Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 22. april 2009 - Strasbourg

11. Razrešnica 2007: Svet (razprava)

  Predsednik. - Naslednja točka je poročilo (A6-0150/2009) gospoda Søndergaarda v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007, Oddelek II: Svet (C6-0417/2008 – 2008/2277(DEC)).

  Søren Bo Søndergaard, poročevalec. − Gospod predsednik, najprej mi dovolite vprašanje glede pravilnosti postopka, kajti rad bi zanesljivo vedel, ali je bil Svet povabljen na razpravo o tej točki. Ker bomo razpravljali o težavi v zvezi s Svetom, bi bilo zelo neprimerno, če Svet ne bi bil povabljen na razpravo o tej točki. Rad bi samo, da mi predsednik zagotovi, ja ne bil Svet povabljen.

  Predsednik. - Gospod Søndergaard, v imenu predsedstva vam lahko zagotovim, da je bil Svet res povabljen k udeležbi v razpravi o tej točki. Kljub temu lahko v imenu predsedstva in Parlamenta izrazim samo iskreno obžalovanje ob ugotovitvi, da Svet ni prisoten; mislim, da je bilo enako tudi danes dopoldne, ko je predsednik Parlamenta izrazil dobrodošlico Svetu, pa ni dobil nikakršnega odgovora. To sicer lahko obžalujem, ne morem pa storiti ničesar, da bi težavo odpravil, zato bomo morali razpravo opraviti po programu. Zato vas spet vabim k mikrofonu, da kot poročevalec odprete razpravo o poročilu in o tej točki.

  Søren Bo Søndergaard, poročevalec. − (DA) Gospod predsednik, naj začnem z ugotovitvijo, da zelo obžalujem, da bomo razpravljali v odsotnosti Sveta – prav tistega organa, o katerem bomo razpravljali. Seveda je to absurdno, da se je Svet odločil preprosto ignorirati razpravo na tak način, glede na to, da je Odbor za proračunski nadzor z veliko večino sklenil, da bo Parlamentu priporočil odlog razrešnice za proračun Sveta za leto 2007.

Zakaj smo se tako odločili? Zato, ker sumimo na kako goljufijo ali nepravilnost? Odgovor je „ne“, saj nimamo nobenih znakov ali podatkov, ki bi kaj takega nakazovali. Zakaj smo se torej tako odločili? Odlog razrešnice proračunu Sveta smo predlagali zato, ker naš odbor od Sveta ni prejel še nikakršnega uradnega odgovora glede vrste nejasnosti v proračunu. Te nejasnosti so sicer lahko posledica nesporazuma, ampak Svet je odklonil, da bi nesporazume razjasnil. Razjasnil bi jih lahko seveda z odgovori na naša vprašanja.

V skladu s točko 42 medinstitucionalnega sporazuma ne smejo biti v proračunu Sveta prikazana nikakršna operativna proračunska sredstva za skupno zunanjo in varnostno politiko. Kot zastopniki evropskih davkoplačevalcev moramo skrbeti za ravnanje v skladu s sporazumom. V ta namen pa moramo imeti možnost ne le zastavljati vprašanja v zvezi s proračunom Sveta, pač pa tudi pridobivati odgovore na ta vprašanja.

V prilogi k poročilu smo našteli niz vprašanj, od katerih so nekatera prav preprosta, zato ne bi smelo biti težko odgovoriti na njih. Na primer: koliko računov "hors budget" je Svet imel leta 2007? Kolikšne zneske so krili in za kaj so bila sredstva porabljena? Nadaljnje vprašanje je bilo: ali lahko Svet ponudi pojasnilo, kako so lahko njegovi notranji revizorji ugotovili pomanjkljivosti pri nadzoru in preverjanju računov? Še eno vprašanje: ali lahko pojasni, zakaj je leto za letom treba prenesti znatne zneske z vrstice za prevajanje na vrstico za potne stroške? Kljub temu, da sva ga jaz kot poročevalec in Odbor večkrat pozvala, Svet do danes še ni poslal nikakršnega uradnega odgovora na ta vprašanja.

