Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 22. april 2009 - Strasbourg

7. Obrazložitve glasovanja

Ustne obrazložitve glasovanja

- Koledar zasedanj Evropskega parlamenta - 2010

  David Sumberg (PPE-DE). - Gospod predsednik, lahko bi se vam zdelo, da glede na to, da bom Parlament julija zapustil, pravzaprav ne bi smel imeti svojih pogledov na program Parlamenta za leto 2010. Vendar bi se izneveril tistim, po volji katerih sem bil tukaj zadnjih 10 let, če ne bi izkoristil te priložnosti za protest proti temu, da Parlament sploh zaseda v Strasbourgu. To je sramotno zapravljanje denarja davkoplačevalcev. Za to ni nikakršnega razloga: imamo povsem ustrezno parlamentarno poslopje v Bruslju. Če ljudem v Združenem kraljestvu omenim stroške in težave, ki jih moramo prestati, da pridemo sem, so popolnoma ogorčeni, zlasti v času gospodarske stiske, nad tem našim običajem. Čas je, da končamo s to burko s Strasbourgom, da delo Parlamenta v celoti prenesemo v Bruselj in tako prispevamo k varčevanju javnih sredstev, ki jih lahko porabimo v boljše namene.

PREDSEDSTVO: GOSPOD COCILOVO
Podpredsednik

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). - Gospod predsednik, Konferenca predsednikov vsako leto predloži več sprememb, s katerimi poskuša zagotoviti, da prebijemo več časa v Strasbourgu, kot bi bilo primerno. V resnici prebijemo več časa v Strasbourgu, kot je všeč komurkoli, saj večini ljudi že pot sem vzame skoraj en dan. Odločiti bi se morali, da v Strasbourg sploh ne bomo hodili.

Želel bi, da bi imel Parlament še eno dodatno pravico, in sicer pravico izbirati, kje zaseda. Moj kolega, gospod Posselt, ugotavlja, da ima zadeva nekaj prednosti za politike, ki živijo v bližini tega mesta. Vendar se ne moremo vsi preprosto dnevno voziti na zasedanja čez mejo iz Nemčije. Če želimo, da nas tukaj obiščejo volivci – da bi videli, kako deluje Parlament – to vzame več kot en dan. Imamo popolnoma primerne prostore v Bruslju. Ne bi smeli glasovati za podaljšanje časa, ki ga prebijemo v Strasbourgu: glasovati bi morali za ukinitev tega.

- Poročevalka: Mairead McGuinness (A6-0232/2009)

  Daniel Hannan (NI). - Gospod predsednik, rad bi omenil le eno zadevo, in sicer škandalozno sago o roparski zemljiški zakonodaji v Španiji, s katero se v zadnjih šestih letih v eni ali drugi obliki ves čas ukvarja Odbor za peticije. Skoraj vsi člani naše zbornice, ne glede na narodnost, imamo med volivci take, ki so žrtve zlorab zaradi predpisov o urbanizaciji na španskih Costas, tako kot tudi na tisoče španskih državljanov.

Poskuse presoje zadeve v Parlamentu sramotno ovira nekaj španskih poslancev iz obeh strank, in rad bi pozval zlasti kolege iz španske Partido Popular, naj upoštevajo pomen nedotakljivosti lastnine. Prav oni bi morali razumeti – glede na svojo zgodovino in glede na dogodke v času Druge republike, ko lastnina ni bila nedotakljiva – kako pomembno je, da imajo ljudje lahko občutek gotovosti, da njihovi izpiski iz zemljiške knjige ne bodo predmet zlorabe s strani države.

- Poročevalka: Anna Záborská (A6-0198/2009)

  Hannu Takkula (ALDE). - (FI) Gospod predsednik, najprej bi rad povedal, da poročilo gospe Zaborske odraža pravi pristop. Zelo pomembno je uveljavljati enakost na vseh področjih delovanja Parlamenta, od odborov do delegacij.

Prav tako je zelo pomembno, da pri sestavljanju seznamov kandidatov za evropske volitve poskrbimo, da je število žensk na njih enako številu moških.

Potrebujemo eni druge in upam, da se bodo stvari razvijale tako, da nekega dne spol ne bo več toliko pomemben kot znanje in izkušnje. Ko Parlament sprejema svoje sklepe, je najpomembnejše, da imamo v odborih ljudi z znanjem in izkušnjami – moške in ženske. Tako bomo lahko vsi jasno vedeli, kako graditi boljšo prihodnosti in boljšo Evropo, z znanjem in izkušnjami.

- Poročevalka: Eluned Morgan (A6-0216/2009)

  Daniel Hannan (NI). - Gospod predsednik, z vzpostavitvijo enotnega evropskega omrežja bi lahko dosegli ogromne prihranke. Vsak trenutek imajo na kakem koncu viške električne energije in odprava pregrad med državami bi znatno omilila našo odvisnost od uvoza energije. Na žalost pa pri današnjem nizu poročil ne glasujemo o modelu združevanja take vrste – prostem, decentraliziranem, organskem. Nasprotno, usmerjamo se k harmonizaciji, fiksnim cenam, protekcionizmu, skupnim pogajalskim stališčem do Rusije in drugih zunanjih strank. V Evropski uniji imamo temeljno ideološko razliko med prostim trgom na podlagi medsebojnega priznavanja proizvodov in harmoniziranim trgom, ki temelji na oženju potrošnikovih možnosti izbire, zaščiti proizvajalcev in regulaciji pristojnih organov.

Menim, da so nevarnosti še posebej velik za države, kakršna je Britanija. Še pred dvema letoma smo bili edini neto proizvajalec energije v EU. Še danes imamo približno uravnoteženo bilanco. Skupna energetska politika pa bi lahko postala za nas nekaj podobnega kot skupna ribiška politika, pri kateri smo edina država, ki znatno prispeva v skupni kotel, vse druge pa si strežejo iz njega po načelu enakopravnosti.

  Syed Kamall (PPE-DE ). - Gospod predsednik, pred nadaljevanjem bi rad samo izrazil priznanje poročevalki gospe Morgan. Vem, da nas zapušča, in čeprav ne soglašava vedno, verjamem, da se bomo vsi strinjali, da je vložila ogromno dela v to poročilo.

Če se ozremo v zgodovino liberalizacije v EU, se vsi spomnimo, da je bila sprostitev trga telekomunikacij velika zgodba o uspehu, ki je prinesla večje možnosti izbire, nižje cene in boljše storitve potrošnikom po vsej EU. Velika škoda je, da trg poštnih storitev in še zlasti trg energije zaostajata pri tem. Nedvomno delamo korake v pravo smer, še vedno pa nas čaka odprava težav pri ločevanju v omrežjih in dostopu do drugih trgov.

Ni prav, da so nekateri trgi, na primer britanski, odprti konkurenci, tako da imajo podjetja iz Nemčije in Francije dostop britanski trg, podjetjem iz Britanije in drugih držav pa je dostop do teh trgov onemogočen. Čas protekcionizma se je iztekel. Prišel je čas, ko moramo bolj verjeti v trg.

- Poročevalec: Ivo Belet (A6-0218/2009)

  Hannu Takkula (ALDE). - (FI) Gospod predsednik, najprej bi rad povedal, da je poročilo gospoda Beleta odlično. Zelo pomembno je poskrbeti za to, da bomo ravnali energiji prijazno, varčevali energijo in delovali vsestransko učinkovito – v prometu in na drugih področjih.

Za to bi si morali prizadevati tudi pri pnevmatikah. Poročilo govori o prometu in pnevmatikah, nikakor pa ne smemo pozabiti, da je najpomembnejša varnost in da pri varnosti ne smemo nikoli dopuščati kompromisov.

Pri tem moramo najti pravo ravnotežje. Energetska učinkovitost oziroma izkoristek goriva pri pnevmatikah ne sme nikoli iti na škodo varnosti. Z drugimi besedami, če želimo zagotoviti in zvišati energetsko učinkovitost pnevmatik, moramo obenem tudi poskrbeti, da to ne bo niti najmanj ogrozilo varnosti, saj je pri razvoju prometa v Evropi varnost na avtocestah, stranskih cestah in povsod drugod najpomembnejša naloga in cilj prav varnost.

- Poročevalka: Adina-Ioana Vălean (A6-0138/2009)

  Hannu Takkula (ALDE). - (FI) Gospod predsednik, najprej bi se rad zahvalil poročevalki, gospe Vălean, za njeno odlično poročilo. Zelo pomembno je v prihodnje v Evropi vzpostaviti razmere, v katerih bodo cene mobilnih telefonskih klicev po Evropi nižje in enotnejše na vsem notranjem trgu.

Danes je težava v tem, da moraš ob selitvi iz ene države v drugo pogosto plačati novo naročnino, če tega ne storiš, pa plačuješ zelo visoko ceno pogovorov.

Nujno moramo ob graditvi sistema prostega pretoka ljudi in dela ter enotnega gospodarskega prostora - ki bi ju pravzaprav v Uniji že morali imeti – vzpostavljati tudi poenoten sistem cen mobilne telefonije. To bi bilo v korist javnosti.

Evropska unija mora delovati predvsem v korist javnosti, in če le želimo, lahko dosežemo znižanje cen govornih klicev.

  Syed Kamall (PPE-DE ). - Gospod predsednik, kot pripravljavec mnenja Odbora za notranji trg in zaščito potrošnikov k temu poročilu sem zelo ponosen na delo, ki smo ga vložili v večjo preglednost. Vrsto let je bil velik problem šok, ki so ga doživeli številni potrošniki ob nepričakovano visokem računu, ki so ga prejeli po vrnitvi domov.

Če govorimo o preostalih delih poročila, zlasti o vprašanju omejitev cen, bi po mojem mnenju morali priznati, da tudi brez te uredbe cene že padajo. Komisija sama na podlagi lastnih podatkov priznava, da večina uporabnikov ne gostuje v tujih omrežjih: 70 % uporabnikov v celem letu sploh ne gostuje. Raven cen za uporabnike, ki redno gostujejo, je precej nižja. Kar torej počnemo, je nižanje cen klicev in stroškov prenosa podatkov za privilegirano peščico evropskih poslancev, uradnikov Komisije, evropskih novinarjev in evropskih poslovnežev.

Upajmo, da podjetja v iskanju nadomestila za izpad dohodka ne bodo začela dražje zaračunavati klicev domačim uporabnikom – zlasti revnim. Upajmo, da je jemljemo revnim, da bi lahko bogati telefonirali ceneje.

  Bruno Gollnisch (NI). – (FR) Gospod predsednik, pozdravljam poročilo gospe Vălean o zadevi, pri kateri spet enkrat pride v poštev uveljavljanje pristojnosti Evropske unije.

Moram reči, da so na področju telekomunikacij razmere včasih povsem neznosne. Opravka imamo z goljufanjem potrošnikov, ki uporabljajo svoj mobilni telefon, kakršen je tale, za katerega pogodba pravi, da krije tudi mednarodne klice, ko prejmejo račun, pa doživijo šok. Naj navedem primer, kaj se mi je zgodilo pred nedavnim: v Italiji sem dvakrat ali trikrat v enem dnevu uporabil povezavo prek interneta, račun, ki sem ga nato prejel od praktično državnega francoskega operaterja Orange, pa je znašal 1 200 EUR, račun za dan, ki sem ga prebil tik ob francoski meji, med Evianom in Ženevo, pa je znašal kar 3 000 EUR!

To so povsem nezaslišane prakse, ki mejijo že na odkrito ropanje, odgovorni pa so operaterji – ki ne zagotavljajo potrošnikom nikakršne preglednosti. Zato moramo pravila o preglednosti pogodb o mobilni telefoniji v Evropski uniji poenotiti.

  Daniel Hannan (NI). - Gospod predsednik, seveda smo vsi za nižje cene mobilne telefonije, kadar potujemo na tuje – bili bi nori, če bi bili proti, ampak to je samo ena stran enačbe. Ko v Parlamentu zavežemo operaterje k znižanju cen gostovanja, morajo poiskati denar drugod, to pa navadno pomeni zvišanje cen za tiste, ki ne potujejo.

Z drugimi besedami to pomeni obdavčenje uporabnikov, ki ne potujejo, v korist tistim, ki potujejo. Tako mladoletnike v solidarnostnih naseljih v mojem volilnem okolišu čaka zvišanje telefonskih računov, da se bo lahko nekaj poslovnežev, poslancev in članov komisije lahko v tujini pogovarjalo ceneje.

Moram reči, da tudi mi spadamo med zainteresirane stranke. Vsi, ki sodelujemo pri tem glasovanju, bomo z ureditvijo, za kakršno si na tem področju prizadevamo že leto dni, znatno pridobili. Če želite razumeti, kako se je prerazporedila moč v Evropi, morate samo prebrati to poročilo. „Kdo nad kom?“ se je glasilo Leninovo vprašanje, verjetno najbolj jedrnat oris politične filozofije, izrečen doslej. Kdo ima v rokah moč in nad kom jo vihti? No, glede tega, kdo ima v svojih rokah moč, ni več dosti dvoma: imamo jo mi – evrokrati.

  Inese Vaidere (UEN). - (LV) Gospod predsednik, najlepša hvala za besedo. Glasovala sem za poročilo, saj menim, da je to, kar je Evropski parlament napravil na področju mobilnih komunikacij, izredno pomembno. Če se spomnim svojih prvih dni tu v Bruslju, me je minuta telefonskega pogovora stala tri evre ali več, zdaj, po zaslugi uredb, pa plačujemo omejene zneske, omejitve pa koristijo tudi vsej evropski javnosti. Rada bi tudi opozorila, da so bile cene gostovanja doslej zelo nepregledne. To velja zlasti za prenos besedilnih sporočil. Ob tem, ko so naši prihranki pri govornih klicih vedno večji, imajo operaterji včasih mnogo preveč dobička pri besedilnih sporočilih, kar tudi ni v interesu državljanov. Menim, da smo s to direktivo in uredbo dosegli velik napredek pri zaščiti potrošnikovih koristi, pa tudi zmanjšanje cen prenosa podatkov v času, ko je za ljudi vedno pomembneje, da lahko na svoje mobilne telefone prejemajo tudi podatke, je velik dosežek Evropskega parlamenta.

- Poročevalec: Peter Skinner (A6-0413/2008)

  Eoin Ryan (UEN). - Gospod predsednik, želel bi čestitati gospodu Skinnerju za njegovo poročilo. Opravil je odlično delo. Naloga je bila izredno težka, ampak s tem zelo zapletenim zakonodajnim aktom je res dobro opravil. Rad bi čestital tudi evropskim institucijam in državam članicam za uspešen zaključek dela na Solventnosti II.

To je dober zgled, kako mora Evropa enotno delovati za finančno ozdravitev. Bremena bomo nosili skupaj, tako kot bomo skupaj deležni rešitev. Ta odziv, ki ga je odobrila vsa Evropa, je dober zgled za tesnejše odnose pri finančnem sodelovanju. Delati moramo tako, da nikoli več ne bo prišlo do krize bančnega sistema, kakršno preživljamo zdaj.

Veliko zanimanje mi je vzbudila odobritev programa pomoči pri hipotekah lastnikom hiš v Združenem kraljestvu s strani Komisije. Ta program bo omogočil lastnikom hiš, ki ne morejo odplačevati hipotekarnih posojil, dve leti odložiti odplačevanje glavnice in do 70 % obresti. Izvajanje tega programa bi morali pazljivo spremljati, se iz njega učiti in uveljaviti vse ukrepe, ki nam bodo učinkovito olajšali naša sedanja bremena.

