložili in zahtevali poimensko glasovanje. Potem bomo videli, ali vam tudi volivci lahko verjamejo, da boste podprli zaščito podnebja.

  Bairbre de Brún, v imenu skupine GUE/NGL. – (GA)

Gospod predsednik, želela bi pozdraviti današnje poročilo gospoda Angelakasa. Gospod Angelakas v njem izraža podporo predlogom Evropske komisije za zagotovitev finančnih sredstev za države članice iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki bodo namenjena energetski učinkovitosti in obnovljivim virom energije pri stanovanjskih objektih.

Spopadamo se z izrednim stanjem v gospodarstvu. Ljudje, ki delajo v gradbeni industriji – na primer v moji državi, na Irskem –, so se znašli v posebnih težavah. Upam, da bomo na podlagi te odločitve EU lahko zagotovili delno financiranje za program obnove za energetsko učinkovitost. Takšen program bo izboljšal gradbeno industrijo na Irskem – na severu in jugu –, kar bo pomagalo pri ohranitvi delovnih mest in tudi pri izpolnjevanju nalog v zvezi s podnebnimi spremembami ter, kot je bilo v tej razpravi že omenjeno, pri reševanju revščine zaradi visokih cen kuriva. To pomeni pomoč ljudem, ki velik delež svojih prihodkov porabijo za stroške goriva.

Po mojem mnenju je primerno, da se je Komisija pri spremembi meril osredotočila na stanovanjske objekte ljudi z nizkimi prihodki. Večinoma bodo prav ti ljudje z nizkimi prihodki tisti, ki jih bo oslabitev našega gospodarstva najbolj prizadela. Obenem svojih domov ne bodo mogli obnoviti tako, da bodo bolj energetsko učinkoviti, če ne bodo prejeli finančne pomoči. Ta shema bo torej uspešno obravnavala najhujše posledice revščine zaradi visokih cen goriva, ki imajo skrajno negativen vpliv na mnoge ljudi – seveda če se bo ustrezno uporabila.

Upam, da bodo lokalni, regionalni in nacionalni organi izkoristili to priložnost in da ne bodo odrekli zagotovitve teh pomembnih sredstev, ki jih že imajo, da bi ta predlog začel veljati.

  Fernand Le Rachinel (NI). – (FR) Gospod predsednik, gospod komisar, v obdobju od leta 2007 do leta 2013 bo regionalna politika postala glavna postavka proračuna Evropske unije s 347 milijoni EUR, ki bodo dodeljeni strukturnim skladom.

Ali bo to pomagalo zaščititi naša gospodarstva pred vplivi svetovne gospodarske krize, kot zatrjuje Komisija? Oprostite mi, ker v to dvomim.

Prvič, s povečanjem regionalnih izdatkov bodo oškodovane nekatere države članice, zlasti Francija. To povečanje gre na račun skupne kmetijske politike (SKP), s tem pa na račun francoskega kmetijstva, ki je bilo še pred nekaj leti glavni upravičenec SKP.

Poleg tega delež strukturnih skladov, ki se izplačuje francoskim regijam, nezadržno pada, velika večina pa je namenjena vzhodni Evropi, ki jo je uničilo več kot 40 let komunizma.

Tako Francija, ki prispeva 16 % evropskih proračunskih prihodkov, daje čedalje več denarja v Bruselj, prejema pa čedalje manj. Evropska regionalna politika, ki je daleč od tega, da bi varovala svoje upravičence pred gospodarsko krizo, to stanje še poslabšuje, saj predstavlja del logike ultra prostega trga, ki je značilna za lizbonsko strategijo.

Spremembe pri upravljanju strukturnih skladov, ki jih predlaga Komisija, torej našim državam ne bodo omogočile, da se spopadejo s to krizo, ki je posledica slabo premišljenega odprtja meja in deregulacije finančnih trgov.

Bolj kot kdaj koli prej moramo zgraditi novo Evropo, Evropo suverenih držav, ki temelji na naslednjih treh načelih: gospodarskem in socialnem patriotizmu, evropskem protekcionizmu in preferencialu Skupnosti.

  Richard Howitt (PSE). - Gospod predsednik, nazadovanje svetovnega gospodarstva je prizadelo vsako našo državo in vsako našo regijo. Prav je, da nocoj sprejmemo nujni ukrep za namen pospešitve izplačevanja evropskih sredstev ljudem, ki jih nujno potrebujejo, v času, ko jih nujno potrebujejo. Zlasti pozdravljam zmanjšanje papirologije z omogočanjem pavšalnih plačil in povprečnin, kar s 6 milijardami GBP za začetek v letošnjem letu omogoča porabo za energetsko učinkovitost pri stanovanjskih objektih in olajšuje delo s posojili Evropske investicijske banke. Ko je v Hertfordshireu, v mojem volilnem okrožju, klicni center hipotekarne banke začel z odpuščanji, smo v 24 urah lahko zaprosili za evropska finančna sredstva kot pomoč pri odpuščanju delavcev.

V zvezi s spremembami, o katerih se danes dogovarjamo, razvojna agencija East of England Development Agency pozdravlja dejstvo, da bo mogoče zagotoviti bolj poslovno vodena, krajša in po meri izdelana usposabljanja, ter pravi, da nam bo pomagala hitreje izpolniti obljubo, ki jo je dala naša regija, in sicer da bo pomagala 124 000 ljudem zgolj s sredstvi iz Evropskega socialnega sklada.

Bil sem tudi zelo ponosen, da je Lowestoft v mojem volilnem okrožju osebno obiskala tudi komisarka Hübner, da bi podprla naš evropski program za regionalni razvoj v višini 100 milijonov GBP ter njegov poudarek na pomoči podjetjem v naših skupnostih pri prilagoditvi na rast z nižjimi emisijami ogljika. Gospodarska kriza ne sme nikogar izmed nas odvrniti, da bi se soočili z dolgotrajnim izzivom podnebnih sprememb. Na čelu prizadevanj za obnovitev bi dejansko morale biti naložbe v okoljsko tehnologijo v upravljanju. Razvojna agencija East of England namerava vztrajno slediti temu cilju.

  Marian Harkin (ALDE). - Gospod predsednik, tudi jaz pozdravljam ta predlog, ker predstavlja neposreden in oprijemljiv odgovor EU na trenutno gospodarsko krizo. Odzivamo se z instrumenti, ki jih imamo na voljo, vendar se močno strinjam z mojim kolegom gospodom Beaupuyem, ki pravi, da moramo skupaj ukrepati in hitro storiti nekaj za družine in skupnosti.

Drugič, pozdravljam poenostavitev in prožnost, ki ju prinaša ta predlog. To je v vsakem primeru nujno potrebno. Od skupin ljudi, ki dostopajo do sredstev, vedno znova slišim pritožbe glede upravnih postopkov in birokracije. Ta paket sicer ne bo rešil vseh njihovih problemov, bo pa pomagal.

Tretjič, še posebej sem vesela, da so prispevki v naravi zdaj priznani kot upravičeni stroški. V svojem poročilu o prispevku prostovoljstva h gospodarski in socialni koheziji, ki ga je ta Parlament potrdil, sem pozvala k sprejetju prav tega ukrepa. To pomeni, da se bodo prispevki prostovoljcev in drugih ljudi zdaj šteli kot prispevki za različne projekte, to pa je zelo dobrodošlo, kljub temu da nas je v to smer prisilila trenutna gospodarska kriza.

Ta ukrep bo na praktičen način prepoznal prispevek prostovoljcev in njihov čas, kakor tudi to, kako je lahko ta prispevek del našega odziva na trenutno krizo. Na ta način sodelujemo z našimi državljani kot s partnerji. Iz satelitskih računov, ki so jih objavile različne države članice, vemo, da neprofitni sektor tvori od pet do sedem odstotkov BDP. Zdaj ko to vidimo in znamo ceniti, pravimo našim državljanom: vaša prizadevanja, vaš čas, vaše zaveze so pomembni, mi pa pri tem z vami sodelujemo.

