Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 22. april 2009 - Strasbourg

21. Evropsko železniško omrežje za konkurenčen tovorni promet (razprava)

  Predsednica. − Naslednja točka je poročilo gospoda Petra Duchoňa v imenu Odbora za promet in turizem o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem železniškem omrežju za konkurenčen tovorni promet (COM(2008)0852 – C6-0509/2008 – 2008/0247(COD)) (A6-0220/2009).

  Petr Duchoň, poročevalec. – (CS) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, cilj predloga Komisije je ustvariti evropske koridorje za železniški tovorni promet, pa tudi ustvariti pravila za vodenje in upravljanje teh koridorjev. Komisija poskuša s predlogom povečati konkurenčnost železniškega tovornega prometa in rad bi to priložnost izkoristil in to pozdravil. Odbor za promet in turizem je razpravljal o predlogu Komisije in v zvezi s tem je bilo predloženih 250 osnutkov sprememb. V pogajanjih o osnutkih sprememb je bil dosežen kompromis, ki je dobil podporo po celotnem političnem spektru. Kompromis izhaja predvsem iz poskusa optimizacije železniškega prometa kot celote, hkrati pa ohranja dovolj prožnosti za reševanje kriznih razmer. Besedilo, ki ga je predlagala Komisija, je bilo prav tako prečiščeno in poenostavljeno, poudarek pa bil na ustvarjanju prostora za upravičene interese posameznih držav, tako v smislu ustvarjanja koridorjev kot tudi v smislu njihovega vodenja in upravljanja. Položaj železniških družb v upravnem organu je bil okrepljen v primerjavi s tistim, kar je bil v predlogu Komisije. Močnejšo vlogo prav tako dobijo organizacije, vključene v evropskih železniških tovornih koridorjih. Pripombe, ki se nanašajo na sodelovanje s tretjimi državami, na katere vpliva koridor, so bile sprejete. Številne spremembe vključujejo boljše ravnovesje interesov med potniškim in železniškim tovornim prometom. Sprejeta je bila tudi zahteva za pregledno odločanje v zvezi z določanjem kategorij tirov in prednostnih pravil za tovorne vlake za visoke hitrosti. Za zaključek bi se rad zahvalil poročevalcu v senci in osebju Evropskega parlamenta za njihovo sodelovanje ter poslancem tega Parlamenta za njihovo potrpežljivost.

  Antonio Tajani, podpredsednik Komisije. – (IT) Gospa predsednica, poslanci, gospod Duchoň, sam bi se rad zahvalil Parlamentu, ker je tako hitro pristal na obravnavo tega predloga; mislim, da je ta izredno pomembnen za razvoj železniškega tovornega prometa. Posebno se zahvaljujem poročevalcu, gospodu Duchoňu in Odboru za promet in turizem za njihovo pripravljenost in kakovost izvedenega dela, kar je pomagalo okrepiti zakonodajni predlog, ki je v prvi vrsti usmerjen v bolje povezan železniški prevoz na evropski ravni z boljšim sodelovanjem med upravljavci infrastrukture.

Železnica je zadnji – to bi poudaril, zadnji – način prevoza, ki ohranja zelo nacionalno razsežnost. Prečkanje meje z vlakom je lahko še vedno v mnogih primerih težavno. Upravljavci infrastrukture so v veliki meri odgovorni za to težavo in zato jih moramo spodbujati, da bodo delali skupaj, naj bo to v smislu upravljanja infrastrukture ali načrtovanja in izvajanja naložbe.

Infrastrukturo za tovorni promet je treba spraviti v okvir evropske politike, saj že ima pomembno mednarodno razsežnost. Spomnil bi vas, da je 50 % tovornih storitev sedaj mednarodnih in se bo ta količina v prihodnosti še povečala.

Drugič, predlog je usmerjen v omogočanje širjenja storitev železniškega tovornega prometa. Ta sektor se ne more razviti in tekmovati z in/ali dopolnjevali cestnega sektorja brez bistvenega izboljšanja infrastrukture, ki je na voljo za tovorne vlake. Danes je treba v veliki večini držav članic železniški tovorni promet prilagajati potrebam potnikov. Žal to velja tako za upravljanje infrastrukture kot tudi za naložbe.