Menim, da je zadeva zanimiva za vse države članice, menim pa tudi, da bi lahko že finančne institucije v državah članicah same ljudem olajšale prehod k plačevanju samo obresti na hipotekarna posojila, ko se znajdejo v težavah. Glede na znatno pomoč, ki jo prejemajo od vlad držav članic, bi lahko finančne institucije precej pomagale ljudem, ki so prišli v stisko zaradi recesije.

- Poročevalec: Gunnar Hökmark (A6-0236/2009)

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). - Gospod predsednik, pred obrazložitvijo svojega glasovanja bo želel samo čestitati kolegu gospodu Kamallu, ki je pravkar imel svoj stoti govor na plenarni seji. Nekateri bodo morda presenečeni, da je rabil toliko časa. Je pa lepo, da se je pridružil klubu „stotnikov“.

Za poročilo gospoda Hökmarka sem glasoval iz vrste razlogov. Predvsem zato, ker pač nihče ne more nasprotovati jedrski varnosti. In če že govorimo o jedrski varnosti in o oskrbi z energijo v prihodnosti, si, po mojem mnenju, želimo čim varnejše oskrbe in čim varnejšega odlaganja odpadkov. Drugi glavni razlog mojega glasu za pa je moja želja, da bi bilo v prihodnje čim več jedrske energije – čim več v Združenem kraljestvu – saj se mi upira gledati, kako vsepovsod po čudovitih predelih evropske pokrajine kot gobe rastejo mlini na veter in vetrne turbine, ki ne prispevajo ničesar v naša nacionalna omrežja – v resnici povzročajo omrežjem samo škodo – in ne pridobivajo obnovljive energije: pridobivajo zgolj nekoliko alternativno energijo, in to kratek čas. Sem z vsem srcem za jedrsko varnost in z vsem srcem za jedrsko energijo.

- Poročevalec: Raül Romeva i Rueda (A6-0253/2009)

  Jim Allister (NI). - Gospod predsednik, nepremišljen izvirni predlog Komisije, da bi nadzorovala rekreacijski ribolov, pobirala dajatve, uvedla licence in kar še spada k taki birokraciji, spada med predloge, ki upravičeno vzbujajo hudo nasprotovanje, ne le v panogi, ampak med vsemi, ki se zanimajo za zadeve v zvezi z ribištvom ali zadeve v zvezi z birokracijo v EU.

Zato me veseli, da smo danes potrdili spremembo 48. Ta sprememba vsaj nekoliko vrača državam članicam pristojnosti glede odločitve, ali sploh kaj ukrepati v zvezi z licencami in dokumentiranjem rekreacijskega ribolova, tako da lahko države same presojajo, ali ima rekreacijski ribolov sploh kakšne učinke – v večini držav članic jih nima – na izlov rib. Zato me veseli, da smo ta predlog Komisije gladko zavrnili in da se je slab začetek prevesil v nekoliko boljši konec.

  Daniel Hannan (NI). - Gospod predsednik, prepričan sem bil, da me po 10 letih članstva v Parlamentu ne more nič več presenetiti, pa me je vseeno šokirala slaboumnost predloga, naj skupna ribiška politika zajame tudi rekreacijske ribiče na morju, tako da bi morali dokumentirati vsak ulov in ga všteti v državno kvoto.

Tega predloga nismo izbrisali, smo ga pa znatno popravili, precej po zaslugi dolge in zagrizene vojne izčrpavanja, ki so jo v odboru bili štirje odločni in domoljubni Škoti, predstavniki glavnih političnih strank v njihovi domovini: gospe Attwooll in Stihler in gospoda Stevenson in Hudghton. Želel bi izraziti tudi priznanje najboljšemu prijatelju v Evropskem parlamentu, gospodu Jimu Allisterju, ki je sijajen zagovornik interesov obeh skupnosti in tradicij v svoji provinci.

Težava je bila v izvrševanju. Težava je bila v tem, da se ni izvrševala obstoječa zakonodaja. V Parlamentu se nagonsko vedno odločimo za zakonsko urejanje, namesto da bi uporabili zakonsko orožarno, ki jo že imamo na voljo. Rad bi videl, da bi se držali načela – ne le pri ribištvu, ampak tudi drugod – da ni najbolje sprejeti novega zakona, dokler nisi popolnoma izčrpal zakonskih možnosti, ki jih že imaš na voljo.

  Catherine Stihler (PSE). - Gospod predsednik, današnje glasovanje bi moralo, vsaj upam, evropske ribiče na trnek prepričati, da smo upoštevali njihove skrbi. Spremembi 7 in 11 sta bili sprejeti brez glasu proti, sprememba 48 je bila sprejeta s 608 glasovi za in 37 proti, sprememba 49 s 580 glasovi za in 54 proti, sprememba 50 je doživela široko podporo, sprememba 2 je bila sprejeta v sklopu s spremembama 7 in 11, sprememba 92 je bila zavrnjena in sprememba 93 je bila zavrnjena, kar je zahtevala skupnost ribičev na trnek.

Naslednji korak bo zdaj, kako se bo Svet lotil preoblikovanja člena 47. Ali bo upošteval preoblikovanje, ki ga predlaga Komisija, ali pa bo uporabil drugačen pristop? Škoda, da ni tu nikogar iz Sveta, da bi nam lahko odgovoril na to vprašanje. Današnji zagon zelene knjige o reformi skupne ribiške politike pa za vse nas pomeni priložnost, da skupno ribiško politiko spremenimo, in upam, da bomo poslanci izkoristili priložnost in poskrbeli za čim širše kroženje zelene knjige med svojimi volivci, da bodo tudi volivci prišli do besede.

- Poročevalec: Cornelis Visser (A6-0206/2009)

  Syed Kamall (PPE-DE ). - Najlepša hvala, gospod predsednik. Videti je, da smo dosegli pomemben miljni kamen – oprostite, ali bi bilo prav reči miljni kamen ali pač mlinski kamen?

Poročilo ima zanimiv naslov: „Ohranjanje ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi“. Kajti reči moram, da najboljših tehničnih ukrepov za ohranitev staleža rib prav gotovo ne najdemo v skupni ribiški politiki. Rezultati so znani: skupna ribiška politika je odpovedala pri ohranjanju staleža rib. Čas je - skrajni čas - da se razgledamo po svetu in poiščemo ukrepe, ki delujejo.

Poglejmo si Islandijo, kjer so uvedli rešitve, ki temeljijo na lastnini in prenosljivih pravicah. Poglejmo si primer Nove Zelandije, kjer pravice do ribolovnih območjih prehajajo iz roda v rod. V obeh primerih se izkaže, da zaupanje v trg pomeni zaupanje v pravno državo in zaupanje v lastniške pravice, in s takim pristopom je pogosto mogoče najti boljše rešitve kot z nekakšnimi centralno načrtovanimi programi po sovjetskem vzoru, kakršen je skupna ribiška politika, ki se je izkazala za katastrofo. Začnimo že enkrat zaupati v trg!

- Poročevalec: Simon Busuttil (A6-0251/2009)

  Simon Busuttil (PPE-DE). - (MT) Kratka pripomba v razlago glasovanja moje skupine, to je skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov, o mojem poročilu o skupni politiki priseljevanja. Glasovali smo o dvojem, in sicer o alternativnem predlogu ter o samem poročilu. V prvem primeru smo glasovali za, da bi lahko izbrisali odstavek, ki ga je vnesel socialdemokratski blok v naši zbornici in ki določa volilno pravico za priseljence. Te pravice ne odobravamo in smo glasovali proti njej tudi v odboru.

Na žalost pa ta predlog ni bil sprejet, saj bi bil v primeru njegovega sprejema odstavek izbrisan. Namesto tega smo glasovali za poročilo kot celoto, saj menimo, da je poročilo dobro in da vsebuje celovit program Evropskega parlamenta na področju skupne politike priseljevanja.

  Bruno Gollnisch (NI). – (FR) Gospod predsednik, načela, ukrepi in orodja evropske politike priseljevanja: to je široka tematika poročila gospoda Busuttila.

Načela? Evropska unija bo do leta 2050 menda potrebovala novih 60 milijonov neevropskih priseljencev, ob vseh milijonih obstoječih brezposelnih državljanov, množičnih odpuščanjih in zapiranjih podjetjih.

Ukrepi? Podeljevanje vedno več pravic priseljenski populaciji, vključno z volilno pravico, in omogočanje neomejenega vstopa na evropsko ozemlje in trg dela.

Orodja? Tako imenovana „pozitivna“ diskriminacija ali priznavanje neformalnih kvalifikacij, ob čemer morajo imeti Evropejci ustrezno potrjene kvalifikacije, uvajanje nove kategorije migrantov, okoljskih beguncev-migrantov, in siljenje evropskih državljanov prilagajanje neogibni poplavi tujcev, kar naklepajo in načrtujejo evrokrati, Parlament pa jim pri tem drži svečo.

Namesto vsega tega moramo nujno odvrniti tokove priseljevanja, ponovno vzpostaviti notranje meje, uvesti pravo družinsko politiko rasti evropskega prebivalstva in uveljaviti prednosti za nacionalne ter evropske državljane na vseh področjih.

  Mario Borghezio (UEN). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, imam mnogo pomislekov glede tega poročila; prvi med njimi, ki je bil omenjen ravnokar, je možnost, ki je v času, v katerem se Evropa sooča s problemom zajamčenih plač in celo odpuščanjem milijonov delavcev, prav begajoča. Da bi odobrili 60 milijonom priseljencev prihod in delo v Evropi je v mojih očeh nezaslišan ukrep.

Rad pa bi opozoril tudi na to, da se v času, ko razpravljamo, kako urediti in organizirati priseljevanje v prihodnje, dogajajo tudi tragedije - kakršno sta hvala bogu preprečila čut za človečnost Italije in pravilno ravnanje gospoda Maronija – do kakršne bi lahko prišlo v primeru turške ladje Pinar.

Kaj naj stori Evropa? Kot je pravilno ugotovil gospod maroni, Malta, kljub evropskemu financiranju, v 600 primerih ni izpolnila svojih obveznosti in sprejela tistih, ki so na poti z obal Severne Afrike pristali na njeni obali. V vseh teh primerih je morala posredovati Italija, čeprav je naš sprejemni center v Lampeduzi že močno prenapolnjen, kot vemo vsi.

Torej, Evropa, posreduj, uveljavi določna pravila! Zahtevamo znatno povečanje finančnih sredstev za našo državo, da bomo lahko primerno obvladovali ta izziv. Evropa se mora predramiti in začeti resno urejati tokove priseljevanja: tako ne moremo več naprej!

- Poročevalec: Cornelis Visser (A6-0206/2009)

  Inese Vaidere (UEN). – (LV) Hvala lepa, gospod predsednik. Želela sem izraziti svoje mnenje o poročilu Odbora za ribištvo – poročilu gospoda Visserja – o vprašanjih ohranjanja ribolovnih virov. Gospod predsednik, za mojo državo – Latvijo – je ribolov izrednega pomena, saj imamo 550 km morske obale. Ker Latvijo predstavlja v Parlamentu osem poslancev, ne moremo biti v vseh odborih, vendar so ta vprašanja zelo pomembna ne le za naše gospodarstvo, pač pa tudi za tradicionalni način življenja. Sedanja ureditev, s katero se ukvarja tudi poročilo, ni ustrezna za zaščito obalnega ribolova. Razumem, da je prelov hud problem, vendar je zaradi preveč toge zakonske ureditve naš obalni ribolov ogrožen in dejansko naši ribiči že zapuščajo obalo baltskega morja. Mislim, da bi morala biti naslednja naloga Evropskega parlamenta poskrbeti, da bodo lahko države, ki ležijo neposredno ob morju, lahko ohranile svoje tradicionalne načine življenja, obenem pa se v praktičnem obsegu ukvarjale z ribištvom, saj se danes pogosto dogaja, da morajo naše ribiške vasi kupovati ulov od velikih ribiških podjetij, ki lovijo v daljnih oceanih. Na stotine, celo na tisoče obalnih prebivalcev izgublja delo, ki je stoletja pomenilo glavni vir dohodka. Hvala lepa.

Pisne obrazložitve glasovanja

- Poročevalec: Helmuth Markov (A6-0243/2009)

  Rovana Plumb (PSE), v pisni obliki. – (RO) Glasovala sem za priporočilo, saj je pristop k Pravilniku št. 61 Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo o določbah glede homologacije gospodarskih vozil v zvezi z njihovimi zunanjimi štrlečimi deli pred zadnjo steno kabine (revidiranemu sporazumu) eden od ciljev skupne trgovinske politike v skladu s členom 113 Pogodbe o odpravljanju tehničnih trgovin v trgovini z motornimi vozili med državami podpisnicami.

Vključitev Skupnosti bo povečalo težo usklajevalnih dejavnosti v okviru sporazuma in tako olajšalo dostop do trgov tretjih držav. Rezultat te vključitve mora biti uglasitev med instrumenti, v revidiranem sporazumu imenovanimi „pravilniki“, in zakonodajo Skupnosti na tem področju. Sprejem ureditve te vrste dejansko pomeni prilagajanje tehničnemu napredku.

- Priporočilo za drugo obravnavo: Jan Cremers (A6-0207/2009)

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. − (IT) Glasujem za poročilo.

Evropska komisija ves čas zelo skrbi za pravice mobilnih državljanov, zlasti za ugodnosti s področja socialne varnosti. Prost pretok državljanov v Skupnosti je ena od temeljnih svoboščin in spodbuja razvoj domačih gospodarstev držav članic.

Zato poskuša Komisija okrepiti svoja prizadevanja, tako da bodo državljani EU in njihove družine tudi v resnici uživali pravice, ki jim jih jamči obstoječa evropska zakonodaja. Ob tem, ko sicer nacionalni predpisi na nekaterih področjih zagotavljajo celo boljšo obravnavo prebivalcev Skupnosti in njihovih družin, kot jo predpisuje evropska zakonodaja, pa še nobena država članica ni polnopravno ratificirala vseh direktiv, izdanih na tem področju.

Danes precej pogoste kršitve temeljnih pravic državljanov EU do prostega gibanja po evropskem ozemlju so očitne predvsem v naslednjih dveh primerih: v zvezi s pravico družinskih članov, državljanov tretjih držav, do vstopa in bivanja ter v zvezi s pomanjkljivo pomočjo po nesreči pri delu.

Upamo, da bo Komisija nadaljevala svoje tehnično sodelovanje z državami članicami, ki je doslej odprlo razpravo o različnih vprašanjih in njihovo boljšo razjasnitev, zlasti v zvezi z zlorabami.

- Poročevalka: Caroline Lucas (A6-0115/2009)

  Avril Doyle (PPE-DE), v pisni obliki. − Glasoval sem za poročilo, ker pomeni močno sporočilo Parlamentu v naslednji sestavi, da je treba vprašanje nezakonite sečnje in krčenja gozdov urejati učinkoviteje.

