Dobesedni zapisi razprav

Torek, 21. april 2009 - Strasbourg

22. Nadzorni sistem Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (razprava)

  Predsednik . – Naslednja točka je poročilo (A6-0253/2009) gospoda Romeve i Ruede o predlogu Uredbe Sveta o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (KOM(2008)0721 – C6-0510/2008 – 2008/0216(CNS)).

  Raül Romeva i Rueda, poročevalec. − (ES) Gospod predsednik, za začetek bi nas rad vse spomnil, da je pred nekaj tedni Greenpeace prijavil galicijsko družbo, Armadores Vidal, španskemu javnemu tožilstvu, da je prejela v letih med 2003 in 2005 subvencije v znesku 3,6 milijona EUR od španske vlade, kljub temu, da si je od leta 1999 družba nabrala številne sankcije v številnih državah zaradi nezakonitega ribolova po vsem svetu.

Tudi Komisija je nedavno obsodila ta položaj.

Prejšnji teden se je začela sezona ribolova modroplavutega tuna. Znanstveniki nam govorijo, da smo že šli čez sprejemljive meje trajnostnega ribolova te vrste, ki ji očitno grozi izumrtje.

Španski minister za obrambo je trenutno v Somaliji, kjer v Indijskem oceanu vodi operacijo za zaščito ladij za ribolov tuna pred napadi piratov.

Če se morajo evropske ladje za ribolov tako oddaljiti od doma, da bi lahko delale, je vzrok za to, prvič, ker so bližnji staleži na točki propada in, drugič, ker imamo preveč subvencionirano in očitno preveliko floto, ki išče dobiček, četudi na račun izrab edinega elementa, ki vzdržuje njeno dejavnost: ribe.

Še enkrat, skupni dejavniki v vseh teh primerih – in mnogih drugih – so prelov, izredno velika evropska flota in, kar je najpomembneje, pomanjkanje nadzora in zmožnosti za nalaganje sankcij.

Zato naše poročilo zagovarja, da bi uporaba pravil na nediskriminatoren in učinkovit način morala biti eden od osnovnih stebrov skupne ribiške politike.

Zato na primer zahtevamo, da se izrecno prepove dajanje javnih subvencij komur koli, ki deluje nezakonito, kot v primeru Armadores Vidal.

Spoštovanje pravil in sprejem usklajenega pristopa sta najboljša načina za dolgoročno varovanje interesov ribiške industrije.

Takšna politika je obsojena na neuspeh, če ljudje, ki delajo v ribiški industriji, od ribičev do trgovcev, ki prodajajo ribe potrošnikom, ne upoštevajo pravil. Staleži rib bodo gotovo izginili, skupaj s tistimi, katerih preživetje je od njih odvisno.

Ob številnih priložnostih sta se Komisija in Evropski parlament pritoževala nad nizko stopnjo skladnosti in med drugim smo zahtevali, da države članice povečajo nadzor, uskladijo merila za inšpekcijske preglede in sankcije in da morajo rezultati inšpekcijskih pregledov biti bolj pregledni. Poleg tega smo zahtevali, da se okrepijo sistemi inšpekcijskih pregledov Skupnosti.

Predlagana uredba, ki je bila podlaga za to poročilo, obravnava zelo potrebno reformo obstoječega nadzornega sistema in predlaga vrsto priporočil, ki se dodajo obstoječim, po sprejemu uredbe o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu – „jojo“ ribolovu – ali uredbe o dovoljenju ribolovne dejavnosti.

Najpomembnejši dejavnik nadzornega sistema, ki se uporablja za 27 držav članic, je verjetno dejstvo, da je treba vse zainteresirane strani obravnavati enakopravno, in še posebej, da bi se vsi v proizvodni verigi – ribiči, posredniki, kupci, ljudje, ki so povezani z rekreacijskim ribolovom, in drugi – morali zavedati, da niso diskriminirani, ampak da v tej zadevi nosijo svoj del odgovornosti.

Zato moramo zagotoviti, da so pogoji v celotni Skupnosti ter vzdolž celotne nadzorne verige enaki.

Medtem ko večinoma podpiramo prvotni predlog Komisije, naš predlog vključuje vrsto vidikov, ki nam omogočajo, da v tej smeri naredimo velik napredek.

Poudariti bi želel en vidik z omembo potrebe po tem, da Agencijo Skupnosti za nadzor ribištva igra posebej pomembno vlogo glede na njen skupnostni značaj in nepristranskost.

Zato upam, da bodo spremembe, ki smo jih pripravili zadnjo minuto, da bi dokončali poročilo, sprejeli kolegi poslanci, kot se je že zgodilo v razpravi odbora, in prav zares upam, da se bo izkazalo kot uporabno orodje za reševanje tistega, kar je potrebno rešiti: ne le staležev, pač pa tudi skupnosti, ki od njih živijo.

  Joe Borg, član Komisije. − Gospod predsednik, najprej mi dovolite, da se zahvalim poročevalcu, gospodu Romevi i Ruedi, ki je pri tem poročilu pokazal izjemno delo. Kar je še bolj pohvalno, je dejstvo, da se je poročevalec srečal z mnogimi mednarodnimi zainteresiranimi stranmi in tistimi iz Skupnosti v številnih glavnih mestih. Dosje je bil zapleten in občutljiv. Komisija bi se želela zahvaliti gospodu Romevi i Ruedi za njegovo delo na tem poročilu.

Kot veste, je veljavna uredba o nadzoru ribolova bila sprejeta leta 1993. Od takrat je bila večkrat spremenjena, posebej leta 1998, ko je vključila nadzor nad ribolovnim naporom, in leta 2002, ko je bila zadnja reforma skupne ribiške politike (SRP). Vendar ima nastali sistem resne slabosti, ki ga ovirajo, da bi bil tako učinkovit, kot bi moral biti. Kot sta poudarila Evropska komisija in Evropsko računsko sodišče, je zdajšnji sistem neučinkovit, drag, zapleten in ne daje želenih rezultatov. To posledično spodkopava ohranitev in pobude po upravljanju ribolovnega napora. Nezadostni nadzor tako prispeva k neuspehu skupne ribiške politike.