Tretjič, zaradi tega predloga bo mogoče železnice uspešneje povezati v tovorni prometni sistem in razviti somodalnost v Evropi. Dejansko mora biti železniška infrastruktura bolje povezana z drugimi načini prevoza, predvsem pomorskega in cestnega prevoza, da bi lahko železniški prevoz pomembno prispeval k prometnim ciljem Skupnosti.

Vendar pa bi rad poleg glavnih ciljev predloga omenil štiri bistvena načela, na katerih temelji besedilo, o katerem razpravljamo. Prvo načelo je opredelitev koridorjev in tako omrežja. Opredelitev temelji bolj na gospodarskih kot na političnih dejavnikih. Drugo načelo je okreljeno sodelovanje med upravljavci infrastrukture. Tretje načelo, ki bi ga rad podrobneje obravnaval, se nanaša na boljša zagotovila v smislu kakovosti in zanesljivosti storitev, ki jih nudi infrastruktura, zaradi določb, oblikovanih za doseganje boljšega ravnotežja med potniškim in tovornim prometom v upravljanju infrastrukture.

To ne pomeni sistematičnega dajanja prednosti tovornim vlakom pred potniškimi vlaki v celotnem nacionalnem omrežju, nasprotno – naj bo to jasno – to se nanaša na koridorje, namenjene tovoru, torej posebnim in jasno opredeljenim linijam. Tovorni vlaki zato ne bodo sistematično oškodovani, predvsem tam, kjer je večja potreba po hitrosti in/ali točnosti. Po našem mnenju je to tisto, kar mislimo v praksi, ko govorimo o opredelitvi tovornih koridorjev ali spodbujanju konkurenčnega tovornega prevoza.

Nazadnje, četrti steber pa je opredelitev in izdelava realnega omrežja strateških terminalov. V tem primeru se beseda „terminal“ uporablja v najširšem smislu in vključuje železniške delavnice, pristaniške terminale, logistične platforme, ceste, železnice in tako dalje, ki so nepogrešljivi za pravilno delovanje tovornih koridorjev in prometnega sistema kot celote.

To sem hotel povedati in rad bi se ponovno zahvalil za hitro odzivnost in učinkovitost Parlamenta, zaradi česar se s ponosom spominjam, da sem bil sam mnoga leta poslanec Parlamenta. Poročevalec in odbor za promet si zaslužita čestitke za svoje delo. Hvala lepa.

  Georg Jarzembowski, v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospa predsednica, gospod podpredsednik Komisije, gospe in gospodje in tisti, ki ste še na čstni galeriji, posebno gospod Lübbering. Moja skupina podpira temeljno skrb Komisije za povečanje železniškega tovornega prometa z ustvarjanjem čezmejnih prometnih koridorjev in posebnih predpisov za ta namen. Gospod podpredsednik, zahvaljujemo se vam za predlog, prav tako pa se vam zahvaljujemo tudi za dejstvo, da ste ostali skoraj do polnoči, saj radi delamo. Hvala lepa.

Nadalje, in morda je prišlo pri objavi vašega predloga Komisije do jezikovnega spodrsljaja, je naša skupina skupaj z našim dobrim poročevalcem trdno prepričana, da ne bi smela obstajati absolutna prednost tovornih vlakov pred vsemi drugimi vlaki, le enostavnejši dostop za tovorni promet, saj se v skoraj vseh državah članicah železniška omrežja uporabljajo za tovorne vlake in za mednarodne, nacionalne, regionalne in lokalne vlake.

V primerih predvsem prekinitev poslovanja ne more biti odločanje v rokah oddaljenega urada; pristojnost mora ostati v rokah posameznih upravljavcev infrastructure in železniških družb, da se bo lahko čim prej in čim bolj učinkovito nadaljeval običajen železniški promet. Tudi v okviru posebne uredbe za evropsko tovorno železniško omrežje morajo biti države članice še naprej odgovorne za ustvarjanje in spreminjanje tovornih koridorjev. Nobena vrsta prenosa odgovornosti na Evropsko komisijo ne bi bila koristna, o tem se moramo strinjati. Nazadnje, glede predpisov o koridorjih bi se bilo treba posvetovati z železniškimi družbami, špediterji in odpravniki tovora, ker imajo praktično znanje in izkušnje o tem kako najučinkoviteje uporabljati železniško omrežje za konkurenčen tovorni promet.

Še enkrat moje čestitke poročevalcu. Napisal je odlično poročilo, ki ga je odbor v veliki večini sprejel z velikim zadovoljstvom. Hvala poročevalcu.