  Guntars Krasts (UEN). - (LV) Hvala, gospod predsednik. Podpiram spremembe, ki jih je predlagal odbor, zadolžen za predlog Komisije o energetski učinkovitosti in naložbah v obnovljive vire energije pri stanovanjskih objektih. Predlog odbora bo spodbudil porast zahtev in hitrejši tok denarja za ukrepe za povečanje energetske učinkovitosti. Države članice imajo zdaj možnost, da ta sredstva usmerijo tako, da bodo ustvarila največji učinek pri povečanju energetske učinkovitosti. Najcelovitejši rezultati bodo doseženi z uporabo teh sredstev za izpolnjevanje ciljev, ki bodo dali prosto pot pobudam potrošnikov pri povečanju energetske učinkovitosti, najbolj spodbudni ukrepi pa bodo tisti, ki zmanjšujejo tveganje za tiste, ki sami razmišljajo o naložbah v energetsko učinkovitost. Vendar pa menim, da bi odbor moral pri tem dati nekaj smernic za nadaljnje ukrepanje držav članic. Takšen pristop ne bi imel samo multiplikacijskega učinka za spodbujanje gospodarstva, temveč bi tudi pospešil hitrejše ozaveščanje na področju varčevanja z energijo v državah članicah. Količina razpoložljivih sredstev pa bo od držav članic zahtevala, da omejijo število prejemnikov pomoči, v tem oziru pa bi bilo pametno, če bi upoštevale predlog Komisije in ta sredstva predvsem namenile gospodinjstvom z nizkimi prihodki. Hvala.

  Jan Olbrycht (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, danes govorimo o posebej pomembnih spremembah. Te niso pomembne samo zaradi odziva na težave, povezane s finančno krizo, temveč tudi zato, ker lahko vplivajo na značilnosti politične kohezije v obdobju po letu 2013. Jasno je, da uvedba tako pomembnih sprememb ne more veljati za zgolj začasen ukrep.

Prvič smo priča, kako Evropska komisija, ki ravna v dogovoru s Parlamentom in Svetom, sprejema ukrepe, ki so bili dolgo časa predmet razprave in so se zdeli zelo težki. Pravzaprav smo z vključivijo naložbenih ukrepov v okvir ukrepov varčevanja energije priča pravi poenostavitvi, pravi pospešitvi in seveda spremembi strategije. To daje zelo pozitiven signal, da smo se sposobni odzvati na okoliščine v programski ravni in da se ne bomo dogmatsko držali načel, ki so bila določena prej.

Evropski parlament želi, da bi ga razumeli bolj kot mlajšega partnerja Sveta in Komisije. Kljub temu je ta Parlament odločen, da bo s svojimi ukrepi pokazal našo pripravljenost na sodelovanje v hitrem odzivu na nove izzive, ki so pred nami.

  Gábor Harangozó (PSE). - (HU) Mislim, da bi danes morali dejansko proslavljati. Parlament se je že več let zavzemal za to, da naj ne bi samo zagotavljali sredstev za lažne ukrepe na stanovanjskem področju, temveč da bi se morali tudi odločiti za izvajanje pravih ukrepov.

Velik delež prebivalcev EU živi v stanovanjskih stolpnicah. Z razvojem teh stanovanjskih projektov bi lahko dejansko izboljšali stvarne okoliščine teh stanovalcev in zmanjšali energetsko porabo teh zgradb, obenem pa tudi ustvarjali in ohranjali delovna mesta. Trenutne spremembe omogočajo v moji državi obnovo 90 % stolpnic, to pa je v vsakem primeru ogromen korak.

Ker pa bodo skladi takšne obnove financirali samo v urbanih območjih, se ne moremo iskreno veseliti. Obubožani prebivalci podeželja, ki najbolj potrebujejo finančna sredstva, so spet prepuščeni sami sebi. Ker ne želimo na noben način ogrožati programa, namenjenega stolpnicam, ki je pomemben za vse nas, smo se strinjali, da tokrat vendarle ne vložimo nobenih predlogov sprememb. Vendar pa v zameno od Komisije pričakujemo, da naše priporočilo vključi v svoj paket še pred poletnimi počitnicami.

Prvi in najpomembnejši korak k učinkovitemu in trajnostnemu socialnemu vključevanju najbolj prikrajšanih območij je dokončna odprava izključevanj in getov. Obnova bivališč, ki so bila ločena, je preprosto nesmiselna. Boljša rešitev je ponovna gradnja, ki jo podpirajo sestavljeni programi, ki ustvarjajo socialno zaposlovanje.

Spoštovani kolegi, zares bomo lahko praznovali takrat, ko se bodo v krajih nekdanjih podeželskih getov, ljudje, ki bodo zaposleni v novo postavljenih socialnih zadrugah, vračali v svoje nove domove in otrokom rekli, naj študirajo in se trudijo, kajti samo tako lahko postanejo tisto, kar želijo postati.

  Samuli Pohjamo (ALDE). – (FI) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, najprej se želim zahvaliti poročevalcem za njihovo odlično pripravljalno delo. Predlagane spremembe uredb o strukturnih skladih bodo pospešile uporabo sredstev in poenostavile pravila, zato si prav zares zaslužijo podporo. Tako lahko zagotovimo, da se bo denar iz strukturnega sklada porabil za obnovo, in preprečimo negativen vpliv recesije na gospodarstvo in zaposlovanje. To je tudi dober začetek za reformo strukturne in regionalne politike EU, katere cilj mora biti poenostavitev in pospešitev postopkov ter spodbujanje prožnosti in doseganja rezultatov.

Medtem ko zmanjšujemo birokracijo v zvezi s predpisi Evropske unije in se usmerjamo v ustvarjanje boljših rezultatov, moramo poskrbeti, da bodo v isto smer šle tudi države članice. Več moči je treba dati regijam in lokalnim akterjem ter sprostiti strog nadzor na centralni ravni države.

PREDSEDSTVO: GOSPA ROURE
podpredsednica

  Ewa Tomaszewska (UEN). – (PL) Gospa predsednica, trenutna kriza zahteva spodbujanje gospodarske dejavnosti, podporo zaščiti delovnih mest in zaščito tistih, ki ostanejo brez dela. Predlog Komisije o razširitvi obsega stroškov v okviru Evropskega socialnega sklada je korak v pravo smer.

Z vključitvijo financiranja za izplačilo povprečnin in tudi neposrednih in mešanih stroškov namesto določanja zgornje meje plačil gre za posebej koristne ukrepe v smislu boljše uporabe sredstev Evropskega socialnega sklada. Z uvedbo izplačevanja povprečnin za neposredne stroške ter posredne stroške v višini do 50 000 EUR se bodo poenostavili upravni postopki. To bo odpravilo zamude pri izvajanju ciljev sklada. Ker je te ukrepe treba nujno sprejeti, podpiram sprejetje predloga brez sprememb. Želela bi se zahvaliti gospe Harkin, ker je opozorila na to, da je treba prepoznati pomen prostovoljnega dela.

  Maria Petre (PPE-DE). – (RO) Na začetku bi želela pozdraviti idejo o teh usklajenih ukrepih. Posebej bi se želela tudi zahvaliti poročevalcem za delo, ki so ga opravili.

Vsi se zavedamo učinkov krize v naših državah, ki segajo vse od padca gospodarske rasti in zaposlovanja do večanja proračunskega primanjkljaja ter recesije. Tudi kohezijska politika EU je lahko enako verodostojen in učinkovit instrument v tem okviru. Kot vsi zelo dobro vemo, je kriza močno prizadela Evropo, dejstvo, da se je EU uspela tako hitro odzvati pri iskanju rešitev, pa je spodbudno.

Odločitev o spremembi uredb o obstoječh skladih, ki so že pokazali svojo učinkovitost, je najprimernejša. Postopek za oblikovanje posebnega kriznega sklada bi bil veliko predolg. Poenostavitev merila za upravičenost stroškov, povečanje predfinanciranja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskega socialnega sklada ter pospeševanje izdatkov za večje projekte so ukrepi, ki bodo, upam, državam članicam pomagali, da se izvlečejo iz gospodarske in socialne krize.

