Dobesedni zapisi razprav

Torek, 21. april 2009 - Strasbourg

17. Notranji trg z električno energijo - Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev - Pogoji za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije - Notranji trg z zemeljskim plinom - Dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina - Izkoristek goriva: označevanje pnevmatik - Energetska učinkovitost stavb (prenovitev) (razprava)

  Predsednica. − Naslednja točka je skupna razprava o naslednjih temah:

– priporočilu za drugo obravnavo (A6-0216/2009) gospe Morgan v imenu Odbora za industrijo, raziskave in energijo glede skupnega stališča Sveta z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in razveljavitvi Direktive 2003/54/ES (14539/2/2008 – C6-0024/2009 – 2007/0195(COD));

– priporočilu za drugo obravnavo (A6-0235/2009) gospoda Chichestra v imenu Odbora za industrijo, raziskave in energijo glede skupnega stališča Sveta z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (14541/1/2008 – C6-0020/2009 – 2007/0197(COD));

– priporočilu za drugo obravnavo (A6-0213/2009) gospoda Vidal-Quadrasa v imenu Odbora za industrijo, raziskave in energetiko glede skupnega stališča Sveta z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1228/2003 (14546/2/2008 – C6-0022/2009 – 2007/0198(COD);

– priporočilu za drugo obravnavo (A6-0238/2009) gospoda Musse v imenu Odbora za industrijo, raziskave in energijo glede skupnega stališča Sveta z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in razveljavitvi Direktive 2003/55/ES (14540/2/2008 – C6-0021/2009 – 2007/0196(COD));

– priporočilu za drugo obravnavo (A6-0237/2009) gospoda Paparizova v imenu Odbora za industrijo, raziskave in energijo glede skupnega stališča Sveta z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1775/2005 (14548/2/2008 – C6-0023/2009 – 2007/0199(COD));

– poročilu (A6-0218/2009) gospoda Beleta v imenu Odbora za industrijo, raziskave in energijo o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva in druge bistvene parametre (KOM(2008)0779 – C6-0411/2008 – 2008/0221(COD));

– poročilu (A6-0254/2009) gospe Ţicău v imenu Odbora za industrijo, raziskave in energijo predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o energetski učinkovitosti stavb (prenovitev) (KOM(2008)0780 – C6-0413/2008 – 2008/0223(COD));

  Eluned Morgan, poročevalka. − Gospa predsednica, ta energetski sveženj je rezultat dolgoletnega trdega dela in Parlament je lahko zelo ponosen na spremembe, ki bodo uveljavljene. Posebej smo lahko ponosni na dejstvo, da se bodo evropski odjemalci energije zdaj prvič znašli točno v središču razprave o energiji in je vprašanje energetske revščine zdaj priznano na evropski ravni. Naslovljen je bil neizogibni konflikt interesov, ki nastopi, ko je podjetje lastnik tako prenosa kot proizvodnje električne energije, in okrepljen je bil regulativni sistem, ki ureja energetske trge.

Direktiva o električni energiji, za katero sem bila poročevalka, je del svežnja petih ukrepov, ki želijo izboljšati način, kako trgi z električno in plinsko energijo delujejo po vsej celini, da bi zagotovili, da so trgi bolj povezani in da delujejo na pravičnejši in manj diskriminatoren način.

Naj povem, da sem zelo hvaležna za obsežno sodelovanje drugih poročevalcev pri tem svežnju, prav tako poročevalcev v senci, Komisije in češkega predsedstva, ki so nam pomagali priti do zaključkov v včasih zelo zahtevnih razpravah.

Pripravljeno je bilo veliko število novih zakonodajnih ukrepov za varstvo potrošnikov, kar vključuje zagotovila, da lahko odjemalci v roku treh tednov zamenjajo dobavitelja, vzpostavitev neodvisnega in močnega sistema pritožb v vsaki državi članici in pravico do nadomestila, če raven storitev ni izpolnjena. Ta zakonodaja bo prav tako zagotovila, da bo vsako gospodinjstvo v EU do leta 2022 opremljeno s tako imenovanimi „inteligentnimi merilniki“. Ti inteligentni merilniki bodo omogočili potrošnikom boljši nadzor nad njihovo porabo energije, povečali bodo tudi energetsko učinkovitost, kar bo pripomoglo k zmanjšanju stroškov energije in zmanjšanju emisij ogljika.

Na pobudo Evropskega parlamenta nova zakonodaja prav tako vključuje posebne varovalne ukrepe za ranljive odjemalce energije, vprašanje energetske revščine pa bo zdaj prvič resno obravnavano.

Želela bi vprašati komisarja Piebalgsa, ali se bo zdaj zavezal, da bo energetski okvir EU v prihodnje poleg obravnavanja varnosti oskrbe, trajnosti in konkurenčnosti dobil četrti vogal – in sicer dostopnost – v zvezi z vsemi prihodnjimi predlogi energetske politike. Poročilo, ki ga je podprla EU, je nedavno prišlo do zaključka, da skoraj 125 milijonov državljanov trpi zaradi energetske revščine. Države članice morajo zdaj sprejeti ustrezne ukrepe, ki bi lahko preprečili stotine – če ne tisoče – smrti v najrevnejših gospodinjstvih po vsej celini. Prav tako bomo priča koncu diskriminatornega oblikovanja cen na predplačniških merilnikih.

Najspornejši del svežnja se nanaša na vprašanje, ali je obstajala potreba po popolnem ločevanju lastništva na energetskih trgih – z drugimi besedami, popolni ločitvi prenosnih sistemov od proizvodnje. Struktura trga v nekaterih državah članicah pomeni, da monopol, ki ga uživajo upravljavci prenosnih sistemov, ki so prav tako lastniki sredstev za proizvodnjo električne energije, ne daje nobene spodbude za vstop drugih akterjev na trg in tako preprečuje konkurenco. Parlament je zdaj sprejel kompromis, ki bo dovoljeval lastništvo tako prenosa kot proizvodnje pod pogojem, da bodo obstajala večja preverjanja in uravnoteženost, ki bodo zagotovili preprečevanje neizogibnega konflikta interesov. Mnogi od nas smo neradi sprejeli kompromis, ker verjamemo, da veter piha v smer ločevanja veleprodaje, ta sestavljena podjetja pa se bodo verjetno ločila ne glede na to direktivo.

Prizadevanja Komisije, da bi izpostavila zlorabe nekaterih podjetij, začenjajo roditi sadove, na primer podjetja, kot sta E.ON in RWE, se po izvedbi protimonopolnih preiskav strinjajo s prodajo svojih prenosnih mrež. Prav tako bomo priča okrepitvi nacionalnih regulativnih organov.

Vsem bi se želela zahvaliti za sodelovanje in mislim, da smo lahko ponosni na to, kar smo naredili za evropske odjemalce.

  Giles Chichester, poročevalec. − Gospa predsednica, upam, da je ta sveženj bolj primer za „v tretje gre rado“ kot „tekočega dela“. Na prihodnjo vlogo Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev gledam kot odločilno pri doseganju dolgo želenega notranjega trga z zemeljskim plinom in električno energijo.

Med trialogom mi je postalo jasno, da so izboljšave, ki sem jih predstavil v imenu Parlamenta, bistvene za pravične in učinkovite energetske trge. Moj cilj je bil ustvariti agencijo, ki bo bolj neodvisna in imela več pooblastili za sprejemanje odločitev. Če želi učinkovito prispevati k razvoju enotnega, konkurenčnega energetskega trga, potrebuje agencija večja pooblastila za reševanje čezmejnih vprašanj in spodbujanje učinkovitega sodelovanja med upravljavci prenosnih omrežij (UPO) in nacionalnimi regulativnimi organi (NRO).

Vendar je v primeru večjih pooblastil potrebna večja odgovornost in preglednost. V mislih imam splošno načelo, da bi morali okrepiti neodvisnost agencije, da bi postala učinkovitejša in verodostojnejša na podlagi razširitve načinov, v katerih je agencija odgovorna, predvsem temu Parlamentu. Menim, da se bo to zgodilo.

Reči moram, da je več vlog, ki so bile dane agenciji, bolj posvetovalnih kot oprijemljivih, vendar smo želeli ustvariti priložnosti za inovativno ureditev z opozarjanjem na področja, kjer so dejanja potrebna, vendar agencija nima zadostnih pooblastil za ukrepanje.

Naj najprej poudarim povečane oblike odgovornosti, ki smo jih izpogajali. Direktor bo nastopil pred ustreznim odborom Parlamenta pred njegovim imenovanjem in v času mandata, da bi podal izjavo in odgovarjal na vprašanja. Podobno se lahko predsednik uprave regulatorjev udeleži ustreznega odbora in poroča o delu. Parlament je dobil pravico imenovanja dveh članov upravnega odbora. Vse to daje agenciji mesto v javni domeni, ki ji omogoča, da se sliši njen glas glede vprašanj po njeni izbiri.

Če se posvetim omenjenim vlogam, verjamem, da bo spremljanje notranjih trgov z zemeljskim plinom in električno energijo, sodelovanje pri razvoju kodeksov omrežij, prispevanje k izvajanju smernic o vseevropskih energetskih omrežjih, spremljanje napredka pri izvajanju projektov, ki bodo ustvarili novo povezovalno zmogljivost, pooblastila za odločanje o izvzetjih od zahtev glede vlaganj v infrastrukturo, spremljanje izvajanja desetletnih načrtov vlaganj v omrežja in pooblastila za izdajo mnenj in priporočil UPO-jem – skupaj z drugimi vidiki, ki jih nimam časa naštevati – vse to bo dalo agenciji obilo priložnosti za uvajanje sprememb.

Nenazadnje smo uvedli zahteve po poenostavljenem odločanju. Upam, da bo agencija kos izzivom, ki smo jih zastavili. Prav tako smo dali Komisiji priložnost, da predstavi svoje poročilo o delovanju agencije in da poda predloge glede prihodnjih nalog in vloge, ki bi jih agencija lahko izpolnjevala na podlagi izkušenj.

Zahvaliti bi se želel kolegom poročevalcem, ostalima dvema institucijama in še posebej komisarju za njihovo trdo in konstruktivno delo pri doseganju končnega kompromisnega svežnja. Upam, da je dejstvo, da sem bil h govoru povabljen kot drugi in ne kot zadnji govornik, jasno priznanje, kako pomemben je ta predlog.

  Alejo Vidal-Quadras, poročevalec. − Gospa predsednica, za začetek bi se želel iskreno zahvaliti poročevalcem, poročevalcem v senci, komisarju Piebalgsu in ambasadorki Reinišovi za odlično sodelovanje v prvih treh mesecih tega leta. To sodelovanje je bilo glavni motor uspešnega izida, o katerem bomo glasovali ta teden. Pogajanja so bila dolga, vsestranska in včasih težka, vendar menim, da nam je uspelo priti do sporazuma, ki je zadovoljiv za obe strani.