To seveda povzroča velike težave, ne le Odboru, pač pa celotnemu Parlamentu, kajti, kako naj podelimo razrešnico proračunu, z drugimi besedami, odgovorno zatrdimo svojim volivcem, da je bilo s proračunom vse v redu, če ne vemo, kaj se skriva za številkami? To bi bilo absurdno.

Člani Odbora za proračunski nadzor smo prijazni ljudje. Zato ponujamo Svetu še eno priložnost, da nam odgovori na zastavljena vprašanja. Torej predlagamo Parlamentu, naj odloži razrešnico proračunu Sveta. Tako bomo lahko zadevo ponovno obravnavali novembra, Svet pa bo imel na voljo nekaj mesecev za razmislek, ali je boljša preglednost ali skrivnostnost.

Upam, da bosta današnja razprava in jutrišnje glasovanje jasno sporočilo, da nočemo biti slep glasovalni stroj za sile teme. Zahtevamo odkritost, zahtevamo preglednost in zahtevamo poln vpogled v porabo denarja davkoplačevalcev. To zahtevamo danes in to bomo zahtevali tudi po junijskih volitvah.

  José Javier Pomés Ruiz, v imenu skupine PPE-DE. – (ES) Gospod predsednik, v ustrezni finančni uredbi sem prebral, da generalni sekretar in visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko ob pomoči namestnika generalnega sekretarja nosita polno odgovornost za upravljanje proračunskih sredstev v Oddelku II – Svet – proračuna in da morata z vsemi ustreznimi ukrepi zagotavljati pravilno upravljanje sredstev.

Kje je Javier Solana? Kje je namestnik generalnega sekretarja, glede na to, da ni prisoten pri tej razpravi? Kljub temu, da edini podatek, ki ga imamo, to je poročilo notranjega revizorja, navaja, da ima Svet tudi račun B, izvenproračunski račun. Po finančni uredbi ni odgovorno češko predsedstvo ali francosko predsedstvo, pač pa za Svet odgovarja Javier Solana, skupaj s svojim namestnikom.

Kaj pomeni ta izvenproračunski račun?

Revizor pravi, da bi bilo treba ta oddelek ukiniti. Zanima nas, za kaj so bila sredstva s tega računa porabljena in zakaj.

Zanima nas, zakaj je bilo od 650 milijonov EUR, ki jih upravlja in za katere odgovarja gospod Solana, leta 2006 prerazporejenih s tolmačenja na potne stroške 13 milijonov EUR, leta 2007 pa postavka za potne stroške ni bila zvišana. To se ponavlja tudi zdaj, ne vemo pa, kaj pomeni toliko potovanj in kje se bo rast stroškov ustavila.

Jezni smo, ker imamo pri demokratičnem preverjanju vseh proračunov iz sredstev davkoplačevalcev v Evropski uniji, ki ga opravlja Parlament, eno samo izjemo: proračun Sveta. Ta proračun ni predmet revizije. Nam, poslancem Parlament, ni uspelo doseči niti enega uradnega srečanja s Svetom, na katerem bi razpravljali o proračunu.

Svet nam ni posredoval papirjev. Ni nam posredoval dokumentacije. Ve, da nimamo pristojnosti za nadzor Sveta; to ni motilo, dokler je imel Svet zgolj administrativne naloge, danes pa skupna zunanja in varnostna politika pomenita tudi operativne stroške in ne razumemo, zakaj bi moral biti Svet še vedno izvzet iz demokratičnega preverjanja.

Zato bi rad na tem mestu povedal, da je odnos generalnega sekretarja gospoda Solane nesprejemljiv in da bo zato ob tej priložnosti Parlament predlagal, naj se proračun Sveta ne potrdi, podobno kot se je zgodilo pred 10 leti, ko je gospod Elles zavrnil potrditev proračuna Komisije in je s tem sprožil odstop Santerjeve komisije.

  Costas Botopoulos, v imenu skupine PSE. - Gospod predsednik, sklep, ki ga nameravamo sprejeti, je zelo pomemben. Skupina socialdemokratov podpira odlog razrešnice, iz štirih načelnih razlogov.

Prvi razlog sta verodostojnost in vloga našega Parlamenta. Pomembno je že na samem začetku povedati, kaj Parlament lahko dela in česa ne more. Lahko demokratično nadzira tudi proračun Sveta, ne glede na prijateljski sporazum, ki smo ga sprejeli.