Poglavitni cilj reforme nadzora je zagotoviti spoštovanje pravil skupne ribiške politike z izgradnjo novega standardnega okvira, ki bo državam članicam in Komisiji omogočil, da v celoti prevzamejo svoje odgovornosti. Vzpostavlja globalen in celosten pristop k nadzoru, tako da se osredotoča na vse vidike skupne ribiške politike in pokriva celotno verigo ulova, iztovarjanja, prevoza, predelave in trženja – „od ulova do potrošnika“. Da bi to dosegli, je reforma zgrajena na treh oseh.

Os 1: razvoj kulture skladnosti in odgovornosti sektorja. Namen tega cilja je vplivati na obnašanje zainteresiranih strani, vključenih v široko paleto ribiških dejavnosti, da bi dosegli skladnost ne le preko dejavnosti nadzorovanja in spremljanja, pač pa bi bila rezultat celotne kulture skladnosti, kjer vsi deli industrije razumejo in sprejemajo, da je igranje po pravilih v njihovem dolgoročnem interesu.

Os 2: uvedba globalnega in celostnega pristopa k nadzoru in inšpekcijskim pregledom. Predlog zagotavlja enotnost pri izvajanju politike nadzora, medtem ko spoštuje raznolikost in posebne značilnosti različnih flot. Oblikuje enake pogoje za industrijo, tako da pokriva vse vidike od ulova do trga.

Os 3: učinkovita uporaba pravil skupne ribiške politike. Reforma namerava jasno opredeliti vloge in odgovornosti držav članic, Komisije in Agencije Skupnosti za nadzor ribištva. V skladu s skupno ribiško politiko spadata nadzor in zagotavljanje izvajanja v izključno pristojnost držav članic. Vloga Komisije je nadzorovati in preveriti, da države članice izvajajo pravila skupne ribiške politike pravilno in učinkovito. Ta predlog ne skuša spremeniti te razdelitve odgovornosti. Vendar je pomembno racionalizirati postopke in zagotoviti, da Komisija ima sredstva za zagotavljanje, da države članice enako izvajajo pravila skupne ribiške politike.

Prav tako bi želel poudariti dejstvo, da bo predlog zmanjšal upravna bremena in tako bo sistem postal manj birokratski. Ocena vpliva Komisije je ugotovila, da če bo reforma sprejeta, se bi skupni upravni stroški gospodarskih subjektov lahko zmanjšali za 51 % – od 78 milijonov EUR na 38 milijonov EUR – pretežno na podlagi uporabe modernejših tehnologij, kot je širša uporaba ERS, VMS in AIS.

Obstoječa orodja v papirni obliki bodo zamenjana na vseh stopnjah ribolovne verige – na primer ladijski dnevnik, izjava o iztovarjanju in potrdila o prodaji – razen za ladje, katerih dolžina je manjša od 10 metrov. Ribičem bo elektronski sistem olajšal beleženje in sporočanje podatkov. Ko bo sistem uveden, bodo opravljene številne obveznosti poročanja.

Sistem bo hitrejši, natančnejši, cenejši in bo omogočal samodejno obdelavo podatkov. Prav tako bo olajšal navzkrižno preverjanje podatkov in informacij ter opredeljevanje tveganj. Rezultat bo racionalnejši pristop, temelječ na tveganjih, za nadzorovanje dejanj na morju in kopnem, slednje je že po naravi stroškovno učinkoviteje.

Predlog bo prav tako ukinil zdajšnjo obveznost držav članic, da predajo seznam ribiških dovoljenj ali ribiških dovolilnic Komisiji, kar bo odslej nacionalnim nadzornim službam, nadzornim službam drugih držav članic in Komisiji na voljo preko elektronskih sredstev.

Če se zdaj obrnem k poročilu, bi želel komentirati predlagane spremembe.

Komisija pozdravlja dejstvo, da Evropski parlament načeloma podpira zakonodajo in meni, da je potrebna nova uredba o nadzoru.

Medtem ko Komisija lahko sprejme določene spremembe, ki so v skladu z razpravo znotraj delovne skupine Sveta, se ji zdi bistveno, da se obdržijo nekateri ključni elementi predloga.

Komisija se lahko strinja s pomembnim številom sprememb, posebej s spremembami 3, 6, 9, 10, 11, od 13 do 18, od 26 do 28, 30, 31, 36, 44, 45, od 51 do 55, 57, 58, 62, 63, od 66 do 69, 82, 84, 85 in od 92 do 98.

Kljub temu pa Komisija ne more sprejeti naslednjih sprememb, ki bi jih lahko povzeli, kot sledi:

Glede spremljanja ribolovnih dejavnosti: sprememba 23 prestavlja mejo dopustnosti za ladijski dnevnik s 5 %, ki jih vsebuje predlog, na 10 %. To bo resno vplivalo na pravilnost podatkov v ladijskem dnevniku, ki je bistvenega pomena, ko se ti podatki uporabljajo za navzkrižna preverjanja. Ker bodo takšna navzkrižna preverjanja služila za opredelitev neskladij podatkov, ki so pokazatelji nezakonitega ravnanja, na katerega bi države članice morale osredotočiti svoja omejena sredstva nadzora, bo ta sprememba prav tako negativno vplivala na delovanje računalniško podprtega sistema potrjevanja, predvidenega v členu 102(1) predloga, ki je temelj novega nadzornega sistema. Najpomembnejši argument pa je, da lahko ribiči ocenijo svoje ulove s 3 % točnostjo. Navsezadnje se ribe shranijo in prepeljejo v škatlah in vedo, koliko teže drži en zaboj.

Glede spremembe 29 o predhodnih obvestilih Komisija meni, da bi podelitev pravice Svetu za odobritev izjem zelo zapletla postopek in ne bi omogočala pravočasnih reakcij na razvoj dogodkov.