Medtem ko Evropa prestaja gospodarsko krizo, se zavedamo, da prestaja tudi energetsko krizo. Ukrep, s katerim bo mogoče uporabiti ESRR za naložbe v energetsko učinkovitost in uporabo obnovljivih virov energije pri stanovanjskih objektih, bi po mojem mnenju moral imeti največji vpliv. Tako kot druge države srednje in vzhodne Evrope ima tudi Romunija probleme z večstanovanjskimi bloki. Stare zgradbe so izredno slabo izolirane, večina stanovalcev pa ne more plačati izolacije svojih domov iz lastnega žepa.

Upamo, da bo ta ukrep pomagal državljanom Evrope, da bodo lahko prihranili pri porabi energije, da jim bo na koncu ostalo več denarja v žepu in da bodo hkrati pomagali pri reševanju problemov globalnega segrevanja. Sedanja romunska vlada je poudarila, da je to izhodiščni prednostni ukrep, že odobrena sredstva pa pomenijo, da je ta prednost že zagotovljena.

  Stavros Lambrinidis (PSE). - (EL) Gospa predsednica, gospe in gospodje, današnji paket sprememb določb uredb o strukturnem skladu je pomemben korak k poenostavitvi in neposrednem aktiviranju sredstev, tako na evropski kot na nacionalni in lokalni ravni.

Gre za pomemben korak h krepitvi evropskega gospodarstva sredi brezprimerne krize, ki vsak dan povzroča čedalje večjo škodo realnemu gospodarstvu na vseh ravneh. Gre za korak, ki ustreza dolgoletni zahtevi Evropskega parlamenta po še preprostejših postopkih in večji prožnosti pri uporabi pravil strukturnih skladov.

Kako so se današnji voditelji odzvali na ogromno krizo, s katero se trenutno soočamo? Kje so evropske politike? Da bi zagotovili, da zahtevana sredstva pridejo do prejemnikov in da se izvajanje projektov začne takoj, se morajo tudi države članice odzvati na okoliščine. Sredstva kohezijske politike morajo biti pravim upravičencem na regionalni in lokalni ravni na voljo takoj. Namen sprožitve operativnih programov bi moral biti zaščita delovnih mest, podjetništva in konkurenčnosti ter uporaba naravnih, kulturnih in človeških virov vsake regije.

Samo takojšnja sprožitev programov bo pomagala zaščititi kohezijo in preprečiti nastanek novih razhajanj.

Naj bo današnja kriza priložnost, da združimo svoj glas, ki bo postal evropski glas pri reševanju vseh problemov, s katerimi se soočamo.

  Toomas Savi (ALDE). - Gospa predsednica, s pristopom k EU se je odprl dostop do strukturnih skladov in kohezijskega sklada Evropske unije, iz katerih je Republika Estonija pridobila približno 800 milijonov EUR v obdobju 2004-2006, medtem ko je bilo dodatnih 3,4 milijarde EUR dodeljenih v okviru finančne perspektive za obdobje 2007-2013.

Navkljub resnosti gospodarske krize, je izpolnitev cilja skladov Evropske unije, torej izenačiti razlike v razvoju znotraj Unije, že bližje.

Močno pozdravljam predlog, ki ga je Komisija dala Svetu, in sicer naj nameni dodatnih 6,3 milijarde EUR preprečevanju negativnih vplivov gospodarske krize, s čimer naj bi se pospešilo izvajanje skladov v korist realnega gospodarstva.

Vendar pa se strinjam s poročevalko, gospod García Pérez, da moramo imeti v vseh državah članicah enoten pristop, da bi se izognili čedalje večjim razhajanjem znotraj Evropske unije in zlorabi denarja evropskih davkoplačevalcev.

  Rolf Berend (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, trajne učinke neslutene finančne in gospodarske krize je mogoče reševati na več načinov. Paket sprememb, ta zakonodajni ukrep znotraj evropskega načrta za oživitev gospodarstva, je bil zastavljen kot dober – čeprav ne zadosten – odziv na to začasno, čeprav izjemno kritično, stanje.

Med drugim odgovarja tudi na zahtevo po večji poenostavitvi postopkov in povečani prožnosti pri uporabi obstoječih pravil na podlagi uredbe o strukturnih skladih, ki jo je v preteklih letih Evropski parlament večkrat izrazil. Želel bi poudariti, da je treba pozdraviti tudi dejstvo, da bo sprememba člena 7 – „Upravičenost izdatkov“ – državam članicam in regijam EU omogočila, da opravijo naložbe v ukrepe energetske učinkovitosti in obnovljivih virov ukrepov pri stanovanjskih objektih ob podpori strukturnih skladov EU, in da ta ukrep ni namenjen samo gospodinjstvom z nizkim prihodkom. Zadevna sprememba zato upravičeno odpravlja omembo „gospodinjstev z nizkim prihodkom“ in namesto tega za vsako državo članico vnaša zgornjo mejo v višini 4 % skupne dodelitve Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) za takšne izdatke. To je samo ena izmed številnih predlaganih izboljšav.

Na kratko, če bo ta celotni paket obrodil sadove, se bodo pospešili izdatki, s tem pa bo na voljo več sredstev iz ESRR, Evropskega socialnega sklada (ESS), Kohezijskega sklada in strukturnih skladov za izvajanje potrebnih ciljev, poenostavila pa se bodo tudi pravila, kar bo omogočilo hitro izvajanje programov.

Po mojem mnenju to predstavlja učinkovit, čeprav še vedno nezadosten, prispevek za reševanje trenutne krize.

  Lidia Geringer de Oedenberg (PSE). – (PL) Gospa predsednica, Evropska unija se sooča s splošno krizo, katere učinke je trenutno nemogoče predvideti. Opazili smo upočasnitev rasti, povečanje proračunskih primanjkljajev in dramatičen porast brezposelnosti. Zdi se, da je evropska kohezijska politika s proračunom v višini 347 milijard EUR za obdobje 2007-2013 najučinkovitejši instrument, s katerim bo mogoče ponovno spodbuditi naložbe in zagotoviti dodatna javna sredstva za nacionalna gospodarstva.

Komisija je že sprejela niz ukrepov, katerih namen je uvesti spremembe obstoječega paketa uredb o strukturnih skladih. Cilj teh sprememb je pospešiti izdatke, povečati likvidnost v zvezi z izvajanjem projektov in poenostaviti ukrepe, ki omogočajo hitro izvajanje projektov v regijah. Glavna področja ukrepanja se nanašajo na povečanje podpore Evropske investicijske banke (EIB), Evropskega investicijskega sklada (EIS) in poenostavitev upravičenosti izdatkov. Zavzemamo se tudi za izplačila povprečnin in pospešitev izdatkov za velike projekte.

Pozdravljam hitro ukrepanje Evropske komisije in predlagane zakonodajne spremembe. Vendar pa so bile dodatne pomembne spremembe do sedaj spregledane in so zato potrebne. To pomeni, da je treba vzpostaviti sistem upravljanja in nadzora, ki bo zagotovil likvidnost v celotnem gospodarskem sistemu Evropske unije.

  Oldřich Vlasák (PPE-DE). – (CS) Gospa predsednica, gospe in gospodje, s predlogom Evropske komisije se je vsem državam članicam ponudila priložnost, da sredstva iz strukturnih skladov vložijo v obnovo in popravilo stolpnic in drugih zgradb. To je zlasti pomembno za Češko republiko, ker v propadajočih stolpnicah živi kar 26 % čeških državljanov. Če bo predlog jutri sprejet in če ga bo aprila uradno odobril tudi Svet ministrov, bo omogočil naložbo dodatnih 16 milijard CZK v sisteme ogrevanja za stanovanja in hiše, in to ne samo v Češki republiki. Osebno pozdravljam tudi odpravo zahteve po uporabi sredstev zgolj za gospodinjstva z nizkimi prihodki, ki se mi zdi problematična, ker notranji državni predpisi ta gospodinjstva opredeljujejo različno.

