Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 1. april 2009 - Bruselj

22. Uporaba Direktive 2004/38/ES o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic (kratka predstavitev)

  Predsednik. – Naslednja točka je kratka predstavitev poročila (A6-0186/2009) o uporabi Direktive 2004/38/ES o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic , ki ga je v imenu Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve predstavila gospa Vălean (2008/2184(INI)).

  Adina-Ioana Vălean, poročevalka. − Gospod predsednik, izmed vseh temeljnih pravic državljanov EU nas vse skupaj najbolj združuje ravno pravica do prostega gibanja v Evropski uniji.

Ta pravica, ki jo priznavajo pogodbe, se izvaja z Direktivo 2004/38/ES, ki opredeljuje pogoje in omejitve za državljane EU in njihove družinske člane za prosto gibanje in prebivanje na ozemlju EU.

Od 1. januarja 2006 je več kot 8 milijonov državljanov EU uveljavljalo pravico do prebivanja v drugi državi članici, še več pa jih to pravico uporablja za potovanje po EU.

Kot poročevalka Evropskega parlamenta v zvezi z oceno te direktive moram reči, da je dejansko uveljavljanje pravice do prostega gibanja naših državljanov resno ogroženo s strani držav članic, ki s kršenjem pogodb in direktive postavljajo ovire.

Prvič, kar zadeva prenos v državah članicah, lahko rečemo, da je ta bil v najboljšem primeru slab. Komisija skupaj z dvema ločenima študijama, ki ju je naročil Parlament, opozarja na niz problemov, med katerimi je tudi kršenje osrednjih pravic državljanov EU. Ti problemi so poudarjeni v mojem poročilu.

Obstajajo mnoga neupravičena upravna bremena, ki jih predvsem nosijo družinski člani državljanov tretjih držav in ki vključujejo: zahteve v zvezi z vstopom in dolgotrajne zamude v postopku; nepriznavanje pravice do prostega gibanja za nekatere registrirane partnerje; izjeme v državni politiki, ki služijo gospodarskim ali varnostnim ciljem in se ne menijo za načelo sorazmernosti, kar povzroča zlorabo izgona; in diskriminacija nekaterih državljanov in etničnih skupnosti pri pravicah, do katerih so upravičeni v skladu z direktivo.

Drugič, tistim, ki so se odločili, da se bodo osredotočili samo na zlorabo in napačno uporabo te pravice, naj povem, da se strinjam, da so ta vprašanja pomembna, vendar moram reči, da člen 35 direktive državam članicam že daje možnost, da se borijo proti tem zlorabam, kot so navidezne zakonske zveze ali prevare – samo treba je začeti to izvajati.

Želela bi tudi omeniti, da sem konstruktivno sodelovala z nacionalnimi parlamenti, Komisijo in poročevalko iz Odbora za pravne zadeve gospo Frassoni, ki so vsi tako kot jaz zaskrbljeni zaradi prej omenjenih problemov v zvezi s prenosom ter se zavedajo, da morajo zdaj vse stranke pomagati, da se ti problemi takoj rešijo.

V svojem poročilu pozivam tudi k številnim ukrepom, katerih namen je zagotoviti rešitve. Eden izmed najpomembnejših in najnujnejših korakov, ki jih moramo narediti, je oblikovanje celovitih smernic za prenos, kar mora storiti Komisija. Te smernice bi zagotovile razumljivost v razlagi pojmov, kot sta „zadostna sredstva“ in „javna varnost“. Ko bo to enkrat storjeno, bodo države članice morale te smernice začeti izvajati: v najboljšem primeru se bo to zgodilo konec leta 2009.

Diskriminatorne prehodne sporazume, ki omejujejo gibanje delavcev iz držav članic, ki so se pridružile EU po letu 2004, je treba končno razveljaviti ali spremeniti.

Več sredstev je treba dodeliti za pomoč lokalnim ukrepov vključevanja, namenjenim državljanom EU, ki prebivajo v drugi državi članici, Komisija pa se ne sme obotavljati pri odprtju postopkov za ugotavljanje kršitev proti državam članicam, ki ne ravnajo v skladu z direktivo.

Spoznati moramo, da morajo države članice končno ustrezno uporabiti in prenesti to direktivo, da bodo ti in drugi problemi primerno rešeni. Ne bi se smele izogibati svojim dolžnostim pri zagotavljanju prostega gibanja z iskanjem sprememb, ki bi direktivo omilile. Evropski parlament odločno nasprotuje takšnim spremembam in se zahvaljuje Komisiji, ker počne enako.

Čas je, da države članice in Svet zagotovijo, da bo Evropa prostor, po katerem se lahko gibajo ne samo kapital, storitve in blago, temveč tudi naši državljani. Brez prostega gibanja ni Evrope.

Dovolite mi, da na koncu povem, da bom spremenjeno ustno spremembo v svojem poročilu prestavila v opombo, da bi tako odpravila morebitne izgovore za glasovanje proti mojemu poročilu, ki bi jih lahko imeli tisti, ki nasprotujejo prostemu gibanju na nacionalistični, rasistični ali ksenofobni podlagi, ki pa si tega ne upajo jasno povedati.

Po jutrišnjem poimenskem glasovanju bomo videli, kdo podpira Evropo in evropsko državljanstvo, prosto gibanje ter pravice državljanov brez diskriminacije in kdo ne.

  Günter Verheugen, podpredsednik Komisije – (DE) Gospod predsednik, spoštovani poslanci, poročevalki bi se želel iskreno zahvaliti za njeno izjemno poročilo in tudi za odlično in konstruktivno sodelovanje na tako težavnem in občutljivem področju.