Glede celotnega svežnja, kot je bil izpogajan, je Parlament lahko ponosen na končno besedilo. Ker smo se v prvi obravnavi v veliki meri strinjali glede ločevanja lastništva, je to med pogovori dalo pogajalski ekipi veliko strateško prednost. Omogočilo nam je pridobitev mnogo močnejšega regulativnega okvira, predvsem v državah, ki imajo vzpostavljen model ITO, kjer bo povečana pristojnost nacionalnih regulatorjev, neodvisnih tako od vlade kot od industrije. Ta nova vloga bo zmanjšala tveganje nekonkurenčnega vedenja, zlasti v okoliščinah, kjer vertikalno integrirana podjetja zlorabljajo svoj položaj za ustavljanje naložb v nove zmogljivosti.

Doseženi so bili tudi sporazumi glede klavzule o pregledu, ki nam bo omogočila, da bomo čez nekaj let preverili, ali vsi modeli zadovoljujejo naše cilje po doseganju popolnoma konkurenčnega in legaliziranega trga. Znatno smo tudi povečali določbe o varstvu potrošnikov, med drugim v zvezi z obračunskimi informacijami in izboljšanimi pogoji za zamenjavo dobaviteljev.

Še en velik uspeh je uvedba nove določbe v klavzulo o tretjih državah, na podlagi katere se lahko certificiranje upravljavca prenosnega omrežja (UPO) iz tretje države zdaj tudi zavrne, če je ogrožena varnost oskrbe Unije kot celote ali posamezne države članice, ki ni tista, v kateri se certifikat zahteva.

Kar se tiče uredbe o električni energiji, bi želel jasno povedati, da je ta uredba temeljnega pomena, saj daje državam članicam potrebna orodja za bistveno povečanje povezovalne zmogljivosti znotraj Unije na podlagi razvoja in vzpostavitve zavezujočih kodeksov omrežij, ki jih morajo uporabljati upravljavci prenosnih sistemov pri izmenjavah, s tem pa je odpravljena ena od mnogih fizičnih ovir dokončni izvedbi notranjega trga z električno energijo.

Dogovorjeno besedilo prav tako krepi vlogo Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev v tem postopku v skladu s prvo obravnavo v Evropskem parlamentu. Priznati moram, da je Parlament gojil upe za mnogo bolj ambiciozno agencijo. Vendar razumemo, da je to le prvi korak v dolgem procesu integracije regulativnih okvirov.

Vključiti smo uspeli novo določbo, na podlagi katere bo agencija lahko predlagala osnovna merila, ki se bodo upoštevala pri odobritvi izjem za nove povezave. To je izrednega pomena, saj gre za eno največjih ovir, s katerimi se soočajo vlagatelji v nove zmogljivosti, ko sodelujejo z različnimi državami članicami. Sledenje več različnim regulativnim postopkom lahko pripelje do begajočih rezultatov in odvrne vlagatelje – vzemimo primer Nabucca.

Ta uredba prav tako vzpostavlja in daje opredeljeno vlogo Evropski mreži upravljavcev prenosnih omrežij z električno energijo (EMUPO), ki bo zadolžena za izdelavo osnutkov kodeksov omrežij, ki se predložijo agenciji, prav tako pa za razvoj usklajenih mehanizmov za izredne razmere, kot so popolni izpadi električnega toka po vsej Evropski uniji, ki smo jih utrpeli v bližnji preteklosti.

Nazadnje bi se želel zahvaliti tehničnemu osebju, katerega delo nam je omogočilo skleniti ta sporazum, čeprav smo na samem začetku pogajanj včasih izgubili vero, da ga bomo dosegli.

  Antonio Mussa, poročevalec. − (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, želel bi se zahvaliti češkemu predsedstvu, Komisiji, gospe Niebler kot predsednici Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, kolegom poročevalcem za ta energetski sveženj, poročevalcem v senci in sekretariatu odbora, vključno z vsemi uradniki, za njihovo sodelovanje in veščine, ki so jih izkazali pri delu na tem vprašanju.

Vsi smo lahko in moramo biti ponosni na rezultat, ki smo ga dosegli; sam gotovo sem, če pomislim na delo, ki sem ga opravil, ko sem nasledil Direktivo o notranjem trgu z zemeljskim plinom, katere problemi niso imeli lahkih rešitev. Zadovoljen sem, da je moj drugi mandat poslanca v Evropskem parlamentu sovpadel z zaključno fazo tega svežnja, za katerega verjamem, da je ena izmed najpomembnejših tem, ki jih je obravnaval ta mandat, hkrati pa bodo od nje imeli koristi naši volivci, državljani Evrope.

Direktiva o plinu, ki bo začela veljati leta 2011, prinaša v sektor velike spremembe: pomemben rezultat, ki ga je treba poudariti, je, da je bila dosežena možnost ITO. To bo odprlo trge in zagotovilo resničen napredek, katerega cilj je sistem, ki bo resnično omogočal Evropski uniji, da enoglasno govori o energetskih vprašanjih. Sistem ITO je prava novost v tem svežnju in to je področje, za katerega lahko rečemo, da je Evropski parlament pri njem dosegel najboljši rezultat.

Nova direktiva o plinu daje velik pomen oblastem za plin in agenciji. Direktiva daje vlogi oblasti legitimnost, posebej v tistih državah, kjer morajo svoje dejavnosti začeti iz nič. Zaradi tega je bistvenega pomena, da smo opredelili vlogo in odgovornost teh organov ter jim dali široka pooblastila, saj imajo oblasti težko nalogo nadzorovanja skupnega energetskega trga.

Še ena podrobnost, ki je bila dodana v fazi trialoga, je izvzetje iz skupnih pravil za tako imenovane „zaprte“ sisteme, kot so letališča, bolnišnice, postaje, industrijska območja in tako naprej, ki so zaradi svojih posebnih značilnosti podvrženi ugodnejšemu sistemu. To je primer, kako pozorna je nova direktiva na potrebe evropskih državljanov.

Po mojem mnenju bodo največ koristi od te direktive imeli evropski državljani, ker bodo z uporabo inteligentnih merilnikov imeli dostop do vseh informacij, ki se nanašajo na njihove račune, in bodo lahko ocenili najboljšo ponudbo na trgu ter izbrali svojega dobavitelja na podlagi najboljše cene, kajti čeprav je res, da bo moralo preteči nekaj let, preden bomo videli učinke te liberalizacije, ne moremo zanikati, da bo vstop novih upravljavcev na trg povzročil padec cen in ugodnejše tržne pogoje za državljane EU.

Še en pomemben element je priznanje evropskih prenosnih sistemov omrežij, ki bodo evropskim državam zagotovili varnost oskrbe z zemeljskim plinom. Vse to je prav tako odvisno od okrepitve in vzpostavitve nove infrastrukture, kot so objekti za ponovno uplinjanje in skladišča, ki bodo gonilna sila za tretjim svežnjem. Potrebno je torej ponovno odpreti konkurenčni trg, ki bo zagotovil dolgoročne naložbe in pogodbe podjetij iz tega sektorja, posebej v novih državah članicah, kjer bi vzpostavitev nove infrastrukture prav tako omogočila rešitev dolgotrajnih problemov, ki se nanašajo na energetsko odvisnost.

Varstvo bolj ranljivih odjemalcev je bilo upoštevano s tem, da so nacionalne in regionalne oblasti dobile možnost zajamčiti svojo dobavo plina v najbolj kritičnih časih. Uspešen izid glede te direktive o plinu in energetskem svežnju kot celoti še enkrat poudarja vlogo Evrope in institucij, ki delajo za evropske državljane.

  Atanas Paparizov, poročevalec. – (BG) Gospa predsednica, komisar, najprej bi želel povedati, kako zadovoljen sem, da je bil dosežen dogovor med Evropskim parlamentom in Svetom glede tretjega energetskega svežnja, vključno z uredbo o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina, za katero sem poročevalec. Želel bi omeniti prispevek češkega predsedstva in aktivno podporo Evropske komisije pri iskanju skupnih rešitev.

Kar se tiče dostopa do prenosnih omrežij zemeljskega plina, so bili cilji tretjega energetskega svežnja doseženi. Postavljen je bil temelj za ustanovitev skupnega evropskega energetskega trga na osnovi pravil, podrobno določenih v zavezujočih kodeksih omrežij. Povečale so se priložnosti za razvijanje regionalnega sodelovanja, kjer bo, poleg Evropske mreže upravljavcev prenosnih omrežij in nacionalnih regulatorjev, imela Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev precejšnjo motivacijsko vlogo.

To bo občutno okrepilo varnost dobav in spodbudilo postavitev nove infrastrukture na podlagi desetletnega naložbenega načrta, ki ga bo pripravila mreža evropskih upravljavcev in izvajanje katerega bodo nadzorovali nacionalni regulatorji ter spremljala agencija. To vsem udeležencem na trgu na podlagi jasno opredeljenih postopkov ponuja priložnost udeležbe pri pripravi kodeksov omrežij in predlaganju njihovih sprememb, če praktična uporaba pokaže, da je to potrebno. Pogoji, ki urejajo konkurenco med dobavitelji, bodo postali strožji zaradi uporabe strožjih pravil o informacijah in preglednosti delovanja upravljavcev prenosa.

Posebej bi se želel zahvaliti tistim, ki so sodelovali pri pogajanjih za podporo predlogov, ki sem jih pripravil glede desetletnega naložbenega načrta in razvoja regionalnih pobud za sodelovanje. Zadovoljen sem tudi, da je kot posledica opravljenih pogajanj bila dosežena boljša usklajenost med pooblastili Evropske mreže upravljavcev prenosnih omrežij, Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev in Evropske komisije z namenom vzpostavitve gladko delujočega, učinkovitega in konkurenčnega trga.

Posebej bi želel poudariti tesno sodelovanje pri pripravljanju petih delov zakonodaje tretjega energetskega svežnja. Prav tako je bil ustvarjen splošni okvir, kjer se posamezni elementi lahko dopolnjujejo in drug drugega utrjujejo. Omeniti bi želel pomemben rezultat aktivnega sodelovanja s svojimi kolegi poročevalci, gospo Morgan, gospodom Musso, gospodom Vidal-Quadrasom in gospodom Chichesterom. Prav tako se zahvaljujem poročevalcem v senci, ki so na vsaki stopnji pogajanj prispevali konstruktivne in koristne nasvete. Posebej se moram zahvaliti predsedniku Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in njegovemu sekretariatu.

Gospa predsednica, leto 2009 se je začelo s prekinitvijo dobave plina Bolgariji in Sloveniji skupaj z ostrim zmanjšanjem količin drugim državam srednje in vzhodne Evrope. Verjamem, da bo na osnovi tretjega energetskega svežnja, nepričakovanih predlogov Evropske komisije po novi vsebini direktive o varnosti oskrbe s plinom in projektov za povezovanje omrežij za prenos plina, ki jih podpira Načrt za oživitev gospodarstva, Evropska unija zaradi oprijemljivejših virov in večje solidarnosti s koncem leta 2009 pripravljena nasprotovati morebitnim prekinitvam v dobavi . Na podlagi doseženih rezultatov se mi zdi upravičeno, da pozovem vse kolege poslance, da na drugi obravnavi podprejo skupno besedilo, doseženo s Svetom, ki vam je bilo predstavljeno.

  Ivo Belet, poročevalec. − (NL) Čeprav je označevanje pnevmatik glede na izkoristek goriva bilo danes nerodno uvrščeno med električno energijo in plin, razpravljamo o pomembnih in zelo oprijemljivih ukrepih, ki imajo neposreden pomen za vsakega potrošnika, vsakega voznika oziroma za vse nas v Evropi.

Gre za konkreten ukrep, ki bo stal zelo malo ali nič in bo pomembno prispeval k doseganju naših ambicioznih podnebnih ciljev. Avtomobilska pnevmatika – ne vem, če se tega zavedate – je odgovorna za 20 % do 30 % celotne porabe goriva avtomobila. Zato je logično, da tu leži ogromen potencial za energetsko učinkovitost in varčevanje.

Katere konkretne korake nameravamo narediti? Poskušali bomo spodbuditi vse voznike avtomobilov, to pomeni skoraj vse prebivalce, da odslej spremljajo energetsko učinkovitost in emisije hrupa. Nobenega ne bomo obvezali; samo obvestili bomo ljudi, kot danes na primer delamo v primeru hladilnikov, s pomočjo jasne oznake ali nalepke. Kdo se želi voziti s pnevmatikami razreda B ali C, če lahko prav tako uporablja okolju prijazno različico razreda A? Poleg tega je pnevmatika razreda A dolgoročno stroškovno učinkovitejša. To je poznano kot čisti dobiček, dobiček za potrošnika in predvsem dobiček za okolje.

Navesti bi želel eno številko: ocena učinka je pokazala, da bi lahko prihranili milijon in pol ton CO2. To ustreza odstranitvi CO2 emisij skoraj enega milijona osebnih vozil na evropskih cestah. Ker je ta ukrep nedavno dosegel primerno hitrost, bodo emisije enega milijona osebnih vozil odstranjene, kar je dober dosežek!

Proizvajalci pnevmatik imajo od tega prav tako koristi. Ni potrebno omenjati – in to je popolnoma logično – da smo se pred pripravo tega ukrepa posvetovali s sektorjem. Seveda nima smisla nalagati nove zakonodaje sektorju, ki ga je kriza avtomobilske industrije še posebej prizadela, če bi to vključevalo dodatne stroške in birokracijo. To so smiselni argumenti, ki jih ne moremo preprosto prezreti. Ta direktiva o označevanju prav tako prinaša ugodnosti za proizvajalce kakovostnih avtomobilskih pnevmatik, zato dajemo tako velik pomen spremljanju njenega izvajanja, kar je bistveno za vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev, le da gre za visoko raven.

Samoumevno je, da prijaznost do okolja nikoli ne sme biti na račun varnosti, zato smo pripravili spremembe, ki to upoštevajo. V zvezi z avtomobilskimi pnevmatikami varnost seveda ostaja glavna prioriteta

Rad bi podal še kratko pripombo o merilu emisij hrupa. Prav tako je vključen, ker je, kot veste, onesnaženje s hrupom eno od prekletstev našega časa. Zato v zvezi s tem pozdravljam dejstvo, da smo vnesli previdno in ekonomsko upravičeno merilo, da bi še zmanjšali onesnaženje s hrupom, vendar, kot sem že omenil, nikoli na račun varnosti avtomobila in pnevmatike.

Zaključil bi rad z nekaj besedami o časovnem okviru. Menim, da smo dosegli ambiciozen, a razumen kompromis. Seveda računamo na proizvajalce avtomobilskih pnevmatik, kot v primeru emisij CO2 samih avtomobilov, da bodo na trg mnogo prej dali proizvode, ki bodo izpolnjevali standarde, najbolj prijazne do okolja.

  Silvia-Adriana Ţicău, poročevalka. – (RO) Komisar, gospe in gospodje, stavbe so odgovorne za porabo 40 % primarne energije in nastanek 40 % emisij toplogrednih plinov. Zato je takojšnja izvedba ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb najzanesljivejši, najhitrejši in najugodnejši način za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Vendar izboljšanje energetske učinkovitosti stavb prav tako daje velik potencial oživitvi gospodarstva EU na podlagi 250 000 novih delovnih mest, naložb, ki so potrebne za spodbujanje obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti stavb in, nenazadnje, na podlagi izboljšanja kakovosti življenja evropskih državljanov z zmanjšanjem stroškov računov za javne storitve.

Nov predlog Komisije za spremembo obstoječe direktive določa ukinitev omejitve 1 000 m2, določitev najmanjših zahtev za energetsko učinkovitost stavb in uvedbo postopka približevanja najmanjših zahtev, določenih na nacionalni ravni, spodbujanje stavb, ki lokalno proizvajajo količino obnovljive energije, ki je enaka porabljeni primarni energiji, in financiranje izgradnje le tistih stavb iz javnih sredstev, ki izpolnjujejo najnižje zahteve za energetsko učinkovitost.

Parlament je uvedel naslednje pomembne spremembe: razširitev obsega direktive, ki zdaj vključuje centralne sisteme za ogrevanje in hlajenje, povečano vlogo in standardizacijo oblike potrdila o energetski učinkovitosti za stavbe, izdelavo skupne metodologije za opredelitev najmanjših zahtev za energetsko učinkovitost, izvajanje morebitnih priporočil javnih ustanov iz potrdila o energetski učinkovitosti v obdobju njegove veljavnosti, nove določbe o obveščanju potrošnikov in usposabljanju revizorjev in strokovnjakov, podelitev gradbenih dovoljenj za stavbe, ki lokalno proizvajajo obnovljivo energijo v količini, ki je vsaj enaka energiji, proizvedeni iz konvencionalnih virov, od leta 2019, ter uvedba novih določb za pregled sistemov za ogrevanje ali hlajenje.

Kolege poslance vabim, da obiščejo razstavo, posvečeno stavbam te vrste – stavbam z neto ničto porabo –, ki se nahaja v Evropskem parlamentu in je organizirana skupaj s Svetovnim skladom za naravo.

Čeprav je Direktiva o energetski učinkovitosti stavb v veljavi že od leta 2002, njena izvedba v različnih državah članicah ni zadovoljiva. Države članice so navedle, da je pomanjkanje sredstev glavna ovira, ki preprečuje pravilno izvedbo te direktive. Zato je Evropski parlament predlagal ukrepe financiranja za energetsko učinkovitost stavb iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ustanovitev Evropskega sklada za energetsko učinkovitost stavb in spodbujanje obnovljivih virov energije na podlagi prispevka EIB, Evropske komisije in držav članic, možnost uporabe nizke stopnje DDV za storitve in izdelke, ki se nanašajo na energetsko učinkovitost stavb, razvoj nacionalnih programov, ki pomagajo krepiti energetsko učinkovitost stavb s sprejemom finančnih instrumentov in določenih davčnih ukrepov.

Nenazadnje se bi rad zahvalil poročevalcem v senci, tehničnemu osebju Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in osebju SZVP iz tega odbora, s katerim smo izjemno dobro sodelovali. Z zanimanjem čakam na pripombe kolegov poslancev.

  Andris Piebalgs, član Komisije. − Gospa predsednica, ni lahko v petih minutah podati odziva Komisije na sedem odličnih poročil, vendar ne bom zamudil priložnosti, da se zahvalim vsem poročevalcem – gospe Morgan, gospe Ţicău, gospodu Chichestru, gospodu Vidal-Quadrasu, gospodu Mussi, gospodu Paparizovu in gospodu Beletu – in vsem poročevalcem v senci. Prav tako bi se želel zahvaliti gospe Niebler, ki je trdo delala, da smo lahko prišli do tega poročila v zelo omejenem času.

Začel bom z notranjim energetskim trgom, ker smo si pred dvema letoma zastavili ambiciozni cilj: ustvariti resnično konkurenčen in resnično evropski energetski trg v korist državljanov Evropske unije. Orodje za dosego tega cilja je tretji sveženj za notranji energetski trg s plinom in električno energijo.

Danes smo blizu sprejemu tega svežnja in s tem dosegi tega cilja. Trialog se je uspel dogovoriti za kompromisno rešitev. Komisija popolnoma podpira ta kompromis. Če bo jutri sprejet na plenarnem zasedanju, bo dal Evropski uniji jasen regulativni okvir, ki ga potrebuje za zagotovitev pravilnega delovanja notranjega trga in za spodbujanje zelo potrebnih naložb.

Prvič, olajšal bo čezmejno trgovanje z ustanovitvijo agencije za sodelovanje nacionalnih energetskih regulatorjev s pooblastili za zavezujoče odločbe, ki bo dopolnjevala nacionalne regulatorje. To zagotavlja primerno obravnavo čezmejnih primerov in omogoča Evropski uniji razviti pravo evropsko mrežo.

Drugič, nova zakonodaja bo spodbujala čezmejno in regionalno sodelovanje in naložbe v novo evropsko mrežo za upravljavce prenosnih omrežij. Omrežni upravljavci EU bodo sodelovali in razvili kodekse omrežij in varnostne standarde ter načrtovali in usklajevali investicije, potrebne na ravni EU.

Tretjič, nacionalnim regulatorjem, ki bodo mnogo bolj neodvisni in bodo imeli potrebna sredstva, bo zagotovila učinkovitejši regulativni pregled.

Četrtič, zagotovil bo učinkovito ločevanje proizvodnje in prenosa energije, da bi preprečil morebitne konflikte interesov, spodbujal naložbe v omrežje in preprečil diskriminatorno vedenje.

Ta zakonodaja bo prav tako zagotovila večjo preglednost in s tem zajamčila enak dostop do informacij, kar bo vodilo do preglednejšega oblikovanja cen, večjega zaupanja v trg in bo pomagalo preprečevati morebitne manipulacije ali manipulacije trga kakršne koli vrste.

Tu ne gre le za pravilno delovanje notranjega trga, ampak bolj splošno za zagotovitev, da lahko EU odgovori na izzive, ki jih srečujemo na področju energije: spremembo podnebja, povečano odvisnost od uvoza, varnost oskrbe in globalno konkurenčnost.

Delujoč notranji trg je ključni element prizadevanj EU v boju proti podnebnim spremembam. Brez konkurenčnega trga z električno energijo shema trgovanja z emisijskimi pravicami ne bo pravilno delovala in naši cilji glede obnovljive energije ne bodo doseženi.

Doseženi kompromis predstavlja dobro ravnotežje med stališčema Parlamenta in Sveta. Poročevalci so vam že predstavili ključne elemente, v zvezi s katerimi doseženi politični kompromis krepi skupno stališče, ki ga je sprejel Svet januarja 2009.

Želel bi poudariti nekaj ključnih vprašanj.

Poziv Parlamenta k večjemu varstvu potrošnikov in boju proti energetski revščini je zdaj določen z zakonodajnimi besedili. Inteligentni merilniki, ki omogočajo odjemalcem, da so natančno obveščeni glede svoje porabe in ki spodbujajo energetsko učinkovitost, imajo za cilj doseči 80 % potrošnikov do 2020. Pooblastila in neodvisnost nacionalnih regulatorjev so bili okrepljeni, prav tako pooblastila agencije, pravila o učinkovitem ločevanju pa so postala učinkovitejša.

Najpomembneje je, da smo priča tudi premikom v praksi. Veliko podjetij je prestrukturiralo svoje poslovanje in zdaj se ukvarjajo z omrežji in odjemalci. Danes sem na Hannover Messe opazil, da inteligentni merilniki dobro napredujejo in podjetja dobro sprejemajo te odločitve.

Energetska učinkovitost je gotovo ena od ključnih politik evropske energetske politike. Gradbeni sektor ima še vedno velik potencial za izboljšanje svoje energetske učinkovitosti ter hkrati za ustvarjanje novih delovnih mest in pospeševanje rasti.

Toplo se zahvaljujem Parlamentu za njegovo podporo predlogu Komisije glede spremembe Direktive o energetski učinkovitosti stavb. Razprave in predlogi kažejo, da se Parlament strinja s cilji politike in želi močno izboljšati trenutno učinkovitost. Ne gre za enostavno področje in veliko je subsidiarnosti, zato moramo najti dobro ravnotežje. Direktiva nudi okvir za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb Evropske unije.

Veliko je razjasnjevanja in to krepi učinek te direktive, na primer načela o metodi z optimalnimi stroški, zahteve glede nadzornih mehanizmov in številne opredelitve.

Tu je vprašanje finančnih instrumentov, ki so zelo pomembni za spodbujanje ukrepov za energetsko učinkovitost, vendar jih je potrebno rešiti z ustrezno zakonodajo in pobudami. Posledično je Direktiva o energetski učinkovitosti stavb omejena pri tem, kar lahko naredi v zvezi s finančnimi in davčnimi vprašanji.

Zelo učinkovite stavbe, najsi bodo take z nizko ali ničto porabo ali stavbe nove generacije, so nov element, ki ga je Komisija uvedla v to direktivo.

Bistveno je, da je ta določba ambiciozna pa vendar realistična in do neke mere prožna glede na različno podnebje v EU in gospodarske pogoje. Enotne zahteve, kot so stavbe z ničto porabo, ne bi izpolnile te zahteve in bi zato bile prekomerne.

Usklajevanje je bistveno za notranji trg. Popolnoma podpiram željo Parlamenta, da bi imeli enotno metodologijo za izračun ravni optimalnih stroškov za zahteve. Vendar bi predpisovanje skupne metodologije za izračun energetske učinkovitosti same lahko bilo kontraproduktivno, kar bi povzročalo večletne zamude pri izvajanju Direktive zaradi kompleksnosti gradbenih predpisov držav članic.

Gre torej ta zelo kompleksno in zahtevno zakonodajo, vendar se zanašam na Parlament, da bo okrepil ta pravni instrument.

Poročevalec je prav tako govoril o pnevmatikah, ki lahko odigrajo odločilno vlogo pri zmanjševanju energetske intenzivnosti in emisij iz cestnega prometa. Združeni učinek tega predloga ter zakonodaje o homologaciji pnevmatik bo prihranil 5 % goriva celotnega voznega parka EU do leta 2020. Ta predlog bo dal potrošnikom standardizirane informacije o izkoristku goriva. Prav tako bo dal informacije o mokrem oprijemu, ki je še en bistven parameter pri pnevmatikah, in zunanjem hrupu pnevmatik. Tako bo oznaka trg približala bolj kakovostnim pnevmatikam, hkrati pa se izboljšave ne bodo uresničevale na račun drugih.

Poročilo, o katerem bo potekalo glasovanje ta teden, vsebuje v primerjavi s prvotnim predlogom nekaj pomembnih izboljšav, na primer spremembo iz direktive v uredbo, kar bo zmanjšalo stroške prenosa in zagotovilo uveljavitev istega datuma za oznako. Vključitev zimskih pnevmatik v obseg oznake skupaj s čimprejšnjim sprejemom posebnega ocenjevanja bo prav tako v korist tistim, ki vozijo v poledici in snežnih pogojih.

Pomembno je, da najdemo najboljši način označevanja. Ta tema je predmet razprav. Zelo si želimo, da bi sprejeli naš predlog vključitve oznake na nalepke, ki trenutno spremljajo vsako pnevmatiko in označujejo njene dimenzije, indeks nosilnosti itd.

Menim, da smo pri tej zakonodaji glede energetskega dosjeja resnično zelo napredovali in, najpomembneje, podpirajo ga naši državljani in industrija. Na sejmu Hannover Messe smo bili priča velikemu zanimanju industrije za energetsko učinkovitost, ne le na področjih, ki smo jih zdaj uzakonili, ampak tudi v drugih vejah industrije, kot so različni pripomočki za končno potrošnjo in za proizvodnjo orodij za različne vrste industrij.

Energetska učinkovitost, energija in Evropa: to so ključne besede za to, kar smo dosegli med tem zakonodajnim postopkom. Želel bi se zahvaliti vsem sodelujočim in še posebej vsem poslancem Evropskega parlamenta, ki so to podprli.

Na koncu se naj opravičim, da bi lahko govoril še pet minut, vendar bom porabil samo eno minuto, ko bom drugič pred govorniškim odrom. Hvala, ker ste mi dovolili, da sem dokončal govor.

  Rebecca Harms, pripravljavka mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane. – (DE) Gospa predsednica, zahvaljujem se vam, gospod Piebalgs, za vaš govor o tej temi. Menim, da lahko najbolje izmerimo napredek, ki smo ga naredili, s tem, kar smo si zastavili za cilj na začetku razprave. Spomnim se stanja na začetku, ko je gospa Kroes predstavila analizo, ki je kljub več liberalizacijskim svežnjem na evropski ravni kazala, da je tržna moč v rokah vedno manjšega števila akterjev – velikih energetskih podjetij – v vedno več državah članicah, z drugimi besedami, koncentracija v energetskem sektorju se povečuje, kar velja za električno energijo kot tudi za plin. Zato sem bila na začetku razprave zadovoljna, da sta Komisija in kasneje tudi Evropski parlament dejala, da je najučinkovitejši instrument za boj proti koncentraciji – posebej v sektorju električne energije – ločitev proizvodnje in omrežja.

Danes si upam z vami staviti, da brez te ločitve – kot ste se na začetku zavzemali – ne bomo mogli zagotoviti pravega varstva potrošnikov pred samovoljnimi cenami na energetskem trgu. Prav tako si upam staviti, da bo Parlament ponovno razpravljal o tem instrumentu v bližnji prihodnosti, ker to, o čemer se odločamo zdaj, ne bo dovolj za zlom te moči in dominantnega položaja nekaterih velikih energetskih podjetij. Ne bo dovolj za preprečitev nadaljnje rasti cen električne energije in plina kljub vedno večjim dobičkom v energetskem sektorju. Ne bo dovolj za zagotovitev preglednosti in varstva potrošnikov, kot so obljubili dobro misleči poslanci tega parlamenta.

Priznati moram, da so se ti poslanci zelo težko borili za ta cilj. Vendar pa moram povedati, da so na tem področju uspela velika podjetja in nekatere države članice in ne daljnovidni evropski politiki. Upam, da boste sprejeli stavo, in ko bomo čez štiri leta spet razpravljali o naslednjem liberalizacijskem koraku, se bomo dejansko pogovarjali o ločevanju.

  Gunnar Hökmark , v imenu skupine PPE-DE. – Gospa predsednica, gospe Morgan bi se želel zahvaliti za njeno poročilo o trgih z električno energijo. Kot poročevalec v senci mi je bilo v veselje delati z njo in menim, da lahko rečem, da smo uspeli doseči liberalizacijo energetskih trgov. Naredili smo vsaj nekaj pomembnih korakov in s tem odprli trg. Mislim, da lahko tudi rečem, da je poročilo o električni energiji igralo glavno vlogo v postopku, o katerem razpravljamo danes.

Treba je povedati, da je to v nasprotju s tistimi v različnih državah, ki bi želeli imeti bolj zaščitene meje v zvezi s trgi z električno energijo. Na Švedskem poteka razprava, v kateri so udeleženi tisti, ki bi radi imeli neke vrste protekcionizem glede izvoza električne energije. Vendar bi ta preprečil in škodoval vsem stvarem, ki jih lahko dosežemo z odprtim trgom z električno energijo.

Z odprtjem trgov lahko kaj storimo glede podnebnih sprememb in kar najbolje izkoristimo obnovljive vire in jedrsko energijo. Prav tako lahko zagotovimo dobro dobavo energije po vsej Uniji s povezovanjem držav in trgov. Mislim, da so koraki, ki jih delamo s tem svežnjem za energetski trg, pomembni. Čeprav nas čaka še mnogo korakov, smo prispevali k energetski varnosti v Evropi in boju proti podnebnim spremembam.

  Edit Herczog, v imenu skupine PSE. – Gospa predsednica, pri tretjem energetskem svežnju gre za ukrotitev sektorja z namenom zagotovitve večje varnosti in preglednosti ter trajnostne in dostopne energije za vse evropske državljane in podjetja. Gre za soočenje z energetskimi izzivi, ki so pred nami. Gre za znižanje odvisnosti držav članic od posameznih držav dobaviteljic. Gre za večjo zadovoljstvo strank in odjemalcev. Gre za izogibanje izkrivljanju trga, posebej med državami, ki poceni proizvajajo, in tistimi državami, ki želijo poceni kupiti, kar ni nujno enako. Gre za privabljanje vlagateljev na področje energije.

Evropska agencija bo imela ključno vlogo, in kot je povedal moj kolega poročevalec, gospod Chichester, smo uspeli vzpostaviti močno in neodvisno agencijo in povečati vlogo Evropskega parlamenta za dosego ciljev, ki sem jih omenil zgoraj. Mislim, da je bilo čudovito delati skupaj. Na nek način je škoda, da končujemo ta energetski sveženj.

  Anne Laperrouze , v imenu skupine ALDE. – (FR) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, septembra 2007 je Evropska komisija predstavila svoj tretji energetski sveženj v zvezi z delovanjem notranjega trga. Zelo hitro so se razprave začele osredotočati na pomembno, četudi ne izključno, vprašanje ločevanja dejavnosti proizvajanja in prenosa energije.

Vprašanje lastništva omrežja, ki po mojem mnenju na prvi obravnavi ni bilo dovolj obravnavano, je zdaj bilo vzeto bolj resno. Obstoj različnih možnosti, vključno z neslavno tretjo možnostjo, ki so zdaj razširjene in razjasnjene, se mi zdi dobra stvar – kar je očitno glede na to, da sem bila soavtorica te spremembe.

Na srečo pa bi bilo povzemanje tega svežnja na kratko kot ločevanje lastništva napačno. Napredek, ki je bil narejen, je resničen: več pravic za odjemalce, več pooblastil za regulatorje, več sodelovanja med regulatorji, desetletni naložbeni načrti, več preglednosti za lažji razvoj obnovljivih virov, več tehničnega sodelovanja med upravljavci omrežij in orodij za boljšo potrošnjo, kot so inteligentni merilniki.

To je še en korak k evropski solidarnosti. Določba o tretjih državah, kljub temu, da se zdi manj senzacionalna kot tista, ki jo je prvotno pripravila Komisija, izrecno navaja, da ima država članica pravico zavrniti certificiranje upravljavca, če bi certificiranje ogrozilo varnost njene oskrbe z energijo ali oskrbe z energijo druge članice.

Morda res nekaj obžalujem v zvezi z Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev: naša želja bi bila ustvariti močno, neodvisno agencijo, ki je sposobna sprejemati odločitve brez podpore našega organa. Naleteli smo na neslavno sodbo Meroni. Ne slepimo se: priprava prave evropske energetske politike bo zahtevala še več napredka, posebej s strani institucij.

Varnost oskrbe, boj proti podnebnim spremembam, urejanje trgov: vse te cilje je treba zasledovati na podlagi pragmatičnega in ne dogmatskega pristopa.

Evropski državljani ne pričakujejo izvedbe ekonomskih teorij, ampak konkretne dokaze, da jim bo odprtje trgov v korist, s tem ko bodo dobili možnost izbire dobaviteljev in razumne, stabilne in predvidljive cene.

Hvaležna sem svojim kolegom poslancem, komisarju in Svetu za ta konstruktivna prizadevanja.

  Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospa predsednica, komisar, kot govornik v imenu Skupine združenje za Evropo narodov bi želel izpostaviti štiri točke.

Prvič, pozitivno moramo oceniti rešitve, katerih cilj je ločiti proizvodnjo in prodajo elektrike in plina od njunega prenosa. To bi moralo omogočiti konkurenco med proizvajalci energetskih virov in tako tudi znižanje cene storitev.

Drugič, pomembno je, da lahko določene države članice, ki so zavezane uvesti ločitev proizvodnje energije od njenega prenosa, sprejmejo v ta namen enega izmed treh modelov: največjo možno ločitev lastništva, prenos upravljanja z omrežjem neodvisnemu upravljavcu in možnost zadržanja združene proizvodnje in prenosa energije, vendar le, če so izpolnjeni pogoji, ki zagotavljajo, da bosta ta dva dela delovanja v praksi delovala neodvisno eden od drugega.

Tretjič, rešitve glede okrepitve položaja odjemalcev na trgu z električno energijo in plinom si zaslužijo poudarek, posebej pa možnost zamenjave dobavitelja energije v roku največ treh tednov brez obremenitve z dodatnimi stroški.

Četrtič in zadnjič, prav tako vredne posebne pozornosti so rešitve, ki imajo socialno razsežnost, ki zahtevajo od držav članic, da pomagajo odjemalcem električne energije in plina, ki ne zmorejo plačati svojih računov.

  Claude Turmes, v imenu skupine Verts/ALE. – Gospa predsednica, prvič, glede poročila Ţicău bomo Zeleni glasovali zanj: nosi zeleno oznako in zahvaljujem se celotni ekipi, ki se je pogajala.

Teh nekaj sekund, ki jih imam na razpolago, želim porabiti za notranje trge. Jasno je, da ta večer potrebujemo četrti sveženj o liberalizaciji s petimi postavkami: prvič, ločeno lastništvo za plinovode in omrežja, drugič, dostop do skladišč za električno energijo in plin, tretjič, več pooblastil za Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev EU, četrtič, javno lastništvo izmenjav pooblastil, ker drugače to ne bo nikoli delovalo, in petič, potrebujemo poseben kartelni zakon za na infrastrukturi temelječa gospodarstva.

Čeprav se je Eluned Morgan trdo borila za odjemalce, odjemalci lahko pridobijo le, ko trg na debelo deluje. Enel prevzema Endeso, RWE prevzema Nuon in Vattenfall prevzema Essent. Na koncu bomo imeli 10 zelo velikih akterjev, ki nimajo interesa za okoljski niti potrošniški vidik. To bo kartel, in da bi se soočili s tem kartelom, potrebujemo strožjo zakonodajo. V tem smislu smo ta večer doživeli poraz, ki so ga pripravili gospod Reul, gospa Niebler in njima podobni. To je velika zmaga za energetske oligopole in poraz za evropske odjemalce.

  Vladimír Remek, v imenu skupine GUE/NGL. – (CS) Gospe in gospodje, v kratkem času ni mogoče pokriti celotnega energetskega svežnja. Kljub temu bi se rad najprej zahvalil vsem, ki so sodelovali pri pripravi dokumentov, ki jih imamo na mizi. Bodimo pa realni. Rezultat še zdaleč ni popoln. Kljub temu verjamem, da na tej točki ni bilo mogoče doseči več. Dejstvo, da se trenutni Parlament približuje koncu svojega mandata, je nedvomno odigralo svojo vlogo. Osebno bi želel spregovoriti predvsem o dokumentu, ki ga je predstavil gospod Chichester, o ustanovitvi Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev. Kot poročevalec v senci sem med drugim zagovarjal, da bi agencija morala prispevati k vzpostavitvi regionalnih trgov. Hkrati ni bilo mogoče izpolniti koristnejših načrtov, kot je ustanovitev nadnacionalnega vseevropskega regulatorja.

Prav tako sem hotel doseči, da bi prvotni predlog Komisije obdržal načelo „en član en glas“ za postopek sprejemanja odločitev v Svetu evropskih energetskih regulatorjev. To je zelo pomembno za majhne države članice EU. Poskus predvsem velikih držav, kot sta Francija in Nemčija, da bi uveljavili tako imenovano ponderirano razmerje glasov, bi bil v škodo majhnim državam. Na primer načelo „en član en glas“ daje Češki republiki in drugim državam možnost, da bolje nasprotujejo prizadevanjem nekaterih velikih omrežnih upravljavcev, da bi dominirali na trgu. Zato sem vesel, da moja prizadevanja niso bila zaman, in to štejem kot uspeh češkega predsedstva.

Vse, kar zadeva Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev, ni bilo pripeljano do zaključka. Na primer odprto ostaja vprašanje njenega sedeža. Osebno bi bil vesel, če bi agencija lahko imela sedež v Slovaški, ki se za to zanima. Najmanj sprejemljiva možnost pa bi bila tako imenovana začasna možnost, po kateri bi agencija ostala v Bruslju, ki že ima veliko agencij – vključno s tistimi, ki so prvotno nameravale tam biti le začasno.

  Jim Allister (NI). – Gospa predsednica, nekajkrat sem slišal, da je enotni trg z električno energijo na otoku Irska primer teh pojmov v praksi. Če sodim po tem, kar odjemalce najbolj zanima – namreč cena –, moram reči, da slednji ni uspešen. Ko ga je minister Dodds uvedel, je obljubil stroškovno učinkovitost in povečano konkurenčnost, ki bo pripomogla kar najbolj zmanjšati veleprodajno ceno elektrike in prinesla odjemalcu mnogo koristi. To zdaj zveni precej prazno, posebej za odjemalce Severne Irske, ki so na galeriji za javnost in poslušajo to razpravo.

Menim, da je del problema neučinkovit regulativni postopek, ki se preveč prilagaja industriji in preveč opravičuje še naprej visoke cene, čeprav je cena nafte vrtoglavo padla. Kupovanje vnaprej na vrhuncu trga in postavljanje v nebo segajočih cen danes komaj zgane regulatorja in pušča obremenjene odjemalce brez pomoči, ki bi jim jo moral nuditi.

  Herbert Reul (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, strinjali smo se, da želimo državljanom zagotoviti večjo varnost oskrbe z energijo, da bodo imeli dovolj energije in da bodo energijo lahko kupovali po razumnih cenah. Nismo se strinjali glede instrumentov, s katerimi naj to dosežemo.

Vendar imamo danes rezultat, na katerega smo lahko ponosni in ki je konstruktiven in diskriminatoren, kajti zadeva je zapletena in ni preprostega odgovora. Rešitev je, da moramo zagotoviti, da se več denarja vloži v energetski sektor, v omrežja, v povezave in nove elektrarne. To je zelo pomemben vidik in na voljo mora biti potreben kapital.

Po drugi strani moramo zagotoviti spremljanje podjetij, ki nudijo energijo, ter da se ustvari prava konkurenca. Verjamem, da je prava rešitev odobritev različnih modelov za organizacijo podjetij, hkrati pa je treba zagotoviti, da imamo učinkovito spremljanje, močno agencijo in solidno sodelovanje med regulativnimi organi in zagotovitev, da podjetja ne morejo preprosto delati, kar želijo. Dejstvo, da lahko naredimo različne določbe – ki so prirejene tudi posebnim nacionalnim okoliščinam –, je pametna rešitev. S pravilno uporabo je to lahko tudi dolgoročna rešitev, ki nas bo ponesla precej dlje. Še več – in to je res –, med postopkom in razpravami v državah članicah smo že lahko videli uvajanje sprememb. Položaj ni več isti, kot je bil na začetku raziskave, ki jo je izvedla Komisija. Podatki in dejstva so že zdaj mnogo bolj raznoliki in že zdaj smo precej napredovali, kar pa bomo sprejeli zdaj, nas bo povedlo še dlje.

  Norbert Glante (PSE). – (DE) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, povedal sem že v manjšem krogu, da ta razprava o energetskem svežnju ni nujno vprašanje črnega in rdečega, leve ali desne. Vendar pa prekipeva od ideologije. Danes smo temu spet bili priča. S poslanko iz Nemčije, gospo Harms, bi stavil, da čez štiri leta na mizi ne bomo imeli četrtega svežnja, ampak bomo upravljali z instrumenti, ki jih imamo: urejanje trga, večja dostopnost omrežij – stvari, ki so v Zvezni republiki Nemčiji že bile uspešne. Vidimo lahko pozitivne primere. Sem za to, da stvari ohranimo take, kot so, in uporabimo instrumente, ki so nam bili dani, ter zagotovimo njihovo izvajanje.

Drugič, sem za to, da novo ustanovljena Agencija za sodelovanje regulatorjev prejme in uporablja dokončna pooblastila in uporablja najboljše prakse držav članic. Če se bo to zgodilo, ne dvomim, da bomo dosegli dober rezultat.

  Leopold Józef Rutowicz (UEN). – (PL) Gospa predsednica, razprava o energetskem svežnju za notranji trg z električno energijo in plinom je zelo potrebna. Da bi dobro deloval, mora regulator priskrbeti odgovor na številna vprašanja, vključno z naslednjim. Ali bomo v prihodnosti v EU imeli en skupni energetski trg ali bomo imeli usklajene nacionalne trge? Katera oblika energije bo v naslednjih 30 letih zagotavljala stabilno in zadostno oskrbo z energijo po relativno nizkih cenah, ker je to pomembno za gospodarstvo EU in njene državljane? Kateri viri energije bodo najbolje omejili toplogredni učinek in zmanjšali strošek njegovega nadzora?

Na žalost ukrepi, sprejeti na tem področju do danes, niso bili pregledni in prepričljivi, kar lahko vodi do neugodnih rezultatov za državljane in gospodarstvo v naslednjih 15 letih.

  Jerzy Buzek (PPE-DE). – (PL) Gospa predsednica, tretji energetski sveženj je nameraval sprva predvsem služiti potrošnikom na naši celini in to je bilo doseženo – potrošnik je najpomembnejši. Vendar je bilo prav tako treba upoštevati temeljne interese proizvajalcev energije. Soočeni smo bili z dvema pomembnima problemoma.

Prvič, z varnostjo oskrbe – in to je bilo doseženo. Menim, da primerjava s prvim in drugim svežnjem pokaže, da je bil narejen velik napredek. Ustanovitev skupnega energetskega trga postaja dejstvo in podan je dokaz za načelo solidarnosti. Če to zahtevajo naše potrebe po varnosti, lahko vlagamo tudi zunaj meja EU.

Drugič, načelo svobodne konkurence na evropskem energetskem trgu. To ni bilo popolnoma doseženo in morda bi bilo treba pomisliti na nadaljnje, konkretnejše rešitve. Vendar moramo odslej zagotoviti, da bodo pogoji za vlagatelje iz tretjih držav na evropskem trgu enaki in ne boljši kot za vlagatelje iz držav članic in da lahko naši energetski koncerni tekmujejo na vzajemni osnovi ter svobodno vlagajo zunaj Evropske unije.

Želel bi poudariti, da je tretji sveženj velik politični dogodek, ne le tehnični in gospodarski, in res bi ga morali priznati kot velik uspeh Evropske unije.

  Hannes Swoboda (PSE). – (DE) Gospa predsednica, menim, da smo v tem primeru – bil sem poročevalec v senci moje skupine za plinski sektor – prišli do kompromisa, s katerim se lahko strinjamo tudi glede ostalih sektorjev, ker na trg nismo gledali na ideološki način, ampak smo o njem razmišljali na praktičen način. Skupni evropski trg pomeni predvsem, da damo nacionalnim regulatorjem več priložnosti, več pooblastil in ustvarimo skupna evropska merila, tako da noben regulator ne sprejema popolnoma drugačnih odločitev v primerjavi z drugimi in da se ne znajdemo v položaju, kjer je nekdo odvisen od vlade, drugi pa ne, in imamo evropsko agencijo, ki lahko v sodelovanju s Komisijo resnično deluje v smeri ustanovitve evropskega trga.

Drug zelo pomemben vidik je dejstvo, da je vloga odjemalca okrepljena, kar se načeloma odraža v več določbah, čeprav bi jih v tem smislu želel videti še več. Gre za odjemalce, ki imajo priložnosti in pravice, in za obstoj preglednosti v tem pomembnem sektorju oskrbe. Oba pogoja sta izpolnjena in zato bom glasoval za ta sveženj.

  Inese Vaidere (UEN). – (LV) Komisar, gospe in gospodje, letos pozimi se je ostro pokazal obseg, v katerem smo odvisni od uvoza plina, in kako se ta odvisnost uporablja kot instrument zunanje politike. Zato bi želela poudariti potrebo po čim prejšnjem razvoju enotnega, odprtega in učinkovitega notranjega trga z zemeljskim plinom v Evropski uniji, pripravo predpisov za regulatorje v zvezi z omrežjem, da bi zagotovili pregleden čezmejni dostop do omrežij oskrbe in omogočili dolgoročno načrtovanje in razvoj. Dolgoročni načrt mora vključevati tako omrežja za oskrbo s plinom kot regionalne povezave. Izboljšati je treba predpise, da bi zagotovili nediskriminatoren dostop do infrastrukture. Istočasno bi želela poudariti potrebo po povečanju raznolikosti energetskih virov s pomočjo razvoja pravih pobud za širšo uvedbo obnovljive energije. Ker stavbe predstavljajo 40 % celotne porabe energije v Evropski uniji, je poudarek na uporabi obnovljive energije v stavbah bistvenega pomena za njihovo energetsko učinkovitost, gospodarnost in izolacijo. Ukrepe Evropske unije, nacionalnih in lokalnih vlad ter finančne pobude je treba povezati v enoten sistem. Hvala.

  Ján Hudacký (PPE-DE). – (SK) Pred prehodom na številne vidike tega poročila se bi želel zahvaliti poročevalki, gospe Ţicău, in ostalim poročevalcem v senci za njihovo sodelovanje pri pripravi poročila.

Moj interes in interes moje politične skupine je bil, da to poročilo postavi dobre predpogoje hitremu končnemu sporazumu med Komisijo, Svetom in Parlamentom glede političnih ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb v različnih državah članicah.

S tem v zvezi moram reči, da sem bil kritičen do nekaterih predlogov, ki predstavljajo nesmiselne birokratske ukrepe in preveč ambiciozne zavezujoče cilje za posamezne države članice in ki bi na koncu resno ovirali praktično izvajanje prepotrebnih projektov. Pomemben vidik tega poročila je sporazum o enotni usklajeni metodologiji izračuna najbolj stroškovno učinkovite energetske učinkovitosti, ki predstavlja državam članicam osnovo za opredelitev njihovih najmanjših standardov in ki prav tako upošteva regionalne razlike v podnebju.

Končno bi želel omeniti vidik finančne podpore, ki je bistven za izvajanje ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti v različnih državah članicah. Strinjam se s predlogom za ustanovitev evropskega sklada v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko, kar bi lahko ustvarilo pogoje za ustvarjanje finančnih virov, da bi ustvarili nacionalne ali regionalne sklade na podlagi tako imenovanega učinka finančnega vzvoda. Prav tako pozdravljam predlog za spodbujanje boljše uporabe strukturnih skladov z namenom izboljšanja energetske učinkovitosti v različnih državah članicah.

Za zaključek bi želel poudariti zelo pomembno dejstvo, ki se nanaša na hitro in podrobno preučitev ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti v različnih državah članicah. Oživitev energetske učinkovitosti v gradbenem sektorju, z izjemo izrazitega znižanja...

(Predsednica je prekinila govornika)

  Reino Paasilinna (PSE). – (FI) Gospa predsednica, posebej se bi želel zahvaliti poročevalcem, ki se tam pogovarjajo. Dosegli smo pomembno stopnjo. Smo na pravi poti, čeprav, kot je bilo rečeno, danes nismo dosegli vsega. Čaka nas še veliko dela.

Inteligentni merilniki, potreba po uspešnem in odprtem energetskem sistemu in potreba po pravi konkurenci: to so besede in besedne zveze, ki jih imamo za pomembne, in to prav tako velja za pravice odjemalcev. Energetska revščina je postala resna tema. Cena energije narašča; gre za drago dobrino in zato moramo zajamčiti pravice ljudi. Zato s tem zakonodajnim svežnjem energija postaja javna storitev. Kar se tiče moje skupine, Skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu, se vidi, da branimo interese odjemalcev in zato skušamo narediti trg čim preglednejši. Še naprej napredujmo po tej poti. Hvala.

(Aplavz)

  Neena Gill (PSE). – Gospa predsednica, že na začetku pogajanj glede poročila Belet smo ugotovili, da se vse zainteresirane strani – od proizvajalcev pnevmatik do okoljskih lobistov – strinjajo, da obstaja potreba po tej zakonodaji. Želela bi čestitati poročevalcu za način, kako je obravnaval to poročilo, in način, s katerim je delal s poročevalci v senci.

Menim, da to zakonodajo potrebujemo prav zdaj. Spodbudila bo avtomobilsko industrijo v tem zelo težkem času. Nedavno sem obiskala tovarni Michelin v kraju Stoke in Jaguar Land Rover v mojem volilnem okrožju, kjer sem videla, da so raziskave in razvoj zelene tehnologije že zelo prisotni. Podpora, ki jo prejema industrija v času krize, se mora osredotočiti na zahteve po prilagoditvi okoljskemu izzivu.

Takšna zakonodaja bo zagotovila, da bodo naši proizvajalci postali vodilni v tehnologiji, ki jo tako nujno potrebujemo. To je predlog, ki prinaša koristi vsem stranem, ker bo prav tako pomagal potrošnikom, saj bo zagotovil prepotrebno jasnost. Pnevmatike niso poceni, vendar je večina posameznih kupcev prisiljena kupovati po enakih pogojih. Te informacije bodo pomagale narediti korak k blagu, ki znižuje emisije in onesnaževanje s hrupom. S tem predlogom lahko spodbujamo resnično konkurenčen trg z bolj zelenim blagom.

  Dragoş Florin David (PPE-DE). – (RO) Komisar, prva korist, ki jo bodo državljani občutili na novoustanovljenem, svobodnem trgu, je zakoreninjena v samem bistvu koncepta demokracije. Govorim o svobodi. Učinkovito delujoči trgi, ki prišlekom omogočajo priložnost, da državljanom nudijo energetske storitve, bodo koristna alternativa za državljane. Njihova vloga se bo spremenila, saj se bodo iz pasivnih upravičencev storitev prelevili v aktivne udeležence na trgu. V primeru slabe kakovosti storitev, prekinjene oskrbe z elektriko ali previsokih cen bodo na primer lahko spremenili dobavitelja storitev. Svoboda izbire bo omogočila odjemalcem aktivno udeležbo v boju proti podnebnim spremembam, saj bodo lahko izbirali dobavitelje, ki ponujajo obnovljivo energijo z nizkimi emisijami ogljikovega dioksida. Nov sveženj ukrepov bo vključeval nižje cene, inovativne proizvode in večjo kakovost storitev. Drug vidik, ki bo v korist državljanom po deregulaciji energetskega sektorja, je varnost oskrbe z energijo. Pozdravljam vključitev posebnih ukrepov za varstvo ranljivih odjemalcev v novo zakonodajo.

  Romana Jordan Cizelj (PPE-DE). – (SL) Prav je, da je Evropski parlament postavil v središče svojih pogajanj potrošnika, kajti notranji trg potrebuje potrošnika z več pravicami, potrošnika z jasnimi informacijami. Potrošnik mora imeti možnost izbire ponudnika storitev in zato potrebuje tudi pametne števce.

Zadovoljna sem, da smo dosegli sporazum o tem obsežnem in strokovno zahtevnem svežnju. Vendar pa menim, da izpogajani kompromis na področju ločevanja lastništva še vedno dopušča velike organizacijske razlike na trgu elektrike in plina med državami članicami. In upam, da bodo mehanizmi in določila, ki so v tem svežnju, kot na primer večja neodvisnost nacionalnih regulatorjev, uspešni pri preseganju teh razlik in pri vzpostavljanju enotnega trga z elektriko in plinom.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – (PL) Gospa predsednica, za uspeh zaveze, kot je ustanovitev enotnega energetskega območja, so bistvene skupne in usklajene naložbe v energetsko infrastrukturo. Ključna naloga je povečati proizvodno zmogljivost evropskih elektrarn in razviti čezmejno mrežo. Hkrati moramo v mislih imeti, kar je dobro za okolje, in smernice podnebnega in energetskega svežnja. Drug izziv, ki se pojavi pri usklajevanju energetskega trga EU, je zagotovitev varnosti dobave energetskih virov izza meja EU.

Zaradi ekonomskih razlogov ter zaradi varnosti si je treba prizadevati za raznolikost oskrbe in povečati prizadevanja za razvoj evropskega energetskega sistema. In kot zadnje obstaja strah, da bi popolno odprtje trga konkurenci predstavljalo nevarnost za najrevnejše ljudi Evropske unije, ki pogosto ne morejo redno plačevati svojih računov. Na tej točki velja upoštevati možne instrumente, ki bi zajamčili, da tem ljudem električna energija ne bo izklopljena.

  Ilijana Malinova Jotova (PSE). – (BG) Gospa predsednica, bila sem poročevalka v senci za trg s plinom v imenu Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov. Verjamem, da se boste strinjali, da je največji dosežek tretjega energetskega svežnja varstvo, ki so ga deležni evropski potrošniki in državljani. Prvič se je zgodilo, da so takšna besedila bila jasno pripravljena. Posebej bi želela izpostaviti opredelitev energetske revščine in omogočanje prekinitve oskrbe ter možnost brezplačne zamenjave dobavitelja in lahko razumljive, pregledne sporazume. Vendar je prihodnost te zakonodaje v zagotovitvi še trdnejših jamstev potrošnikom, ukrepov varovanja ranljivih ljudi ter večji preglednosti in skladnosti pogodbenih razmerij. Naslednje osnovno vprašanje, s katerim se bomo soočili poslanci, se bo nanašalo na cene in ukrepe za njihovo urejanje v času, ko vztrajno naraščajo. Menim, da bo ta zakonodaja v tej smeri nadaljevala tudi v prihodnosti.

  Paul Rübig (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, komisar, posebej bi vam želel čestitati za ta sveženj. Predstavlja velik korak naprej za naše državljane v Evropi. Vsi boste občutili učinke v lastnih denarnicah in na lastnih računih. Prav tako je velik korak naprej za mala in srednje velika podjetja, ker morajo postati bolj konkurenčna, posebej zdaj, v času gospodarske in finančne krize, in ta vrsta energetskega svežnja je pravi način za obravnavanje tega.

Dejstvo, da bomo imeli evropskega regulatorja, ki bo pomagal podjetjem vsake države članice, da bodo obravnavana na enakopravni osnovi v ostalih 26 državah članicah in da bodo dobavitelji energije na ostalih 26 trgih imeli nove priložnosti, je pomemben vidik te uredbe, ki ima za posledico nastanek popolnoma novih priložnosti.

Glede zakonodaje o pasivnih in aktivnih hišah bi želel povedati, da upam, da bo velika pozornost, ki jo posvečamo učinkovitosti stavb, v prihodnosti sprožila ustvarjanje novih delovnih mest na tem področju.

  Predsednica. − Gospod Stolojan, ker ste k tej razpravi veliko prispevali, čeprav sem vam povedala, da je bila številka presežena, mislim, da bi morali vaš odgovorni pristop in prisotnost nagraditi, zato vam bom izjemoma prepustila govorniški oder za eno minuto.

  Theodor Dumitru Stolojan (PPE-DE ). – (RO) Gospa predsednica, želel bi čestitati vsem poročevalcem za odlično delo, ki so ga opravili. Prepričan sem, da se vsi sprašujejo, zakaj še vedno nimamo enotnega trga z električno energijo ali enotnega trga z zemeljskim plinom. Mislim, da mora na tem mestu vsaka država članica, ki še ni izpolnila določb evropske direktive, zdaj to narediti.

Drugič, pozdravljam odločitev za vzpostavitev Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev in želel bi obvestiti Evropski parlament, da se je Romunija prijavila, da bi na svojem ozemlju gostila to agencijo.

  Andris Piebalgs, član Komisije. − Gospa predsednica, obljubim, da bom zelo kratek. Zadovoljen sem s svežnjem, ki bo sprejet. Popolne zakonodaje ni. To je zakonodaja, ki se sprejme na podlagi razprav in kompromisov. Začeli smo zelo razdeljeni, vendar je na koncu Svet sprejel predlog skoraj soglasno.

V Odboru Parlamenta za industrijo, raziskave in energetiko je bila velika večina za ta kompromis. To pomeni, da smo delali prav.

Vem, da nas zdaj čaka veliko dela v zvezi z izvajanjem, spremljanjem in potrebami agencije, vendar smo resnično zagotovili osnovne instrumente za naše državljane.

Za opravljeno delo se vam najlepše zahvaljujem. Resnično smo lahko ponosni nanj.

  Eluned Morgan, poročevalka. − Gospa predsednica, rada bi se še enkrat zahvalila kolegom za sodelovanje. Prav tako bi se želela zahvaliti Bethanu Robertsu in Renéju Tammistu, ki sta bila v veliko pomoč pri pripravi tega poročila.

To je moj labodji spev po 15 letih v Evropskem parlamentu in vesela sem, da smo tako močno izboljšali energetske trge v imenu evropske javnosti. Je daleč od popolnosti, a vendar odločen korak naprej.

Mislim, da bo energetska kriza v prihodnjih letih postala bolj izražena, zato je vzpostavitev pravega tržnega okvira in pravih pobud za prave naložbe bistvenega pomena. Po ocenah potrebujemo za približno 1 000 milijard EUR naložb v trge, da v prihodnosti luči ne bi ugasnile.

Vendar moramo narediti še mnogo več. Veste, da v 12 državah Evropske unije eno podjetje dominira 70 % trga z električno energijo. Trenutno se soočamo z najhujšim iz obeh svetov. Mislimo, da imamo konkurenčnost, vendar imamo le ogromno moč zelo velikih podjetij, ki dominirajo določene trge. Potrebni bodo ukrepi nacionalnih regulativnih organov in organov, pristojnih za konkurenčnost, ki morajo zagotoviti, da ne bomo nadaljevali v tej smeri.

Pravi izziv v prihodnosti bo izvajanje. Ne smemo pozabiti, da že obstaja obširna zakonodaja EU za energetske trge, in natanko zato, ker se te zakonodaje ne spoštuje, je bila potrebna ta sprememba zakonodaje. Najsi bomo potrebovali četrti sveženj ali ne je odvisno od Komisije in njene zagotovitve izvajanja ter dobrega spremljanja teh novih zakonov s strani nacionalnih regulativnih organov in organov, pristojnih za konkurenčnost. Zato naj vidimo dejanja Komisije in tudi nacionalnih regulativnih organov.

  Giles Chichester, poročevalec. − Gospa predsednica, ali lahko najprej povem, da mi je kolega Vidal-Quadras naročil, naj se opravičim v njegovem imenu? Ni se nam uspel pridružiti. Ima nujne opravke, toda prosil me je, da povem – kar je zelo prijazno od njega –, da se oba strinjava, da bom jaz govoril v imenu naše skupine.

Želel bi izpostaviti eno ali dve točki, ki sta se pojavili v razpravi. Prva je kolega, ki je izrazil skrb, da bomo na koncu imeli moč skoncentrirano v zelo malo javnih službah. Če bi se to zgodilo, ima Komisija pooblastila v skladu s pravili konkurence, da to naslovi, in imamo precedens v drugih delih sveta, vključno z Združenimi državami, kjer so uspeli rešiti problem zakoreninjenega monopola ali dominantne tržne moči. Torej je to skrajna možnost, če bi ta zakonodaja bila neuspešna.

Ali naj pripravimo četrti sveženj? Spomniti moram komisarja, da sem ga pozval, naj bo previden pri odločitvi za tretji sveženj: da bi bilo bolje počakati in videti, kaj bo dosegel drugi sveženj, ko bo izveden. Mislim, da moramo počakati na prenos tega svežnja: ga izvesti in videti, kako uspešen je, preden se odločimo, ali potrebujemo še kaj.

Reči moram, da je moje razočaranje nad neuspehom v zvezi z ločevanjem lastništva izravnano z mojim optimizmom o možnosti, da agencija po svoji presoji uporablja pooblastila, ki so ji bila dana za obravnavo položaja, in želel bi se zahvaliti svojemu drugemu kolegu, ki zahteva več pooblastil za energetske regulatorje.

Tržne sile se že premikajo v to smer. Dve nemški javni službi sta odsvojili svoja prenosna omrežja, ker sta spoznali, da se jima to bolj izplača.

Končno, ali bi isto ponovil za konkurenčnost? Pomeni boljšo vrednost in storitve za odjemalce in pomeni učinkovitejšo uporabo sredstev. Zato je prav tako dobra stvar.

  Antonio Mussa, poročevalec. − (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, med to skupno razpravo se je pojavil zelo močan občutek: veliko zadovoljstvo, ker smo v obliki tretjega svežnja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ustvarili sveženj, ki je pomemben za evropske državljane. Seveda to ne bo zadnji sveženj, saj – kot veste – obstaja velik zagon za uporabo alternativnih virov energije, kot so obnovljivi viri in jedrska energija. V naslednjih 10, 15 ali 20 letih pa bo gotovo zagotovil povpraševanje in potrebo po energiji in zagotovil ter seveda varoval odjemalce, posebej najbolj ranljive med njimi.

Menim, da smo gospa Morgan, jaz sam in vsi drugi soudeleženi poslanci odigrali pomembno vlogo pri varstvu ranljivih odjemalcev, s tem ko smo dali precejšnja pooblastila nacionalnim in regionalnim oblastem, ki lahko v kriznih časih uvedejo spremembe – ne trdim, da lahko energijo ponudijo zastonj –, vendar bodo gotovo lahko uvedli spremembe in omogočili trajno oskrbo z energijo.

Druga temeljna točka je naslednja: prebivalci Evrope se ne zavedajo, kaj vse smo naredili na Komisiji, v Svetu in Parlamentu glede tega svežnja, kar je bistvenega pomena za odjemalce energije – videli ste, kaj se je zgodilo prejšnjo zimo. Mislim, da nič ni hujšega od tega, da tistih, ki jim bo veliki projekt v korist, o tem ne obvestimo. Mislim, da je naloga, za katero smo zadolženi Komisija, Svet in Parlament, in to preden se začnemo ukvarjati z uporabo tega svežnja, da odjemalce obvestimo o obstoju svežnja ter da je bil narejen zanje in v njihovem imenu, in še enkrat, zanje.

  Atanas Paparizov, poročevalec. − Gospa predsednica, podobno kot kolegi bi želel povedati, da je, čeprav ni popoln, tretji energetski sveženj dobra osnova za razvoj skupnega trga, posebej s plinom, in za okrepitev varnosti oskrbe s plinom.

Za države, kot je moja, ki je majhna država v Evropski uniji, je doseg kompromisa o ločevanju lastništva zelo pomemben, ker nam daje zagotovilo, da si še zmeraj lahko zagotovimo varnost oskrbe z energijo znotraj celotnega svežnja okrepljenih pravil, preglednosti, klavzule o tretjih državah in vseh drugih komponent svežnja, ki nam bodo dale priložnost, da vprašanje varnosti oskrbe z energijo postavimo v ospredje.

Sveženj prav tako daje zagotovilo odjemalcem, da lahko uveljavljajo svoje pravice, in ustvarja boljši konkurenčni okvir za razvoj energetskih trgov in za njihovo učinkovito delovanje. Ta sveženj je odvisen od izvedbe, kot je pravkar povedala kolegica Eluned Morgan, in ne verjamem, da je rešitev četrti sveženj. Prej je rešitev prava izvedba in solidarnost med državami članicami pri ustvarjanju trga, posebej pri razvijanju novih pobud za regionalno sodelovanje, posebej za države, ki so najbolj ranljive glede oskrbe z energijo, in države, ki so trenutno del energetskih otokov.

  Ivo Belet, poročevalec. − (NL) V zvezi z označevanjem energetsko učinkovitih avtomobilskih pnevmatik, ukrepom, do katerega smo prišli v okviru tega svežnja, bi želel dodati nekaj besed o stroških. Gre za ukrep, ki bo avtomobilski industriji prinesel komaj kaj stroškov, in zato tudi potrošniku. Strošek proizvajalca je bil ocenjen na manj kot 0,01 EUR na pnevmatiko, kar je zanemarljivo, če bi kdor koli imel kakšne negativne pripombe. Dodatni stroški, pogojeni z nakupom energetsko učinkovitih pnevmatik, se bodo v skladu z izračuni povrnili v roku osmih mesecev. Takrat bosta voznik avtomobila in okolje začela čutiti prave koristi.