Po mojem mnenju bi morale države članice imeti možnost, da same odločijo, katere kategorije zgradb so upravičene do financiranja v skladu s svojimi pravili, ter da vzpostavijo svoja lastna merila v skladu s svojimi potrebami. Omogočiti moramo kakovostnejša in cenejša stanovanja za vse, ne samo za tiste, ki živijo v socialnih stanovanjih. Žalostno je, da smo potrebovali finančno krizo, da bi podprli večje naložbe v stanovanja in uvedli te ukrepe po vsej EU. Vendar pa toplo pozdravljam to odločitev, saj morajo ljudje danes dobro premisliti, kako bodo porabili svoj denar, in na ta način jim bomo pomagali, da prihranijo pri svojih računih za ogrevanje in toplo vodo, s tem pa znižajo stanovanjske stroške. V skladu z oceno organizacije CECODHAS lahko evropska gospodinjstva pri teh stroških v povprečju prihranijo 450 EUR na leto, to pa je oprijemljiva pomoč.

  James Nicholson (PPE-DE). - Gospa predsednica, najprej bi želel čestitati poročevalcem za dobro delo, ki so ga opravili v teh poročilih, ki jih priporočam Parlamentu. Mislim, da bi to podporo morali zelo toplo pozdraviti.

Če bodo države članice izkoristile priložnost, da za namen spodbujanja naložb v energetsko učinkovitost v stanovanjskem sektorju uporabijo 4 % sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, bo to pozitiven prispevek tako za naša gospodarstva kot za okolje. Lepo je videti, da takšen predlog, ki sočasno obravnava probleme gospodarske krize in okolja, prihaja iz Komisije.

Poročilo še zlasti predstavlja dobro novico za mnoge stare države članice in vesel sem, ko vidim, da bodo stare države članice EU zdaj lahko uporabile delež sredstev iz ESRR za posege, ki spodbujajo energetsko učinkovitost v stanovanjskem sektorju. Vesel sem, da vidim, da so se merila za upravičenost razširila in da ne bodo več omejena na gospodinjstva z nizkimi prihodki.

Vendar pa se moramo tudi zavedati, da to ne pomeni nikakršnega povečanja finančnih sredstev. Zdaj je od nacionalnih in regionalnih organov odvisno, ali bodo izkoristili to priložnost, da odstotek svojih sredstev iz ESRR preusmerijo v financiranje teh projektov. To lahko povzroči ponovno razvrstitev delov njihovih operativnih programov po pomembnosti. Mislim, da se bo dolgoročno to zelo izplačalo.

  Luca Romagnoli (NI). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, ukrepi Komisije se zdijo bolj ali manj tehtni. Neposredno dodeljevanje pogodb Evropski investicijski banki in Evropskemu investicijskemu skladu se zdi dobra zamisel, kakor tudi poenostavitev postopkov in pospeševanje plačil.

Predvsem pa je tu eno temeljno priporočilo: nacionalna in regionalna preglednost pri uporabi sredstev, ki je po mojem mnenju v nekaterih primerih sploh ni. Preglede bi bilo treba opravljati takoj, tako kot bi bilo treba takoj izvršiti tudi plačila. V nekaterih regijah v Italiji, kot je Lazio, se sredstva kmetovalcem izplačujejo več mesecev, v nekaterih primerih pa tudi več let potem, ko si bila prenesena iz Evropske unije; zdaj nimam časa, da bi vam dal še druge primere. Olajšajmo torej to krizo, ne samo s preučevanjem različnih vrst posegov, temveč tudi z učinkovito, pravočasno in uspešno uporabo sredstev.

  Zita Pleštinská (PPE-DE). – (SK) Strukturni skladi nam pomagajo tudi, da se sprijaznimo z novo gospodarsko resničnostjo. Državam članicam omogočajo, da optimizirajo naložbe EU kot učinkovito zdravilo proti trenutni gospodarski krizi.

Evropski parlament prek Odbora za regionalni razvoj ves čas poziva k večji poenostavitvi upravnih postopkov. Vesela sem, da je Komisija to končno opazila in da se je strinjala s Svetom.

Dragi upravni postopki, zamude pri plačilih in zapleteno preverjanje upravičenosti plačil povzročajo končnim prejemnikom finančne težave. Mnogi uradniki v moji državi, na Slovaškem, pogosto krivijo Bruselj, ker daje pretiran poudarek birokraciji in opravlja neskončna preverjanja poročil. Pozabljajo, da je pomembno izbrati pravo dejavnost, vsebino in kakovost projekta, učinkovito izvajanje in ugodnosti projekta.

Udeleženci v projektih se morajo osredotočiti na visoko kakovostne projekte, ki prinašajo koristi v smislu ustvarjanja konkurenčnega okolja, in ne smejo posedati ure in ure na mestu v računovodskih pisarnah ter zapravljati dragocenega časa in energije, da ne omenjam gor papirja, ki je potreben za izkaze. Preverjanje nepomembnih postavk pogosto stane veliko več, kot so same postavke sploh vredne.

Zato se strinjam z razširitvijo uporabe enkratnih zneskov in splošnih stopenj v predpisih o Evropskem skladu za regionalni razvoj ter uvedbo treh novih oblik upravičenih plačil: posrednih stroškov do 20 % neposrednih stroškov, enkratnih zneskov do največ 50 000 EUR in splošnih standardnih lestvic za posamezne stroške.

Zato menim, da je paket odločitev, ki jih je Evropska komisija sprejela za namen spodbujanja prožnosti pri črpanju sredstev iz strukturnih skladov s strani držav članic, pozitiven odziv na tekočo gospodarsko krizo.

Verjamem, da bosta poenostavitev pravil in prožno financiranje pomagala državam članicam, da pripravijo dobre projekte, ki bodo usmerjeni v sektorje in ki bodo ustvarili visok donos. Naložbe moramo usmeriti v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije na stanovanjskem področju, da bi se ustvarila nova delovna mesta in prihranila energija. S podpiranjem čiste tehnologije lahko prispevamo k oživitvi tako avtomobilske kot gradbene industrije.

  Avril Doyle (PPE-DE). - Gospa predsednica, pozdravljam predlog spremembe Uredbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj (ESRR), ki zahteva sredstva iz ESRR za naložbe v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije pri stanovanjskih objektih. Želela bi pozdraviti tudi spremembo izvirnega predloga Komisije, ki odpravlja omejitev upravičenosti na gospodinjstva z nizkimi prihodki, namesto omejitve upravičenosti do posegov, ki podpirajo socialno kohezijo, in prepušča državam članicam, da natančno določijo kategorijo upravičenih izdatkov za gospodinjstva.

Vendar pa, če mi dovolite, bi Komisiji postavila posebno vprašanje. Na kaj mislimo, ko govorimo o energetski učinkovitosti (in o njej govorimo v okviru financiranja iz ESRR)? Ali bomo imeli usklajeno metodo izračunavanja energetske učinkovitosti za vseh 27 držav članic EU, ali pa bodo različne države članice imele različne izračune, ki jih bodo različno preučile? Ko govorimo o energetski učinkovitosti in naložbah v energetsko učinkovitost pri zasebnih stanovanjskih objektih, ali bo pri tem šlo na primer za tisto, za kar gre v Direktivi o energetski učinkovitosti stavb, o kateri trenutno potekajo pogovori in v zvezi s katero poteka tudi razprava o potrebi po usklajenosti - ali enotni podlagi - izračunavanja oziroma računanja energetske učinkovitosti, da bi se zagotovilo, da se naložbe porabljajo za pravo energetsko učinkovitost ali povečanje energetske učinkovitosti oziroma zmanjšanje emisij CO2?

To je del razprave, ki smo jo imeli danes na zajtrku Združenja malih in srednje velikih podjetij (MSP), ki ga je pripravil moj kolega gospod Rübig; tam so nam zelo jasno povedali, da pri porabi za energetsko učinkovitost v vseh zgradbah obstajajo ozka grla: ozka grla v finančnih sredstvih zaradi posojilnega krča. Premisliti moramo o subvencijah in različnih davčnih spodbudah. Potrebujemo preprosto upravljanje, zato navadna gospodinjstva spodbujamo, da izkoristijo te sklade, ESRR ali sklade držav članic. Pravzaprav moram povedati, da je naša vlada pred kratkim začela izvajati subvencionirani program izboljšav na področju energetskega varčevanja v bivališčih (Home Energy Savig Retrofit grant scheme).