Drugi razlog je ravnovesje med institucijami. Pomembno je, da ne počnemo česa, česar kot Parlament ne moremo, prav tako pomembno pa je povedati, da imamo pravico do svojega stališča, mnenja o proračunu Sveta, na področjih, kjer gre za operativni proračun in kjer je za ta operativni proračun treba odgovarjati. To je demokratično načelo in tako bomo ravnali. Torej ne nameravamo početi nečesa zunaj naših pristojnosti. Nameravamo samo opraviti svojo dolžnost.

Tretji razlog so spoštovanje Lizbonske pogodbe in priprave nanjo. Kolegi, dobro vam je znano, da bo z Lizbonsko pogodbo skupna zunanja politika pridobila mnogo večjo globino in zagon. Skupna politika bo postala mnogo pomembnejša, zato se ne smemo že na začetku odreči vsakemu vplivu Parlamenta nanjo. Že zdaj moramo imeti možnost povedati, kakšna je vloga Parlamenta.

Zadnji – in verjetno najpomembnejši – razlog pa je preglednost za državljane. Vloga Parlamenta je skrbeti za odgovornost do državljanov. Ne moremo in ne smemo reči državljanom, da bodo velike skupne politike, kakršna je skupna zunanja in varnostna politika, izvzete iz demokratičnega nadzora našega Parlamenta.

Iz teh štirih pomembnih načelnih razlogov menimo, da moramo glasovati za odlog.

  Kyösti Virrankoski, v imenu skupine ALDE. – (FI) Gospod predsednik, najprej bi se rad zahvalil gospodu Søndergaardu za njegovo odlično poročilo.

Poročilo o razrešnici Sveta je zelo obsežno in temeljito. Temelji tudi na sklicih na dokumente in na Pogodbo EU.

Najbolj sporno vprašanje je preglednost. Proračun Sveta se le deloma nanaša na administracijo, saj gre velik del sredstev za operacije, kakršna je skupna zunanja in varnostna politika. Svet je precej nenaklonjen razpravam o izvrševanju proračuna z Odborom za proračunski nadzor in tudi nerad posreduje zahtevane dokumente.

Evropski parlament je skupaj s Svetom organ, odgovoren za proračun EU. Njegova naloga je nadzorovati porabo sredstev in izvrševanje proračuna na splošno.

Po mojem mnenju je bilo slabo sodelovanje tisto, ki je prisililo Odbor za proračunski nadzor predlagati odlog razrešnice, in ne toliko način, kako se je s sredstvi ravnalo. Smo v zagati, saj je dobro sodelovanje med Parlamentom in Svetom nujen pogoj za tvorno evropsko politiko. Zato bo moja skupina dokončno odločitev glede svojega stališča sprejela nocoj.

  Bart Staes, v imenu skupine Verts/ALE. – (NL) Hvala vam, gospod Søndergaard, vaše poročilo je pravi biser, saj zajema vse pomembne točke. Rad pa bi prosil predsednika in Urad Parlamenta, naj ustrezno ukrepata zaradi odsotnosti Sveta. Ne smemo mu dopustiti, da bi se z nami igral mačko in miši. Nujno prosim Urad, naj Svetu pošlje odločno protestno pismo in mu v njem sporoči, da je tako ravnanje nesprejemljivo.

Glede na sedanje stanje stvari zares zavračamo razrešnico. Zdaj o tem ne more biti dvoma. Svetu ne moremo podeliti razrešnice. Ne gre za goljufije, pač pa za načelo, in sicer za preglednost. S 650 milijoni EUR iz evropskega proračuna upravlja gospod Solana na področju obrambe, varnosti in zunanje politike, a brez kakršnega koli nadzora. Kaj takega v demokraciji ni sprejemljivo. To se mora končati. Od tod izvirajo utemeljene zahteve po poročanju o dejavnosti, po preglednosti in jasnosti.