Komisija prav tako meni, da je prerazporeditev neporabljenih kvot stvar upravljanja in bi morala biti obravnavana v okviru reforme skupne ribiške politike. Tako spremembe 41 o korektivnih ukrepih ne moremo sprejeti.

Pri pretovarjanju staležev, ki so predmet večletnih načrtov, sprememba 42 umika celotni člen 33. To ni sprejemljivo, ker, kot veste, so v preteklosti pretovarjanja bila uporabljena za prikrivanje nezakonitega ulova. Zato je bistvenega pomena, da ohranimo člen 33 in da količine za pretovarjanje stehta neodvisni organ, preden so dane na plovilo za prevoz.

Sprememba 47 umika celotni del o zaprtju ribolovnih območij v realnem času. Če bi to sprejela, bi Komisija izgubila pomemben instrument za varovanje staležev. Zaprtja v realnem času so neposredno povezana z vprašanjem nadzora. Zato spremembe ne moremo sprejeti.

Sprememba 102 ni sprejemljiva, ker črta člen o pooblastilu Komisije, da lahko zapre ribolovno območje, če tako zahteva Komisija. Podobna določba že obstaja v veljavni uredbi o nadzoru in predstavlja potrebno orodje, ki zagotavlja, da če država članica ne zapre ribolovnega območja, potem ima Komisija pravico zapreti to ribolovno območje, da bi zagotovila spoštovanje kvot – to smo lani izpeljali v primeru modroplavutega tuna in predlani za trsko v Baltskem morju.

Podobno Komisija ne more sprejeti spremembe 103, ki črta določbe o korektivnih ukrepih. To bi oslabilo vlogo Komisije kot varuha prava EU, ki zagotavlja, da lahko vse države članice popolnoma izkoristijo svoje možnosti ribolova. Še več, ta določba že obstaja v veljavni zakonodaji.

Kar se tiče novih tehnologij: glede sistema za spremljanje plovil (VMS) in sistema za zaznavanje plovil (VDS) sprememba 19 predvideva začetek veljave teh elektronskih naprav za plovila, katerih skupna dolžina je med 10 in 15 metri, s 1. julijem 2013 in ne s 1. januarjem 2012, kot je določeno v predlogu. Sprememba 20 predvideva, da je namestitev naprav VMS in elektronskih ladijskih dnevnikov upravičena do sredstev, sofinanciranje iz proračuna Skupnosti znaša 80 %.

Glede spremembe 19 predlog že predvideva prehodno obdobje, saj bi ta obveznost začela veljati s 1. januarjem 2012, medtem ko bo uredba predvidoma začela veljati 1. januarja 2010. Ker namerava nov nadzorni sistem kar najbolj izkoristiti sodobne tehnologije, je za razvoj dovolj avtomatiziranega in sistematičnega sistema navzkrižnega preverjanja pomembno, da te določbe začnejo veljati na dan, predviden v predlogu, da ne pride do nadaljnjih zakasnitev pri izvedbi novega pristopa k nadzoru.

V zvezi z zaskrbljenostjo glede stroškov uvedbe teh novih tehnologij je sofinanciranje Komisije že na voljo v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 861/2006, ki določa stopnje sofinanciranja, in v okviru te uredbe bo Komisija dvignila te stopnje. Vendar bi bilo v nasprotju s proračunskimi pravili, če bi v drugem zakonodajnem aktu določili stopnje sofinanciranja.

Glede rekreacijskega ribolova: o tej sporni temi bi želel povedati, da v nasprotju s tem, kar se je na široko poročalo, osnutek uredbe ne namerava naložiti nesorazmernega bremena na posamezne ribiče, ki lovijo na trnek, ali na sektor rekreacijskega ribolova. Predlagana je podreditev rekreacijskega ribolova nekaterih določenih staležev, in sicer tistih, za katere velja načrt obnove, določenim osnovnim pogojem glede dovoljenj in priglašanja ulova. Te zahteve bodo prav tako pomagale pridobiti informacije, ki bodo javnim oblastem omogočile oceniti biološki vpliv teh dejavnosti in, kjer bo to potrebno, pripraviti potrebne ukrepe.

Glede poročila Evropskega parlamenta Komisija pozdravlja dejstvo, da sprememba 11 vsebuje opredelitev pojma „rekreacijskega ribolova“, in da je Parlament predvidel, da kjer rekreacijski ribolov ima močan vpliv, se ulovi vštejejo v kvoto. Prav tako je zadovoljna, da se Evropski parlament strinja, da se trženje ulova iz rekreacijskega ribolova prepove, razen v dobrodelne namene. Vendar bi želel poudariti, da je pomembno obdržati obveznost za države članice, da ocenijo vpliv rekreacijskega ribolova, kot je določeno v spremembi 93, in da ne obstaja le možnost, da to storijo, kot je predvideno v spremembah 48, 49 in 50.

Komisija bi seveda rada zagotovila, da bi končna uredba, ki jo bo sprejel Svet, dosegla pošteno ravnotežje med pridobivanjem točnih informacij o vplivu rekreacijskega ribolova na staleže (za katere velja načrt obnove) (glede na analizo za vsak primer posebej) na eni strani in zagotavljanjem, da rekreacijski ribiči, katerih ulov ima očitno neznaten biološki vpliv, ne bi bili obremenjeni z nesorazmernimi zahtevami.

Glede sankcij in izvrševanja: sprememba 64 vstavlja nov člen 84(2a), ki pravi, da če so imetniku dovoljenja za ribolov dodeljene kazenske točke, je v tem obdobju izključen od prejemanja subvencij Skupnosti in nacionalne državne pomoči. Komisija te spremembe ne more sprejeti. Podobno ne more sprejeti spremembe 61.