Vendar potrebujemo preproste upravne postopke. Potrebujemo spodbudo, da naložbe ne bodo samo zmanjšale uvoza fosilnih goriv in emisij ogljikovega dioksida, temveč da bodo tudi gospodinjstva spoznala, da so manjši tudi njihovi stroški za energijo.

  Ljudmila Novak (PPE-DE). - (SL) Načrtovane spremembe uredbe, s katero se bo razširilo pavšalno financiranje in omogočila uporaba sistema pavšalnih plačil, povsem podpiram. Gre za primeren ukrep, ki lahko v danih ekonomskih razmerah ublaži težave brezposelnih.

Pri sprejemanju teh sprememb pa opozarjam na naslednje: tri četrtine državljanov Evropske unije meni, da ima Evropski parlament pomembno vlogo pri sooblikovanju evropskih politik. Ista anketa je še pokazala, da uživa Evropski parlament največje zaupanje med anketiranci. 51 odstotkov jih je dejalo, da zaupajo Evropskemu parlamentu, medtem ko jih Komisiji zaupa 47 odstotkov in Svetu 42 odstotkov. Zaupanje v našo institucijo je bilo večje tudi od zaupanja v Evropsko centralno banko.

Zakaj naštevam te statistične podatke? Zato, ker je ta Evropski parlament že leta 2005 izpostavil, da je potreba po večji poenostavitvi ključno vprašanje strukturnih skladov na splošno, še posebej pa Evropskega socialnega sklada. Naša priporočila za izboljšanje pogojev, v katerih poslujejo podjetja in državljani, pa je Komisija pričela uresničevati šele sedaj, ko se nahajamo v krizi.

Veseli me, da bodo naše ugotovitve in priporočila vsaj delno uresničene, hkrati pa me žalosti gasilski pristop k reševanju težav. Upam, da bo ta izkušnja v prihodnje prispevala k temu, da bo Komisija ukrepala hitreje in da bodo številne tehtne in upravičene pripombe ter predlogi Parlamenta prej uresničeni.

  Colm Burke (PPE-DE). - Gospa predsednica, te nove predloge pozdravljam. Trenutno preživljamo krizne čase. Po vsej EU smo priča izgubi številnih delovnih mest.

Danes so bili na Irskem objavljeni zadnji podatki o brezposelnosti. Stopnja zdaj znaša 11 % – samo pred enim letom je bila 5,4 % –, torej se je dejansko več kot podvojila. Te številke so pretresljive in strašne. Toda soočeni s to žalostno perspektivo si moramo prizadevati za iskanje ustvarjalnih rešitev, da bi brezposelnim dali znanja, možnosti in upanje za boljšo prihodnost.

Evropski socialni skladi (ESS), Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijski sklad lahko pri tem igrajo ključno vlogo. Z usmerjanjem teh sredstev lahko ponovno opremimo naša gospodarstva, da se izvlečejo iz krize. Kot poslanci Evropskega parlamenta in kot državljani moramo nujno na to opozoriti javnost, ki se trenutno zelo boji. To sporočilo moramo nujno poslati domov, našim nacionalnim vladam: da je namreč ta sredstva treba uskladiti in izkoristiti čim hitreje in čim učinkoviteje. Pozdravljam tudi zmanjšanje papirologije. To je korak v pravi smeri.

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE). – (RO) Leto 2010 je leto, ko bomo opravili vmesni pregled načina uporabe strukturnih skladov in mislim, da je treba pri tem dati prednost energetski učinkovitosti. Žal mi je, da spremembe teh poročil niso bile potrjene.

Kot poročevalka za Direktivo o energetski učinkovitosti stavb sem predlagala do 15-odstotno povečanje stopnje Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), kar bi bilo mogoče uporabiti za izboljšanje energetske učinkovitosti pri zgradbah. Gre dejansko za omogočanje večje prožnosti in države članice so tiste, ki se morajo odločiti, ali temu področju želijo dodeliti kakšna sredstva in koliko.

Razumem nujnost. Države EU-15 morajo imeti možnost, da uporabijo strukturne sklade za energetsko učinkovitost. Mislim, da nam bo to omogočilo izmenjavo dobre prakse in da bo ustvarilo tudi podporo za nove države članice. Komisijo pozivam, naj do 30. junija 2010 sestavi nov zakonodajni predlog, da bi se lahko najvišja zgornja meja povečala na 15 %, ali naj določi najnižji 10 odstotni prag stopnje ESRR za energetsko učinkovitost zgradb.

  Fiona Hall (ALDE). - Gospa predsednica, razprava o energetski učinkovitosti se vedno znova osredotoči na dejstvo, da bi bilo mogoče doseči veliko več – in tudi hitreje –, če bi le bila na voljo vnaprejšnja sredstva. Prav zato je tako pomembno, da omogočimo, da se sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) ne porabijo samo za energetsko učinkovitost v državah EU-12, temveč tudi v državah EU-15.

Navkljub precejšnjemu napredku je minister za stanovanjske zadeve v Združenem kraljestvu priznal, da je samo 1 % trenutnih stanovanj dovolj energetsko učinkovitih, da se lahko v njih prepreči revščina zaradi visokih stroškov za gorivo. V moji regiji na severovzhodu Anglije je bila ena desetina domov uvrščena v prvo kategorijo glede nevarnosti za zdravje, ker so tako mrzli in prepišni.

Zato pozdravljam to spremembo in pozivam vse države članice in regije, da to novo prožnost v celoti izkoristimo. Da bi obravnavali podnebne spremembe, revščino zaradi visokih cen goriva, brezposelnost in energetsko varnost, tako kot gospa Ţicău pozivam Komisijo, da trenutne odstotne omejitve pravočasno precej dvigne, kot je v torek zahteval tudi Odbor za industrijo, raziskave in energijo s svojim glasovanjem za prenovitev.

  Catherine Stihler (PSE). - Gospa predsednica, želela bi se zahvaliti poročevalcem. Iskanje načinov učinkovitejše uporabe evropskih strukturnih skladov za pomoč tistim, ki jih je prizadela svetovna gospodarska kriza, je eden izmed številnih ukrepov, ki jih države članice potrebujejo, da bi tistim, ki izgubijo službo, pomagala, da se čim prej ponovno zaposlijo.

Zanimivo je, da o tej temi govorimo tik pred srečanjem G20. G20 ima možnost, da sproži postopek oblikovanja globalnih pravil o financah, ki jih zahtevamo, da bi preprečili ponovitev gospodarske katastrofe.

Delovna mesta in socialna agenda morata postati ključni temi za evropske volitve. 25 milijonov ljudi po vsej EU, ki bodo ostali do konca tega leta brez dela, bi moralo biti središče našega dela v tem Parlamentu, če želimo ponovno spodbuditi gospodarstvo in ljudem pomagati, da se vrnejo na delo.

  Jacques Barrot, podpredsednik Komisije. − (FR) Gospa predsednica, predvsem bi se želel zahvaliti gospe García Pérez, gospe Jöns in gospodu Angelakasu, ki so pripravili odlična poročila, ter vsem poslancem, ki so govorili.

V veliki večini teh govorov je bila dana podpora ukrepom, ki jih je predlagala Komisija, s poudarkom na njihovem pomenu za učinkovit boj proti učinkom krize na evropsko gospodarstvo. V imenu Komisije bi se vam želel za to zahvaliti.

V svojih govorih ste poudarili željo Evropskega parlamenta, da Evropski uniji zagotovi sredstva za preprečevanje dejanskih učinkov krize. Vztrajali ste na potrebi po hitrem ukrepanju in to je tudi naš cilj. Češko predsedstvo, ki se mu želim tukaj zahvaliti za podporo, se je tudi zavezalo, da bo omogočilo čimprejšnje sprejetje uredb.

Če pri svoji napovedi pokažemo razumno mero optimizma, bi nove uredbe lahko začele veljati v prihodnjih tednih, s tem pa bi hitro vplivale na operativne programe. Predvsem predplačila bi lahko bila v celoti izplačana v začetku maja.

Poleg tega so drugi govorniki vztrajali na uvedbi strogega spremljanja uporabe teh ukrepov in predstavitvi poročil v letu 2010, v katerih bodo prikazani doseženi rezultati. Komisija se je k temu zavezala in to je vključeno tudi v izjavi, ki sem jo predložil predsedstvu.