To pa še ni vse. Kot poročevalec o goljufijah na področju DDV sem v poročilu, ki je bilo sprejeto 4. decembra, izrecno zahteval od Sveta odgovore na niz vprašanj. Od tega je zdaj štiri mesece, v tem času pa smo bili priče popolnemu molku Sveta, čeprav so goljufije na tem področju ocenjene na 60 do 100 milijard EUR na leto. Svet mora ukrepati. V boju proti goljufijam na področju DDV je potrebna koordinacija, dokler pa Svet ne bo pokazal volje za ukrepanje, mu ne bom podelil razrešnice.

  Jens Holm, v imenu skupine GUE/NGL. – (SV) Gospod predsednik, tudi jaz bi rad zastavil enako vprašanje, namreč, kje je Svet pri tej razpravi? Zdajle se namreč ukvarjamo s Svetom in njegovim izvrševanjem proračuna. Nenavadno se mi zdi, da zdajle ni tukaj nikogar iz Sveta, ki bi nam lahko odgovoril na naša vprašanja. Člani Odbora za proračunski nadzor, še zlasti pa sestavljavec poročila, gospod Søndergaard, smo ob ravnanju Sveta ministrov s svojimi finančnimi sredstvi zapisali več vprašajev. Na to smo večkrat opozarjali, nismo pa prejeli še nikakršnih zadovoljivih odgovorov.

Dovolite mi, da navedem nekaj primerov. Leta 2006 je Svet porabil 12,6 milijona EUR za potne stroške. Ta denar je bil namenjen za tolmačenje. Svetu bi rad zastavil vprašanje, in če ne more odgovoriti Svet, bo morda lahko odgovorila Komisija: kam vse je potoval Svet leta 2006? Kaj zajema teh 12 milijonov EUR?

Svet ima tudi posebne račune, tako imenovane comptes hors budget. Notranji revizor je Svetu nujno predlagal odpravo teh računov, vendar brez uspeha. Rad bi vprašal, zakaj tega niso storili. Koliko takih računov imajo ob proračunu? Kaj je na teh računih?

Kot poslanci Evropskega parlamenta moramo preverjati porabo proračunskih sredstev Sveta. To počnemo, ker smo predstavniki davkoplačevalcev. Naloga Sveta je odgovarjati na naša vprašanja. Odgovore na ta vprašanja hočemo zdaj! Kaj se je zgodilo z 12 milijoni EUR? Kaj je na posebnih računih? Koliko posebnih računov ima Svet?

Če ne bomo dobili zadovoljivih odgovorov – in doslej jih nismo dobili – jutri Svetu ne bomo podelili razrešnice.

  Nils Lundgren, v imenu skupine IND/DEM. – (SV) Gospod predsednik, tu gre za eno od resnično pomembnih, temeljnih vprašanj. Lahko bi rekli, da kot predstavnik stranke evroskeptikov menim, da bi moral pri evropskem sodelovanju ves čas imeti glavno besedo Svet, Parlament pa bi se moral ukvarjati predvsem z notranjim trgom in čezmejnimi okoljskimi vprašanji. Pravkar pa je v ospredje stopilo še tretje vprašanje. Načeloma Svet in Parlament nosita enako odgovornost za proračun in za način porabe denarja davkoplačevalcev. Po mojem mnenju pa smo zdaj priče dogodku brez primere, namreč temu, da Svet skriva, kako porablja denar. To pomeni nepreglednost. Državljani ne morejo reči: „Strinjam se, ker vem, za kaj je bil denar porabljen.“ Zato naj rečem – in, kolikor razumem, so v tem primeru vsi govorniki v Parlamentu soglasni – da razrešnica Svetu ne pride v poštev, dokler ne vemo, kam je šel denar.

  Hans-Peter Martin (NI). – (DE) Gospod predsednik, govorim kot strasten pro-evropejec in prepričan sem, da trenutno poslušamo lekcijo, kakšna demokracija v EU ne bi smela biti. To, da se Svetu ne zdi niti malo potrebno na kakršen koli sprejemljiv način odzvati se na jasne kritike Parlamenta, na žalost kaže, da imajo prav vsi kritiki EU in tudi tisti, ki danes odklanjajo institucije, saj brez vsakega sramu kršimo temeljna načela, na katerih bi morala temeljiti demokracija.