Točka 7 člena 45 Uredbe (ES) št. 1005/2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova že določa možnost, da se kršiteljem začasno ali trajno prepove dostop do javnih pomoči ali subvencij. Če bi takšno pravilo dodatno uvedli v okviru sistema kazenskih točk, bi to bilo nesorazmerno.

Sprememba 107 črta najnižje in najvišje stopnje sankcij, ki jih predlaga Komisija. To ni sprejemljivo, saj so primerljive sankcije v vseh državah članicah pomemben element za dosego iste ravni odvračanja v vseh vodah Skupnosti in na ta način za zagotovitev enakih pogojev preko vzpostavitve skupnega okvira na ravni Skupnosti. Določba ne vpliva na pristojnost držav članic za določanje, katere kršitve štejejo za resne.

Glede pooblastil Komisije: sprememba 71 nalaga prisotnost uradnika države članice med inšpekcijskim pregledom, ki ga izvede Komisija, podobno pa sprememba 108 omejuje možnost Komisije, da opravi poizvedbe in inšpekcijske preglede, samo na primere, ko je država članica bila o tem predhodno obveščena. Zmožnost Komisije, da opravi avtonomne inšpekcijske preglede, bi bila resno ogrožena, če bi uradniki zadevne države članice morali biti med pregledi nenehno prisotni. Če uradnika ne bi priskrbela, bi zadevna država članica lahko celo preprečila izvedbo avtonomnega inšpekcijskega pregleda.

Spremembe 104, 108, 109 in 110 so prav tako problematične, saj omejujejo pristojnosti inšpektorjev Skupnosti, omejujejo njihovo zmožnost izvedbe avtonomnih preverjanj in avtonomnih inšpekcijskih pregledov. Če inšpektorji Skupnosti nimajo teh pristojnosti, Komisija ne more zagotoviti iste kakovosti uporabe pravil skupne ribiške politike v vseh državah članicah.

Sprememba 72 ukinja osnovo, na kateri se lahko prekine ali ustavi finančna pomoč Skupnosti, če obstajajo dokazi, da določbe uredbe niso bile upoštevane. Komisija te spremembe ne more sprejeti. Na podlagi te spremembe bi preprost zaključek Komisije, da zadevna država članica ni sprejela zadostnih ukrepov, zadostoval, da bi bili sprejeti ukrepi proti državi članici.

Po drugi strani spremembi 111 in 112 omejujeta pristojnost Komisije, da prekine finančno pomoč Skupnosti. To bi resno ogrozilo zmožnost Komisije, da uporabi ta ukrep. Poleg tega sprememba ni jasna glede tega, kdo bi naj namesto Komisije sprejel takšno odločitev.

Glede zaprtja ribolovnih območij: sprememba 73 občutno omejuje primere, v katerih bo Komisija lahko zaprla ribolovno območje zaradi neskladnosti s cilji skupne ribiške politike. „Dokaze“ nespoštovanja bo mnogo težje dokazati kot „razloge za sklepanje“. Da bi zagotovili, da se pravila skupne ribiške politike enako uporabljajo v vseh državah članicah in da bi se izognili posebni grožnji za občutljive staleže, je pomembno, da ima Komisija možnost zapreti ribolovno območje, če ustrezna država članica tega ne naredi sama. Podobno Komisija ne more sprejeti spremembe 113, ki predlaga črtanje tega člena.

Spremembe od 74 do 78 občutno zmanjšujejo pritisk na države članice, da spoštujejo nacionalne kvote. Sprejem teh sprememb bi preprosto pomenil ohranitev obstoječega stanja. Spremembe občutno zmanjšujejo možnost, da Komisija sprejme ukrepe za zagotovitev, da ribiči države članice ne lovijo reguliranih staležev, za katere država članica nima kvot ali ima majhne kvote. To bi bilo posebej škodljivo v primerih, kjer takšen lov učinkovito preprečuje drugim državam članicam, da bi nalovile svoje kvote.

Spremembi 79 in 80 ukinjata člena 98 in 100, ki dajeta Komisiji možnost, da odbije kvote ali zavrne prenose ali izmenjave kvot zaradi neskladnosti s cilji skupne ribiške politike. Komisija želi obdržati to določbo, ki je pomemben instrument za zagotovitev, da države članice upoštevajo pravila skupne ribiške politike. Odgovarja priporočilu Računskega sodišča, da se okrepi zmožnost Komisije za izvajanje pritiska nad državami članicami. Prav tako bo pripomogla pokazati nacionalnim ribiškim sektorjem, da je upoštevanje pravil skupne ribiške politike s strani nacionalnih uprav v njihovo korist, in zaradi tega lahko pričakujemo, da bodo posledično sami izvajali pozitivni pritisk na nacionalne uprave.

Sprememba 114 predlaga izbris člena 101 o nujnih ukrepih. Komisija ne more sprejeti te spremembe, saj je ta določba pomemben instrument za zagotovitev, da države članice upoštevajo pravila skupne ribiške politike.

Še enkrat se bi želel zahvaliti gospodu Romevi i Ruedi za poročilo in odboru za pozornost, ki ga je namenil temu zelo pomembnemu vprašanju. To poročilo je pomemben prispevek k resnično učinkovitemu nadzornemu sistemu. Rad bi se opravičil, ker sem porabil toliko časa.

  Carmen Fraga Estévez, v imenu skupine PPE-DE. – (ES) Gospod predsednik, komisar, obstaja prvotni, velik ugovor temu predlogu: in to je, da se niste popolnoma nič posvetovali z zadevnim sektorjem.

Nesprejemljivo je, da Komisija še naprej izjavlja, da bo njena celotna ribiška politika temeljila na pogovorih z zainteresiranimi stranmi, hkrati pa pripravlja uredbo, ki bo imela zelo resne in takojšnje posledice za floto, industrija pa je prikrajšana za tak dialog ali predhodno posvetovanje.

To je slab začetek poskusa, da bi ustvarili kulturo skladnosti, ki jo Komisija tako pogosto omenja. Prav tako je zelo vprašljiva časovna ustreznost.