Prosto gibanje oseb je ena izmed osrednjih temeljnih svoboščin evropskega notranjega trga. Ta svoboščina podpira delovanje notranjega trga in tudi konkurenčnost evropskega gospodarstva. Zelo jasno se moramo zavedati, da so pomanjkljivosti pri izvajanju prava Skupnosti na tem področju dejansko v nasprotju s temeljnimi načeli, ki tvorijo temelj Evrope. Zato je to povsem ključno vprašanje.

Pozdravljam torej to poročilo, ki dopolnjuje poročilo Komisije, sprejeto dne 1. decembra 2008 o uporabi Direktive 2004/38/ES. Zadovoljen sem, da se dejansko vsi rezultati iz poročila EP ujemajo z rezultati iz poročila Komisije.

Mislim, da imamo zdaj pravo sliko o prenosu in uporabi direktive s strani držav članic in da je prišel čas za pravo ukrepanje. Poročilo poudarja – povsem upravičeno –, da so za ustrezen prenos in uporabo direktive odgovorne države članice. Vendar pa poziva Komisijo, naj ukrepa na nekaterih področjih. Dovolite mi, da vam torej pojasnim, katere so takojšnje prednostne naloge Komisije v tej zvezi.

Komisija pripisuje velik pomen popolni in pravilni uporabi direktive. To je ena izmed prednostnih nalog 25. letnega poročila Komisije o spremljanju uporabe prava Skupnosti (2009).

Komisija si bo še naprej prizadevala, da zagotovi pravilen prenos in uporabo direktive po vsej Evropski uniji. V prihodnjih mesecih bomo imeli dvostranska srečanja z državami članicami, na katerih bomo razpravljali o številnih primerih napačnega prenosa in uporabe. Če ne bomo dosegli nikakršnega zadovoljivega napredka, bo Komisija brez obotavljanja takoj sprožila postopke za ugotavljanje kršitev proti zadevnim državam članicam.

Komisija namerava nuditi informacije in pomoč tako državam članicam kot samim državljanom. To bi med drugim storili z izdajo smernic o nizu vprašanj, ki so se pokazala kot problematična pri prenosu ali uporabi direktive, na primer vprašanja v zvezi z izgonom in zlorabami. Smernice bodo obravnavale tudi vprašanja, ki jih kot problematična opredeljuje tudi poročilo Parlamenta.

Komisija bo še naprej sodelovala z državami članicami na tehnični ravni v strokovnih skupinah, da bi opredelila težave in pojasnila vprašanja v zvezi s tolmačenjem direktive.

Kljub temu pa moram tukaj reči, gospa Vălean, da Komisija ne more potrditi predloga št. 23. Ta predlog predvideva obiske skupin strokovnjakov na kraju samem ter uvedbo sistema vzajemnega ocenjevanja, ki bi temeljil na teh obiskih. Opozoriti vas moram na dejstvo, da se takšni strokovni pregledi ponavadi izvajajo v okviru tretjega stebra, vendar ne v okviru prava Skupnosti. Pravna in upravna tradicija ter rešitve, ki jih države članice izberejo za namen prenosa direktive, pomenijo, da bo predvidena dodana vrednost takšnih pregledov precej omejena. Navsezadnje, kot veste, lahko države članice same izberejo obliko in metode prenosa direktiv.

Vendar pa bo Komisija še naprej posebno pozornost namenjala širjenju informacij o direktivi, državljanom EU pa posredovala dopolnjene in poenostavljene smernice ter objavljala informacije na internetu. Države članice bo tudi pozvala in jim pomagala, da državljane seznanijo z njihovimi pravicami s pomočjo kampanj ozaveščanja.

Naj povem, da je Komisija pripravljena upoštevati veliko večino predlogov, vsebovanih v poročilu Parlamenta. Želel bi se zahvaliti Evropskemu parlamentu za njegovo podporo in predloge o tem, kako zagotoviti pravilno uporabo te pomembne direktive, ki ne govori o ničemer drugem kot o ustrezni vključitvi ene izmed štirih temeljnih svoboščin v evropsko integracijo.

  Predsednik. – Točka se je zaključila.

Glasovanje bo potekalo jutri.

Pisne izjave (člen 142)

  Alin Lucian Antochi (PSE), v pisni obliki. – (RO) V celoti podpiram poročilo gospe Vălean o uporabi Direktive 2004/38/ES, predvsem zato, ker so nedavni dogodki v nekaterih državah članicah pokazali na očitno kršitev ene od štirih temeljnih svoboščin, in sicer pravice državljanov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic.

Poleg tega je neučinkovit prenos ali celo odsotnost prenosa te direktive v nacionalno zakonodajo držav članic povzročil številne zlorabe, ki vsebujejo upravne formalnosti in omejeno razlago zakonodajnih določb o pojmu „bivanja brez dovoljenja“, ki so dosegle vrhunec v krivičnem pridržanju in izgonu evropskih državljanov. Vendar rešitev ni v tem, da se zaprejo meje, ampak da se namesto tega poiščejo konkretni ukrepi za pospešitev vključevanja državljanov v različne evropske družbe.

Mislim, da bo poročilo, o katerem razpravljamo, veliko prispevalo k spremljanju prenosa predpisov, določenih v tej direktivi, če bodo države članice in Komisija lahko v tem pogledu uspešno sodelovale.

Danes je želja vsakega evropskega državljana, da bi živel v Evropski uniji, kjer se spoštujejo temeljne vrednote, kot je prosto gibanje oseb. Seveda ne smemo pozabiti, da moramo k izpolnitvi tega cilja prispevati vsi.