V eni Pogodbi za drugo puščamo center moči v resnici popolnoma brez nadzora in dopuščamo, da je Svet – to je mogoče dokazati – len, nesposoben in da deluje tajno. Besedo „len“ sem uporabil, ker je mogoče dokazati, da večina ministrov – ti so tisti, ki za zaprtimi vrati sprejemajo za Evropo zares pomembne odločitve – ni niti prisotna, odločitve o zadevah temeljnega pomena pa sprejemajo uradniki. Tako so tekle stvari v Avstriji do leta 1848, nato pa so se nekoliko izboljšale. To ni demokracija.

Svet ni pripravljen niti omogočiti dostopa do točk dnevnega reda, o katerih razpravlja. Poslanci lahko to natančno preverite, v vse podrobnosti, prek parlamentarnih vprašanj – kot sem storil jaz – ugotovitve pa so zastrašujoče. Ti ljudje preprosto lenarijo. Tisti, ki imajo v zakonodajnem smislu v resnici celo večjo težo kot poslanci, puščajo, da jih nadomeščajo drugi.

Slišimo trditve, da je delo Sveta sedaj bolj pregledno, v resnici pa je v tej instituciji od Sklepa Sveta 2006 še manj preglednosti. Od 130 točk dnevnega reda najpomembnejšega sveta – Sveta za zunanje odnose – v letu 2008 so samo eno obravnavali javno. O vseh drugih so razpravljali za zaprtimi vrati. Samo še mafija je manj pregledna.

Naslednja zadeva je poraba sredstev. Kam gredo vsi milijoni evrov? Zakaj Svet noče sodelovati pri teh zadevah? Kakšen je odnos naše zbornice do tajne službe, ki se pod vodstvom Javierja Solane vedno bolj širi? Javier Solana ima sedež v Španiji, kar jasno kaže, da ima EU tajno službo. Kam gre denar? Kako skorumpirani so ti ljudje in kako nepregledno delujejo?

  Herbert Bösch (PSE). - (DE) Gospod predsednik, v zvezi z Odborom bi rad povedal dve stvari. Moje čestitke poročevalcu, ki je postavil jasna vprašanja in ni dobil odgovorov. Čestitke Odboru, ki je sprejel poročilo gospoda Søndergaarda s prepričljivo večino – 27:2. Današnja odsotnost držav članic bode v oči, kajti, če vas lahko spomnim, gospod predsednik, to točko smo uvrstili na dnevni red danes popoldne prav zaradi težav Sveta z urnikom. Države članice si tukaj privoščijo stvari, ki si jih doma ne upajo početi.

V predvolilni kampanji se bomo ukvarjali predvsem z Brusljem. Težave pa so v prestolnicah držav članic, ne v Bruslju. Rad bi, da bi nas Komisija pri tem včasih bolj podprla. Po mojem mnenju je njeno ravnanje včasih nekoliko boječe. Kadar imamo opravka, po besedah poročevalca, s comptes hors budget – pri nas doma se to imenuje črni fondi – človeku pridejo na misel Eurostat in podobne reči. Tako ne bo šlo dolgo. Naloga Odbora je bila opozoriti na take pojave in ponosen sem, da je to storil s tolikšno večino. Prepričan sem – in to je ohrabrujoče sporočilo, ki ga bom odnesel s seboj, če bo zbornica našemu zgledu jutri sledila z enako prepričljivo večino – da smo lahko mirni, da nadzor v resnici deluje. Nekdo skrbi za to. Navsezadnje moramo upoštevati, kakšne bodo posledice.

  Paulo Casaca (PSE). – (PT) Gospod predsednik, pridružujem se čestitkam poročevalcu za opravljeno delo, pa tudi političnim skupinam, Komisiji in našemu odboru, ki ga zastopa predsednik. Moram reči, da za nas ni nesprejemljiv samo obstoj črnih skladov, pač pa tudi tako imenovani prijateljski sporazum, ki bo star že 39 let, pa zanj, po mojem mnenju, ni več nikakršnega razloga.

Danes nismo več ljubiteljski krožek. Nikakor ne. Smo Evropa državljanov. Odgovorni smo vsakemu od njih.