Torej bodo evropske institucije potrebovale samo štiri mesece, da pripravijo in odobrijo ta zakonodajni paket. Omenil bi tudi vprašanje energetske učinkovitosti, ki je bilo postavljeno v mnogih govorih.

Pred Parlamentom bi rad poudaril, da bo junija, v okviru seminarja z organi upravljanja iz držav članic, potekala delavnica na to temo. Države članice prosimo, da nam povejo svoje namere v zvezi s časom obdelave v strateških poročilih, ki jih morajo pripraviti do konca leta 2009.

Glede na trenuten položaj je očitno, da morajo države članice same opredeliti merila energetske učinkovitosti in upravičene ukrepe. Za to gre pri subsidiarnosti. Vendar pa je res, da se direktiva o energetski učinkovitosti še preučuje, ko pa bo enkrat sprejeta, jo bo seveda treba takoj izvajati. Poleg tega bom z veseljem podprl tiste države članice, ki so poudarile, kako imajo raziskave o energetski učinkovitosti zgradb dvojno prednost, tako pri ustvarjanju delovnih mest kot pri naknadnem dajanju možnosti, da se pripravimo na prihodnost, in pomoči, da rešimo probleme globalnega segrevanja.

Rad bi tudi rekel, da je poleg te krize, ki je na nek način povzročila zelo tesno sodelovanje institucij, očitno čedalje pomembnejša tudi zmožnost, da vzpostavimo partnerstva med Komisijo in Parlamentom, ki temeljijo na visoki ravni zaupanja. Komisija si je prizadevala, da bi se učinkovito spopadla z izzivi gospodarske in finančne krize, obenem pa je hotela izkoristiti prednost te vzajemne razprave z državami članicami in Evropskim parlamentom, da bi se odzvala na pozive k poenostavitvi teh postopkov in teh politik.

Seveda bi lahko v okvir obnovitvenega načrta vključili tudi druge predloge. Predlogi niso bili vključeni v celoti, vendar bodo prispevali k razpravi, ki jo bo Komisija sprožila, da bi okrepila učinke obnovitvenega načrta in ponudila dodatna sredstva nacionalnim organom, ki upravljajo projekte. Komisija je torej novembra oblikovala delovno skupino za poenostavitev. Njeno delo je že pripeljalo do osnutka spremembe izvedbene uredbe Komisije. Temu lahko sledijo drugi predlogi za spremembo splošne uredbe in uredb, ki se nanašajo na posamezni sklad.

Gospod predsednik, gospe in gospodje, očitno bodo vsa opažanja, izražena v teku te razprave, zelo koristna, dobrodošla pa bodo tudi vsa druga. Posebej bi se želel zahvaliti Evropskemu parlamentu za njegovo zavezanost k še hitrejšemu reševanju resnih problemov, ki jih je ustvarila kriza.

Kar zadeva spremembe osnutka Uredbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj, ki jih je predložila gospa Schroedter, se tri nanašajo na uvodne besede, ena pa na vsebino. Kar zadeva uvodne besede – spremembe 8 do 10 –, njihova vključitev ne bi spremenila splošnega pomena predlogov, ki jih je predstavila Komisija, vendar bi podaljšala postopek sprejema uredbe.

Kar zadeva spremembo vsebine, Komisija temu načeloma ne nasprotuje. Vendar pa je njen cilj sprejeti mehanizem, ki ni bil vključen v besedilo kompromisa, ki ga je pripravil Svet, saj je to besedilo povzročalo težave pri izvajanju v državah članicah.

To sem moral pojasniti na koncu svojega govora. Še enkrat bi se želel zahvaliti Parlamentu, ker nam je omogočil, da hitreje ukrepamo in ublažimo boleče vplive krize, kar ste nekateri izmed vas tudi poudarili in tako dobro opisali.

  Iratxe García Pérez, poročevalka. − (ES) Gospod komisar, želela bi se vam zahvaliti za vaša pojasnila o današnji razpravi. Zagotovo se zavedate, da skoraj popolna današnja enoglasnost v tem Parlamentu v zvezi s predlogom, o katerem smo pravkar razpravljali, ni zgolj naključje.

Kot je rekla naša kolegica gospa Creţu, se je s tem v resnici pokazala politična volja, ki kaže, da lahko opravimo svoj del naloge pri iskanju rešitev trenutne krize. Ta kriza dejansko ustvarja resnično težko stanje in revščino za evropske državljane.

Kot ste poudarili sami, pa je bila to tudi vaja iz odgovornosti; ponavljam, vaja iz odgovornosti, kajti vedeli smo, da bi ta predlog, ki nam je bil predložen danes, lahko bil mogoče tudi boljši. V predlog bi lahko vključili tudi druge elemente, da bi pospešili postopke poenostavljanja, vendar smo se zavedali, da morajo poročila zaenkrat ostati takšna kot so, če hočemo te ukrepe začeti čim hitreje izvajati.

Zato bi Komisijo želela samo nekaj prositi: zdaj, ko imamo spremenjen načrt za poenostavitev formalnosti, kot je bilo tudi napovedano, upam, da bo Parlament imel večjo vlogo v razpravi in načrtovanju teh novih pobud. To vas prosim tako v imenu tega Parlamenta kot lokalnih uprav, ki so vključene v te projekte in poznajo svoje posebne potrebe v zvezi z izvajanjem različnih pobud.

  Emmanouil Angelakas, poročevalec. − (EL) Gospa predsednica, gospod komisar, hvala. V zvezi s tem, kar smo pravkar slišali, bi želel samo nekaj pripomniti.

Gospod komisar, zelo sem vesel vaše izjave, da se bodo predplačila verjetno začela izplačevati v začetku maja, in zato predvidevam, da bodo te spremembe objavljene v Uradnem listu v ustreznem obdobju dveh, treh ali štirih tednov od jutrišnjega dne, da bi se lahko začele uporabljati, kot ste rekli. To je prvo.

Drugič, želel bi reči, da morate v novem mandatu hitro nadaljevati s spremembami in poenostavitvami drugih uredb, kot so rekli tudi drugi poslanci, in da želi Evropski parlament aktivno prispevati k preučitvi, oceni in pripravi osnutkov teh uredb.

Moram reči, da smo imeli že številne predloge in zamisli, vendar je zaradi nujnosti te zadeve večina nas v odboru in v Parlamentu vedela, da ne bi bilo pametno nadaljevati s takšnimi spremembami.

Ker smo slišali, da se bo stopnja prevzema za obnovljive vire energije v stanovanjskih objektih povečala, moram reči, da nove države članice v skladu z razpoložljivimi podatki uporabljajo samo 1 % do 1,5 %, kar pomeni, da je tu verjetno veliko težav. Mislim, da so 4 %, ki predstavljajo najvišji znesek, ki ga je določil Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), zadovoljivi in upam, da se bodo stvari izboljšale.

Pozdravljam tudi vašo izjavo, da boste v drugi polovici leta 2010 predložili poročilo o obnovitvenih načrtih, ki temelji na programih, ki so vam jih predložile države članice.

Za konec bi želel poudariti, da je zapletenost postopkov prvi problem, s katerim se soočajo države članice in regije pri njihovem izvajanju. Nujno potrebno je, da se poenostavijo. Verjamem, da boste tudi vi pomagali pri tem in da vam bo Evropski parlament stal ob strani.

  Predsednica. – Skupna razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo jutri.

Pisne izjave (člen 142)

  Đarűnas Birutis (ALDE), v pisni obliki. – (LT) Trenutna finančna kriza in gospodarska recesija negativno vplivata na državne proračune. V večini držav članic je gospodarska rast močno upadla, nekatere pa doživljajo tudi upočasnitev gospodarstva. Kazalniki brezposelnosti so se začeli slabšati. Ko nastopi nekaj takšnega, kot je gospodarska recesija, je zelo pomembno, da se Evropski socialni sklad uporabi v velikem obsegu za namen reševanja problemov brezposelnih, zlasti pa najbolj prizadetih.

