Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2008/0239(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0217/2009

Predložena besedila :

A6-0217/2009

Razprave :

PV 22/04/2009 - 20
CRE 22/04/2009 - 20

Glasovanja :

PV 23/04/2009 - 8.10
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2009)0284

Razprave
Sreda, 22. april 2009 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

20. Drugi program „Marco Polo“ za dodelitev finančne pomoči Skupnosti za večjo okoljsko učinkovitost sistema tovornega prometa („Marco Polo II“) (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 
 

  Predsednica. − Naslednja točka je poročilo gospoda Ulricha Stockmanna v imenu Odbora za promet in turizem o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1692/2006 o uvedbi drugega programa „Marco Polo“ za dodelitev finančne pomoči Skupnosti za večjo okoljsko učinkovitost sistema tovornega prometa („Marco Polo II“) (COM(2008)0847 - C6-0482/2008 - 2008/0239(COD)) (A6-0217/2009).

 
  
MPphoto
 

  Ulrich Stockmann, poročevalec. (DE) Gospa predsednica, gospod komisar, prerazporeditev tovora s cest na železnice in celinske plovne poti ali kratke ladijske prevoze je železni repertoar naših razprav o prometu in tako je že desetletja. Sedaj pa je v okviru razprave o podnebju ta razprava seveda dobila nov pomen.

Medtem smo prišli do te spremembe preko različnih političnih pristopov in instrumentov. Vendar, če promet pozorno obravnavamo, ga je v praksi zelo težko preusmeriti in to uspe le v zelo redkih primerih.

Najprej, zaradi tega, ker povezave med različnimi načini prevoza še vedno niso dovolj usklajene; drugič zato, ker železnice in celinske plovne poti še vedno niso dovolj priznane kot ponudniki evropskih storitev, in tretjič, ker okolju prijazne oblike prevoza očitno ne morejo v osnovi zagotavljati storitev od vrat do vrat.

Vse te težave pa še nadalje poslabšuje sedanja recesija s strmo padajočimi cenami na področju cestnega tovornega prometa. Tudi na Marco Polo II so vplivali vsi ti problemi. Zato bi prometni politiki zelo radi prišli do rešitve, ker je naš naveden cilj, in sicer, da bi moral Marco Polo pomagati prerazporediti 60 % povečanja cestnega tovornega prometa, zelo daleč. Zato moramo spremeniti smer pred koncem tega parlamentarnega obdobja in zato smo našli najbolj razumen kompromis.

Kaj se mora zgoditi? Najprej, Komisija je določeni agenciji naročila, naj prevzame upravljanje programa in poenostavi upravni postopek še preden je bila predlagana ta uredba. To je smiselno. Našli smo in se skupaj dogovorili za celo vrsto točk v kompromisu, da bi program postal privlačnejši. Najprej, prag za pomorske avtoceste je bil znižan z 250 na 200 milijonov tonskih kilometrov na leto, drugič, prag za projekte prerazporeditve prometa je bil znižan z 80 na 60 milijonov tonskih kilometrov, prav tako pa tudi prag za projekte celinskih plovnih poti, kjer je Parlament uveljavil znižanje s 17 na 13 milijonov tonskih kilometrov. Prav tako smo povečali dovoljeno raven financiranja za dodatne infrastrukture z 10 % na 20 %. To je smiselno. Nazadnje pa smo uspešno zagovarjali argument, da je mogoče gospodarsko krizo, ki jo doživljamo sedaj, navajati kot podlago za podaljšanje veljavnosti pogodb.

Tako smo poskrbeli, da je postal program bistveno privlačnejši. Ta kompromis, ki smo ga dosegli, je prav tako omogočila visoka raven soglasja med vsemi poslanci, ki so na tej točki dali na stran upravičene premisleke in temeljno razpravo, da bi se program ponovno hitro začel. Zato je, preden Komisija predloži predlog za Marco Polo III, resnično potrebna splošna razprava, da bomo lahko ponovno uvedli vse te točke, ki so nujno potrebne za našo prihodnjo usmeritev. Nadalje želimo seveda vedeti, kako se bo sedaj uredila prilagoditev, ki smo jo naredili sedaj. To je predmet glasovanja in upam, da bom imel jutri vašo podporo.