Predlog že precej zamuja. Ocenjujejo, da približno 20 %-40 % proizvodnje industrijskega lesa na svetu izvira iz nezakonitih virov, od tega se letno znajde na trgu EU do 20 %. Zaradi tega se znižujejo cene lesa, krčijo naravni viri in zmanjšujejo davčni prihodki ter povečuje revščina prebivalstva, odvisnega od gozda. Še bolj zaskrbljujoči so dolgoročni učinki, saj krčenje gozdov, katerega pomemben vzrok je tudi nezakonita sečnja, prispeva skoraj eno petino izpustov toplogrednih plinov na svetu.

Spremembe v poročilu gospe Lucasa določajo, da je prodaja nezakonito pridobljenega lesa prekršek le, če ravnaš malomarno, nemarno ali naklepno – ne kaznujejo pa podjetij, ki izpolnjujejo obveznosti glede „skrbnega“ poslovanja. Torej podjetjem ni naloženo absolutno zagotavljanje zakonitosti.

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. Glasovala sem za resolucijo o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode, saj je nezakonita sečnja vedno resnejši problem z zelo zaskrbljujočimi posledicami na okolje, kakršne so ogrožanje biotske raznovrstnosti, krčenje gozdov in propadanje gozdov. Poleg tega prispeva skoraj 20 % k svetovnim izpustom ogljikovega dioksida.

Kot pomemben porabnik lesa in lesnih proizvodov je Evropska unija zavezana k učinkovitemu ukrepanju proti krčenju gozdov in nezakoniti sečnji, med take ukrepe pa mora seveda nujno spadati tudi zaprtje trga pred nezakonitimi lesnimi proizvodi.

Sprejeti moramo zakonodajo proti nezakoniti sečnji, tako da bodo potrošniki vedeli, da izdelki izvirajo iz zakonitih virov, da podjetja, ki spoštujejo predpise, ne bodo v slabšem položaju in da podjetja, ki se odločajo za nezakonite lesne proizvode, ne bodo imela več trga za svoje izdelke.

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. − Pozdravljam obveznosti, ki jih predpisuje poročilo gospe Caroline Lucas gospodarskim subjektom, ki dajejo na trg les in lesne proizvode. Bil sem sestavljavec mnenja Odbora za mednarodno trgovino; odbor je mnenje sprejel soglasno.

Po našem mnenju je najboljša pot k odpravi trgovanja z nezakonitim lesom zaostriti zahteve in obveznosti ter okrepiti pravna sredstva za pregon posedovanja in prodaje pri gospodarskih subjektih, ki dajejo na trg EU nezakonit les in lesne proizvode.

Pri reševanju teh problemov moramo sodelovati z državami, ki so največje porabnice, na primer z ZDA; Kitajsko, Rusijo in Japonsko, in vzpostaviti moramo svetovni sistem opozarjanja ter register nezakonite sečnje ter držav, kjer se ta dogaja, s pomočjo Interpola in ustreznih organov ZN in ob uporabi najnovejših sistemov satelitske tehnologije.

  Françoise Grossetête (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Odločila sem se, da se bom vzdržala glasovanja o predlogu uredbe o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode.

Sicer mislim, da je nujno okrepiti nadzor nad uvozom lesa na mejah enotnega trga, vendar menim, da poročilo predlaga preveč zahtevno in birokratsko ureditev, ki bo v škodo našim lastnim gozdarskim gospodarstvom.

Namesto da predpisujemo zapleten in drag sistem označevanja proizvodov, ki bi zelo škodoval sami panogi in lesu kot materialu, bi morali okrepiti preverjanje in se v boju proti nezakoniti sečnji usmeriti na dobavno verigo, po kateri blago prihaja na evropski trg.

Glavni namen uredbe mora biti uvedba nove skupne kulture nadzora in odgovornosti, ne pa uvedba birokratskega in dragega postopka preverjanja vsakega proizvoda posebej. Glede na težave, s katerimi se srečuje panoga, lesa ne bi smeli obremenjevati bolj kot druge proizvode in energetske vire s preveč togimi pravili glede dajanja v promet.

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE), v pisni obliki. − Poudarjam, da smo to uredbo težko pričakovali in da je zelo potrebna. Nezakonita sečnja je problem, ki ga moramo učinkovito rešiti, ne le zaradi podnebja, pač pa tudi zaradi okoljskih in socialnih vidikov. Vseeno pa sem danes morala glasovati proti. Poročilo Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI) je zgrešilo mero in je razširilo področje veljave in obveznosti bolj, kot je bil prvotni namen. Poskrbeti moramo, da bodo lesni proizvodi po uvozu in carinskih postopkih na mejah enotnega trga lahko veljali za zakonite, torej ni nikakršne potrebe nalagati dodatna nesorazmerna birokratske in finančna bremena gospodarskim subjektom v EU.

Poročilo ENVI pa določa drago označevanje, dodatne trajnostne zahteve, širi opredelitev zakonitosti do neobvladljivosti in nalaga breme skrbnega poslovanja vsem gospodarskim subjektom na notranjem trgu. Uredba bi se morala boriti proti nezakoniti sečnji na mejah, kot je bil prvotni namen. Posegati v poslovanje vseh gospodarskih subjektov na notranjem trgu, tudi tistih, ki ne uporabljajo in ne distribuirajo nikakršnega nezakonito pridobljenega lesa, s tem pa ogrožati njihovo konkurenčnost na svetovnem trgu, pa vsekakor ni namen te uredbe, zato je ni mogoče podpreti.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Glasoval sem za poročilo, ki določa pravila za gospodarske subjekte, ki dajejo lesne proizvode na trg EU. Gospodarski subjekti bodo zavezani k sistemu „skrbnega ravnanja“, tako da bo ves les pridobljen v skladu z ustreznimi regionalnimi, nacionalnimi in mednarodnimi predpisi. Veseli me, da bodo gospodarski subjekti zavezani upoštevati tudi merila trajnostnega razvoja in zakonodajo o domorodnih ljudstvih. Nujno je neodvisno zunanje preverjanje skladnosti in veseli me, da poročilo to poudarja.

  Robert Sturdy (PPE-DE), v pisni obliki. − Prizadevati si moramo za odpravo trgovanja z nezakonito pridobljenim lesom in lesnimi proizvodi na trgu EU, v korist zdrave konkurence, trajnostnega razvoja in varovanja svetovne biotske raznovrstnosti ter okolja.

Sistem skrbnega ravnanja, ki ga predlaga Komisija (in ki ga v Združenem kraljestvu že izvajamo na visoki ravni), vključuje ukrepe in postopke, ki bodo omogočili gospodarskim subjektom slediti les in lesne proizvode, pridobivati podatke o skladnosti z ustrezno zakonodajo ter obvladovati tveganja, povezana z dajanjem nezakonito pridobljenega lesa in lesnih proizvodov na trg EU. Ukrep bo tudi omogočil, da bodo potrošniki zagotovo vedeli, da s kupovanjem lesa in lesnih proizvodov ne podpirajo nezakonite sečnje in me prispevajo k drugim težavam, povezanim z njo.

Predlog sicer načelno podpiramo, ne podpiramo pa zaostritve zahtev za vse gospodarske subjekte, kakršno predlaga poročevalka, saj po našem mnenju nalaga nesorazmerna birokratska in finančna bremena gospodarskim subjektom v EU. Predlog Komisije predvideva prožen sistem skrbnega ravnanja na podlagi presoje tveganj in analize podatkov, zato pomeni mnogo bolj učinkovit in praktičen pristop.

- Poročevalec: Miloslav Randsdorf (A6-0214/2009)

  Šarūnas Birutis (ALDE), v pisni obliki. – (LT) Nafta je najpomembnejši vir energije v Evropski uniji in gospodarstvo je zelo odvisno od njene neprekinjene in zanesljive dobave. Glede na našo veliko in vedno večjo odvisnost od uvoza nafte je zanesljivost dobave nafte še posebej pomembna.

Poraba nafte v EU bo rasla do leta 2030, vendar le za 0,25 % na leto. Leta 2030 bo nafta še vedno glavni vir primarne energije v EU, njen delež v celotni porabi energije pa bo znašal približno 35 %. Glede na to, da oskrba z nafto in predelovalne zmogljivosti danes ne morejo pokrivati rastoče porabe, bodo razmere na trgu tudi v prihodnje napete.

Te dejavnike moramo upoštevati pri oblikovanju enotne in resnično evropske energetske politike. Ta politika mora zagotavljati tudi sposobnost EU za odziv ob morebitnih nenadnih krizah glede oskrbe. Pomemben dejavnik so rezerve, ki lahko omilijo pretrese nepričakovanih težav pri oskrbi, saj bodo brez nafte nekatere, če ne vse, panoge gospodarstva preprosto obstale. V tem smislu je vzdrževanje rezerv eden od temeljnih elementov nacionalne varnosti.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Glasovali smo za poročilo, ker smo prepričani, da je nujno vzdrževati minimalne rezerve surove nafte in/ali naftnih derivatov. Vzdrževanje minimalnih rezerv je za vsako državo vprašanje izrednega gospodarskega in socialnega pomena, tudi z vidika varnosti. Zato ne smemo dovoliti nikakršnih špekulacij glede teh rezerv, ki smo jim bili včasih priče. Lastništvo in upravljanje zalog morata biti v javnih rokah, da bodo interesi držav članic EU ustrezno zaščiteni.

Ne strinjamo pa se s pooblastili, ki jih predlog direktive podeljuje Evropski komisiji, zlasti s tem, da bi lahko službe Komisije izvajale „nadzorne ukrepe v zvezi z varnostnimi in posebnimi zalogami“ v državah članicah. Države morajo oblikovati zaloge teh derivatov, upravljanje zalog in opredelitev najmanjših ter največjih količin zalog pa je zadeva države same. Ne strinjamo se tudi s poskusom, da bi oblikovanje zalog izrabili kot še eno opravičilo, resda zastrto, za politiko vmešavanja, kar bi lahko sklepali iz besed „vzpostavitve ugodnih razmer za naložbe v iskanje in izkoriščanje zalog nafte v Evropski uniji in izven nje“.

- Poročevalec: Luca Romagnoli (A6-0228/009)

  Philip Bradbourn (PPE-DE), v pisni obliki. − - Sicer smo naklonjeni sodelovanju med državami članicami pri teh vprašanjih, vendar menimo, da bi zadeva morala ostati subsidiarna in torej ne predmet ukrepanja EU.

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Pobuda je del skupne strategije zaščite ključne infrastrukture. Gospodarstvo, varnost in blagostanje državljanov EU so odvisni od obstoja in nemotenega delovanja različnih infrastruktur, ki zagotavljajo ključne storitve, na primer zdravstvene oskrbe, telekomunikacij, energetskih in prometnih omrežij, finančnih storitev, oskrbe z živili in vodo itd.

Nekatere države članice že imajo uvedene zanesljive ukrepe in ureditve zaščite, v drugih državah članicah pa je stanje še zelo negotovo. Zato je nujno zagotoviti boljšo in učinkovitejšo izmenjavo informacij in dobrih praks, kar bo mogoče le z vzpostavitvijo informacijskega in komunikacijskega sistema.

Sistem bo okrepil dialog in povečal razpoložljivost informacij o skupnih grožnjah in ranljivostih, pa tudi olajšal sodelovanje in usklajevanje med državami članicami. Obenem pa bo spodbujal razvoj ustreznih ukrepov in strategij za omilitev tveganj in krepitev zaščite, pa tudi prispeval k večji varnosti državljanov.

Podpiram tudi vključitev klavzule o reviziji vsaka tri leta, ki bo omogočila uvajanje potrebnih izboljšav, zlasti vključitev sistema hitrega opozarjanja.

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za predlog o informacijskem omrežju za opozarjanje o ključni infrastrukturi (CIWIN). Infrastruktura držav članic obsega tudi fizične in informacijske zmogljivosti, storitve ter opremo, pri katerih bi imele lahko motnje v delovanju hude posledice na zdravje, varnost, ekonomski ali socialni položaj državljanov.

Prometni sistemi, telekomunikacije in energetika so panoge ključnega pomena za razvoj držav članic, ti sistemi pa so vedno bolj povezani med seboj in glede teh sistemov so nekatere države članice odvisne od drugih. Zato je za razvoj Evropske unije izredno pomembno vzpostaviti enoten sistem za dostop do informacij in njihovo izmenjavo med različnimi organi, odgovornimi za zaščito ključne infrastrukture, za izmenjavo dobrih praks, pa tudi za hitro opozarjanje.

  Athanasios Pafilis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Predlog Komisije, na podlagi katerega je bilo sestavljeno poročilo, vzpostavlja informacijsko in opozorilno omrežje med državami članicami za javno in zasebno infrastrukturo, ki jo označujemo kot „kritično“.

Omrežje je prvi korak k temu, da bodo lahko zasebniki, z drugimi besedami monopolna podjetja, katerih infrastruktura bo označena kot kritična, pridobili pristojnosti pri vprašanjih varnosti, za katera danes odgovarja izključno država.

To tlakuje pot v razmere, v katerih bodo vsake demonstracije delavstva, ki bodo zadevale „kritično“ infrastrukturo, vključno z napravami zasebnih podjetij (na primer stavke v kritičnih panogah, kakršne so energetika, telekomunikacije in tako naprej, stavke v tovarnah, podjetjih itd., stavkovne straže, demonstracije itd.) označene kot „teroristična dejanja“.

Spodkopava obrambo in suverenost držav članic, odpravlja delitev med notranjo in zunanjo varnostjo in podeljuje EU neposredno možnost vmešavanja v varnost.

Boj proti „terorističnim grožnjam“ je še enkrat uporabljen kot pretveza, pod katero si EU krepi svoj reakcionarni institucionalni ustroj, ki deluje v bistvu proti delavskemu razredu in navadnim ljudem ter ščiti moč kapitala z vztrajnim spodkopavanjem suverenih pravic držav članic.

  Vladimir Urutchev (PPE-DE), v pisni obliki. – (BG) Danes je EU sprejela poročilo gospoda Romagnolija o vzpostavitvi informacijskega omrežja za opozarjanje o ključni infrastrukturi v EU, o katerem na plenarni seji nismo razpravljali. Menim, da bi morala zaščita državljanov EU spadati med najpomembnejše naloge naše institucije in da bi morali državljani to vedeti.

Vzpostavitev informacijskega omrežja bo z izmenjavo izkušenj in dobrih praks med državami članicami omogočila boljše razumevanje in višjo raven zaščite kritičnih naprav in dejavnosti, ki so ključnega pomena za države in za prebivalstvo.

Naj omenim, da sem kot poročevalec v senci za Skupino Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov vesel, da so vse politične skupine v Parlamentu soglasno sprejele predpisane zahteve za obvezno sodelovanje držav članic v novem sistemu, kar jamči težo te pobude v evropski razsežnosti.

Rad bi tudi izrazil svoje prepričanje, da bo po dveh letih uspešnega delovanja sistema Evropska komisija z ustreznimi ukrepi še nadgradila sistem z novimi funkcijami, kar bo omogočilo hitro razširjanje informacij o grožnjah kritični infrastrukturi kjerkoli v EU.

Na koncu bomo imeli popoln informacijski sistem, ki bo zagotavljal večjo varnost in zaščito evropskim državljanom.

- Poročevalec: Gérard Deprez (A6-0193/2009)

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. − (IT) Glasujem za poročilo.