Glede na rečeno bi želel poudariti dejstvo, da je bistvenega pomena, da se ta ukrep uporablja enako v vseh državah članicah in prav tako za vse proizvajalce v EU in zunaj nje. Zato bi raje videli uredbo namesto direktive.

Za konec se zavedamo, da medtem ko še zmeraj obstajajo različna mnenja med različnimi skupinami v Parlamentu glede številnih vidikov, upamo, da bo ta ukrep jutri podprla velika večina. V relativno hitrem času bomo s tem enostavnim ukrepom lahko prihranili obseg emisij CO2, ki je enak, kot če bi iz prometa dali en milijon potniških avtomobilov. Zato ni potrebno poudarjati, da ta ukrep raje uvedimo prej kot kasneje.

Na koncu bi se želel zahvaliti poročevalcem v senci, gospe Chambris iz Evropske komisije in gospodu Sousi de Jesusu iz skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov za odlično sodelovanje.

  Silvia-Adriana Ţicău, poročevalka. – (RO) Gospe in gospodje, predlog, ki spreminja Direktivo o energetski učinkovitosti stavb, je eden najpomembnejših ukrepov, ki ga je sprejel Parlament, tako v smislu povečanja kakovosti življenja evropskih državljanov kot spodbujanja oživitve gospodarstva EU. Evropski državljani pričakujejo dejanja in konkretne rešitve problemov ter zelo posebnih potreb, ki jih imajo.

Osebno verjamem, da je 15-odstotno povišanje stopnje Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki ga države članice lahko uporabijo za financiranje energetske učinkovitosti v stanovanjskih zgradbah, potrebno. To bi državam članicam omogočalo večjo prožnost in priložnost, da prihodnje leto uporabijo vmesno revizijo glede načina uporabe strukturnih skladov, tako da lahko v skladu s tem ponovno opredelijo operacijske programe s ciljem doseči boljše črpanje strukturnih skladov.

Želela bi poudariti, da ima ta direktiva velik potencial za ustvarjanje delovnih mest: približno 500 000 delovnih mest bi lahko ustvarili na evropski ravni, kar bi imelo velik pomen za regionalne in nacionalne trge dela.

Komisar, upam, do boste to še naprej podpirali, vključno z uvedbo najnižje stopnje iz Evropskega sklada za regionalni razvoj za energetsko učinkovitost stavb, vsaj v prihodnosti. Še enkrat bi se rada zahvalila poročevalcem v senci in osebju iz Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter kolegom poročevalcem, ki so nas podpirali in s katerimi sem odlično sodelovala.

  Predsednica. – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo v sredo, 22. aprila 2009.

Glasovanje o poročilu gospe Ţicău bo potekalo v četrtek, 23. aprila 2009.

Pisne izjave (člen 142)

  Adam Gierek (PSE), v pisni obliki. – (PL) Še nedolgo nazaj je selitev v dom, narejen iz predizdelanega betona, za milijone pomenila dvig na družbeni lestvici in izboljšanje življenjskega standarda. Zaradi poceni energije si nihče ni delal skrbi zaradi stroškov ogrevanja.

Danes skoraj 100 milijonov ljudi živi v montažnih stavbah. Evropsko komisijo bi želel prositi, da znatno pomoč iz evropskih skladov nameni modernizaciji teh stavb in celotnih stanovanjskih naselij, posebej v srednji in vzhodni Evropi. Za ta namen bi morali najti denar v okviru vmesnega pregleda finančnega okvira 2007–2013. Obstoječa omejitev za izdatke za stanovanjske objekte, ki znaša 3 % sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, je postavljena prenizko.

Obsežna modernizacija in oživitev montažnih stavb in stanovanjskih okolišev v EU bo zmanjšala izdatke za ogrevanje, dvignila življenjski standard, ustvarila na deset tisoče delovnih mest in zmanjšala porabo energije. To se bo neposredno preneslo v tako znižanje emisij toplogrednih plinov, ki nas bo pripeljalo bliže dosegu enega izmed ciljev 3x20.

Podpora modernizacije obstoječih montažnih zgradb bi morala biti naloga novega mandata Evropskega parlamenta. Zahteva po storitvi te vrste lahko igra veliko vlogo pri premagovanju zdajšnje gospodarske krize in nezaposlenosti ter pri boju proti revščini.

  Louis Grech (PSE), v pisni obliki. – Stroški energije zaskrbljujoče naraščajo, kar prispeva k povečanju revščine, povezane z energijo, po vsej EU. Vendar je tržna cena energije le ena stran problema. Odjemalci nosijo precejšnje dodatno breme zaradi neučinkovitosti in izkrivljanj energetskih trgov. Na Malti so na primer odjemalci in podjetja bili priča pretiranemu povišanju svojih računov za energijo, ko je bila cena nafte najvišja, vendar ni prišlo do znižanja, ko je cena nafte padla za več kot polovico. Potrebujemo vseevropsko politiko, ki bo odjemalce in mala in srednje velika podjetja varovala pred zlorabami, ki jih izvajajo javne službe. Ena rešitev bi lahko bil nacionalni neodvisni regulator, ki bi ustvaril potrebna preverjanja in uskladitve proti zlorabam ali nepreglednemu delovanju zasebnikov in/ali subjektov v lasti vlade v zvezi z dvigi cen javnih storitev, kot so plin, električna energija, voda, letališke pristojbine in drugo.

To bi bilo izvedeno z izboljšanjem obstoječe zakonodaje EU in direktiv, ki vključujejo varstvo odjemalcev, da bi zagotovili:

- boljši standard preglednosti in racionalnosti, ki ureja dvige cen, ter boljši dostop do informacije glede pravic odjemalcev.

- manj stroškov in manj birokracije za odjemalca, ki upravičeno zahteva popravo krivice.

  András Gyürk (PPE-DE), v pisni obliki. – (HU) Po našem mnenju je velikega pomena, da Evropski parlament odobri tretji energetski sveženj že na drugi obravnavi. Nova uredba bi lahko spodbudila konkurenčnost na trgu EU z električno energijo in plinom. Vendar predloga ne moremo sprejeti brez omembe, da je končna uredba veliko izgubila v smislu njene ambicioznosti, če jo primerjamo s prvotnim predlogom Komisije.

Med pogajanji za sveženj je vprašanje ločevanja proizvodnje in upravljanja omrežja ustvarilo najbolj razgrete razprave. Končni izid tega bo imel temeljni vpliv na strukturo energetskega trga EU. Po mojem mnenju kompromis, za katerega so se dogovorile države članice, ne bo vodil v pregledno uredbo na tem področju, če upoštevamo, da lahko države članice uporabljajo tri različne modele ločevanja. To bo prav tako privedlo do velikih razlik, ki bodo razdrobile energetski trg EU.

Istočasno pozdravljam, da kompromis Sveta odraža številne predloge varstva odjemalcev, ki jih je dal Parlament. Ukrepi, kot so možnost zamenjave dobavitelja v roku treh tednov, bolj podrobni obračuni in poenostavitev kompenzacijskih postopkov bodo povzročili, da bo koristi deregulacije trga občutilo večje število državljanov. Še en pomemben napredek je, da bo nova uredba tretjim državam otežila kupovanje elektrike. Zaradi tega dejstva bo sprejem energetskega svežnja pomenil pomemben korak na poti k ustvarjanju skupne energetske politike EU.

  Zita Pleštinská (PPE-DE), v pisni obliki. – (SK) Strošek in zanesljivost oskrbe z energijo sta ključna dejavnika za konkurenčnost EU, posebej pa za dobrobit njenih državljanov. Zato je Evropski parlament postavil potrošnika v središče svojega tretjega energetskega svežnja. Da bi potrošniki imeli korist od te pomembne zakonodaje, je Parlament pregledal in izboljšal Direktivo o energetski učinkovitosti stavb, ki predstavlja približno 40 % porabe energije.

Načrtovalci in gradbeni inšpektorji bodo prejeli ustrezne smernice iz te direktive. Velik pomen pripisujem metodi izračuna optimalnih stroškov in določitvi najmanjših zahtev glede energetske učinkovitosti za strukturne komponente toplotne izolacije stavbe in storitev ter uporabi teh izračunov za nove in obstoječe stavbe. Cilji za stavbe z ničto porabo energije so pomemben del predelane direktive.

Pozdravljam ustanovitev Evropskega sklada za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije, ki bo podprl izvajanje te direktive. Do zdaj je omejena uporaba strukturnih skladov za energetsko učinkovitost stavb bila odobrena le za EU-12. Ta možnost se je zdaj razširila na vse države članice. Istočasno je največji delež sredstev ESRR za te projekte bil povišan s 3 % na 15 %.

Da bi zagotovili uspešno izvajanje direktive, je bistvenega pomena, da se države članice posvetujejo s predstavniki lokalnih in regionalnih oblasti glede vseh vidikov, ki izhajajo iz direktive, ter prav tako s skupinami za varstvo potrošnikov.

  Katrin Saks (PSE), v pisni obliki. – (ET) Želela bi se zahvaliti poročevalcem, ki so delali na osnutkih energetskega svežnja, posebej gospe Morgan, ki je opravila veliko pomembnega dela na področju varstva potrošnikov. Posebej sem vesela, ker nov sveženj posveča pozornost vprašanju energetske revščine. Države članice, ki tega še niso storile, vključno z Estonijo, mojo državo, morajo pripraviti državni akcijski načrt za boj proti energetski revščini, da bi zmanjšali število ljudi, ki trpijo zaradi energetske revščine. To je posebej pomembno v trenutnih gospodarskih pogojih. S tem vprašanjem se moramo resno ukvarjati v Estoniji, ker so se računi za ogrevanje v zadnjih letih močno povišali. Neposredna podpora manj premožnim državljanom, kot jo zagotavlja Združeno kraljestvo, je pomemben ukrep, čeprav bi lahko bila izboljšana tudi energetska učinkovitost stavb, in to bi bilo posebej učinkovito v Estoniji.

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. – (PL) Evropa se sooča s številnimi izzivi, povezanimi s kratko-, srednje- in dolgoročno oskrbo in povpraševanjem po energiji.

Mi, Evropska skupnost, smo si zadali zelo ambiciozno nalogo. Do leta 2020 bomo zmanjšali emisije toplogrednih plinov za 20 % in porabo energije za 20 %.

Glede tega mislim, da bi morali biti bolj pozorni na vprašanje energetske učinkovitosti stavb, ker predstavljajo celo 40 % naše celotne porabe energije.

Pri tem bi rad izrazil podporo poročevalki. Mislim, da bi morali organizirati informacijsko kampanjo s ciljem ozavestiti državljane glede možnosti varčevanja denarja z izolacijo stavb, prav tako moramo pozvati vlade vseh držav Skupnosti, da zagotovijo subvencije za to pobudo. Sestaviti je treba seznam najnižjih standardov za izolacijo stavb za celo EU.

Prav tako podpiram razširjeno uporabo strukturnih skladov, ki bodo zdaj vključevali dela, povezana z energetsko učinkovitostjo stavb, v vseh državah Skupnosti, in povišanje deleža, ki se lahko dodeli iz Evropskega sklada za regionalni razvoj za projekte s tega področja, s 3 % na 15 %.