Zelo pomembno je, da se štiri glavna področja dejavnosti Evropskega socialnega sklada ne spremenijo:

- povečanje prilagodljivosti delavcev in podjetij;

- ustvarjanje boljših pogojev za zaposlovanje, preprečevanje brezposelnosti, podaljševanje delovnih aktivnosti in spodbujanje aktivnejše udeležbe na trgu delovne sile;

- izboljšanje socialnega vključevanja s spodbujanjem vključevanja ljudi, ki prejemajo socialno pomoč, v delo, ter boj proti diskriminaciji

- spodbujanje partnerstva pri izvajanju reform na področju brezposelnosti in vključevanja.

  Sebastian Bodu (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Razširjeni evropski načrt za oživitev gospodarstva ali, natančneje, pregled Uredbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj (ESRR) nudi državam članicam EU številne priložnosti še toliko bolj, ko svetovna gospodarska kriza vodi k upočasnitvi nacionalnih gospodarstev. Nov predlagani ukrep, vsebovan v poročilu, o pregledu uredbe ESRR v zvezi z naložbami v energetsko učinkovitost in uporabo obnovljivih virov energije pri stanovanjskih objektih za vse države članice, je koristen tako za ustvarjanje delovnih mest kot za izboljšanje energetske učinkovitosti pri stanovanjskih objektih. Izpolnjevanje ciljev energetske in podnebne strategije Skupnosti je zelo resna zadeva, ki ne bi smela upoštevati gospodarske krize ali česar koli drugega. V tem smislu predlogi iz pregleda ESRR učinkovito združujejo ukrepe za premagovanje učinkov gospodarske krize (z ustvarjanjem novih delovnih mest, povečevanjem naložb in tako dalje) z ukrepi za varstvo okolja (s toplotno izolacijo stanovanjskih objektov in naložbami v obnovljive vire energije). Zaradi tega menim, da je poročilo o „naložbah v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije pri stanovanjskih objektih“ pomemben korak EU, in prepričan sem, da bodo države članice to priložnost kar najbolj izkoristile.

  Corina Creţu (PSE), v pisni obliki. – (RO) Boleče družbene posledice krize se čedalje bolj občutijo v vseh državah članicah. Soočeni smo s stanjem, ki se hitro slabša v vsaki državi članici, zlasti kadar gre za delovna mesta. Generalni sekretariat Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj poudarja, da bi predvidena stopnja brezposelnosti v EU in ZDA letos dosegla 10 %. To je zaskrbljujoče povečanje, saj je bila povprečna stopnja v EU v januarju 8 %.

Čeprav je v Romuniji uradna stopnja nižja od evropskega povprečja, smo lani zabeležili 1 odstotno zvišanje stopnje brezposlenosti, ki je dosegla 5,3 %. Vendar pa pričakujemo, da bo ta stopnja rastla še hitreje, saj se bo čedalje večje število podjetij prisiljeno zateči k odpuščanju presežnih delavcev, naši sonarodnjaki, ki delajo v tujini, pa se bodo vračali domov, ker bodo ostali brez službe.

Ker obstaja nevarnost, da se bo to stanje sprevrglo v val socialnih neenakosti, ki jih mogoče ne bomo mogli več nadzorovati, želim poudariti potrebo po usmerjanju večje pozornosti problemom brezposelnih, ki so v trenutni krizi najbolj prizadeti in najbolj ranljivi izmed nas.

  Dragoş David (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Pozdravljam predlog Komisije o spremembi Uredbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj (ESRR), da bodo države članice in regije Evropske unije lahko opravljale naložbe v ukrepe, povezane z energetsko učinkovitostjo in obnovljivimi viri energije pri stanovanjskih objektih, in sicer s pomočjo strukturnih skladov.

Na podlagi trenutne uredbe ESRR že podpira poseg v stanovanjski sektor, kar tudi obsega energetsko učinkovitost, vendar samo v novih državah članicah (EU-12) in samo pod določenimi pogoji.

Pomembno je, da se državam članicam omogoči, da spremenijo svoje prednostne naloge in ponovno načrtujejo svoje operativne programe, da bi lahko financirale ukrepe na tem področju, če tako želijo.

Določena je 4 odstotna zgornja meja skupnih sredstev iz ESRR, ki se državam članicam dodelijo za stroške, povezane z izboljšanjem energetske učinkovitosti in uporabo obnovljivih virov energije pri stanovanjskih objektih, vendar je treba to mejo dvigniti na 15 %, če želimo, da bodo državljani Evropske unije v največji možni meri čutili vpliv naložb v to področje.

Na koncu moram čestitati poročevalcu, gospodu Angelakasu, za njegov prispevek k temu poročilu.

  Rumjana Želeva (PPE-DE), v pisni obliki. – (BG) Skupaj smo se znašli v tej krizi in skupaj jo moramo premagati. To pomeni, da moramo sodelovati tako znotraj Evrope kot drugod po svetu. Vendar pa moramo najprej končati naše delo tukaj, v Evropski uniji, natančneje v Evropskem parlamentu, kjer predstavljamo interese vseh evropskih državljanov.

Predlogi Evropske komisije, ki jih danes preučujemo, želijo dati novo spodbudo gospodarstvom Evrope ter jim pomagati, da se izvlečejo iz recesije. Spremembe uredbe o strukturnih skladih, ki upoštevajo kohezijsko politiko, nam bodo omogočile, da damo novo spodbudo naložbam in pomagamo obnoviti zaupanje v gospodarstva.

Te spremembe so še zlasti pomembne za države z nizko ravnjo uporabe evropskih sredstev. Vendar pa bo to mogoče doseči samo, ča bodo tudi ustrezni državni upravni organi izvajali splošne standarde dobrega upravljanja in partnerstva. Narediti moramo konec neučinkovitim delovnim metodam in koruptivnim praksam, ki se na žalost še vedno uporabljajo.

Odzvati se moramo takoj, vsi skupaj. Kot poročevalec skupine PPE-DE vas pozivam, da podprete predlog Evropske komisije o spremembi Uredbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu, ki se nanašajo na nekatere določbe, povezane s finančnim upravljanjem.

  Zbigniew Kuźmiuk (UEN), v pisni obliki. – (PL) V zvezi z razpravo o evropskih skladih, bi želel opozoriti na štiri predloge Komisije, katerih namen je pospešiti uporabo finančnih sredstev in strukturnih skladov s strani upravičencev.

1. Večja podpora Evropske investicijske banke (EIB) in Evropskega investicijskega sklada (EIS) za projekte, ki se sofinancirajo iz strukturnih skladov.

2. Poenostavitev postopkov v zvezi z upravičenostjo izdatkov za nazaj, in sicer od 1. avgusta 2006, ki na primer vključujejo prispevke upravičencev v naravi.

3. Povečanje obročnih plačil iz strukturnih skladov za 2 %, s čimer se v letu 2009 omogočijo plačila dodatnih obrokov v višini 6,25 milijarde EUR.

4. Poleg drugih ukrepov še pospeševanje izdatkov za velike projekte, tako da se upravičencem omogoči, da vložijo prošnje za plačila, še preden Evropska komisija odobri projekt.

Vse zgoraj navedene spremembe vključujejo povečanje likvidnosti upravičencev. Zato si zaslužijo iskreno podporo in se morajo začeti čimprej izvajati. Enako velja za določbe o poenostavitvi.

  Adrian Manole (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) V skladu z raziskavami je Romunija ena izmed največjih porabnic elektrike v srednji in vzhodni Evropi. Izboljšanje gospodarjenja z energijo bi lahko bil neposreden dejavnik, ki bi vplival na gospodarsko rast, zmanjšal onesnaženje in privarčeval sredstva, ki bi se tako lahko bolj produktivno uporabila.

Da bi se to doseglo v Romuniji, je treba prebivalce seznaniti z gospodarskimi koristmi, ki jih lahko ustvarijo prakse upravljanja energetske učinkovitosti, in za ta namen zagotoviti svetovanje vsem tistim, ki se zanimajo za sredstva iz ESRR za najnovejše metode varčevanja z energijo.