Uvedba skupne politike varovanja javnih osebnosti spada med najbolj polemične teme v političnih razpravah v Evropski uniji. Pojem „javne osebnosti“ je seveda zelo širok, sprejeta pa je splošna opredelitev, po kateri je to vsaka oseba, bodisi na uradnem bodisi na neuradnem položaju, ki bi lahko bila v nevarnosti zaradi sodelovanja v javni razpravi.

Med opazne primere spadata nekdanja poslanka nizozemskega parlamenta Hirshi Ali, ki so ji grozili po njenem govoru o islamski radikalizaciji, in znani britansko-indijski pisatelj Salman Rushdie, ki mu grozijo zaradi njegovih spornih stališč o Islamu.

Zato je zaželeno, da bi imel vsakdo, ki se posveča pozitivnemu širjenju prostora javne razprave, pravico do varovanja med obiskom v državi, v kateri bi lahko bil izpostavljen grožnjam ali napadom, še posebej v primerih, kakršen je primer Salmana Rushdieja, ki mu je bila izrečena smrtna kazen v tretji državi.

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Za varovanje javnih osebnosti je še vedno odgovorna država gostiteljica, v skladu s svojimi veljavnimi predpisi.

Leta 2002 je bila ustanovljena Evropska mreža za varovanje javnih osebnosti, da bi se izboljšalo obveščanje in posvetovanje med državami članicami na tem področju.

Namen sedanje pobude je razširiti opredelitev pojma „javne osebnosti“ iz člena 2 Sklepa Sveta št. 2002/956/PNZ tako, da bi zajela vsako osebo, bodisi na uradnem bodisi na neuradnem položaju, ki bi lahko bila v nevarnosti zaradi svojega sodelovanja v javni razpravi ali svojega vpliva na takšno razpravo.

Nizozemski predlog je nastal kot odziv na incident leta 2008, ko je bila nekdanja poslanka nizozemskega parlamenta žrtev groženj telesni integriteti po govoru o islamski radikalizaciji na seminarju v Evropskem parlamentu.

Kot poročevalec v senci za Skupino Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov podpiram pobudo, katere namen je razširitev področja varovanja človekovih pravic, še zlasti pa spodbujanje svobode izražanja.

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. – (PL) Države članice sodelujejo na področju varovanja javnih osebnosti v okviru pravnih določb, ki veljajo v zadevni državi članici, in v skladu z ustreznimi mednarodnimi sporazumi. Sklep Sveta, o katerem razpravljamo (2002/956/PNZ), ureja varovanje javnih osebnosti na podlagi opredelitev v nacionalni zakonodaji držav članic ali po določbah mednarodnih ali nadnacionalnih organizacij ali institucij. Varovanje javnih osebnosti je odgovornost države gostiteljice.

Ob upoštevanju groženj, ki so jim izpostavljene javne osebnosti v zadnjih letih, v celoti podpiram sklep o spremembi sedanjega Sklepa Sveta o Evropski mreži za varovanje javnih osebnosti. Glavni namen spremembe je razširiti člen 2, ki opredeljuje „javno osebnost“, tako da pomeni vsako osebo, bodisi na uradnem bodisi na neuradnem položaju, ki bi lahko bila v nevarnosti zaradi sodelovanja v javni razpravi ali njenega vpliva na takšno razpravo.

Menim, da bo ta sklep povečal varnost javnih osebnosti in prispeval k razvoju demokracije.

- Poročevalka: María Isabel Salinas García (A6-0200/2009)

  Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Proizvodnja bombaža v Evropski uniji ni sama sebi v namen. Unija mora obravnavati svetovni trg bombaža kot celoto in zagotavljati potrošnikom v EU možnosti za čim cenejši nakup bombažnih izdelkov, ne glede na to, kje so bili izdelani, če so bili seveda izdelani pod sprejemljivimi etičnimi in okoljskimi pogoji.

Odločno nasprotujem temu poročilu. Še enkrat bi pripomnil, da je sreča, da Evropski parlament nima pristojnosti soodločanja o kmetijski politiki EU. Sicer bi EU padla v zanko protekcionizma in velikih subvencij za najrazličnejše skupine v okviru kmetijske dejavnosti.

- Poročevalec: Reinhard Rack (A6-0219/2009)

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. − (IT) Glasoval sem za to poročilo.

Alpska regija spada med najpomembnejše in bogate predele Evropske skupnosti. Sega na ozemlje osmih držav, ki so že 4. aprila 1998 podpisale sporazum o varstvu in ohranjanju te regije ter o skupni prometni politiki. In res je na področju prometa v dneh od 24. do 26. maja 2000 začel veljati „Protokol o izvajanju alpske konvencije na področju prometa“, katerega glavni namen je vzpostaviti pravni okvir za okoljsko vzdržno mobilnost v Alpah.

Tega protokola sicer še ni sprejelo vseh osem podpisnic Alpske konvencije, ampak storili bomo vse za njegovo čimprejšnjo ratifikacijo tudi v preostalih državah regije, tako da bo ratifikacija „Protokola o prometu“ postala ena od prednostnih nalog Evropske komisije.

- Poročevalka: Mairead McGuinness (A6-0232/2009)

  Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Poročilo pravzaprav govori o dejavnosti Odbora za peticije Evropskega parlamenta. Ker pa na nekaj mestih omenja in hvali Lizbonsko pogodbo in izraža upanje, da bo kmalu ratificirana, sem se odločil glasovati proti poročilu kot celoti.

Menim, da je bila Lizbonska pogodba v bistvu zavrnjena, saj so državljani ene od držav članic na referendumu glasovali proti njej. Nadalje imamo več držav članic, v katerih bi večina volivcev gotovo glasovala proti Lizbonski pogodbi, če bi jim le dali priložnost.

Ne morem podpreti ignorance, ki jo je izkazal Odbor za peticije Evropskega parlamenta pri sestavljanju tega poročila.

  Francis Wurtz (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Želel bi izraziti svoje nasprotovanje odstavku 17 poročila, ki je zgolj še en primer gonje proti Strasbourgu kot sedežu Evropskega parlamenta. S tem v zvezi bi želel poudariti naslednje:

Prvič, izbira Strasbourga je bila od vsega začetka odločitev zelo simboličnega pomena, povezana z zgodovino Evrope. Namen je bil poudariti cilje evropskega procesa kot dejavnika miru in zbliževanja narodov. Ker verjamem, da ta cilj še vedno stoji, glasujem za to, da simbol Strasbourga ohranimo.

Drugič, želel bi ponoviti svojo željo za nastanek take Evrope, ki bo podpirala raznolikost kultur, značilno za narode, ki jo sestavljajo. Zakaj ne bi imeli ob Komisiji v Bruslju in Parlamentu v Strasbourgu še kakšne pomembne evropske institucije v Varšavi, kakšne druge v Barceloni, pa kakšne v Stockholmu?

Če ni naš edini namen popolna omejitev Evrope na posel, ni nikakršne utemeljitve za centralizacijo vsega na enem kraju, ki je neizbežno daleč od evropskega ljudstva.

To so razlogi mojega nasprotovanja odstavku 17 poročila gospe McGuinness, ki je drugače brezhibno.

- Poročevalka: Anna Záborská (A6-0198/2009)

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za predlog resolucije o vključevanju načela enakosti med spoloma v delo odborov in delegacij. To samoiniciativno poročilo prikazuje napredek, dosežen pri delu v odborih in delegacijah, in ponovno opozarja na potrebo po sprejemu in izvajanju strategije vključevanja načela enakosti med spoloma.

Poziv k enakosti med spoloma ni napad na moške. Je poziv k celoviti družbi, v korist ženskam in moškim, pa tudi družinam. Vključevanje načela enakosti med spoloma pomeni reorganizacijo, izboljšanje, razvoj in presojo politik, ki zagotavljajo vključitev enakih možnosti za vse, ki naj bi sodelovali pri oblikovanju politik, v vse politike na vseh ravneh in v vseh fazah.

Zato moramo sprejeti strategijo vključevanja načela enakosti med spoloma, ki bo zastavila konkretne cilje pri vseh politikah Skupnosti, ki spadajo v pristojnosti parlamentarnih odborov in delegacij.

- Priporočilo za drugo obravnavo: Eluned Morgan (A6-0216/2009)

  Richard Corbett (PSE), v pisni obliki. − Sto tisočem mojih volivcev v Yorkshiru in Humbersidu bo ta zakonodaja zagotovila prihranke pri računih za plin in električno energijo. Ukrepi bodo združili učinkovitejšo rabo energije in nižje stroške.

Čeprav popolne ločitve storitev še nismo dosegli, zakonodaja pomeni korak k omrežju, v katerem podjetja ne bodo več smela imeti v lasti tako zmogljivosti za proizvodnjo energije kot zmogljivosti za njeno distribucijo, kar jim zdaj omogoča previsoko zaračunavanje energije potrošnikom. Še posebej pozdravljam to, da bodo potrošniki zdaj imeli pravico v treh tednih brezplačno zamenjati dobavitelje plina in električne energije in pravico do odškodnin pri zamudah ali netočnostih pri izstavljanju računov. Uvedeni bodo tudi inteligentni merilni sistemi za učinkovito rabo energije.

Nova pravila pomenijo pravzaprav listino temeljnih pravic odjemalcev električne energije. Vse predolgo so podjetja lahko vsiljevala potrošnikom preplačevanje plina in električne energije. Moji volivci bodo občutili prednosti nove zakonodaje v obliki manjših računov.

  Teresa Riera Madurell (PSE), v pisni obliki. − (ES) V španski socialdemokratki delegaciji smo glasovali za model lastniške ločitve vertikalno povezanih podjetij na področju plina in na področju električne energije, saj smo prepričani, da ločitev podjetij za oskrbo/pridobivanje od prenosnih podjetij odpira možnosti prave izbire evropskim potrošnikom in spodbuja vlaganja, ki so v teh panogah potrebna za nemoteno oskrbo vsega ozemlja EU. Za sveženj o notranjem trgu plina in električne energije pa sem glasovala, ker:

(1) so interesi potrošnika osrednje gonilo revizije zakonodajnega svežnja,

(2) smo vključili pojem pomanjkanja energije in pozvali države članice, naj vključijo ukrepe za odpravo pomanjkanja energije v nacionalne akcijske načrte za energetiko in naj ne le poskrbijo, da bodo najbolj ranljivi odjemalci prejemali potrebno energijo, pač pa tudi prepovejo odklop teh odjemalcev v času krize, in

(3) ker bo ločevanje storitev v nekaj letih postalo stvarnost po zaslugi protimonopolnih postopkov Generalnega direktorata za konkurenco, smo pozornost posvetili institucionalnem ustroju, krepitvi odgovornosti nove evropske agencije in neodvisnosti nacionalnih regulativnih organov.

  Gary Titley (PSE), v pisni obliki. − Največja pomanjkljivost enotnega trga je, da nam še ni uspelo vzpostaviti enotnega trga energije. Nacionalne energetske politike so pripeljale Evropo v slepo ulico in v skrajno odvisnost od dragih uvoženih fosilnih goriv. Nimamo niti evropskega energetskega omrežja niti politike strateških rezerv energije. Nujno moramo razpršiti vire naše oskrbe z energijo, zmanjšati porabo, spodbuditi nizkoogljično energijo in vzpostaviti stabilen konkurenčen notranji trg.

Zato poročila podpiram, skrbi pa me, da bi lahko prizadevanja za oblikovanje kompromisa, sprejemljivega za vse, otopila učinkovitost zakonodaje, zato je učinkovito spremljanje izvajanja ključnega pomena.

Podpiram izboljšave ureditve pravic odjemalcev in pozdravljam vključitev pomanjkanja energije med resne socialne probleme.

Imam pa še vedno neugoden občutek zaradi neobvezne narave Agencije EU za sodelovanje energetskih regulatorjev. Navsezadnje lahko enotni trg energije vzpostavimo le, če bomo imeli evropskega regulatorja s pravimi pooblastili.

Čestitam Parlamentu, da je pripravil države članice k temu, da so naredile več, kot so najprej hotele. To je še ena zadeva, pri kateri je Parlament priboril skupni evropski stvari zmago nad nacionalno sebičnostjo in protekcionizmom.

- Priporočilo za drugo obravnavo: Giles Chichester (A6-0235/2009)

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Tretji energetski sveženj bi moral postopoma razviti trg z energijo, ki je do nedavnega še temeljil na sistemu monopolov. Za prehod k prostemu trgu je potrebna prava in trajna konkurenca, potrebna pa je tudi močnejša Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev z jasnimi neodvisnimi pooblastili.

Glavni cilj Agencije bo pomagati regulativnim organom na evropski ravni opravljati naloge, naložene državam članicam, in po potrebi usklajevati njihovo delovanje. Agencija bo tudi nadzorovala notranja trga s plinom in z električno energijo, s čimer bo prispevala k prizadevanjem za okrepitev energetske varnosti.

Opozoril bi rad na ključno vlogo Agencije v prihodnji energetski politiki Evrope, ki naj bi bolje zagotavljala pogoje za konkurenco in razpršenost, v nasprotju z monopoli preteklosti, pa tudi pogoje za večjo varnost in učinkovitost, v prid odjemalcem.

Ti razlogi so me vodili k glasovanju za to poročilo.

- Priporočilo za drugo obravnavo: Alejo Vidal-Quadras (A6-0213/2009)

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Pozdravljam sprejem tega poročila, ki je sestavni del danes sprejetega energetskega svežnja, saj po mojem mnenju pomeni še en pomemben korak k višji kakovosti življenja evropskih državljanov.

Možnost boljših medsebojnih povezav električnih omrežij in vzpostavitev močnih in sposobnih regulatorjev, ki bosta zagotovila preglednost trga in nadnacionalno sodelovanje, sta ključna dejavnika pri zagotavljanju resnično poštenih in konkurenčnih storitev za končnega uporabnika.

Soodgovornost in sodelovanje med državami članicami na trgih z električno energijo in s plinom predstavljata temeljni kamen za resnični evropski trg z energijo, pošten, dinamičen in trajnosten.

- Priporočilo za drugo obravnavo: Antonio Mussa (A6-0238/2009)

  Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Z vsem srcem podpiram zamisel o odprtju notranjega trga s plinom konkurenci. Ni pa prav predpisati, da morajo države članice s sprejeti konkretne ukrepe v podporo širši uporabi bioplina in plina iz biomase. O tem mora odločati vsaka država članica zase. Zato sem glasoval proti predlogu odbora.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Tretji energetski sveženj odpravlja številne strukturne vrzeli iz preteklosti. Ne smemo pozabiti na diskriminacijo, ki jo trpijo novi dobavitelji energije, ali na pomanjkanje preglednosti pri cenah in izbiri dobavitelja. Ta sveženj nam končno odpira upanje v popolno sprostitev notranjega trga z energijo v EU.

Sprejem tretjega svežnja, še zlasti pa ta predlog, vodita k bolj konkurenčnim, bolj trajnostnim in varnejšim evropskim trgom z energijo.

Pričakujemo, da bodo cene za odjemalce v središču procesa odpiranja trgov, zaradi sprejetega sporazuma o vprašanjih ločitve lastništva in neodvisnosti nacionalnih regulativnih organov, pa tudi pogojev za razmejitev odgovornosti med nacionalnimi organi, Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev ter Evropsko mrežo upravljavcev prenosnih omrežij.

Glasoval sem za poročilo, saj pričakujem, da bo trg preglednejši za odjemalca, ki jim bodo na voljo podrobne informacije, pa tudi možnost brezplačne zamenjave dobavitelja energije.