 
  
MPphoto
 

  Antonio Tajani, podpredsednik Komisije.(IT) Gospa predsednica, poslanci, rad bi se zahvalil gospodu Stockmannu za delo, ki ga je opravil. Od leta 2003 je bil program Marco Polo usmerjen v ustvarjanje bolj trajnostnega prometnega sistema v Evropi, tako s preusmerjanjem pomembnega dela letnega povečanja cestnega tovornega prometa na druge, okolju prijaznejše načine prevoza kot so prevoz po celinskih plovnih poteh, železniški prevoz in kratki ladijski prevozi. Prvi program Marco Polo, ki je bil usmerjen v preusmeritev 48 milijard tonskih kilometrov s cest v štirih letih, se je končal leta 2006, čeprav je notranja ocena pokazala, da je bilo doseženih le 64 % tega zneska.

Izkušnje, pridobljene z drugim programom Marco Polo, kažejo, da ta žal ne postaja učinkovitejši in da Evropa ne koristi v celoti tega pomembnega orodja za doseganje prometnega sistema, ki je bolj prilagojen evoluciji trga. Lansko leto sem poslal vrsto pisem vsem prometnim ministrom EU, v katerih sem jih pozival, naj uporabljajo program Marco Polo.

Zato mislim – in kaže, da je Parlament enakega mnenja –, da je prišel čas, da spremenimo uredbo, da spremenimo pravila o dostopu do tega projekta ali programa, ki mora zagotavljati sredstva, ki niso vedno uporabljena. Zagotovo gremo v pravo smer, ker poskušamo pomagati malim in srednje velikim podjetjem, da bodo imela koristi od projekta Skupnosti. MSP so se do sedaj soočala s precej težavami pri dostopu do evropskih sredstev, zagotovljenih preko programa Marco Polo.

Sporočilo, ki ga pošiljamo danes, ni usmrejeno le v tiste, ki uporabljajo Marco Polo. Mislim, da je to poziv k temu, da se mnogi evropski predpisi spremenijo, ker enako velja za druge sektorje in za nacionalne predpise, ki vključujejo evropska sredstva; ti niso vedno napisani na tak način, da bi bila sredstva enostavno dostopna. To je zelo realen problem v vseh državah članicah in ponovno bi poudaril, da ne zadeva le naših predpisov, ampak tudi nacionalne predpise, ki vključujejo evropska sredstva.

Zato menim, da danes ne delamo le na programu Marco Polo, ampak pošiljamo sporočilo o dobri pripravi zakonodaje v korist državljanov in za poenostavitev dostopa do projektov Skupnosti. Zato seveda mislim, da je delo gospoda Stockmanna vredno podpore in da bi bilo treba predlagano besedilo sprejeti, da bo lahko Parlament, ponavljam, jutri poslal pozitivno sporočilo celotni Evropski uniji.

Naj ponovno povem, da se ta zadeva ne nanaša le na Marco Polo, to je mnogo širše vprašanje. S tem, ko bomo začeli projekt Marco Polo, mislim, da bomo naredili uslugo drugim sektorjem, ki se posebno zavedajo uporabe sredstev Skupnosti in izkoriščanja različnih programov, ki jih Komisija ponuja 27 državam EU in njihovim podjetjem.