  Lily Jacobs, v imenu skupine PSE. – (NL) Čezmejni tovorni vlaki se vlečejo po Evropski uniji s povprečno hitrostjo 18 kilometrov na uro. Leta 2007 je le 60 % vseh tovornih vlakov na svoje cilje prispelo pravočasno. Zakaj? Ker se mednarodni prevoz tovora z vlakom še vedno organizira na popolnoma neučinkovit način. Na ta način prevoz tovora z vlakom jasno ne more nikoli tekmovati s cestnim tovornim prometom. S takšno hitrostjo ne bomo dosegli evropskih okoljskih ciljev in naš namen 20 % nižjih emisij CO2 do leta 2020 ne bo uresničen.

Cilj tega predloga Evropske komisije je ustvariti konkurenčno železniško omrežje za prevoz tovora v Evropski uniji. To je mogoče storiti z oblikovanjem čezmejnih koridorjev, z izvedbo povečanega sodelovanja med upravljavci infrastrukture in boljšim medsebojnim usklajevanjem naložb med državami članicami in z boljšimi prednostnimi dogovori v primeru zamud. Na ta način je mogoče bistveno izboljšati zmogljivost in konkurenčnost železniškega omrežja.

Prvotni predlog Komisije, da se v primeru zamud prednost vedno zagotovi tovornim vlakom, je šel predaleč, a zaradi razumnega sodelovanja s poročevalcem, sem sklenila odličen kompromis, ki zagotavlja prožnost in pragmatični pristop. Žal je predlog gospoda Albertinija ta pomembni del spremenil v še eno prazno lupino. Zato bo Skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu glasovala proti spremembi 71.

Vendar predlog, kakršen je sedaj pred nami, še vedno uspeva spodbujati ljudi k sodelovanju, uporabniki in akterji na tgu so ustrezno upoštevani pri načrtovanju in izvajanju. Čas je, da končno delamo skupaj na realnem notranjem trgu za železniški prevoz in tako vlagamo v zeleno in trajnostno prihodnost.

  Michael Cramer , v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, tudi jaz se zahvaljujem poročevalcu in poročevalcem v senci za njihovo odlično sodelovanje. V Skupini Zelenih/Evropske svobodne zaveze prav tako želimo več tovornega prometa na železnicah, a ne na strošek potniškega prometa. Mobilnost potnikov je v Evropi javna storitev. Komisija zanemarja realnost evropskih železniških omrežij, kjer se tovor in potniki prevažajo po istih železniških tirih. Niti ena niti druga vrsta vlaka ne bi smela imeti dogmatične prednosti.

Zeleni želimo uporabljati sistem „vse na enem mestu“, da bi ustavili eno stično osebo za vse, ki želijo pošiljati tovorne vlake čez meje v Evropi. Poleg tega želimo večjo preglednost pri razporejanju poti in med motnjami v delovanju, da bi se med drugim izognili nepravičnim izkrivaljnjem konkurence. Komisija in vi kot varuh pogodb morata odpraviti prakso, ki dovoljuje državnim družbam, da si rezervirajo brezplačne poti samo z namenom preprečevanja konkurence.

Naše predloge za zmanjšanje hrupa, predvsem tistega, ki nastaja pri tovornem prometu, je zavrnila glavna koalicija tu v Parlamentu. Vendar pa bomo Zeleni še naprej lobirali, da bodo železnice ostale okolju prijazne, predvsem s prilagoditvijo obstoječih tovornih vagonov.

  Ulrich Stockmann (PSE). – (DE) Gospa predsednica, v rivalstvu s cestnim tovornim prometom ima železniški tovorni promet možnost le, če bo resnično uveljavljen povsod po Evropi, zaradi česar pozdravljam uvedbo čezmejnih tovornih koridorjev, na katerih bo tovorni promet optimiziran. To je bistvo.

S tem poročilom smo odpravili upravičene skrbi glede zmanjšanja standarda potniškega prometa s stalnimi prednostnimi predpisi za tovorni promet. Vendar pa bomo morali v zvezi s poročilom opraviti več dela, saj delamo po postopku in smo šele na prvi obravnavi. V prihodnosti bomo morali upoštevati odzive držav članic.