Medtem ko drži, da je nadzorna politika eden največjih polomov skupne ribiške politike, je prav tako res, da jo Komisija ohranja od leta 1993 in se je odločila za njeno spremembo v času, ko predstavlja reformo skupne ribiške politike, ki naznanja popolno revizijo sistema za ohranitev in upravljanje.

Glede na to, da je nadzor stalna lastnost katerega koli sistema upravljanja, bi bilo mnogo razumneje, če bi uskladili obe reformi, brez da bi naleteli na tveganje, da bi zaradi reforme iz leta 2012 ta predlog zastaral; nekateri izmed njegovih ukrepov ne bodo začeli veljati pred letom 2012.

Ti dve veliki napaki onemogočata pravi uspeh, ki se kaže v poskusih uskladitve kršitev in sankcij ter cilju, da bi bile države članice popolnoma odgovorne za jasno pomanjkanje politične volje glede izvajanja nadzornih ukrepov.

Gospod predsednik, na koncu bi se še zahvalila poročevalcu za njegovo delo in povedala, da mi je žal, da imamo na razpolago tako malo časa za obravnavo tako pomembne teme.

  Emanuel Jardim Fernandes, v imenu skupine PSE. – (PT) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, glavni cilj poročila gospoda Romeve i Ruede, kateremu čestitam za njegovo odkritost, je zagotoviti spoštovanje pravil skupne ribiške politike.

Spoštovanje teh pravil in evropski pristop k ribolovu sta najboljša načina za zaščito interesov ribiškega sektorja. Če tisti, ki so del sektorja – od posadk na krovu do trgovcev, ki prodajajo ribe – ne spoštujejo pravil, bodo obsojeni na propad. Poskus uvedbe evropskih pravil brez upoštevanja raznolikosti evropskih flot bo prav tako prispeval k neuspehu.

Zato sem predlagal, da bi predlog Komisije moral biti bolj usklajen z realnostjo majhnih in priobalnih flot – čeprav sem želel iti dlje – ki obstajajo v vsej Evropski uniji, posebej v najoddaljenejših regijah, brez da bi pozabili, da skupna ribiška politika potrebuje primerne nadzorne ukrepe.

Večkrat se je že zgodilo, da sem kot poročevalec za ribiški proračun obžaloval nezadostno skladnost z evropskimi pravili. Posebej sem zahteval boljši nadzor s strani držav članic, preglednost rezultatov inšpekcijskih pregledov in okrepitev inšpekcijske politike Skupnosti, pod pogojem, da jih spremljajo ukrepi finančne podpore za ta sektor.

Seveda bi vsi želeli iti dlje, vendar moram čestitati poročevalcu za predlog in ukrepe, ki jih je predstavil, in upam, da bo komisar dal ustrezen odgovor glede tega vprašanja.

  Elspeth Attwooll, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, poleg tega, da čestitam gospodu Romevi i Ruedi za poročilo, bi želela spregovoriti o vsebini v širšem okviru skupne ribiške politike.

V zadnjih 10 letih sem slišala mnogo kritik na njen račun, vključno s pomanjkanjem enakih pogojev, nezadostno vključitvijo zainteresiranih skupin, nezadostnim uravnoteženjem ekonomskih, družbenih in okoljskih potreb in preveč mikro upravljanja s središča.

Nedavno sem lahko ljudem zagotovila, da se pripravljajo bistvene spremembe politike. Seveda je pred nami še dolga pot – odprava zavržkov, na primer – in včasih se zdi, da se Komisija še vedno obrača proti mikroupravljanju. Tukaj omenjam člen 47 uredbe o nadzoru, vsaj v njegovi prvotni različici. Pogosto pravimo, da je skupna ribiška politika podobna naftnemu tankerju: veliko časa traja, da se obrne, in menim, da bo uredba o nadzoru toliko napredovala, da bo dosegla potrebne enake pogoje, kar se tiče izvrševanja in sankcij, tako kot bo razvoj regionalnih svetovalnih svetov veliko prispeval k izboljšavam v drugih vidikih.

Zato bi želela zaključiti bolj na oseben način, tako da izrazim priznanje za dragoceno delo, ki so ga opravili člani Odbora za ribištvo, in da se zahvalim komisarju Borgu in njegovi ekipi za vse, kar je bilo doseženo v petih letih, odkar so za krmilom.

  Pedro Guerreiro, v imenu skupine GUE/NGL. – (PT) Gospod predsednik, Portugalska obsega zgodovinsko opredeljeno ozemlje na evropski celini in otočji Azore in Madeiro. Zakon opredeljuje obseg in mejo njenih ozemeljskih voda, izključno ekonomsko cono in pravice Portugalske do morskega dna v bližini. Država ne bo prenesla katerega koli dela portugalskega ozemlja ali pravic do suverenosti, ki jih ima v zvezi s tem.

Člen 5 Ustave Republike Portugalske ne bi mogel biti bolj jasen. V skladu z in na podlagi prizadevanj, da bi zagotovili spoštovanje določb, ki izhajajo iz portugalskega temeljnega zakona, smo posledično pripravili spremembe, ki pravijo, da bi ta predlog uredbe moral spoštovati in ne ogrožati pristojnosti in odgovornost držav članic glede preverjanja skladnosti s pravili skupne ribiške politike.

Vendar spremembe Odbora za ribištvo, čeprav v določenih pogledih znižujejo določene negativne vidike nesprejemljivega predloga Evropske komisije, kljub temu ne ščitijo načel, ki so po našem mnenju bistvena.

Poleg drugih zaskrbljujočih in nezadostnih vidikov je nesprejemljivo, da bi Komisija imela pristojnost, da neodvisno opravlja inšpekcijske preglede v izključnih ekonomskih conah držav članic brez predhodnega opozorila in da lahko po svoji presoji prepove ribolovne dejavnosti in prekine ali ustavi plačila finančne pomoči Skupnosti za države članice. Prav tako je nesprejemljivo, da lahko država članica pregleda svoja ribiška plovila v izključnih ekonomskih conah katere koli druge države članice brez dovoljenja slednje.