Tako se bo olajšalo življenje domačih porabnikov, obenem pa se bodo zmanjšali računi za energijo, spodbudila se bo uporaba energije po vsej energetski verigi ter preverjala skladnost z veljavno zakonodajo o energetski učinkovitosti. To je tisto, kar bo dejansko opredelilo preusmeritev energetske politike, ki temelji na proizvodnji energije, proti aktivni energetski politiki, ki temelji na varčevanju z energijo, s ciljem, da se z ohranjanjem energije prihranijo sredstva.

  Alexandru Nazare (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Vesel sem, da smo končno naredili konkretne korake v smeri zmanjšanja birokracije pri ocenjevanju evropskih skladov. Vendar pa je škoda, da se predlogi za enostavnejše in prožnejše predpise, ki urejajo evropske sklade, vlagajo samo v kriznih časih.

Želel bi poudariti enega izmed pomembnih vidikov teh predpisov: povečanje praga za naložbe v energetsko učinkovitost pri stanovanjskih objektih. V državah, ki so izkusile sistematično urbanizacijo in vsiljeno industrializacijo, problem energetske učinkovitosti zgradb zadeva na milijone državljanov. Do zdaj je bilo uporabljenih zelo malo sredstev iz teh skladov, vendar verjamem, da po samo dveh letih trenutnega finančnega programskega obdobja ne moremo imeti natančne predstave o ravni črpanja. Zaradi velikega števila upravičencev in možnosti ustvarjanja delovnih mest, je bilo torej treba dvigniti prag. Vendar pa bo to še vedno problem za Romunijo, vse dokler bodo ti ukrepi na zahtevo Komisije namenjeni samo tistim mestom, ki so izbrana kot poli rasti. Upam, da se Komisija ne bo odrekla zagotovilu o ponovnem pogajanju o nekaterih oseh operativnih programov, ki so bili že odobreni, da bi bilo sredstva mogoče ponovno dodeliti tistim ukrepom, ki ponujajo večjo možnost za gospodarsko rast.

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Predlog uredbe, ki je predmet tega poročila, je primer, kako lahko evropski denar „začne delovati“, da bi ustvaril večje koristi za evropske državljane.

Tako je mogoče doseči pomembne rezultate, ne da bi se zvišala dodeljena sredstva ali ne da bi se sprejemali ukrepi, ki imajo posledice za proračun Skupnosti, z drugimi besedami, zgolj z izboljšanjem pravil igre.

Želel bi poudariti, da bodo državi, ki jo predstavljam, Romuniji, te spremembe pomagale, da podvoji sredstva Skupnosti, ki jih lahko vloži v obnovo sistemov ogrevanja v stanovanjskih blokih.

S temi sredstvi se bo dopolnil visoko ambiciozen program, ki ga je romunska vlada sprožila za obnovo sistemov ogrevanja v stanovanjskih blokih.

Kaj to pomeni? Prvič, manjše razsipavanje z energijo. Drugič, kar je samoumevno, zmanjšanje uvoza energije. Kot zadnje, in spet kar je samoumevno, zmanjšanje stroškov ogrevanja stanovanj, ki jih morajo plačevati državljani.

Upam, da je to samo začetek in da bo Evropska unija spodbudila še več naložb v energetsko učinkovitost.

To sem kot poslanec Evropskega parlamenta podpiral vse od začetka svojega mandata. Zato bom jutri podprl poročilo gospoda Angelakasa in predloge za uredbo, ki jih je podala Komisija.

  Nicolae Popa (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Poročilo gospoda Angelakasa nudi dobrodošlo poenostavitev pogojev za upravičenost naložb v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije pri stanovanjskih objektih. Razširitev uporabe fiksnih stopenj in pavšalnih zneskov bo pozitivno vplivala na vsakodnevno upravljanje strukturnih skladov.

Sprememba člena 7 Uredbe o ESRR, ki državam članicam EU omogoča, da vlagajo v ukrepe, povezane z energetsko učinkovitostjo in obnovljivimi viri energije v stanovanjskih objektih, je s pomočjo strukturnih skladov dobrodošla poteza, vendar ne samo v okviru trenutne gospodarske krize. Olajšanje dostopa državam EU-27 do ESRR pomeni še en korak proti izpolnitvi 20-odstotnega cilja za leto 2020 v zvezi z energijo Evrope, ki prihaja iz obnovljivih virov.

Po pristopu k EU so obnovljivi viri energije in energetska učinkovitost postali tudi obvezni cilji za Romunijo. Zardi tega bo zakonodaja o obnovi sistemov ogrevanja v stanovanjih spremenjena tako, da bo 50 % zahtevanih sredstev pokrila država, medtem ko bodo lastniki plačali samo 20 % stroškov, lokalni organi pa 30 %. Naj navedem nekaj številk: do konca leta 2008 so bili sistemi ogrevanja obnovljeni v 1 900 stanovanjih. V letu 2009 bo romunsko Ministrstvo za regionalni razvoj in stanovanjske zadeve dodelilo 130 milijonov EUR za obnovo sistemov ogrevanja, med upravičenci pa bodo vrtci, šole in domovi za starejše občane.

  Theodor Stolojan (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Pozdravljam pobudo Evropske komisije za spremembo nekaterih finančnih pogojev za strukturne sklade in Kohezijski sklad, da bi lahko več denarja hitreje prišlo v države članice. Menim, da se mora to prizadevanje Evropske komisije nadaljevati tudi s povečanjem finančnih sredstev, ki se dodeljujejo pobudam JASPER, JEREMIE, JESSICA in JASMINE, ki so očitno učinkovite pri pospeševanju dostopa novih držav članic do evropskih skladov.

  Margie Sudre (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Sprememba treh uredb o upravljanju strukturnih skladov bo regijam Evropske unije ponudila več prožnosti pri upravljanju in programiranju sredstev, ki so jim zagotovljena v okviru evropske gospodarske politike in politike socialne kohezije.

Te določbe bodo, ne da bi se povečala zmogljivost financiranja, ki je na voljo regijam, omogočile preusmeritev njihovih prednostnih nalog, da bi se evropski prispevki lahko osredotočili na tiste projekte, ki nudijo največ možnosti za rast in razvoj.

Regije lahko v prihodnje sofinanciranje iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) izkoristijo za naložbe v energetsko učinkovitost vseh kategorij stanovanjskih objektov, da bi razvile programe za oskrbo domov z izolacijo ali sončnimi ploščami.

V času, ko smo soočeni z upočasnitvijo evropskega gospodarstva, pozdravljam novo možnost pospešitve plačil iz skladov za regionalno pomoč in poenostavitve pravil v zvezi z njihovo uporabo, da bi se sprostila likvidnost in omogočilo hitro izvajanje novih projektov v realnem gospodarstvu.

Nujno je, da États généraux de l’Outre-mer, ki je odgovorna za raziskavo novih domačih razvojnih možnosti v francoskih čezmorskih departmajih, spodbuja lokalne organe v najbolj oddaljenih regijah, da izkoristijo te možnosti in nemudoma čim bolj povečajo vpliv politik Skupnosti na njihova ozemlja.

  Csaba Tabajdi (PSE), v pisni obliki. – (HU) Zaradi gospodarske krize je več sto tisoč ljudi v Evropski uniji in več kot dvajset tisoč ljudi na Madžarskem izgubilo službo. V vsaki državi v Evropi je brezposelnost skokovito narasla. Gospodarska kriza se čedalje bolj spreminja v krizo zaposlovanja in v skladu z anketami je nevarnost izgube službe trenutno največja skrb evropskih državljanov. Najučinkovitejše orodje Evropske unije za premagovanje brezposelnosti je Evropski socialni sklad, katerega pravila zdaj v veliki meri poenostavljamo, da bi pospešili plačila.

Spremembe, ki jih predlaga Evropska komisija, zmanjšujejo birokracijo, ki je del črpanja tega vira finančnih sredstev, in lajšajo ter pospešujejo plačila. Zgornja meja v višini 50 000 EUR, predhodno dogovorjena pavšalna plačila ter strogo naknadno preverjanje povsem zmanjšujejo možnosti zlorab. S tem ukrepom je Evropska komisija še enkrat pokazala svojo ustvarjalnost, navkljub omejenim finančnim virom.