- Poročevalec: Dragoş Florin David (A6-0136/2009)

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. – (IT) Glasujem za poročilo gospoda Davida o interoperabilnostnih rešitvah za evropske javne uprave (ISA), katerih namen je spodbujanje sodelovanja med evropskimi javnimi upravami.

Program olajšuje uspešne in učinkovite čezmejne in medsektorske elektronske stike med evropskimi upravami, s tem pa jim omogoča izvajati elektronske javne storitve, ki jim lahko pomagajo pri izvajanju njihovih nalog in izvajanju politik Skupnosti, namenjenih državljanom in podjetjem. To bo prispevalo k prostemu in neoviranemu gibanju, naseljevanju in zaposlovanju državljanov držav članic ter k boljšim, učinkovitejšim in lažje dostopnim storitvam državljanom in javnim upravam.

Prepričan sem, da je prav spodbujati mednarodno sodelovanje, zato bi moral biti program ISA odprt tudi sodelovanju drugih držav Evropskega gospodarskega prostora in držav kandidatk. Menim, da bi morali spodbujati tudi sodelovanje tretjih držav in mednarodnih organizacij oziroma teles.

Sodelovanje držav kandidatk v programu ISA je zelo pomemben prvi korak v pripravi njihovih javnih uprav na vse naloge in postopke, ki bodo izhajali iz članstva v EU. Menim, da bi morali temeljito preučiti možnost uporabe predpristopnih skladov v ta name.

- Priporočilo za drugo obravnavo: Eluned Morgan (A6-0216/2009), Giles Chichester (A6-0235/2009), Alejo Vidal-Quadras (A6-0213/2009), Antonio Mussa (A6-0238/2009), Atanas Paparizov (A6-0238/2009)

  Mary Lou McDonald (GUE/NGL), v pisni obliki. − Nisem mogel podpreti danes obravnavanih poročil, saj v bistvu podpirajo pritiske Evropske komisije k sprostitvi trgov z električno energijo in s plinom.

Izkušnje na Irskem so pokazale, da sprostitev trga in na njeni podlagi privatizacija nista prinesli rešitve za nobeno težavo v energetiki.

Cene energije na Irskem so zrasle, kar je v zadnjih letih najbolj prizadelo preproste družine in delavce. V sedanjem času recesije so pritiski EU k sprostitvi ključnih panog gospodarstva še manj smiselni kot kadarkoli. Komisija in EU se morata odvaditi poskusov z vedno istimi starimi, spodletelimi neoliberalnimi politikami.

Obžalujem, da je „energetski sveženj“ danes dobil tako široko podporo med poslanci.

- Poročevalec: Leopold Józef Rutowicz (A6-0137/2009)

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. − (IT) Glasoval sem za to poročilo.

O posledicah uporabe pesticidov na okolje in zdravje smo na evropski ravni že razpravljali in Evropski parlament je že sprejel direktive o odobravanju in prodaji pesticidov.

Sedanji ukrep predpisuje bistvene zahteve za varnost in zaščito zdravja, ki jih morajo izpolnjevati stroji za nanašanje pesticidov na evropskem trgu, da je dovoljen njihov prost pretok v Skupnosti. Poleg zaščite potrošnikov je namen zakonodaje tudi zaščita zdravja in varnost delavcev.

Dodatne stroške bodo proizvajalci verjetno prenesli na uporabnike prek podražitve opreme. Zmanjšanje letne porabe pesticidov po zaslugi ukrepa pa bo prineslo uporabnikom prihranke, ki bodo pokrili te podražitve.

Predlagana direktiva uspešno jamči enotno raven varovanja okolja, obenem pa odpravlja razdrobljen zakonodajni okvir Skupnosti, ki lahko povečuje stroške podjetjem, ki se odločijo za poslovanje zunaj meja svoje države.

  Janelly Fourtou and Andreas Schwab (PPE-DE), v pisni obliki. − V okviru spreminjanja Direktive 2006/42/ES z dne 17. maja 2006 o strojih glede strojev za nanašanje pesticidov bi radi poudarili, da đe od sprejema direktive o strojih v Evropskem parlamentu leta 2006 zahtevamo, naj Evropska komisija revidira direktivo o traktorjih in tako zagotovi usklajen pristop. Po našem mnenju opredelitev strojev v direktivi o strojih ne zajema traktorjev. Sedanjo direktivo o traktorjih bi zato lahko nadomestili z manj zapleteno uredbo in bi jo tudi morali.

  Rovana Plumb (PSE), v pisni obliki. – (RO) Splošno je znano, da predstavlja uporaba pesticidov grožnjo človekovemu zdravju in okolju. Namen „tematske strategije trajnostne rabe pesticidov“ je zmanjšati tveganja, ki jih raba pesticidov predstavlja za človekovo zdravje in okolje.

Uskladitev zahtev za varovanje okolja in postopki ocenjevanja skladnosti za stroje za nanašanje pesticidov sta predpogov za vzpostavitev enotne ravni varovanja okolja po vsej EU, pa tudi za zagotovitev poštene konkurence med proizvajalci in prostega pretoka teh proizvodov v Skupnosti.

Pravilno konstruiranje in izdelava teh strojev imata pomembno vlogo pri zmanjševanju škodljivih učinkov pesticidov na človekovo zdravje in okolje. Če predpostavimo, da je povprečna življenjska doba škropilnice za pesticide 12 do 15 let, lahko ocenimo, da se vsako leto v Skupnosti nabavi 125 000 do 250 000 novih škropilnic. Ker so škropilnice, ki izpolnjujejo nove okoljske zahteve, tudi učinkovitejše, porabijo manj pesticidov, s tem pa se skrajšajo tudi časi opravil mešanja, polnjenja, škropljenja in čiščenja, če prihrankov za uporabnika sploh ne omenjamo, to pa nadomesti stroške zaradi višjih cen nekaterih vrst opreme za škropljenje.

Zato sem glasovala za poročilo.

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. – (PL) Direktiva Evropskega parlamenta o strojih za nanašanje pesticidov, ki spreminja Direktivo 2006/42/ES z dne 17. maja 2006 o strojih, pomeni zelo pomembno spremembo zakonodaje.

Namen direktive je poenotiti raven varovanja okolja in človekovega zdravja v Evropski uniji. Obenem pa bo uskladitev zakonodaje omogočila pretok strojev v EU na enakopravni osnovi, s tem pa tudi okrepila konkurenco na evropskem trgu.

Direktiva bo naložila državam članicam redne inšpekcijske preglede opreme, ki se uporablja za nanašanje pesticidov v gospodarske namene, pa tudi vzpostavitev sistema rednega vzdrževanja in rednih pregledov opreme. Zato bo direktiva zmanjšala porabo pesticidov ( s tem pa tudi njihove škodljive učinke na okolje) in prispevala k zdravju potrošnikov in državljanov, ki pri delu prihajajo v neposreden stik s pesticidi.

- Poročevalec: Ivo Belet (A6-0218/2009)

  Šarūnas Birutis (ALDE), v pisni obliki. (LT) Glede na to, da cestni promet prispeva skoraj 25 % vseh emisij CO2, je ena od najpomembnejših nalog EU zmanjšati energetsko intenzivnost prometnih sredstev in količino emisij ogljikovih spojin iz prometnih sredstev v atmosfero. Pnevmatike prispevajo 20-30 % k celotni porabi goriva v prometu, zato bi morala biti večja obstojnost pnevmatik sestavni del celovitega pristopa k zmanjševanju porabe goriva v cestnem prometu in emisij onesnaževal. Na seznamu predvidenih ukrepov, navedenem v Akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost, katerega cilj je do leta 2020 zmanjšati porabo za 20 %, je kot eden od možnih ukrepov navedeno tudi označevanje pnevmatik.

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Pozdravljam poročilo v prepričanju, da se bo izkazalo kot še eden od instrumentov za zagotavljanje boljših informacij potrošnikom, s tem pa bo prispevalo k večji preglednosti na trgu in večjim možnostim zavestne in informirane izbire med izdelki na podlagi preprostih meril, ki pa so znanstveno in tehnološko utemeljena.

Po mojem mnenju poročilo pomeni še en korak z energetsko trajnostni Evropi, saj omogoča potrošniku izbiro pnevmatik, ki zmanjšujejo porabo goriva njegovega vozila.

Nadalje je možnost izbire pnevmatike po posebnih lastnostih še eno orodje, ki omogoča potrošniku zaščititi svoje interese in opremiti vozilo v skladu s svojim slogom vožnje in razmerami, v katerih običajno vozi.

Opozoril bi rad tudi na koristno in tehnološko naravnano konkurenco, ki jo bo vnesel ta sistem na trg s pnevmatikami, saj bo omogočal, da bodo lahko potrošniki jasno in objektivno primerjali – in razumeli - tehnološke dosežke med različnimi znamkami.

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za resolucijo o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva. Glede na to, da skoraj 25 % vseh emisij CO2 izvira iz cestnega prometa, je zmanjšanje energetske intenzivnosti vozil eden od glavnih izzivov pred EU.

Vzpostavitev sistema označevanja, ki bo zagotovilo prave podatke med drugim o izkoristku goriva in oprijemu, bo potrošniku omogočalo informirano izbiro pri nakupu pnevmatik.

Ker pnevmatike prispevajo 20 % do 30 % k skupni porabi goriva pri vozilu, moramo večjo trajnostnost pnevmatik šteti za del celovitega pristopa k zmanjševanju porabe goriva in s tem emisij ogljikovega dioksida v atmosfero.

  Astrid Lulling (PPE-DE) , v pisni obliki. – (FR) Poročilo je razumen kompromis, ki naj končnim uporabnikom omogoči informirano odločanje pri nakupu pnevmatik, zlasti glede izkoristka goriva, oprijema na mokri podlagi in zunanjega kotalnega hrupa.

Pozdravljam prožnost glede začetka veljavnosti uredbe, saj bo to nudilo proizvajalcem več manevrskega prostora in preprečilo uničevanje pnevmatik na zalogi. Slednje bi bilo v nasprotju s predpisanimi okoljskimi cilji.

Najbolj občutljivo vprašanje v zvezi s pnevmatikami je bilo brez dvoma obvezno označevanje izkoristka goriva, indeksa oprijema na mokri podlagi in hrupnosti na stranicah pnevmatik. Tak ukrep bi prisilil naše proizvajalce pnevmatik v zamenjavo celotne palete kalupov za pnevmatike, kar bi pomenilo neznanske stroške. Menim, da bi taka zahteva še dodatno ogrozila našo industrijo pnevmatik, ki že tako težko prenaša posledice gospodarske krize.

  Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Imamo tehtne razloge za prizadevanja za zmanjšanje porabe goriva in emisije pri naših vozilih. Enoten sistem označevanja pnevmatik v EU pa je vseeno problematičen. Predvsem dosedanje izkušnje z označevanjem narekujejo skrben premislek.

Vzemi mo za primer sistem označevanja gospodinjskih aparatov. Nepripravljenost proizvajalcev na stalno zviševanje zahtev v posameznih kategorijah energetskih kategorij, na primer pri hladilnikih, je privedla do sistema označevanja, ki je trenutno brezupno zapleten in nerazumljiv. Zadeva, za katero so politiki upali, da bo spodbujala stalen razvoj in zagotavljala potrošnikom prepotrebne smernice, se je izrodila tako, da sedaj duši razvoj boljših izdelkov in potrošnikom še otežuje pravilen izbor.

Prepričan sem, da ima lahko EU pomembno vlogo pri prizadevanjih za omilitev škodljivih učinkov vozil na okolje. V nasprotju s Komisijo in odborom pa namesto podrobne zakonodajne ureditve zagovarjam zaostritev minimalnih zahtev za proizvajalce, ki želijo svoje proizvode prodajati na notranjem trgu. Politiki v EU bi morali vzpostavljati trajnostne in ugodne razmere za družbo in z apodjetja, ne pa se ukvarjati z nadziranjem prav vsake malenkosti. Ker je videti, da Komisija in pristojni odbor nista enakega mnenja z menoj, sem se odločil glasovati proti poročilu.

  Gary Titley (PSE), v pisni obliki. − Pozdravljam poročilo kot potrebno dopolnitev zakonodaje o tipski odobritvi motornih vozil z vidika splošne varnosti, ki smo jo sprejeli v začetku leta, na področju okoljskih in varnostnih standardov pnevmatik.

Pnevmatike morajo postati varnejše, energetsko učinkovitejše in tišje. Hrup prometa, h kateremu pomembno prispevajo tudi pnevmatike, spada med pomembne vzroke slabega zdravja. Zmanjšanje porabe goriva bo precej koristilo potrošnikom v teh časih padajočega standarda, obenem pa bo zmanjšalo emisije CO2 in prispevalo k uresničevanju ambicioznih ciljev, ki si jih je EU zastavila pri obvladovanju podnebnih sprememb.

Označevanje bo potrošnikom omogočilo informirano odločanje pri nakupu pnevmatik, pa tudi pri tehtanju, kateri avto naj kupijo.

Vendar moramo učinkovitost označevanja spremljati. Poskrbeti moramo, da bodo potrošniki v resnici razumeli oznake, drugače je ves trud nesmiseln.

- Poročevalka: Adina-Ioana Vălean (A6-0138/2009)

  Šarūnas Birutis (ALDE), v pisni obliki. (LT) Strinjam se, da bi morali še naprej urejati ceno govornih klicev. Po sprejemu Uredbe (ES) št. 717/2007 cene klicev med omrežji niso opazno padle, pač pa so ostale blizu zgornje meje, ki jo je predpisovala uredba.

Menim, da moramo področje veljavnosti uredbe razširiti tudi na sporočila SMS. Zaradi neupravičeno visokih cen, ki jih morajo plačevati uporabniki, je videti, da je uredba o cenah sporočil SMS na veleprodajni in maloprodajni ravni ta hip na žalost potrebna, zato glasujem za to uredbo.

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Načeloma nasprotujem posegom zakonodajalca na trg in njegovem določanju cen. Verjamem, da bi moral trg sam določati cene v skladu z osnovnimi načeli zdrave konkurence.

Prav ta načela pa na področju gostovanja manjkajo, to pa upravičuje poseg Evropskega parlamenta in določitev zgornje meje cen, pod katero morajo zdaj telekomunikacijski operaterji tekmovati med seboj. Glasoval sem za to, da uredba ne bo omejena samo na odhodne in dohodne klice, pač pa bo zajela tudi gostovanje pri sporočilih SMS in prenosu podatkov.

Spodbujanje prostega gibanja državljanov v EU ni združljivo s pravili trga, katerih veljavnost preneha ali se omeji ob prehodu meje.

Trenutno še pretežna večina ljudi nekako nerada uporablja mobilni telefon v tujini, zaradi strahu pred cenami gostovanja. Za uredbo sem glasoval prav za to, da bi zagotovili nižje cene gostovanja za uporabnike, obenem pa utrdili pravila preglednosti cen.

To je konkreten primer učinkov EU na naše vsakodnevno življenje. Od danes naprej bodo evropski državljani ob povratku s počitnic ali poslovnih potovanj vedeli, da je nižji račun za mobilni telefon zasluga EU.

  Konstantinos Droutsas (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) EU s širjenjem veljavnosti obravnavane uredbe na vse storitve ponudnikov mobilne telefonije spodbuja kapitalistično prestrukturiranje področja mobilnih telekomunikacij.