Tu, v Evropskem parlamentu, smo po ravnokar opravljenih reformah popolnoma pripravljeni, da bomo lahko od začetka naslednjega mandata v celoti odgovarjali za upravljanje vsega v zvezi z našim proračunom.

Evropski svet mora storiti enako. Zelo obžalovanja vredno je, da Svet ni izkoristil priložnosti, ki smo mu jo ponudili s povabilom na to razpravo. Tak čas za razpravo smo izbrali prav za to, da bi ugodili Svetu. Reči moramo, da se tako nikakor ne more nadaljevati in da bomo storili vse, da bomo prisilili Svet k odgovornosti za način izvrševanja proračuna.

  Karl von Wogau (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v imenu Odbora za proračun, Odbora za zunanje zadeve in Pododbora za varnost in obrambo bi rad vnesel v to razpravo nekoliko drugačne poudarke. Nekateri govori, ki smo jih slišali, bi lahko ustvarili vtis, da nimamo parlamentarnega nadzora skupne zunanje in varnostne politike, a to je daleč od resnice. Svet in Pododbor za varnost in obrambo sta vzpostavila odlično sodelovanje in naš pododbor je obveščen o vseh podrobnostih - tudi o proračunskih vidikih. Odbor za proračunski nadzor v tem ni vključen – to je notranja zadeva, ki jo mora urediti Evropski parlament – predsednike Odbora za proračun, Odbora za zunanje zadeve in Pododbora za varnost in obrambo pa redno obveščajo o proračunskih vidikih. Parlamentarni nadzor se izvaja tam.

Nadalje imamo opravka z zaupnimi vidiki, za katere imamo poseben odbor, ki ga tudi redno obvešča o vseh podrobnostih evropski varnostni in obrambni politiki gospod Solana osebno.

Zadeve so morda res zelo nezadovoljive z vidika Odbora za proračunski nadzor. Soglašam, da je odsotnost Sveta pri tej razpravi neprimerna. Nesmiselne pripombe, kakršne so pripombe gospoda Martina, pa ustvarjajo vtis, da v Evropski uniji nimamo sploh nikakršnega demokratičnega nadzora nad pomembnim področjem zunanje in varnostne politike. Obstajajo tudi pomembnejše zadeve, na primer vprašanje računa, s katerega se plačujejo potni stroški gospoda Solane. Nadaljnje vprašanje so operacije v Čadu, Kongu, Gruziji in v drugih državah. Dialog in učinkovit demokratični nadzor pri teh vprašanjih tečeta.

  Hans-Peter Martin (NI). – (DE) Gospod predsednik, želel bi podati osebno izjavo v skladu s členom 149, ki je bil v prejšnji različici člen 145. Omenjen sem bil po imenu, obtožen sem bil, da izražam nesmiselne pripombe. Odločno zavračam to obtožbo. Vsi podatki so dokumentirani. Res je, da državni uradniki pogosto sprejemajo odločitve v pomembnih odborih zunanjih in drugih ministrstev – strokovnih odborih – ker ministri iz kakršnega koli že razloga ne pridejo. Mogoče je dokazati, da so se včasih raje odločili za udeležbo na konferencah strank.

Prav tako je res – in na to bi morda morali opozoriti – da je predsednik, katerega zasebno ravnanje bi moralo že zdavnaj postati predmet preiskave, tukaj izrekel tudi take stvari, ki ne bi smele iti mimo brez odziva. Parlamentarni nadzor ne obstaja, nimamo nikakršnih nadzornih mehanizmov za različne varnostne sisteme, ki smo jih razvili – to je za obveščevalne sisteme. Prav s tem v zvezi bom navedel primer: Obveščevalni oddelek (INT) s 30 zaposlenimi ...

(Predsednik je prekinil govornika in ga opomnil na red)

  Predsednik. - Oprostite, besedo dobite za to, da lahko odgovorite na vprašanje vam osebno, ne pa za govor o tej temi, na osebno vprašanje pa ste že odgovorili.

  Hans-Peter Martin (NI). – (DE) Potem pa bi rad samo še enkrat osebno pozval gospoda von Wogaua, naj nam razkrije, s kom posluje njegova odvetniška pisarna in od kod ima svoje dobičke, nato pa se lahko pogovarjamo naprej.

  Predsednik. - Menim, da so vaše zadnje besede mnogo težje od tistih, ki jih je izrekel gospod von Wogau. Ta gospod pa je prosil, če lahko spregovori o osebni zadevi, zato mu dajem besedo.

  Karl von Wogau (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, gospod Martin me je pravkar nagovoril na nezaslišano grob način. Gospodu Martinu osebno sicer nikakor ne nameravam razkrivati nikakršnih podatkov o svojih osebnih zadevah, sem pa pripravljen kadarkoli na ustrezen način predložiti podatke o njih, saj so namigovanja, ki smo jih pravkar slišali, popolnoma neutemeljena.

  Paul Rübig (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, za začetek bi rad rekel, da bi bilo dobro, če bi gospod Klaus med svojo nedavno udeležbo na plenarni seji izrazil svoje mnenje o obtožbah, ki so vsem dobro znane. To bi nedvomno pripomoglo k pravi osvetlitvi delitve med silami, ki je zelo prisotna tudi na evropski ravni.

Drugič, rad bi izrazil ugovor proti primerjavi Sveta z mafijo. Taka primerjava je nekaj, za kar v pravi demokraciji preprosto ne bi smelo biti prostora.

Poleg tega menim, da so državna računska sodišča v resnici imela možnost precej tesnejšega sodelovanja s Sodiščem Evropskih skupnosti. Zlasti glede Sveta je zelo pomemben tudi nacionalni nadzor prek državnih parlamentov in bi moral seveda potekati redno. Drugič, in tudi to je ključnega pomena, mora Evropsko računsko sodišče potek teh nacionalnih nadzorov podrobno analizirati in zagotavljati potrebno dokumentacijo.

Prepričan sem, da preglednost, h kateri pozivamo tukaj, utemeljuje tudi Lizbonska pogodba, in da si moramo zato zelo prizadevati, da bo proces sprejemanja te pogodbe čim prej ugodno zaključen.

PREDSEDSTVO: GOSPOD McMILLAN-SCOTT
podpredsednik

  Herbert Bösch, predsednik Odbora za proračunski nadzor. – (DE) Gospod predsednik, rad bi se na kratko odzval na besede gospoda von Wogaua. Gospod von Wogau, v vašem pododboru imate morda res zanimive razprave o prihodnjih projektih. Za izvrševanje proračuna pa ne odgovarjajo trije predsedniki različnih odborov, pač pa Odbor za proračunski nadzor, zatem pa plenarna seja. Če nam lahko poveste, kaj se dogaja s posebnimi računi Sveta, prosim, izvolite. Prepričan sem, da tega ne veste, pa tudi mi ne vemo. Z razrešnico pa prevzamemo polno odgovornost za to, kaj je Svet naredil in česa ni naredil.

Nismo v otroškem vrtcu; če ne vemo, kaj so naredili, ne moremo prevzeti odgovornosti za to, drugače se nam bo smejal ves svet. Kdorkoli želi jutri prevzeti odgovornost na tak način, naj jo kar, priporočam pa, naj jutri razrešnice ne podelimo in se odločimo za odlog.

  Ingeborg Gräßle (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, rešitev tega spora je v našem interesu, mogoča pa bo le, če bo Svet opravil svoje obveznosti.

Upoštevali smo postopke, pošiljali smo poročevalce, štirje koordinatorji so pisali pisma in zastavljali vprašanja. Nismo prejeli nikakršnega odgovora, pač pa le sklicevanje na prijateljski sporazum – ki prav gotovo še nikoli ni veljal za razrešnico, pač pa vedno le za proračunske sestanke. Pa še v pri tem le za administrativni del. Prijateljski sporazum prav res nikoli ni veljal za operativni del, kajti takrat, ko je bil prijateljski sporazum sprejet, operativnega dela sploh še ni bilo.

Svet mora ponuditi rešitev za to stanje, ima dovolj časa za to in nujno ga prosimo, naj to stori. Rahlo se sramujem zanj pred javnostjo tamle zgoraj, saj je to negativna, arogantna plat Evrope. Ne živimo več v monarhiji, in čas je, da bi se nam Svet pridružil na poti v demokracijo – večjo demokracijo – ki jo vedno zagovarja tudi v evropskih pogodbah.