 
  
MPphoto
 

  Anne E. Jensen, pripravljavka mnenja Odbora za proračun. (DA) Gospa predsednica, ko se je Odbor za proračun odločil, da bo izdal izjavo o programu Marco Polo, je bil njegov točen razlog za to, da je menil, da je težko zagotoviti, da se financiranje uporablja za njegov določen namen. Zato seveda pozdravljamo dejstvo, da se sedaj ukrepa. Komisija si zato zasluži pohvalo. Poskušamo poenostaviti administracijo in zaostriti pravila, da bi poskrbeli, da bi bilo lažje uporabljati sredstva za njihov določen namen. V odgovor smo se v Odboru za proračun prav tako dogovorili, da, če nam ne bo uspelo izboljšati izvajanja programa, če nam ne bo uspelo zagotoviti, da se bo financiranje uporabljalo za njegov določen namen, bomo morali ponovno premisliti, ali je treba toliko denarja dodeliti za program Marco Polo in ali bi bilo treba nekaj denarja preusmeriti v druge programme, kjer ga je mogoče bolje uporabiti. Seveda moramo izvesti vmesni pregled proračuna po volitvah leta 2010 in ena od stvari, s katerimi se bomo morali takrat spopasti, je ocena tega, kateri programi delujejo in kateri ne. Kjer bomo menili, da je to bolj potrebo, bomo seveda denar usmerili stran od projekov, kjer ta ne more biti uporabljen, in ga preusmerili tako, da ne bo le zapravljen kot subvencija.

 
  
MPphoto
 

  Dieter-Lebrecht Koch , v imenu skupine PPE-DE. (DE) Gospa predsednica, na plenarnem zasedanju bomo jutri glasovali o programu Marco Polo II za večjo okoljsko učinkovitost tovornega prometa. Marco Polo II nudi boljšo varnost načrtovanja, ker je določeno, da bo deloval do 31. decembra 2013. Ima proračun v višini 450 milijonov EUR. Pragove upravičenosti za predlagane projekte je treba v primarjavi s projektom Marco Polo I znižati in so enaki uporabi malih in srednje velikih podjetij. Poročevalcu sem posebej hvaležen za to. V luči sedanjih finančnih razmer mnogih malih in srednje velikih podjetij je to zelo državljanu prijazna politika, ki ji lahko dam svojo brezpogojno podporo.

Program temelji na prerazporeditvi prometa in zmanjšanju prekomernega bremena na cestnem prometu. Prav tako bo okrepil somodalnost in tako pripomogel k učinkovitemu in trajnostnemu prometnemu sistemu. S pozitivnim glasovanjem, ki ga priporočam za jutri, bo zakonodajni postopek zaključen na prvi obravnavi.

 
  
MPphoto
 

  Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospa predsednica, gospod komisar, v imenu Skupine združenje za Evropo narodov bi rad pozornost pritegnil k naslednjim zadevam.

Kljub pohvale vrednim ciljem, kot so zmanjšanje prekomernega bremena za cestni promet, zmanjšanje učinkov cestnega prometa na okolje in dajanje prednosti kratkim ladijskim prevozom, železnicam, celinskim plovnim potem ali kombinaciji načinov prevoza za prevoz tovora, se vsako leto porabi le polovica sredstev, ki so na voljo za uresničevanje programa Marco Polo, in izvede le 60 % načrtovanih dejavnosti programa.

Predloge Evropske komisije za poenostavitev programa bi bilo treba zato podpreti in predvsem naslednje: sodelovanje v programu malih in enoosebnih podjetij brez oblikovanja konzorcija, jasno znižanje praga tonskih kilometrov, ki je potreben za upravičenost do programa, povečanje intenzivnosti financiranja s povečanjem finančne pomoči, ki je narasla z 1 EUR na 2 EUR na 500 tonskih kilometrov prerazporejenega tovornega prevoza, in poenostavitev postopkov za zagotavljanje finančne pomoči. Rad bi izrazil upanje, da bodo vsi ti ukrepi pomagali zagotoviti, da se kar najbolje porabijo finančna sredstva, ki so na voljo v programu.

 
  
MPphoto
 

  Johannes Blokland , v imenu skupine IND/DEM. (NL) Nocoj razpravljamo o spremembah programa Marco Polo II. Evropski komisiji sem dolžan, ker je prišla na dan s predlogi za znižanje pragov za ta sklad in prav tako sem vesel, da je gospod Stockmann te predloge sprejel s potrebno dinamičnostjo. Pri dodatnem znižanju praga za ladijski prevoz po celinskih plovnih poteh lahko računate na mojo podporo.