Direktiva utrjuje položaj evropskih monopolistov glede na mednarodne konkurente. Podaljšuje veljavnost uredbe, da bi olajšala prevzeme in združevanje podjetij, kar bo omogočilo kapitalu večje dobičke.

Sprejem direktive je okrepil monopolna podjetja. Dozdevno zgornjo mejo cen gostovanja je obšla z uporabo najkrajšega obdobja zaračunavanja, ki povečuje zaračunane cene storitev in dobičke podjetij, kar priznavajo tudi pristojni revizijski organi. Načrtovana delitev cene med veleprodajo in druge storitve mobilne telefonije, kakršne so sporočila SMS in govorna sporočila, ne bo koristila potrošnikom, pač pa še povečala dobičke kapitala.

Odločno nasprotujemo liberalizaciji in privatizaciji telekomunikacijskih trgov, ki vodita le k nižanju kakovosti storitev in razprodajo temeljne infrastrukture. Pozivamo delavstvo, naj ob bližajočih se volitvah izrazi svoje splošno nasprotovanje EU in njeni proti ljudstvu uperjeni politiki ter spremeni razmerje moči na politični ravni.

  Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Komisija želi sedanjo ureditev cen gostovanja razširiti tako, da bo zajemala ne le govorne klice, pač pa tudi sporočila SMS in prenos podatkov pri gostovanju. Evropski parlament priporoča bolj omejeno obliko ureditve in poudarja, da bi morala biti ureditev cen začasna, dolgoročno pa bi moral visoke cene gostovanja odpraviti sam trg. Glasoval sem za stališče Evropskega parlamenta, saj je nekaj bolj naklonjeno prostemu trgu kot predlog Komisije. Glasoval sem proti zakonodajni resoluciji, saj, de facto, urejanje cen vodi dolgoročno v napačno smer.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Mobilni telefoni so postali del vsakdana, večina ljudi ne gre več nikamor brez njih. Ali jih uporabljajo v poslovne ali zasebne namene, je drugotnega pomena. V vsakem primeru operaterji uporabnikom zaračunavajo vse vrste komunikacij, pa naj gre za telefonske klice, besedilna ali večpredstavna sporočila, komunikacije ali prek interneta ali deskanje po internetu.

Razumljivo je, da so stroški višji v tujem omrežju – to je, izven domačega omrežja operaterja – vse od razmaha mednarodne mobilne telefonije pa smo neprestano priče pretiravanju operaterjev glede stroškov gostovanja.

Včasih so se morali uporabniki sprijazniti z nezaslišano visokimi računi, ki niso bili podprti z nikakršnimi splošno sprejetimi izračuni. S to pobudo, ki bo ne le državljanom olajšala prebijanje skozi pragozd tarif, pač pa tudi standardizirala stroške, je Unija končno enkrat storila nekaj v prid evropskim ljudem. Iz tega razloga sem glasoval za poročilo.

  Rovana Plumb (PSE), v pisni obliki. – (RO) Glasovala sem za poročilo, ker nova uredba uvaja varovalne mehanizme in mehanizme za zagotavljanje preglednosti cen gostovanja pri podatkovnih storitvah, tako da bodo državljani/uporabniki bolje razumeli uporabljeni postopek zaračunavanja in bodo lahko obvladovali stroške ter si prihranili „pretrese zaradi visokih računov“.

Določitev omejitev za gostovanje pri govornih storitvah in storitvah SMS, sprejem ukrepov za zagotovitev preglednosti in uvedba preventivnih mehanizmov za veleprodajne cene za podatkovne storitve še vedno puščajo operaterjem prostor za tekmovanje na trgu in oblikovanje svojih ponudb v okviru predpisanih omejitev. Tako imajo nova mala podjetja možnost konkurirati previsokim veleprodajnim cenam velikih operaterjev.

Sedanje prakse zaračunavanja govornih klicev na osnovi 60-sekundnih enot pomenijo skrite stroške za uporabnike, saj v primerjavi s tipično ceno Eurotariff za gostovanje povečajo račune za storitve pri gostovanju za približno 24 % pri odhodnih klicih oziroma 19 % pri dohodnih klicih.

Uredba mora zagotoviti ustrezno raven zaščite potrošnikov in jim omogočiti priročno uporabo podatkovnih storitev pri gostovanju, na da bi to predstavljalo nerazumnih bremen za telekomunikacijske operaterje.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Zaokrožitev notranjega trga spada med temeljne cilje EU, tudi zato so tako pomembni naši skupni napori za vzpostavitev kar najboljših pogojev za konkurenco v različnih panogah gospodarstva. Del tega je tudi globalizacija trgovine, poslovanja in komunikacij. Zato je poročilo o trgu mobilnih komunikacij bistvenega pomena.

Soglasje v prvi obravnavi, tako da bo uredba začela veljati že julija 2009, pomeni za Parlament zmago. Poročilo ne predpisuje le pogojev za večjo preglednost in zaščito potrošnikov, pač pa tudi za konkurenco, ki bo poštena in jasnejša vsem, ponudnikom in potrošnikom.

Zato sem glasoval za poročilo.

  Olle Schmidt (ALDE), v pisni obliki. − (SV) Danes sem se vzdržal glasovanja o uredbi Gostovanje II, ki je namenjena urejanju cen storitev mobilne telefonije v tujini. Predlog, ki predstavlja kompromis med velikimi skupinami, je vseboval veliko dobrih zamisli, vključno s podrobnejšim informiranje potrošnikov, kar bi jim omogočilo izogniti se ogromnim telefonskim računom po vrnitvi iz tujine.

Razlog za mojo odločitev, da se bom vzdržal, je preprost. Ni verjamem, da bi politiki v EU smeli določati cene na prostem trgu. Bistvo tržnega gospodarstva je, da cene urejata ponudba in povpraševanje, ne pa kar neki politiki v Bruslju po svoji oceni, kaj je „pošteno“. Cene so že zdaj urejene, z uredbo Gostovanje I. Posledica te uredbe je, da se vsi operaterji gnetejo tik pod predpisano zgornjo mejo cen, kar ni v korist potrošnikom.

Naloga nas, politikov, je zagotoviti učinkovito konkurenco na notranjem trgu. Soglašam, da stanje v zvezi s storitvami gostovanja ni tako, namesto ureditve cen po sovjetskem vzoru pa bi bilo bolje sprejeti ukrepe za spodbujanje konkurence; lahko bi na primer prepovedali velikim operaterjem izrabljati cenovno diskriminacijo malih operaterjev, ki želijo dostopati do tujih trgov.

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. – (PL) Visoke cene storitev gostovanja v Evropski skupnosti so problem, ki ovira proces evropske integracije in krati svobodo gibanja državljanom Evropske unije.

Pri današnjem glasovanju sem podprl osnutek zakonodajne resolucije Evropskega parlamenta o spremembi Uredbe (ES) št. 717/2007 in Direktive 2002/21/ES, ki bo v obdobju od 1. julija 2009 do 2011 postopoma znižala stroške gostovanja v EU.

Najvišja cena za odhodne in dohodne zveze se bo vsako leto znižala za 4 cente in bo leta 2011 znašala 0,35 EUR/minuto oziroma 0,11 EUR/minuto. Poleg tega bodo morali od 1. julija 2009 operaterji zaračunavati storitve po sekundah, cena pošiljanja sporočila SMS pa ne bo presegala 0,11 EUR. Tudi cena prenosa podatkov se bo znižala, na 0,50 EUR na megabajt v letu 2011.

Odločno podpiram poročilo. Predstavlja nov korak k socialni Evropi, kjer bodo na prvem mestu ljudje, njihove svoboščine in življenjski standard.

- Poročevalka: Renate Weber (A6-0247/2009)

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (PSE), v pisni obliki. – (PL) Tretja in Šesta direktiva (78/855/EGS in 82/891/EGS) o združitvah in delitvah delniških družb vsebujeta seznam podrobnih zahtev za poročanje, ki jih morajo izpolniti podjetja pri združitvah in delitvah. Te zahteve so povezane z znatnimi stroški. Načini pošiljanja podatkov delničarjem po teh direktivah so bili predpisani pred 30 leti in ne upoštevajo današnjih tehnoloških možnosti. To povzroča nepotrebne stroške, ki jih nosijo podjetja.

V tem smislu bi morali pozdraviti predlog Komisije o zmanjšanju upravnih bremen povezanih z zahtevami za poročanje in dokumentiranje v primeru združitve in delitve.

Posebej bi morali podpreti prizadevanja za čim širšo prilagoditev določb direktiv v smislu odprave podvajanja strokovnih mnenj, razgrnitve osnutkov pogojev združitev, in prilagoditev določb Tretje in Šeste direktive določbam druge direktive glede zaščite upnikov.

Prav tako je videti upravičena uvedba obveznosti, da mora podjetje na svojih spletnih straneh objaviti svoje popolne podatke in navesti povezavo na te strani na osrednji elektronski platformi, ki jo bo v kratkem dokončno potrdila Komisija. Za zahteva bo nedvomno prispevala k večji preglednosti, zlasti ob uvedbi dodatne obveznosti sprotnega posodabljanja objavljenih podatkov. Namen zgoraj omenjenih predlaganih rešitev je olajšati vsakodnevnega delovanja evropskih podjetij. Koliko se bodo upravna bremena zares zmanjšala, pa bo odvisno od tega, kako bodo rešitve izvajali države članice, podjetja in sami delničarji.

- Začasni trgovinski sporazum s Turkmenistanom (B6-0150/2009)

  Richard James Ashworth (PPE-DE), v pisni obliki. − - Britanski konservativci niso mogli odobriti razrešnice za evropski proračun za leto 2007, oddelek Evropskega sveta. Že štirinajsto leto zapored je lahko Evropsko računsko sodišče izdalo le mnenje s pridržkom o računovodskih izkazih Evropske unije. Revizorji pripominjajo, da okoli 80 odstotkov transakcij EU opravljajo agencije, ki delujejo v državah članicah, po pogodbah v skupnem upravljanju. Revizorji ves čas poročajo, da je raven nadzora in pregledovanja sredstev EU v državah članicah nezadostna. Za odpravo tega trdovratnega problema je Svet leta 2006 sklenil medinstitucionalni sporazum, po katerem mora predložiti potrdila za transakcije, za katere odgovarja. Z osuplostjo ugotavljamo, da do danes večina držav članic še ni ustrezno izpolnila svojih obveznosti, zato navkljub tradicionalnemu „gentlemanskemu dogovoru“ med Parlamentom in Svetom ne bomo podelili razrešnice, dokler države članice ne bodo izpolnile svojih obveznosti iz medinstitucionalnega sporazuma.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Glasoval sem za resolucijo, ki obravnava trgovinske odnose med EU in Turkmenistanom. Po zelo podrobnih poročilih organizacij Human Rights Watch, Amnesty International in Open Society Institute se Turkmenistan med državami sveta uvršča zelo nizko glede vrste temeljnih svoboščin, vključno s svobodo tiska, svobodo izražanja in svobodo združevanja. Veseli me, da resolucija to poudarja, in ob tem, ko so spremembe, ki jih je uvedel predsednik Berdimuhamedov, sicer dobrodošle, EU pričakuje bistveno izboljšanje stanja na področju človekovih pravic v Turkmenistanu.

- Poročevalec: Daniel Caspary (A6-0085/2009)

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. − Glasoval sem proti Začasnem trgovinskem sporazumu s Turkmenistanom, kljub spoštovanju do dela poročevalca gospoda Casparyja. Imel sem priložnost obiskati to deželo z delegacijo Odbora za zunanje zadeve pred nekaj leti, ko sta ji vladala Turkmenbaši in njegov ep Ruhnama. Od takrat so se razmere za odtenek izboljšale, Amnesty International pa, skupaj z drugimi nevladnimi organizacijami, še vedno opozarja na hude probleme in zlorabe človekovih pravic v tej državi. Spremembe niso zadostne, da bi bil v tem trenutku pripravljen glasovati za sporazum.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Glasoval sem proti poročilu, ki je priporočalo soglasje (odobritev) Parlamenta k Začasnemu trgovinskemu sporazumu med EU in Turkmenistanom. Lani je Evropski parlament kot pogoj za odobritev sporazuma zahteval, da mora Turkmenistan izpolniti pet nalog na področju človekovih pravic. Te naloge so: omogočiti Rdečemu križu nemoteno delovanje v državi, uskladiti izobraževalni sistem z mednarodnimi standardi, izpustiti vse politične zapornike in zapornike zaradi ugovora vesti, odpraviti vladno omejevanje potovanj v tujino, in nazadnje, omogočiti nevladnim organizacijam prost vstop in omogočiti telesom ZN za človekove pravice nadzor pregled napredka v vsej državi. Prepričan sem, da Turkmenistan še ni izpolnil nobenega od teh nalog, zato sem zelo razočaran, ker je bila sklenitev Začasnega trgovinskega sporazuma odobrena.

  Alexandru Nazare (PPE-DE), v pisni obliki. − Rad bi se zahvalil gospodu Casparyju za vse njegovo delo v Odboru za mednarodno trgovino v zvezi s tem zakonodajnim aktom, katerega namen je izboljšati odnose EU s Turkmenistanom.

Sporazume o trgovinskem in poslovnem sodelovanju EU s to državo, ki se niso spremenili že 20 let, je treba posodobiti, še zlasti v današnjih časih finančne ranljivosti vsega sveta.

Novi začasni sporazum s Turkmenistanom ne bo pomenil le trgovinskih in gospodarskih koristi, pač pa lahko pričakujemo tudi okrepitev regionalne varnosti v vseh razsežnostih: od spodbujanja človekovih pravic in demokracije do boljših rezultatov boja proti mamilom in trgovini z ljudmi ter do nadaljnjega sodelovanja Turkmenistana pri obnovi Afganistana v obliki podpore članicam EU pri delu v tej državi. Nenazadnje bodo boljši odnosi s Turkmenistanom tudi korak pri krepitvi energijske varnosti Evrope.

Pridružil sem se kolegom, ki so podprli zakonodajni akt, ki ga je predlagal gospod Caspary. V nadaljevanju pa bomo morali sprejeti ustrezne ukrepe, ki bodo zagotovili pošten prispevek te države k našim skupnim prizadevanjih za njen uspešen razvoj.

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. – (PL) Odnose med Evropsko skupnostjo in Turkmenistanom sedaj ureja Sporazum o trgovinskem in poslovnem sodelovanju, ki sta ga sklenila Evropska skupnost in ZSSR leta 1989.

Nedvomno sta raven gospodarske razvitosti in še zlasti zaščita človekovih pravic v Turkmenistanu nezadovoljivi. Turkmenistan še ni izpolnil vrste humanitarnih zahtev (vključno s tem, da Rdeči križ še vedno ne sme delovati v Turkmenistanu).

Menim, da bo sklenitev Začasnega trgovinskega sporazuma med Evropsko skupnostjo in Turkmenistanom, istočasno pa jasno zastavljen pogoj, da mora v roku petih let vzpostaviti demokratična načela in raven človekovih pravic, primerljivo ravni v EU, pomenila motivacijo in znak dobre volje Skupnosti. Sklenitev sporazuma lahko pripomore k boljšemu življenju državljanov Turkmenistana in odpre pot ekonomskim reformam.