Potrebujemo drugačno osnovo, po kateri bomo izračunali število koridorjev. Parlament je predlagal enega na državo. Mislim, da bi v Nemčiji potrebovali koridorja sever/jug in vzhod/zahod. Drugič, premisliti moramo, ali so mogoči izmenični koridorji na področjih, ki imajo morda manj mešanega prometa. Tretjič, jasno mora biti, da ne sme biti zmanjšana splošna zmogljivost železniškega prometa.

In nenazadnje, mnoge državljane skrbi, da bo povečana količina tovornega prometa na železnicah prinesla tudi več hrupa. Zato moramo takoj v naslednjem parlamentarnem obdobju začeti z razumno zakonodajo o zmanjšanju hrupa v tovornem železniškem prometu.

Veselim se več dela. Še vedno moramo storiti mnogo stvari. Zahvaljujem se poročevalcu, ker je bil to resnično dober kompromis o zelo spornem vprašanju.

  Gabriele Albertini (PPE-DE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej bi želel čestitati gospodu Duchoňu za njegovo čudovito poročilo. V imenu Skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov sem predložil spremembo, ki se nanaša na člen 14(2). Glede na to poročilo imajo v primeru dodatnih težav v prometnem toku pred drugimi vlaki na evropskih tovornih koridorjih prednost tovorni vlaki.

V Italiji in v velikem delu Evrope imata tovorni in potniški promet skupne linije; sedaj so redki deli namenjeni tovornemu prometu. Tovrstna prednost bi oškodovala regionalni potniški promet v glavnih italijanskih središčih, na primer v mestu Milan, ki se nahaja na treh koridorjih TEN.

Da bi se izognili položaju, kjer na račun tovornega prometa nesorazmerno trpi potniški promet, sem predlagal, da se vključi prej omenjena sprememba, ki prepoveduje uporabo teh prednostnih pravil v času konice dnevnih migracij, ko večina ljudi potuje na delo. Konice bi bile omejene na največjo možno časovno vrzel, le ob delovnih dneh, in sicer tri ure zjutraj in tri ure pozno popoldan.

Z informacijami, ki jih zagotavljajo upravljavci infrastrukture, bi vsaka država članica opredelila obdobje konice za posamezno državo in pri tem upoštevala regionalni tovorni promet in tovorni promet na dolge razdalje.

  Antonio Tajani, podpredsednik Komisije. – (IT) Gospod predsednik, poslanci, današnji sklepi glede te teme so izredno pozitivni z mojega stališča in pomagajo poslati zelo jasno sporočilo državam članicam, in sicer, da potrebuje evropski železniški sistem koridorje, ki so na nek način posvečeni tovoru. Ustvarjanje teh koridorjev mora biti usklajeno in skladno na ravni Skupnosti in pri teh prizadevanjih morajo sodelovati vse zainteresirane strani v železniškem sektorju.

Kar zadeva kompromisne spremembe, ki jih je predlagal poročevalec, te pomenijo izboljšanje postopka razdelitve in rezervne zmogljivosti v smislu kakovosti železniških linij za mednarodne tovorne vlake, pa tudi za vzpostavitev rezervnih zmogljivosti za kratkoročno povpraševanje. Komisija lahko ta pristop sprejme, prav tako pa lahko sprejme kompromisno spremembo v zvezi z upravljanjem mednarodnih tovornih vlakov v primeru motenj v omrežju. Glede ostalega je Parlament suveren. Hvala lepa.

  Petr Duchoň, poročevalec. – (CS) Ta razprava je pokazala sorazmerno široko soglasje po vsem političnem spektru. Zato bi se rad zahvalil tako poročevalcem v senci kot tudi vsem, ki so sodelovali pri razpravi. Mislim, da največji strahovi izhajajo iz možnosti za trčenja med tovornimi in potniškimi vlaki. V predloženih besedilih je ta nevarnost upoštevana in upravljavcem je prepuščena zadostna prožnost za reševanje kriznih razmer. Kar zadeva ustrezne in tekoče delovanje železniških dejavnosti, seveda ne bi smelo biti takšnih sporov in ni smiselno razpravljati o prednostih ene ali druge vrste železniškega prevoza. Zato je to le stvar morebitnega spora v kriznih razmerah, a kot sem že navedel, je tu ključna zadeva, da se dovolj moči prepusti upravljavcem železnic in ta dokument počne ravno to.

  Predsednica. − Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo jutri.