Končal bom s tem, kar je Parlament sam odobril: s pomenom nadzora in upravljanja ribolova, ki je v pristojnosti držav članic. Še enkrat upamo, da Parlament ne bo preklical dane besede, kot je na žalost njegova navada.

  Nigel Farage, v imenu skupine IND/DEM. – Gospod predsednik, moram povedati, da me ta tema zanima. Že vse življenje sem navdušen ribič na trnek, podobno kot večji del moje družine. V tem uživam, ker je to ena zadnjih osnovnih svoboščin, ki jih imamo. Lahko gremo na obalo ali se odpeljemo s čolnom, ujamemo nekaj rib in jih odnesemo domov, da jih pojemo.

Že nekaj let rekreacijski morski ribiči na trnek lobirajo za podporo njihovemu športu, da bi postal del skupne ribiške politike. Že leta jim pravim, naj bodo previdni s tem, kar si želijo. Zdaj se je zgodilo in imenuje se člen 47 in imenuje se malteški komisar, Joe Borg. V Britaniji nas je več kot milijon: smo nagnjeni k ohranjevanju in smo razumni. Ne potrebujemo predpisov, gospod Borg, od takšnih, kot ste vi. Zato je potrebno takoj ovreči člen 47, ker se bomo zadovoljili samo s tem. Če dobite to moč, se lahko vračate leto za letom. Zdaj lahko rečemo, da je ribarjenje na plaži bilo izvzeto, toda če ga začnejo nadzirati ljudje, kot ste vi, gospod Borg, se lahko vrnete naslednje leto ali leto za tem in ga začnete regulirati.

Kar se tiče ribarjenja s čolna, so vrata odprta vsem, od katerih se zahtevajo dovoljenja in poročila. Majhna zmaga, za katere mislimo, da smo jo dobili na ravni odbora, ko besedilo spremenimo iz „države članice morajo“ v „države članice lahko“ začnejo izbirati te podatke, je izgubljena: bojim se, da bo Ministrstvo za okolje, hrano in podeželje Združenega kraljestva izkoristilo vsako priložnost, da nas bo na podlagi pravil EU nadzorovalo, kolikor le lahko.

Morsko ribarjenje na trnek potrebuje spodbude. Graditi bi morali morske grebene. Priznati bi morali – podobno kot Američani – izjemen gospodarski vpliv, ki ga lahko ima. Namesto tega imamo skupno ribiško politiko, ki je že bila okoljska katastrofa. Predsodke ima do britanske delovne flote in uničila bo morsko ribarjenje na trnek v Britaniji, če temu moškemu in ljudem njegovega kova damo to moč. Torej, komisar Borg, moj nasvet je, da dvignete sidro.

  Jean-Claude Martinez (NI). - (FR) Gospod predsednik, hvala za Sète. Nocoj res razpravljamo o ribolovnih virih in novem sistemu spremljanja, vendar gre predvsem za ribiče, njihove službe in njihovo preživljanje, ker je biti ribič najtežja služba na svetu. Ne more se primerjati z delom uradnika ali izvoljenega predstavnika in oblikuje moške, ki so danes svobodni a obupani, zato je prišlo do upora ribičev na tuna v Sredozemlju, v Sètu in Le Grau-du-Roi ter jeznih ribičev v Boulogni v Franciji.

Njihov ribolov reguliramo od leta 1983, to je 26 let. Vendar se od uveljavitve Rimske pogodbe členi od 32 do 39 skupne ribiške politike prav tako nanašajo na njih, čisto prva uredba Skupnosti glede ribolova pa je začela veljati leta 1970. 39 let že pišemo zakone o: šoku priključitve Španije leta 1986 in Danske leta 1993, zabodnih mrežah, visečih mrežah, ribolovnih sredstvih, celotnem dovoljenem ulovu, kvotah, pomoči, prestrukturiranju ladjevij in modernizaciji.

Uzakonjamo sankcije, biološka obdobja mirovanja, staleže, zavržke, sisteme spremljanja, ljudi, vrste, trske, osliče, modroplavutega tuna in celo mednarodne sporazume ter zdaj rekreacijski ribolov! Pa vendar še vedno ne deluje. Modra Evropa postaja vse bolj siva.

Zakaj? Ker je ribolov del svetovnega prehranskega izziva 21. stoletja; potrebno ga bo obvladati na svetovni ravni. Podobno kot finančna kriza, pandemije, podnebne spremembe, imigracija in resni zločini so ribe alterglobalisti.

Ne spoštujejo niti meja niti prava Skupnosti. Evropa je premajhna za reguliranje ribolovnih virov in od Peruja do Japonske, od Moskve do Dakarja, od Irske do Benetk bomo potrebovali predpise o deljenem svetovnem lastništvu ribolovnih virov. To je pot, gospod predsednik, po kateri mora kreniti Bruselj.

  Predsednik . – Po tem slapu besed pripada govorniški oder gospodu Stevensonu.

  Struan Stevenson (PPE-DE). – Gospod predsednik, verjetno veste, da sta dva ribiča, oče in sin, iz Severne Irske, ki ribarita iz Peterheada, bila priprta v Liverpoolu, potem ko sta prejela globo v znesku 1 milijona GBP, in da je Agencija za odvzem premoženjske koristi, ki je agencija, ki se običajno uporablja za ukrepe proti preprodajalcem mamil in gangsterjem, bila uporabljena za dotolčenje teh dveh delovnih ribičev, ki sta resda bila vpletena v pretovarjanje nezakonitega ulova, česar nič ne opravičuje – toda da se takšna delovna ribiča, četudi sta zagrešila ta prekršek, obravnava kot zločinca, gangsterja, na isti način, kot bi obravnavali preprodajalce mamil, je grozljivo. To je dokaz, zakaj gotovo potrebujemo ukrep, ki bo uvedel enake pogoje, kot predvideva poročilo gospoda Romeve i Ruede, ker bi podoben prekršek v nekaterih delih EU zaslužil globo zgolj v višini 2 000 EUR ali 3 000 EUR.