Podpis Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju pa pride v poštev le na podlagi vidnih izboljšav na področju spoštovanja načel demokracije in človekovih pravic.

  Charles Tannock (PPE-DE), v pisni obliki. − Želel bi izkoristiti to priložnost in razložiti enega od številnih razlogov za moje današnje glasovanje v podporo tesnejšim trgovinskim stikom med EU in Turkmenistanom. Skupna zunanja politika energijske varnosti EU, ki jo britanski konservativci v celoti podpiramo, upošteva pomen novih tras za plinovode in naftovode za oskrbo Evrope prek Kaspijskega bazena. Te čezkaspijske trase naj bi bile v celoti povezane s cevovodi „južnega koridorja“, ki obsega plinovode Nabucco, Južni tok in Beli tok. Zmanjšanje naše odvisnosti od ruskih virov energije je nujno za skupno energijsko varnost in zunanjo politiko.

Zato moramo proaktivno in prizadevno graditi partnerstvo s Turkmenistanom, v ta namen pa podpreti začasni trgovinski sporazum, ki bo spodbudil tudi gospodarske reforme in napredek na področju človekovih pravic v tej državi.

- Poročevalec: Gunnar Hökmark (A6-0236/2009)

  Liam Aylward (UEN), v pisni obliki. − Jedrska energija je v Evropi stvarnost. Ta stvarnost nam na Irskem sicer ni všeč, vsaki državi pa priznavamo pravico do lastne izbire energetskih virov; ker jedrsko energijo uporabljajo tudi naši sosedje, pa se tudi mi ne moremo delati slepe za to vprašanje.

Ravno prejšnji teden je prišlo do resnega varnostnega dogodka v jedrski elektrarni Sellafield, skladišče jedrskih materialov ob elektrarni Sellafield - bazen B30 - pa gotovo spada med najhujše probleme, s katerimi se bo morala spopasti jedrska energetika v Evropi. Bazen B30 hrani velike količine jedrskih materialov, s katerimi že desetletja ne ravnajo pravilno.

Zato podpiram predlog okvira EU za jedrsko varnost, ki bo okrepil neodvisnost nacionalnih regulatorjev in zagotovil visoko raven preglednosti na področju varnosti jedrskih objektov.

Podprl sem spremembe, ki jih predlaga poročilo, saj še dodatno zaostrujejo določbe in zahteve glede varnosti. Četudi na Irskem nimamo jedrskih elektrarn, bi varnostni dogodki drugod po EU lahko ogrozili tudi naše državljane, EU pa mora državljanom zagotoviti najvišjo raven zaščite.

  Brian Crowley (UEN), v pisni obliki. – (GA) Sprijazniti se moramo z dejstvom, da jedrske elektrarne v Evropi imamo in jih bomo imeli tudi v prihodnje. To nam na Irskem ni všeč, vsaki državi članici pa priznavamo pravico do lastne izbire energetskih virov. Dokler bodo imele naše sosede jedrske elektrarne, tega vprašanja ne moremo potiskati vstran.

Prejšnji teden je prišlo v elektrarni Sellafield do varnostnega dogodka, skladišče jedrskih odpadkov elektrarne Sellafield - imenovano „bazen B30“ – pa predstavlja enega od največjih problemov jedrske energetike v Evropi. V bazenu B30 so shranjene ogromne količine neobdelanih jedrskih odpadkov.

V celoti podpiram sam predlog v zvezi z okvirom Skupnosti za jedrsko varnost, ki bo zagotovil uvedbo strogih in preglednih varnostnih standardov za jedrske elektrarne.

Glasoval sem za spremembe, katerih namen je bil še zaostriti zahteve predloga. Čeprav na Irskem nimamo jedrskih elektrarn, bi lahko težave z varnostjo v jedrskih elektrarnah v drugih evropskih državah ogrozile tudi ljudi na Irskem. Naloga Evropske unije je zagotoviti popolno zaščito naših državljanov v zvezi s tem.

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. − Kot človek, ki ima pomisleke glede dolgoročne varnosti jedrskih elektrarn, nisem povsem zadovoljen s poročilom. Verjamem, da so delavci v tej panogi prizadevni strokovnjaki. Priznam, da je nezgod zelo malo. Težava pa je v tem, da so posledice nezgode, ko do nje pride, lahko zelo hude. Ne smemo pozabiti jedrske nezgode na Uralu, ki jo je razkril Roy Medvedev, nezgode v elektrarni Three Mile Island, ob kateri je prišlo tudi do pojavov, kakršni so prikazani v filmu Kitajski sindrom, ki je prišel v kinematografe le nekaj dni pred nezgodo, niti nezgode v japonski elektrarni Tokaimura, seveda pa tudi ne Černobila, katerega posledice občutimo še danes, najbolj tragično pa so prizadele ljudi in otroke, ki so živeli v neposredni okolici ali so se rodili tam živečim staršem.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Jedrska energija bo imela ključno vlogo v energetski prihodnosti naših družb. Zato in zaradi načrtov za nove objekte po Evropi je nujno vzpostaviti okvir Skupnosti za jedrsko varnost.

Poročilo gospoda Hökmarka bo zagotovilo najboljše in najvarnejše pogoje delovanja prihodnjih jedrskih objektov v Evropi. Vzpostavljen bo jasen okvir z neodvisnimi in močnimi nacionalnimi regulatorji, skupaj s sistemom podeljevanja licenc za jedrske objekte in sistemom pregledovanja ter preverjanja objektov.

Pomen jedrske energije v prihodnosti zahteva odličnost glede pogojev za njeno uvajanje in pogojev za izmenjavo bistvenih podatkov, kar bo omogočilo enotne varnostne pogoje na najvišji ravni.

Zato sem glasoval za poročilo.

  Paul Rübig (PPE-DE), v pisni obliki. − (DE) Delegacija Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) podpira ustanovitev neodvisnega organa za nadzor jedrskih elektrarn, ki bo imel pravno zavezujoče pristojnosti za izklop nevarnih jedrskih elektrarn iz omrežja.

- Poročevalec: Raül Romeva i Rueda (A6-0253/2009)

  Jan Andersson, Göran Färm, Anna Hedh, Inger Segelström in Åsa Westlund (PSE), v pisni obliki. − (SV) Odločili smo se glasovati proti poročilu o nadzornem sistemu v okviru skupne ribiške politike. Seveda pozdravljamo predloge za okrepitev ukrepov za uveljavljanje spoštovanja pravil, naša kritika pa je namenjena poudarku na nadzoru rekreacijskega ribolova. Ni smotrno urejati rekreacijskega ribolova, ko pa je za težave, kakršna je prelov, v naših morjih dejansko odgovoren industrijski ribolov.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Obžalujemo, da je večina v Parlamentu zavrnila naš predlog spremembe, ki je, v skladu z določbami, zapisanimi v Ustavi Republike Portugalske – z drugimi besedami, določbami o državni suverenosti – in v okviru boja za spoštovanje teh določb, zahteval, naj predlog uredbe spoštuje, ne pa spodkopava pristojnosti in odgovornosti držav članic glede nadzora izpolnjevanja pravil skupne ribiške politike.

Obžalujemo, da je večina v Parlamentu zavrnila naše predloge sprememb, ki bi Evropski komisiji odvzele možnost neodvisnega inšpekcijskega nadzora, brez vnaprejšnjega opozorila, v izključnih ekonomskih conah in v ozemeljskih vodah držav članic, in možnost po lastni presoji prepovedati ribiške dejavnosti ter zamrzniti ali ukiniti finančno pomoč Skupnosti državi članici, pa tudi odvzeli državi članici možnost opravljati inšpekcijske preglede lastnih ladij v izključni ekonomski coni druge države članice brez dovoljenja slednje.

Če bo predlog uredbe – o katerem se bodo pogajanja zdaj nadaljevala v drugih evropskih institucijah – sprejet v sedanji obliki, bo predstavljal še en napad na suverenost države, saj vključuje zahteve glede opreme in postopkov, za katere poudarjamo, da so za portugalske ribiče popolnoma neustrezne.

Zato poročila nismo podprli.

  Carl Lang in Fernand Le Rachinel (NI), v pisni obliki. – (FR) Leta 2008 je šlo v razrez 165 ladij za lov z vlečno mrežo. Po dosedanjih napovedih se jim bo v letu 2009 pridružilo še 225 takih ladij.

Panoga ribištva v Franciji je v hudi stiski, ker sta se francoska vlada in Bruselj odločila žrtvovati francoske ribiče v prid evropske gospodarske in trgovinske politike.

Tako lahko Norveška, država zunaj Evropske unije, ki pa si je po zaslugi plina lahko izpogajala gospodarske sporazume z unijo, zadrži zase 80 % skupne kvote trsk, kar pomeni 500 000 ton ulova na leto. Franciji je dodeljenih zgolj 9 000 ton na leto, od česar jih lahko samo 700 ton ulovi v Rokavskem prelivu in Severnem morju.

Kako naj nas v takih okoliščinah ne preveva gnus ob pogledu na iztrebljanje francoskih ribičev? Zakaj si Bruselj in francoska vlada tako močno prizadevata uničiti celotno gospodarsko panogo? Zaradi evro-globalističnih interesov in dogme proste trgovine.

Tega problema ne bo rešila ovojnica s 4 milijoni EUR, ki jo je obljubil minister za kmetijstvo in ribištvo kot nadomestilo v zvezi z omejevanjem delovanja ribiških ladij, ki so že dosegle svojo kvoto ulova. Nujno je osvoboditi francoske ribiče teh diskriminacijskih in uničujočih evropskih kvot.

  Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Danes je Evropski parlament podprl vključitev športnega in rekreacijskega ribolova v skupno ribiško politiko. S tem je EU začela urejati in nadzorovati eno od naših najbolj priljubljenih prostočasnih dejavnosti.

Predlog je nezaslišan. Prvič, ribolovne vode pripadajo posameznim državam, ne Bruslju. Drugič, dejavnosti rekreacijskih ribičev nimajo nikakršnega opaznega učinka na ribji stalež. Tretjič, te uredbe ne bo mogoče izvrševati. Pomislimo samo na Švedsko, ki ima 11 500 kilometrov morske obale. Ali birokrati EU in poslanci verjamete, da bo mogoče nadzorovati, kaj se dogaja, na vseh koncih in ves čas? Zakon, ki ga ni mogoče izvrševati, je še posebej slab zakon.

Na drugi strani pa me predlog niti ne preseneča. EU je kot lokomotiva, ki se je pognala proti svojemu cilju, to je, postati prava federativna država. Je velika in težka, in ko dobi zagon, jo je zelo težko ustaviti. Kdorkoli se ji znajde na poti, ga pomendra.

Danes je črn dan za tiste med nami, ki si želimo racionalnega in učinkovitega sodelovanja v Evropi, še posebej črn dan pa za rekreacijske ribiče po vseh državah članicah.

  Sebastiano (Nello) Musumeci (UEN) , v pisni obliki. – (IT) Namen predloga uredbe, to je zagotoviti Skupnosti sistem za nadzor izvrševanja pravil skupne ribiške politike prek evropske agencije, je vsekakor hvalevreden in predlog upošteva številne zahteve Parlamenta in Evropske komisije iz zadnjih let. Uredba tudi predlaga – sicer nekoliko pohlevno – enotno uvedbo in izvrševanje omenjenih pravil v vseh 27 državah članicah.

Sicer lahko podprem osnovnega duha besedila (skrb za kulturo spoštovanja pravil v prid učinkovitemu izvajanju skupne ribiške politike), vendar imam občutek, da v tem primeru na žalost niso bile upoštevane posebnosti ribolova v Sredozemskem morju.

Le en primer za to je zahteva za namestitev satelitskega sistema za spremljanje plovil (VMS) na plovila, daljša od 10 m. To je lahko v redu in prav pri čvrstih ribiških ladjah za Severno morje, ne pa pri barkah za Sredozemsko morje, ki so majhne, pogosto brez kabine in se uporabljajo za „mali ribolov“. To odpira tudi problem znatnih stroškov, ki pa bi ga lahko odpravili, če bi Skupnost zagotovila 80 % sofinanciranja, kot se umestno predlaga v spremembi 20.

  Brian Simpson (PSE), v pisni obliki. − Podprl bom poročilo, ker smo sprejeli spremembi 48 in 49 ter zavrnili spremembo 93 glede rekreacijskega ribolova.

Vključevanje rekreacijskega ribolova v ribolovne kvote držav članic je po mojem mnenju nesprejemljivo.

Kdor resno govori, da rekreativni ribolov uničuje naš ribji stalež, po mojem mnenju ne razume osnovnih zadev v zvezi pojemanja staležev. Težavo pomeni prelov industrijskih ribiških koncernov z ribiškimi ladjami-tovarnami.

Koncerni so tisti, za katere morajo veljati zahteve skupne ribiške politike, ne pa rekreacijski ribiči in njihov konjiček.

- Poročevalec: Cornelis Visser (A6-0206/2009)

  Roger Knapman in Thomas Wise (NI), v pisni obliki. − Skupna ribiška politika je huda napaka in povzroča izredno škodo britanskemu gospodarstvu in okolju. Zavedava se, da so potrebne novosti za izboljšanje razmer, vendar je jasno, da lahko večina takih novosti in najboljših praks pričakujemo le iz držav članice ter od samih ribičev. Zato sva glasovala proti poročilu, ki še širi pristojnosti Komisije.

  Thomas Wise (NI), v pisni obliki. − Skupna ribiška politika je huda napaka in povzroča izredno škodo britanskemu gospodarstvu in okolju. Zavedam se, da so potrebne novosti za izboljšanje razmer, vendar je jasno, da lahko večina takih novosti in najboljših praks pričakujemo le iz držav članice ter od samih ribičev. Zato sem glasoval proti poročilu, ki še širi pristojnosti Komisije.

- Poročevalec: Simon Busuttil (A6-0251/2009)

  John Attard-Montalto in Louis Grech (PSE), v pisni obliki. − V svojem imenu in imenu kolega Louisa Grecha bi želel povedati, da sva sicer glasovala za poročilo, vendar bi rada poudarila naslednje:

podpirava skupno politiko priseljevanja,

prepričana sva, da Pakt o priseljevanju ni bil zadosten z vidika nacionalnih interesov,

z razočaranjem ugotavljava, da v poročilu ni neposredne in jasne navedbe obveznega/predpisanega skupnega prevzemanja bremen,

ugotavljava, da je vsako sodelovanje dobrodošlo, vendar se EU ne sme vmešavati v to, kakšne dvostranske sporazume sklepata država izvora in država tranzita,

nasprotujeva volilni pravici za priseljence, zaradi demografskih razmer na Malti,

nasprotujeva zamenjavi nacionalnih sistemov z enotnim schengenskim sistemom vizumov, če bo zaradi tega več birokracije in sistem manj prožen.

  Catherine Boursier (PSE), v pisni obliki. – (FR) Pozdravljam sprejem poročila gospoda Busuttila, priznam pa, da ne podpiram vseh njegovih točk, zlasti ne ugodne ocene sklenitve Evropskega pakta o priseljevanju in azilu: moja skupina je v Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve glasovala za umik te navedbe, vendar smo pri tem ostali v manjšini; podobno je bilo v zvezi s krepitvijo vloge FRONTEX pri operacijah vračanja.