Vendar pa obstaja problem. To znižanje ni dovolj. V Odboru za promet in turizem sva z gospo Wortmann-Kool uspešno popravila to napako. Obžalujem pa dejstvo, da gospod Stockmann meni, da je naša sprememba – številka 24 – nezaželena. Navsezadnje ga poznam kot neomajnega podpornika ladijskega prevoza po celinskih plovnih poteh in sem upal, da bodo takšne spremembe sprejemljive zanj. Navsezadnje je prag, ki ga je predlagala Komisija še vedno previsok za malega podjetnika, kar je ponudnik ladijskih prevozov po kanalih skoraj po definiciji. Ne razumem, zakaj bi želele druge institucije kritizirati spremembo 24.

Imamo dobro založen sklad za trajnostni promet. Ladijski prevoz po celinskih plovnih poteh je daleč najčistejši način prevoza. Zakaj ne bi še bolj znižali praga za ta sektor? Evropska komisija se po mojem mnenju boji, da bodo zaradi takšnih predlogov nekatere države članice v Svetu zahtevale znižanja na drugih področjih. Evropsko komisijo bi rad prosil, naj bo trdna in v tem Parlamentu izrecno prizna pomen ladijskega prevoza po celinskih plovnih poteh kot najčistejšega načina prevoza.

 
  
MPphoto
 

  Rodi Kratsa-Tsagaropoulou (PPE-DE). - (EL) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, do leta 2013 bomo v program Marco Polo II vložili 400 milijonov EUR skupaj z mnogimi upanji in obeti za učinkovitejši in uspešen prometni sistem, ki bo zagotovil dodano okoljsko vrednost v Evropski uniji in hkrati kombiniral ekonomsko, socialno in ozemeljsko kohezijo.

Rezultati razpisa za zabiranje predlogov za program Marco Polo II, ki so bili objavljeni leta 2008, in sklepi vrednotenja prvega programa Marco Polo so pokazali, da bi lahko bila s tem programom dosežena precejšnja sprememba v prevozu. Vendar pa s programom zelo verjetno ne bo mogoče doseči cilja izogibanja zastojem v prometu ali prerazporeditve bistvenega deleža napovedanega skupnega povečanja mednarodnega cestnega tovornega prometa v Evropi, kot je predvideno v njegovi pravni podlagi.

Da bi program Marco Polo II dosegel svoje cilje, ga je treba privlačneje oblikovati. Spremeniti je treba pravno podlago in poenostaviti ter natančneje opredeliti preskusne postopke. Poleg tega je treba prilagoditi pogoje in zahteve za financiranje na realni cilj, spremembe pa je treba izpeljati čim prej, da bi dosegli kar najboljši učinek.

V Evropskem parlamentu podpiramo program in upamo na lažjo dostopnost do programa za mala podjetja, nižje in preprostejše pragove za upravičenost projektov in povečanje finančnih podpor, z drugimi besedami, program, ki bo bolj funkcionalen in neposredno učinkovit.

Te spremembe in prilagoditve je mogoče uporabiti kot primer vitalne, dinamične in učinkovite Evrope, ki je nekaj, kar moramo poskrbeti, da bodo državljani razumeli in doživeli v času evropskih volitev.

 
  
MPphoto
 

  Antonio Tajani, podpredsednik Komisije. (IT) Gospa predsednica, poslanci, ko zaključujemo, bi rad odgovoril na nekatera vprašanja, ki ste jih postavili, hkrati pa se vam zahvaljujem za podporo, ki ste jo dali temu sporazumu na prvi obravnavi, kar bo gotovo pomagalo izboljšati učinkovitost drugega programa Marco Polo.