V preostanku svojega časa pa želim spregovoriti o členu 47, kar ne preseneča, saj verjamem, da je treba razlikovati med besedama „je potrebno“ in „lahko“, kot jih vsebujejo spremembe 93, 48, 49 in 50. V odboru smo dosegli glede moje spremembe, ki je vsebovala besedo „lahko“, precejšnjo podporo, vendar ste nas zdaj, komisar, obvestili, da bi to v vsakem primeru zavrnili, zato se zdi, da smo tratili svoj čas.

Upam, da boste zadevo še enkrat premislili. Če država članica meni, da uvedba nekega ukrepanja ni potrebna, upam, da bi upoštevali načelo subsidiarnosti.

  Nils Lundgren (IND/DEM). – (SV) Gospod predsednik, kot evroskeptik pogosto čutim nek „Schadenfreude“, ko različne institucije EU pripravijo nerazumne in smešne predloge, kot je člen 47. Taki predlogi pomagajo spodkopati neupravičeno spoštovanje, ki ga ima mnogo državljanov EU za prizadevanja EU – prizadevanja, da bi prenesli pooblastila z demokratičnih držav članic na birokratski Bruselj. Takšni predlogi nam torej olajšajo boj proti centralizaciji in birokraciji. Hkrati pa jemljem svojo vlogo v Evropskem parlamentu resno. Ustaviti moramo ta trend in upam, da bo istega mnenja večina poslancev Parlamenta. Če ne, upam, da se bo večina vsaj bala, kako se bodo odločili volivci na začetku junija, in tako spoznali, da v njihovo korist – to je nekaj, česar se popolnoma zavedajo – morajo zavreči ta predlog. Če ne more načelo subsidiarnosti niti omogočiti, da bi EU dala svoje tace stran od rekreacijskega ribarjenja v stockholmskem arhipelagu, potem je prihodnost evropskega projekta črna.

  Avril Doyle (PPE-DE). – Gospod predsednik, komisarju bi želela povedati, da sem tudi jaz za „lahko“ in ne „je potrebno“. Prav tako sem sopodpisnica.

Celotna struktura skladnosti s skupno ribiško politiko ne bo vzpostavljena, dokler nimamo v središču inšpekcijske politike in kasnejših postopkov proti ribičem pravičnosti in poštenosti. Ne potrebujemo, kot predlaga uredba – in kot pravi tudi poročevalec – nadzora in skladnosti na ravni Skupnosti, ki ju odražajo potrebe tega položaja, medtem ko se končna odgovornost prepušča državam članicam.

Trenutno je grozljivo, da globe za podobne prekrške v različnih državah članicah znašajo od 600 EUR do 6 000 EUR. Popolnoma nihče ne spoštuje skupne ribiške politike, za katero se na splošno vsi strinjajo, da je zgrešen instrument. Tega ne potrebujemo v središču.

Glede člena 47 o rekreacijskem ribolovu pozdravljam opredelitev, ki je manjkala v osnutku predloga. Potrebujemo smiselno reakcijo. Da, države članice lahko ocenijo, ali obstaja resen vpliv na kvote ranljivih staležev, vendar ne smemo dopustiti, da to postane pravilo palca. Biti mora izjema in ne pravilo. Prosim, preidimo na zavržke – nemoralno in popolnoma nesprejemljivo je, da inkriminiramo naše ribiče. Ne smemo spodbujati stranskega ulova, vendar prav tako ne smemo inkriminirati ribičev zaradi iztovarjanja ulova. Prosim, ulovite pravo ravnotežje, komisar Borg.

  Paulo Casaca (PSE). – (PT) Gospod predsednik, komisar, vaš predlog je nujen. Nihče, ki bere poročilo Računskega sodišča o stanju nadzora nad skupno ribiško politiko, ne dvomi, da je ta pobuda Evropske komisije temeljnega pomena.

Prav tako pa je res, da je v tem primeru naš poročevalec opravil izjemno delo in je uspel upoštevati mnogo posebnih lastnosti, posebej malega priobalnega ribištva, ter vključil nekatere naše predloge. Iskreno mu čestitam za izjemno delo.

Prav tako pa bi želel povedati, da podpiram subsidiarnost. Vendar pri nadzoru ne more biti subsidiarnosti, če subsidiarnosti ni v logiki skupne ribiške politike.

To je izziv, s katerim se sooča komisar pri reformi skupne ribiške politike. Upam, da bo zelo zavezan in uspešen pri reševanju tega izziva, ki je bistvenega pomena za ribolov po vsej Evropi.

  Joe Borg, član Komisije. − Gospod predsednik, najprej bi se vam rad zahvalil za to zanimivo razpravo. Očitno se vsi enako močno zavedamo potrebe po temeljiti reformi naših nadzornih sistemov.

Poskušal se bom dotakniti več točk, ki so bile omenjene, najprej glede vprašanja rekreacijskega ribolova. Kot sem povedal, gre za zelo sporno temo, verjetno najspornejšo izmed vseh določbah o nadzoru, ki jih vsebuje predlog.

Vendar je povzročila številne napačne domneve glede pravega cilja in namena te določbe. Povedal sem, da smo pripravljeni sprejeti opredelitev, ki je predlagana v eni od sprememb.

V naslednjih dneh bom jasno izrazil naše stališče glede opredelitve in predlaganega predpisa o rekreacijskem ribolovu, poleg tega bom pisal neposredno predstavnikom ribičev na trnek, da bi jim predstavil cilje, parametre in podrobnosti v zvezi z rekreacijskim ribolovom.

Potem, upam, bom od njih dobil povratno informacijo in če bo potrebno, se bom posvetil določbam z namenom, da bi jih bolj prilagodil cilju, ki ga želimo doseči.

Soočamo se z velikim problemom glede obnovitve staležev. Nekatere rekreacijske dejavnosti predstavljajo velik pritisk na takšno obnovitev staleža in to točko je treba obravnavati.

Edino pravično je, da zaradi profesionalnih ribičev to obravnavamo. V nasprotnem primeru ne moremo upati, da bomo položaj spremenili, če obstaja pritisk znatnega ribolovnega napora, čeprav se izvaja na rekreacijski način in ne vodi do zaslužka. Stalež nima možnosti za obnovo, če obstaja znaten napor, kot nam kažejo znanstvena poročila.

(Prekinitev iz sejne dvorane: „Za to ne obstaja nobena znanost!“)

V zvezi s pomanjkanjem posvetovanja s sektorjem mislim, da smo se posvetovali z industrijo. Sam sem pred nekaj časa sodeloval na takšni konferenci na Škotskem. Vsi regionalni svetovalni sveti so predložili svoje mnenje in poleg tega smo, kot pri vsaki drugi zakonodaji, organizirali javno posvetovanje preko interneta. Posvetovanja s sektorjem so posebej potekala v okviru Svetovalnega odbora za sektor ribištva in ribogojstva tekom leta 2008.

Glede vprašanja malih plovil Komisija verjame, da imajo lahko male flote velik vpliv na vire. Zaradi tega predlog ne vsebuje splošnega izvzetja te flote.

Vendar predlog predvideva posebna izvzetja za določene kategorije plovil, na splošno za tiste pod 10 metri, in posebej glede VMS, ladijskih dnevnikov, predhodnih obvestil in izjav o iztovarjanju. V tem pogledu predlog spoštuje načelo sorazmernosti.

Prav tako so upoštevani finančni vidiki, kjer znaša raven sofinanciranja EU do 95 % stroškov za te elektronske naprave, kar bo zainteresiranim stranem omogočalo uporabo nove tehnologije. Izvzetja bodo podrobneje preučena v okviru končne kompromisne rešitve predsedstva.

V zvezi s točkami, ki jih je navedel gospod Guerreiro, bi želel povedati, da mnogo točk, ki jih je omenil, že obstaja v obstoječih nadzornih določbah. Če bi torej sprejeli spremembe, ki jih predlaga, bi se dejansko pomaknili nazaj glede nadzora in izvrševanja, namesto da bi okrepili določbe, ki jih je treba okrepiti.

Ustvariti želimo enake pogoje glede določb o sankcijah, kot jih vsebuje predlog uredbe. Seveda smo jih pripravljeni preučiti, da bi videli, ali je potrebno piljenje, vendar je glavni cilj določb o sankcijah v predlogu uredbe zagotoviti, da ne bo prišlo do velikih razhajanj, kot obstajajo danes, med sankcijami, ki jih naložijo določene države članice ali sodne oblasti določenih držav članic, ter sankcijami, ki jih naložijo sodne oblasti drugih držav članic.

Nazadnje bi se želel zahvaliti gospodu Faragi za njegovo prepričanje, da bom ostal tukaj še en mandat!

  Raül Romeva i Rueda, poročevalec. – (ES) Gospod predsednik, ti zadnji dve minuti bi želel izrabiti, da izrazim svojo zahvalo.

Najprej, Komisiji, ne samo za delo, ki ga je izvedla, in priložnosti, ki jih je omogočila. Nikoli ni lahko obravnavati vprašanja te vrste in do take globine, vendar menim, da je bilo treba začeti to razpravo. To je storila pogumno; seveda bodo vedno obstajali tisti, ki mislijo, da čas nikoli ni primeren, vendar mislim, da nam je razprava vsaj pomagala in nam bo še naprej pomagala razjasniti nekatere izmed težav, ki jih srečujemo pri doseganju močnejše in boljše uredbe za ta sektor.

Drugič, zahvaliti bi se želel ostalim poročevalcem in poročevalcem v senci, saj je bilo razvidno že iz razprave, da imamo zelo različne poglede in smo si zelo prizadevali, da smo našli skupna stališča.

Prav tako naj omenim prizadevanja, ki smo jih vsi pokazali glede tega. Zaključki, do katerih smo prišli, morda niso tisto, za kar smo vsi upali. Če kot primer vzamem mejo dopustnosti, se strinjam s Komisijo, da 5 % zadostuje. 10 % meja je del našega kompromisa, ker so nekatere države članice želele iti še mnogo dlje.

Glede možnosti razširitve ali preložitve obdobja za izvajanje elektronskega sistema se nahajamo v podobnem položaju.

Prav tako bi nas vse želel spomniti, da to ne bo prineslo dodatnih stroškov, to je podrobnost, ki se včasih pozabi. Vsekakor so za to na voljo posebna sredstva Komisije.

Glede končnega vprašanja rekreacijskega ribarjenja, morda najbolj spornega ampak ne nujno najpomembnejšega dela te resolucije, se bi želel osredotočiti na en vidik: in sicer nediskriminacije. Če ne bomo spoznali, da moramo vsi imeti svojo vlogo pri delitvi odgovornosti, je malo verjetno, da bomo dosegli želen rezultat.

Kompromisna rešitev, ki smo jo dosegli v pogajanjih, seveda ni bila lahka, toda menim, da je precej sprejemljiva. Kljub temu naš dogovor ni pokril vprašanja, ali bi študija potencialnega vpliva rekreativnega ribarjenja morala biti izvedena prostovoljno ali obvezno.

Glede na to, da so predlagane nekatere izjeme za rekreacijski sektor, menim, da bi bilo vsaj dobro videti, da bi se države članice zavezale, da bodo priskrbele potrebne informacije, namesto da bi jih v to prisilili, ker, ponavljam, si bomo delili odgovornost ali pa bomo na koncu vsi – skupaj z rekreacijskim sektorjem – prizadeti zaradi pomanjkanja zakonodaje.

  Predsednik . – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo v sredo, 22. aprila 2009.