Glede na končni rezultat pa sem glasovala za poročilo, kar pomeni odločno podporo odpiranju zakonitih poti za priseljevanje. Zato podpiram: naše priznanje, da EU potrebuje delo priseljencev, več posvetovanja s predstavniki civilne družbe, pridobitev svobode gibanja v EU po petih letih bivanja, spoštovanje človekovega dostojanstva in uporabo najugodnejših ukrepov v okviru Direktive o vračanju, in, kar je najpomembnejše, pravico do udeležbe na lokalnih volitvah, čemur pa evropska desnica silovito nasprotuje.

  Philip Bradbourn (PPE-DE), v pisni obliki. − Britanski konservativci smo glasovali proti poročilu, ker ne priznavamo potrebe po skupni politiki priseljevanja in smo prepričani, da mora Združeno kraljestvo ohraniti popoln nadzor nad svojimi državnimi mejami.

  Philip Claeys (NI), v pisni obliki. - (NL) Glasoval sem proti poročilu, saj vsebuje vrsto nesprejemljivih elementov. Začnemo lahko s predpostavko, da bo EU do leta 2050 potrebovala 60 milijonov novih priseljencev. Glede na sedanje težave z množičnim priseljevanjem je ta predpostavka skregana s pametjo. Poročilo tudi predlaga, naj „modra karta“ ne bo omejena samo na visoko kvalificirane delavce. Torej lahko kar do konca odpremo zapornice.

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) EU nujno potrebuje skupen pristop k priseljevanju. Na enotnem ozemlju brez notranjih meja razdrobljeni in neusklajeni pristopi niso sprejemljivi, saj ima vsak ukrep ene države članice glede priseljevanja neizogibne posledice tudi na vse druge države članice.

Zato podpiram vzpostavitev skupne evropske politike priseljevanja, ki bo temeljila na visoki ravni politične in operativne solidarnosti, medsebojnem zaupanju in soodgovornosti.

Sklenitev Evropskega pakta o priseljevanju in azilu je bila pomemben korak v to smer, po njegovi zaslugi je naša politika priseljevanja bolj usklajena, pregledna in povezana s potrebami trga dela v evropskih državah, pa tudi z viri, ki jih imamo na voljo za nastanitev, zdravstveno oskrbo in izobraževanje. Namen politike je tudi odločen boj proti nezakonitemu priseljevanju.

Odlično poročilo, ki ga je predstavil gospod Busuttil, tak pristop spoštuje. Edino težavo predstavlja sprememba, ki jo je predložila Skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu, ki ogroža enotnost našega boja proti nezakonitemu priseljevanju, saj ni dvoma, da bo vsak priseljenec, ki zakonito biva na ozemlju države članice, imel volilno pravico, v skladu s predpisanimi pogoji. Zato podpiram alternativno resolucijo, ki jo je predložil poročevalec, ki je, naj ponovim, poskušal doseči kompromis, sprejemljiv za vse.

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za resolucijo o skupni politiki priseljevanja za Evropo, saj je priseljevanje eden od glavnih izzivov, s katerim se Evropa srečuje danes. Pri obravnavanju problema priseljevanja lahko sprejmemo politiko, ki bo pretvorila izziv v priložnost.

Priseljevanje je skupna skrb držav EU, zato morajo usklajeno iskati primerne odzive na ta problem. Poročilo skuša zajeti vse razsežnosti priseljevanja in spodbuja vzpostavitev skupne evropske politike priseljevanja, ki bo temeljila na visoki ravni politične in operativne solidarnosti.

Nadalje navaja ukrepe, ki bodo priseljencem omogočili vključitev v civilno družbo in politično življenje v okolju, v katerem živijo, zlasti v politične stranke in sindikate, ter jim omogočili udeležbo na lokalnih volitvah.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) V poročilu z 91 členi zagotovo najdemo kak vidik, s katerim se lahko strinjamo. Vendar je poročilo kljub poskusom, da bi „osladilo zdravilo“, globoko negativno, zato smo ga seveda zavrnili.

Poročilo „odločno podpira oblikovanje skupne evropske politike priseljevanja“, pozdravlja „institucionalne spremembe, ki jih prinaša lizbonska pogodba, zlasti razširitev soodločanja in glasovanja s kvalificirano večino na vse politike priseljevanja“ in „sprejetje Evropskega pakta o priseljevanju“, z drugimi besedami, nehumano politiko priseljevanja, usmerjeno zgolj v varnost, ki za priseljence pomeni kriminalizacijo, izkoriščanje in selekcijo.

Če smo imeli doslej kakršne koli dvome glede namenov EU, nam jih je to poročilo razpršilo: migracije „so še vedno potrebne za reševanje potreb... evropskega... trga dela“ (skoraj „60 milijonov delavcev migrantov do leta 2050“). Zato je potrebno oblikovanje „profilov priseljencev“ – „osrednji vidik teh profilov pa bi bile potrebe na trgu dela“ – in zato „mora EU postati bolj privlačna za kvalificirane delavce“, zlasti z „modro karto“, kar z drugimi besedami pomeni nehuman pogled na priseljence, ki pomenijo zgolj delovno silo, ki jo je mogoče izkoriščati.

Bolj kot skupno politiko potrebujemo drugačno politiko, ki bo branila pravice priseljencev in se borila s temeljnimi vzroki priseljevanja.

  Filip Kaczmarek (PPE-DE), v pisni obliki. – (PL) Glasoval sem za sprejem poročila gospoda Busuttila. Gre za pomembno poročilo, saj je preseljevanje eden od najpomembnejših izzivov Evropski uniji. Priznati bi si morali, da ne zmoremo v celoti izkoristiti dobrih vidikov preseljevanja in ne zmoremo preprečiti dogajanj, ki jih nikakor ne moremo oceniti za koristna.

Dodatna težav je, da ima preseljevanje od ene do druge države članice različne oblike in značilnosti, razlike glede tega pa so velike. Nekaterim državam pomeni preseljevanje ogromne socialne, finančne in politične težave. Drugim je to obrobni pojav, ki ne vzbuja veliko zanimanja. Tudi zato je tako težko oblikovati in uvesti enotno politiko preseljevanja. Zavedati bi se morali tudi, da je za številne ljudi možnost ostati v Evropi vprašanje življenja in smrti - dobesedno. Če jih pošljemo nazaj v državo, iz katere so prišli, lahko to dejansko pomeni njihovo smrtno obsodbo. Zato bi morala biti orodja politike priseljevanja prožna, da bi jih bilo mogoče prilagoditi konkretnim primerom posameznikov. Hvala lepa.

  Carl Lang in Fernand Le Rachinel (NI), v pisni obliki. – (FR) Skupne politike priseljevanja, ki temelji na lajšanju in odpiranju zakonitih poti priseljevanja, ne moreva podpreti. Politika bi morala biti pravo nasprotje temu.

Tudi to poročilo temelji na nevarnih priporočilih Komisije iz Zelene knjige o gospodarskih migracijah z dne 11. januarja 2005. Poročilo trdi, da bo EU do leta 2050 potrebovala 60 milijonov delavcev-migrantov in v skladu s tem poudarja, da je treba odpreti poti za zakonito priseljevanje.

Kaj drugega kot odpor lahko občutimo, ko nam sredi gospodarske, finančne in družbene krize priporočajo, naj še bolj odpremo svoje trge dela tujim delavcem, v času, ko so ogrožena delovna mesta naših ljudi in je brezposelnost v polnem razmahu?

Kar v tej krizi zares potrebujemo, so gospodarski in socialni zaščitni ukrepi in ohranitev delovnih mest, pa tudi socialne pomoči, za domače ljudi.

Naj za zaključek rečeva, da poročilo temelji na zmotni predpostavki, da bomo z odprtjem vrat za zakonito priseljevanje znatno zmanjšali ali celo odpravili nezakonito priseljevanje. Vemo, da se to ne bo zgodilo, nasprotno, zakonito priseljevanje je zgolj predhodnica množičnemu priseljevanju.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Pravica do azila je postala izgovor za množično priseljevanje, kakršnega ne pomnimo. Vrata Evrope naj bi na široko odprli svetu v razvoju. Če bodo šle stvari naprej po zamislih vizionarjev večkulturnosti, se bo pojem družine razširil tako, da se bodo lahko neovirano priseljevala celotna plemena.

Poleg tega jaj bi omejili možnosti pripora pred izgonom, odprli prosilcem za azil dostop na trg dela in izboljšali osnovne pogoje za njihovo bivanje. To bi pomenilo še hujši pritisk na domači trg dela – zlasti v času gospodarske krize – davkoplačevalci pa bi morali seči še globlje v svoj žep. Iz teh razlogov ni druge možnosti kot zavrniti poročilo.

  Athanasios Pafilis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Poročilo o skupni politiki priseljevanja naklonjeno obravnava monopolom prijazno politiko priseljevanja EU in prispevek Evropskega parlamenta pri tem. Obenem predlaga ukrepe za naslednjo fazo, v škodo priseljencem in v še bolj reakcionarni smeri.

Poročilo privzema temeljno načelo politiko priseljevanja EU kot orodja za zadovoljevanje potreb trga delovne sile, tj. v korist dobičkom evropskih monopolov. V ta namen predvideva uporabo politike „korenčka in palice“ pri obravnavi priseljencev. Tako na eni strani odobrava nesprejemljivi Pakt o priseljevanju in azilu ter poziva h krepitvi FRONTEX in stopnjevanju zbiranja obveščevalnih podatkov ter represivnih ukrepov proti priseljencem, ki niso koristni evropskemu kapitalu. Na drugi strani pa odobrava privabljanje in legalizacijo „visoko usposobljenih“ priseljencev ter ciklično in začasno priseljevanje za potrebe kapitala in predlaga ukrepe za vključevanje zakonitih priseljencev, tako da bodo lahko neposredno na voljo delodajalcem.

Edini pravi odziv na tako reakcionarno politiko je vključitev priseljencev v delavsko gibanje in združitev priseljencev in domačih delavcev v boju proti politiki EU in kapitala, uperjeni proti običajnim ljudem in proti priseljevanju, ter boj za pravice in delež bogastva, ki ga ustvarijo.

- Poročevalka: Eva Lichtenberger (A6-0224/2009)

  Šarūnas Birutis (ALDE), v pisni obliki. (LT) Zdaj, po petnajstih letih izkušenj, je že čas, da bi politika TEN-T ustrezno odražala svoje cilje in ukrepe. Ponovno moramo preučiti projekte in ukrepe, bolj poudariti koordinacijo na ravni EU in zahtevati od držav članic bolj zavezujoče sodelovanje pri izvajanju prednostnih projektov, o katerih smo se dogovorili.

Seznam prednostnih projektov in zemljevidov TEN-T obsega velike in drage projekte nacionalnih prometnih infrastruktur; za nekatere od dosedanjih 30 prednostnih projektov v okviru TEN-T se je izkazalo, da jih je fizično nemogoče izvesti, medtem ko drugi projekti, ki so zlasti po razširitvi EU postali zelo pomembni, sploh niso uvrščeni na seznam.

Sedanja gospodarska kriza nas lahko spet spodbudi k ravnanju po taki logiki pri vlaganjih v prometno infrastrukturo. Vendar potrebujemo premišljene projekte in vlaganja, če želimo prometno infrastrukturo EU v naslednjih 10-20 letih razvijati dalje. Odločitve o projektih prometne infrastrukture bi morale temeljiti na pravilnih ocenah stroškov in koristi, stabilnosti in čezmejne dodane vrednosti za Evropo.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Poročilo vsebuje smernice „za razvoj vseevropskega prometnega omrežja“ (TEN-T). Ta razvoj trenutno zajema 30 prednostnih projektov, „predlaganih večinoma na podlagi nacionalnih interesov“ – katere druge interese pa naj bi upoštevali, morda interese multinacionalk? – ki bodo deležni skoraj 5,3 milijarde EUR sofinanciranja od Skupnosti.

Poročilo se ujema z vizijo „vseevropskega prometnega omrežja“, ki temelji na rasti notranjega trga in krepitvi kapitalske konkurence ter koncentracije. Zato „poudarja, da je treba v razvoj politik TEN-T vključiti cilje lizbonske strategije in cilje načrta za oživitev gospodarstva“ in zagovarja prilagoditev programa TEN-T „spreminjajočim se tržnim pogojem“ v skladu z „naslednjimi merili: gospodarska upravičenost, večja konkurenčnost, pospešeno delovanje enotnega trga“ in da se mora izvajati prek „javno-zasebnih partnerstev“ (npr. z dodelitvijo „dela dohodka od cestnin za cestno infrastrukturo financiranju projektov TEN-T“).

Le en mesec pred koncem mandata si večina v Parlamentu ne more kaj, da ne bi pozvala Evropske komisije, „naj - do konca svojega mandata - predlaga zakonodajni predlog za odprtje domačih trgov železniškega potniškega prometa s 1. januarjem 2012“.

Za konec pa v interesu velikih gospodarskih in finančnih skupin, ki želijo razširiti svoj vpliv nad Vzhodno Evropo, še poudari, da so povezave med Zahodno in Vzhodno Evrope prednostna naloga.

  Marian-Jean Marinescu (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Razvoj in širitev vseevropskega prometnega omrežja sta nujni za utrditev notranjega trga in krepitev kohezije Evropske unije. To je razlog za moj glas za možnost „C“ iz predloga poročevalke gospe Eve Lichtenberger. Ta pristop bo omogočal uporabo vseh finančnih virov, ki bodo razpoložljivi v prihodnosti, za razvoj prometa in infrastrukture, čeprav ne zagotavlja vseh jamstev za najbolj učinkovito izvajanje, če upoštevamo raznovrstnost v interesih držav.

Pri vseh drugih možnostih, tudi pri alternativni možnosti, ki jo je predlagala Skupina PPE-DE, bi bila lahko državam članicam onemogočena uporaba kohezijskih skladov, v okviru kohezijske politike, za projekte prometne infrastrukture, razen za prednostne projekte TEN-T, to pa bi posredno pomenilo, da Romunija za razvoj prometa ne bi mogla uporabiti sredstev kohezijskih skladov, ki so Romuniji močno potrebni.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Poročilo ocenjuje izvajanje 30 prednostnih projektov TEN-T, kjer imajo zamude resne učinke na prihodnost trajnostne prometne politike EU. Kljub težavam moramo nujno nadaljevati svoja prizadevanja za vzpostavitev kombiniranih oblik prevoza, zlasti za državljane in tovor. Upoštevati moramo številne izzive, ki zajemajo vse od varnostnih do regionalnih vprašanj do družbenih, gospodarskih in finančnih običajev ter okolja. Zato moramo pozornost posvetiti oblikovanju celovitega in bolj usklajenega pristopa k prometnemu omrežju.

Pomen čezmejnih povezav v evropskem prometnem omrežju za napredek je jasen, zato podpiramo izboljšave povezav med vsemi oblikami prometa, zlasti tistih, ki se težje preoblikujejo in razvijajo, na primer železniškega in pomorskega prometa. Vzpostaviti moramo boljše povezave z morskimi pristanišči in letališči; učinkovito izvajanje projektov vseevropskega prometnega omrežja bo gotovo prispevalo k temu.

Poročilo izraža nekatere od teh zadev, vendar vrstni red prednostnih nalog, kakršen bi bil pravilen po mojem mnenju, ni dosledno upoštevan v vsem besedilu. Zato sem glasoval proti.