Nujno prosimo Svet, naj neha smešiti našo zbornico, prav tako pa, naj neha smešiti samega sebe.

  Pierre Pribetich (PSE). – (FR) Gospod predsednik, komisar, ob vsej simboliki našega trikotnika smo danes vseeno z osuplostjo priče temu, da eden od ključnih aktov Evropskega parlamenta – razrešnica – poteka ob odsotnosti enega od bistvenih udeležencev. Gospe in gospodje, ob tem pomislim na obiskovalce, ki so priče temu prizoru, v katerem nekateri govorniki omenjajo izvenproračunske račune, ki jih ni mogoče javno razgrniti – kar pomeni, da jih ni mogoče obravnavati pregledno – in v katerem manjka Svet, ki bi lahko po potrebi povedal svojo plat glede težav ali drugih okoliščin.

Prepričan sem, da kot poslanci ne moremo sprejeti takega stanja, obžalovanja vredne odsotnosti Sveta, in da lahko le protestiramo, konkretno pa podpremo predlog predsednika Odbora za proračunski nadzor, tj., odložimo razrešnico, saj se bo Parlament drugače osmešil, če bo potrdil proračun, ki ga ne pozna in ki ga ni imel možnosti pregledati.

Odkrito rečeno, gospod predsednik, Svet bi se moral zresniti in bi moral zagotavljati potrebne informacije v zvezi s preglednostjo, da ne bodo mogli te zadeve pograbiti evroskeptiki in nas obtoževati, da ne delujemo pregledno in da delamo napake, zlasti kar se tiče demokracije.

  Søren Bo Søndergaard, poročevalec. − (DA) Gospod predsednik, najprej bi rad izrazil svoje zadovoljstvo nad soglasnostjo stališč, ki smo jih slišali danes; upam, da bodo imela učinek na Svet. V celoti soglašam s tem, kar je predsednik Odbora za proračunski nadzor, gospod Bösch, rekel gospodu von Wogauu, rad bi pa gospodu von Wogauu povedal še nekaj. Zakaj bi Parlament moral podeliti razrešnico, če mu skrivajo podatke?

Seveda, če bi šlo za zadevo, za katero odgovarja kak drug organ, ne bi imeli razloga za vmešavanje. Naj pa opozorim, da s podelitvijo razrešnice nase prevzamemo določeno odgovornost. Podelitev razrešnice pomeni prevzem določene odgovornosti, to odgovornost pa lahko prevzamemo le, če imamo na voljo informacije. Povsem mogoče je, da imajo te informacije na voljo kje drugje v Parlamentu. ampak zakaj Odbor za proračunski nadzor ne bi smel imeti dostopa do njih, ko pa je zadolžen za obravnavo teh zadev?

Menim, da je imel prav tudi gospod Staes, ko je predlagal, naj od Urada zahtevamo vložitev protesta Svetu, zlasti glede na to, da med nami krožijo nepodpisani dokumenti, za katere se zdi, da izvirajo iz Sveta, z delnimi odgovori Sveta na naša vprašanja. Seveda je popolnoma nesprejemljivo, da nepodpisane dokumente, ki naj bi vsebovali odgovore na naša vprašanja, delijo medijem, Svet pa se ne udeleži razprave, kjer bi lahko predstavil svoja stališča. Menim, da bi bilo vsekakor prav podpreti predlog, naj Urad pošlje protestno noto Svetu.

Na koncu bi se rad zahvalil Odboru za odlično delo. Veliko pozornosti je posvetil ...

O, Svet je prispel! Zelo dobro.

(Aplavz)

Morda bi lahko ponovili celotno razpravo! Predsedniku bom ponudil priložnost še enkrat odpreti razpravo, tako da bomo lahko zastavljali vprašanja Svetu. Tako predlagam Predsedniku.

  Predsednik. − Svet je seveda dobrodošel, ampak tukaj so za naslednjo razpravo.

(Protesti)

Bom pa poskrbel, da bo češko predsedstvo seznanjeno s stališči in skrbmi Parlamenta, ki smo jih slišali med razpravo o razrešnici. Prepričan sem, da bo minister prenesel to sporočilo v Prago.

Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo jutri.