Rad bi povedal, da je zadnja leta moje osebje, ki se jim zahvaljujem za njihovo delo, že začelo razmišljati o programu Marco Polo po letu 2013 in da bo ta ocena med drugim osredotočena na točke, določene v kompromisnem dogovoru. Predvsem bi rad poudaril potrebo po razlikovanju med načini prevoza pri pogojih financiranja glede na njihovo varnost, okoljsko uspešnost in energetsko učinkovitost, potrebo po oblikovanju tehnične pomoči, povezane s povpraševanjem, v fazi predložitve in ob upoštevanju malih in srednje velikih podjetij, priznavanje gospodarske recesije kot izjemnega razloga za podaljšanje veljavnosti projektov in znižanje praga upravičenosti glede na posamezne proizvode.

Glede znižanja pragov bi rad gospoda Bloklanda pomiril, da besedilo, ki ga sprejemamo, že zagotavlja nižji prag za celinske plovne poti. Mislim, da ne bi mogli narediti več kot smo, saj bi se povečali upravni stroški, a verjamem, da smo vam gotovo poslali signal, ki ste ga želeli.

Da se vrnem na naše premisleke o programu Marco Polo po letu 2013: kakor sem dejal, bo med temami vključena tudi možnost navedbe ciljev za najnižje subvencijske pragove za predlagane projekte glede na energetsko učinkovitost in koristi za okolje, poleg preusmerjenih tonskih kilometrov. Poleg tega pa še možnost zagotavljanja skladnosti med programom Marco Polo, akcijskim načrtom za logistiko in programom TEN-T s pomočjo ustreznih ukrepov za usklajevanje dodeljevanja sredstev Skupnosti, predvsem za pomorske avtoceste, in potreba po upoštevanju posebnih lastnosti sektorja prometa po celinskih plovnih poteh ter njegovih malih in srednje velikih podjetij, na primer s posebnim programom za ta sektor.

V vsakem primeru namerava Komisija v letu 2011 predstaviti svoje sporočilo o prihodnosti programa, morda s predlogom za tretji program Marco Polo.

 
  
MPphoto
 

  Ulrich Stockmann, poročevalec. (DE) Gospa predsednica, gospod komisar, strinjam se z vami. Jutri lahko pošljemo pozitivno sporočilo, in sicer, da smo sposobni izdelati državljanom prijazne in razumne spremembe naše zakonodaje, ko je to potrebno. Poleg tega, da pošljemo to sporočilo, pa bi morali začeti tudi informacijsko kampanjo v državah Evrope, da bomo lahko izkoristili privlačnost tega programa, saj smo resnično naredili vse potrebne prilagoditve. Sedaj je treba po pogajalskih cenah skleniti realne posle. Če nam ne bo sedaj uspelo ničesar spremeniti, potem moramo resnično pod vprašaj postaviti celoten program.

Upam, gospa Jensen, da nam ne bo treba tega denarja vlagati v druge programe, ker je to pomembna zadeva. Moramo in bomo prerazporedili promet, kjer koli je to mogoče, a to je težko. Gospod Blokland, odgovor ste že imeli. Ponovno smo izpogajali prevoz po celinskih plovnih poteh in uveljavili dodatni kompromis na strani Sveta, če lahko temu tako rečem. Naš interes je bil, da to zaključimo na prvi obravnavi. Zato nismo mogli izbrati preveč radikalnega pristopa in smo se morali pogajati z namenom, da dosežemo kompromis in soglasje. Posledično smo dosegli mnogo.

Veselim se temeljne razprave, ki jo bomo imeli v kratkem glede tretjega programa na podlagi sporočila, ki ga je obljubila Komisija, da bomo lahko razpravljali o vseh temeljnih vprašanjih, o vsem, kar smo navedli v skupnem predlogu za kompromsis, kot je ta, ali bi morali program razdeliti za posamezne načine prevoza in tako dalje. Potem bo ponovno postal zanimiv. Sedaj pa mora le delovati, da se ne bo ustavil in da ne bodo projekti, ki se že izvajajo, v tej krizi slučajno prišli na stranski tir. To bi bila res škoda, zato ta kompromis. Ponovno se vsem zahvljujem za prispevke.

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. − Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo jutri.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov