Kazalo 
Razprave
PDF 1800k
Sreda, 22. april 2009 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL
1. Otvoritev seje
 2. Predložitev dokumentov: glej zapisnik.
 3. Razprave o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države (razglasitev vloženih predlogov resolucij): glej zapisnik.
 4. Bonitetne agencije - Zahteve za poročanje in dokumentiranje v primeru združitve in delitve - Zavarovanje in pozavarovanje (SOLVENTNOST II) (prenovitev) (razprava)
 5. Aranžma za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči za plačilne bilance držav članic - Aranžma za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči za plačilne bilance držav članic (razprava)
 6. Čas glasovanja
  6.1. Koledar zasedanj Evropskega parlamenta - 2010
  6.2. Sporazum ES/Pakistan o nekaterih vidikih zračnega prometa (A6-0188/2009, Paolo Costa)
  6.3. Pristop Evropske skupnosti k Pravilniku št. 61 Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo o določbah glede homologacije gospodarskih vozil (A6-0243/2009, Helmuth Markov)
  6.4. Pogoji zdravstvenega varstva živali za premike in uvoz kopitarjev iz tretjih držav (kodificirana različica) (A6-0248/2009, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg)
  6.5. Trgovinski režimi za nekatero blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov (kodificirana različica) (A6-0249/2009, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg)
  6.6. Koordinacija sistemov socialne varnosti (A6-0207/2009, Jan Cremers)
  6.7. Koordinacija sistemov socialne varnosti: podrobna pravila za izvajanje (A6-0204/2009, Jean Lambert)
  6.8. Evropski metrološki raziskovalni program (A6-0221/2009, Erika Mann)
  6.9. Obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode (A6-0115/2009, Caroline Lucas)
  6.10. Minimalne zaloge surove nafte in/ali naftnih derivatov (A6-0214/2009, Miloslav Ransdorf)
  6.11. Informacijsko omrežje za opozarjanje o ključni infrastrukturi (CIWIN) (A6-0228/2009, Luca Romagnoli)
  6.12. Evropska mreža za varovanje javnih osebnosti (A6-0193/2009, Gérard Deprez)
  6.13. Nacionalni programi prestrukturiranja za sektor bombaža (A6-0200/2009, María Isabel Salinas García)
  6.14. Protokol o izvajanju alpske konvencije na področju prometa (protokol o prometu) (A6-0219/2009, Reinhard Rack)
  6.15. Sprememba proračuna št. 2/2009 (A6-0192/2009, Jutta Haug)
  6.16. Sprememba proračuna št. 3/2009 (A6-0194/2009, Jutta Haug)
  6.17. Zahteva za zaščito poslanske imunitete Alda Patricielleja (A6-0196/2009, Aloyzas Sakalas)
  6.18. Zahteva za zaščito poslanske imunitete Renata Brunetteja (A6-0195/2009, Aloyzas Sakalas)
  6.19. Zahteva za posvetovanje o imuniteti in privilegijih Antonia Di Pietra (A6-0197/2009, Aloyzas Sakalas)
  6.20. Zahteva za odvzem poslanske imunitete Hannesu Swobodi (A6-0190/2009, Klaus-Heiner Lehne)
  6.21. Nadzor proračunskega izvajanja instrumenta za predpristopno pomoč (A6-0181/2009, Rodi Kratsa-Tsagaropoulou)
  6.22. Učinkovito izvrševanje sodnih odločb v Evropski uniji: preglednost dolžnikovega premoženja (A6-0252/2009, Neena Gill)
  6.23. Odločitve Odbora za peticije v letu 2008 (A6-0232/2009, Mairead McGuinness)
  6.24. Vključevanje načela enakosti med spoloma v delo odborov in delegacij (A6-0198/2009, Anna Záborská)
  6.25. Notranji trg z električno energijo (A6-0216/2009, Eluned Morgan)
  6.26. Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (A6-0235/2009, Giles Chichester)
  6.27. Pogoji za dostop do omrežja: čezmejne izmenjave električne energije (A6-0213/2009, Alejo Vidal-Quadras)
  6.28. Notranji trg z zemeljskim plinom (A6-0238/2009, Antonio Mussa)
  6.29. Dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina (A6-0237/2009, Atanas Paparizov)
  6.30. Interoperabilne rešitve za evropske javne uprave (ISA) (A6-0136/2009, Dragoş Florin David)
  6.31. Stroji za nanašanje pesticidov (A6-0137/2009, Leopold Józef Rutowicz)
  6.32. Izkoristek goriva: označevanje pnevmatik (A6-0218/2009, Ivo Belet)
  6.33. Sprememba Uredbe (ES) št. 717/2007 (mobilna telefonska omrežja) in Direktive 2002/21/ES (elektronska komunikacija) (A6-0138/2009, Adina-Ioana Vălean)
  6.34. Zahteve za poročanje in dokumentiranje v primeru združitve in delitve (A6-0247/2009, Renate Weber)
  6.35. Zavarovanje in pozavarovanje (Solventnost II) (prenovitev) (A6-0413/2008, Peter Skinner)
  6.36. Začasni trgovinski sporazum s Turkmenistanom
  6.37. Začasni sporazum EU/Turkmenistan (A6-0085/2006, Daniel Caspary)
  6.38. Okvir Skupnosti za jedrsko varnost (A6-0236/2009, Gunnar Hökmark)
  6.39. Nadzorni sistem Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (A6-0253/2009, Raül Romeva i Rueda)
  6.40. Ohranjanje ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi (A6-0206/2009, Cornelis Visser)
  6.41. Skupna politika priseljevanja za Evropo: načela, ukrepi in orodja (A6-0251/2009, Simon Busuttil)
  6.42. Zelena knjiga o prihodnosti politike TEN-T (A6-0224/2009, Eva Lichtenberger)
 7. Obrazložitve glasovanja
 8. Popravki in namere glasovanja: glej zapisnik
 9. Sprejetje zapisnika predhodne seje: glej zapisnik
 10. Potres v italijanski provinci Abruziji (razprava)
 11. Razrešnica 2007: Svet (razprava)
 12. Dostop do trga avtobusnih prevozov (prenovitev) - Skupna pravila glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika - Dostop do trga mednarodnega cestnega prevoza blaga (prenovitev) (razprava)
 13. Pravice potnikov med potovanjem po morju in celinskih plovnih poteh - Pravice potnikov v avtobusnem prometu (razprava)
 14. Čas za vprašanja (vprašanja Komisiji)
 15. Sestava Parlamenta: gl. zapisnik
 16. Preverjanje veljavnosti mandatov poslancev: gl. zapisnik
 17. Trajanje varstva avtorske pravice in določenih sorodnih pravic (razprava)
 18. Akcijski načrt za mobilnost v mestih (razprava)
 19. Akcijski načrt za inteligentne prevozne sisteme - Inteligentni prometni sistemi v cestnem prometu in vmesniki do drugih vrst prevoza (razprava)
 20. Drugi program „Marco Polo“ za dodelitev finančne pomoči Skupnosti za večjo okoljsko učinkovitost sistema tovornega prometa („Marco Polo II“) (razprava)
 21. Evropsko železniško omrežje za konkurenčen tovorni promet (razprava)
 22. Dnevni red naslednje seje: gl. zapisnik.
 23. Zaključek seje


  

PREDSEDSTVO: GOSPA ROURE
Podpredsednica

 
1. Otvoritev seje
Video posnetki govorov
 

(Seja se je začela ob 9.00)

 

2. Predložitev dokumentov: glej zapisnik.

3. Razprave o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države (razglasitev vloženih predlogov resolucij): glej zapisnik.

4. Bonitetne agencije - Zahteve za poročanje in dokumentiranje v primeru združitve in delitve - Zavarovanje in pozavarovanje (SOLVENTNOST II) (prenovitev) (razprava)
Video posnetki govorov
MPphoto
 
 

  Predsednica. – Naslednja točka je skupna razprava o:

- poročilu (A6-0191/2009) gospoda Gauzèsa v imenu Odbora za ekonomske in monetarne zadeve o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnih agencijah (COM(2008)0704 – C6-0397/2008 – 2008/0217(COD)),

- poročilu (A6-0247/2009) gospe Weber v imenu Odbora za pravne zadeve o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv Sveta 77/91/EGS, 78/855/EGS in 82/891/EGS ter Direktive 2005/56/ES glede zahtev za poročanje in dokumentiranje v primeru združitve in delitve (COM(2008)0576 – C6-0330/2008 – 2008/0182(COD)), ter

- poročilu (A6-0413/2008) gospoda Skinnerja v imenu Odbora za ekonomske in monetarne zadeve o spremenjenem predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (prenovitev) (COM(2008)0119 – C6-0231/2007 – 2007/0143(COD)).

 
  
MPphoto
 

  Jean-Paul Gauzès, poročevalec. (FR) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, poročilo o bonitetnih agencijah, ki mi je bilo zaupano, je bilo izredno zanimivo sestavljati in nadvse sem vesel, da nam je uspelo doseči soglasje s Svetom in s Komisijo, tako da imamo možnost, da bo poročilo sprejeto že na prvi obravnavi.

Analize različnih vzrokov finančne krize so pokazale, da je nujno sprejeti zakonodajo o bonitetnih agencijah. Predlog uredbe, ki ga je vložila Komisija, je Parlament zelo skrbno preučil, da bi žre v prvem poskusu zagotovili vzornost, učinkovitost in praktično uporabnost evropske zakonodaje.

Nedavni sklepi skupine G20 so še utrdili to našo odločenost. Kompromis, ki so ga dosegli Komisija, predsedstvo EU in Parlament, ohranja smernice, ki jih skuša uveljaviti Parlament glede bistvenih točk uredbe: področje veljavnosti, bonitete tretjih držav in preprečevanje navzkrižja interesov.

Predvsem pa me veseli, da je besedilo lahko vzpostavilo temelje za evropski nadzor v duhu ugotovitev iz poročila skupine gospoda de Larosièra. Parlament namreč zagovarja zamisel, naj bo CESR edina vstopna točka pri registraciji agencij. Vedeli smo, da pri sedanjem stanju pravne ureditve ni mogoče storiti kaj dosti več, vendar smo s takim ravnanjem vzpostavili temelje za prihodnji evropski nadzor.

V naslednjih mesecih bo Komisija vložila zakonodajno pobudo, ki bo omogočila uveljavitev smernic iz poročila gospoda de Larosièra, namreč vzpostavitev učinkovitega ter usklajenega evropskega nadzora.

Kot premostitveni ukrep in v pričakovanju zakonodajne pobude Komisije bo izvajanje uredbe nadzoroval, ob usklajevanju s strani CESR, kolegij predstavnikov pristojnih organov držav članic, zakonsko moč odločitev pa bo jamčil krajevno pristojni organ za kraj, kjer je registrirana agencija.

Tu bi rad poudaril, da Parlament visoko ceni zelo konstruktivno držo in pripravljenost na sodelovanje, ki ju je izkazovalo češko predsedstvo v drugi fazi pogajanj. Tako smo lahko z razumno razpravo oblikovali vrsto pravil, ki bi morala zagotoviti potrebno preglednost in odpraviti težave ter pomanjkljivosti, ki izvirajo iz odsotnosti zakonodaje o bonitetnih agencijah.

Rezultat je zato izredno zadovoljiv, zato bo jutri Parlamentu predložena splošna sprememba, ki bo vsebovala besedilo, o katerem smo dosegli soglasje Komisija, Parlament in češko predsedstvo – to pomeni države članice.

Prepričan sem, da s tem Evropski parlament, Komisija in Predsedstvo dokazujejo, da evropske institucije, soočene s krizo neprimerljivih razsežnosti, delujejo zelo učinkovito. Upam, da bomo v enakem duhu lahko sprejeli tudi druge predpise tega finančnega svežnja, zlasti prenovitev Direktive o kapitalskih zahtevah za banke, znane tudi pod imenom „Basel II“.

V današnjem obdobju, ko Evropejci dvomijo o učinkovitosti Evrope, se mi zdi skrajno pomembno, da lahko dokažemo, da se je Evropa sposobna spopasti s krizo.

 
  
MPphoto
 

  Renate Weber, poročevalka. – (RO) Prepričana sem, da moramo v sedanjem času storiti vse za ohranitev gospodarskih podjetij po Evropi in za spodbujanje uspešnih podjetij k odpiranju čim več delovnih mest. Take pobude so še toliko pomembnejše v tem trenutku krize, v kateri smo. Pozdravljam predlog direktive o poenostavitvi postopkov poročanja v primeru združitve ali delitve, ki ga je predložila Komisija, saj je cilj direktive do leta 2012 znižati administrativne stroške evropskih podjetij za 25 %, namen pa okrepiti njihovo konkurenčno sposobnost.

Poročilo, ki smo ga sestavili in o katerem bomo glasovali jutri, odraža razmisleke Komisije in upošteva predvsem naslednje dejavnike. Prvič, obveznosti poročanja v primerih združitev in delitev je treba zmanjšati tako, da bodo imele države članice in podjetja več svobode pri odločanju, katera poročila v vsakem posameznem primeru res potrebujejo. Obenem je treba odpraviti določbe, zaradi katerih sedaj prihaja do podvajanja poročil, s tem pa do nepotrebnih stroškov. Tretjič, pravila o objavljanju in zagotavljanju podatkov je treba prilagoditi novim okoliščinam, tudi rabi interneta, in v celoti izkoristiti nove možnosti komuniciranja, obenem pa posredovati tudi sporočilo o zavezanosti varovati okolje. Ne smemo tudi pozabiti, da so bili načini zagotavljanja podatkov delničarjem, ki jih predpisujejo sedaj veljavne direktive, zasnovani pred 30 leti in da se od takrat niso prilagajali razvoju možnosti, ki jih nudi sodobna tehnologija. Rada bi se iskreno zahvalila poročevalcem v senci za naše tesno sodelovanje in za njihovo podporo ves čas sestavljanja poročila. Rada bi se zahvalila tudi predstavnikom Sveta in Komisije za njihovo sodelovanje in dostopnost v zadnjih mesecih.

Dne 7. aprila je COREPER dosegel sporazum o celotnem kompromisnem svežnju, o katerem se je pogajal s Parlamentom, da bi bila direktiva o združitvah in delitvah lahko sprejeta že v prvi obravnavi. Želimo, da bi se to uresničilo, in prav zato je bilo za jutrišnje glasovanje na plenarni seji vloženih veliko sprememb, ki odražajo kompromis, ki smo ga dosegli v neformalnem trialogu. Rešili smo vprašanja, ki so zelo pomembna za nekatere države članice, na primer objava v lokalnih časopisov ali objava v tiskani obliki ali s pomočjo interneta, in predstavniki političnih skupin so izrazili soglasje s temi spremembami. Kar se tiče objavljanja podatkov v lokalnih časopisih, bo taka praksa še vedno mogoča v državah članicah, ki menijo, da je potrebna. Kar se tiče tiskane oblike, bo veljalo pravilo, da obveščanje v tiskani obliki ni več potrebno, če imajo delničarji možnost prenesti dokumente in jih natisniti, države članice pa lahko predpišejo, da mora gospodarsko podjetje take dokumente hraniti na svojem sedežu na vpogled.

Drug pomemben kompromis se nanaša na datum začetka izvajanja direktive, ki bo 30. junij 2011, kot določa predlog Komisije. Države članice bodo imele tudi možnost odločanja glede posledic začasnih prekinitev dostopa do interneta zaradi tehničnih težav. Vsebinska sprememba zadeva poenostavljene združitve in delitve, pri katerih za odobritev ne bo več potrebna skupščina delničarjev. Ocenjeno je, da bo že samo s temi poenostavitvami postopkov doseženi letni prihranki okoli 154 milijonov EUR, kar je tehten razlog za sprejem direktive v prvi obravnavi.

 
  
MPphoto
 

  Peter Skinner, poročevalec. − Gospa predsednica, rahlo ste me presenetili, saj nisem opazil vseh sprememb današnjega dnevnega reda, sem pa zelo hvaležen za priložnost govoriti pred zbornico o zelo pomembni panogi v sektorju finančnih storitev, to je o panogi zavarovanja in pozavarovanja, o tem, kaj se je zgodilo s poročilom Solventnost II in o tem, kako smo zadevo končno uvrstili v obravnavo v Parlamentu, kar nam bo omogočilo vzpostaviti po mojem mnenju zelo konkretno podlago za ureditev v celotni Evropski uniji.

Seveda gre za zadeve, ki smo jih že obravnavali. Imeli smo že Solventnost I in hvaležen sem gospodu Ettlu, po katerega zaslugi smo v Parlamentu o zadevah že sorazmerno obsežno razpravljali in nam je uspelo oblikovati določene podlage. Zdaj pa je čas za posodobitev, panoga zavarovalništva pa je ena od številnih v sektorju finančnih storitev, kjer so spremembe potrebne. Finančna kriza z vsemi spremljajočimi pojavi jasno kaže, da panoge zavarovalništva ne smemo prepuščati sami sebi.

Poročilo Solventnost II je bilo vir več ukrepov in je tudi zaradi tega po mojem mnenju med najpomembnejšimi poročili oziroma bo imelo vodilno vlogo v svetu. Med te ukrepe spada obvladovanje tveganj. Menim, da ni dovolj, da nadzorniki s preprosto formalno kontrolo postavk bilanc ugotavljajo, ali panoga, ki naj jo nadzorujejo in ščitijo v imenu potrošnikov, deluje pravilno. Nujno je, da nadzorniki dejansko nadzorujejo, upravljajo in spremljajo dnevno poslovanje zavarovalniških ter pozavarovalniških podjetij ves čas.

Le tako bomo lahko vzpostavili primerno in ustrezno obliko zakonske ureditve. Gre za poročanje podjetij: da, podjetja bodo poročala nadzornikom, kaj počnejo, ampak tudi nadzorniki se morajo vključiti. In v vseh 27 državah članicah: ne vsaka posamezna država članica z lastnimi predpisi, kar imamo danes na področju zakonske ureditve, pač pa enotna formula ureditve za vso Evropsko unijo, kar bo, povedano naravnost, omogočilo boljše izhodišče za zaščito potrošnikov, kar tudi pričakujemo.

Podobno bo ta ureditev podjetjem omogočila bolje izkoriščati ekonomijo obsega, saj bodo zdaj poročala le na en način vsakemu od regulatorjev. O tem, kaj izdelujejo, kaj imajo povedati, kaj delajo in kako poročajo, ne bodo poročala samo enemu regulatorju, pač pa lahko tudi kolegiju regulatorjev, zlasti v primerih skupin, saj zavarovalniška podjetja poslujejo prek državnih meja, zato je pomembno, da se pri svojem delu združijo tudi regulatorji in zagotovijo pravo kakovost poročanja, pravo kakovost številk in pravi nabor podatkov za najboljšo zaščito trgov.

Med razpravami s Svetom je Parlament opazil več zanimivih in včasih celo naklepnih poskusov vodenja nacionalnih sektorjev v eno ali v drugo smer, zato ne bom trdil, da ta dosje ni bil zelo naporen, kar se tiče pogajanja s Svetom: bil je. Parlament je dosegel velike premike v stališčih Sveta. Premiki so večji, kot se jih po mojem mnenju Svet zaveda in kot jih je bil pripravljen sprejeti v času prejšnjih dveh predsedstev, zato sem zelo ponosen in vesel, da sem lahko sodeloval v skupini, ki je dosegla premike v stališčih Sveta.

Na žalost ne bomo imeli take pomoči skupine, kot smo si na začetku predstavljali, da bi jo morali imeti, ker pa lahko v direktivo vnesemo revizijsko klavzulo, se bomo lahko k pomoči skupine še vrnili, in tri leta po uvedbi te direktive, upam – in pričakujem, da bo isto rekel tudi komisar – bomo lahko na en ali drug način spet vključili pomoč skupine, konkretno za ustrezno okrepitev ekonomskega vidika tega pristopa.

Želimo vzpostaviti ureditev, ki bo temeljila na tveganjih in načelih, ob tem pa bo tudi podpirala zmogljivosti panoge in spodbujala delovanje s pravim občutkom pri nadzornikih v Evropski uniji in zunaj nje. Naj zaključim v tem duhu. Misliti moramo tudi na nadzornike drugod po svetu in priznavati le režime med državami. Upam, da se bo komisar strinjal z menoj glede tega.

 
  
MPphoto
 

  Charlie McCreevy, član Komisije. Gospa predsednica, današnja razprava poteka v času, v katerem se evropsko gospodarstvo sooča z najhujšimi izzivi v sodobni zgodovini. Nujno je ukrepati: energično, usmerjeno in celovito ukrepati, da bomo obnovili zaupanje, rast in zaposlovanje ter obnovili finančni sistem, spet vzpostavili stabilno pot v prihodnost, spodbudili trgovino in vlaganja in bolje zaščitili naše državljane - na kratko, zagotovili učinkovit in stabilen finančni sistem.

Na osnovi sporočila Komisije z začetka marca je Evropski svet na spomladanskem srečanju zarisal močan akcijski načrt EU za prihodnost – strategijo za odpravo vrzeli v zakonski ureditvi finančnega sektorja, za obnovo spodbud in za reformo nadzora v skladu z načeli enotnega finančnega trga EU. Čez nekaj tednov bo Komisija predstavila svoja stališča glede poti izgradnje sodobnega nadzornega okvira v Evropi. O stališčih bodo razpravljali voditelji držav oziroma vlad junija. Komisija lahko konkretne ukrepe predloži jeseni.

Jasno, globalne težave zahtevajo globalne rešitve. Pobuda EU k dogovoru o usklajenem svetovnem odzivu na finančno krizo je doživela velik uspeh. Na londonskem srečanju so voditelji G20 sprejeli obsežne obveze glede usklajene ureditve šibkih točk finančnega sistema, skupne vzpostavitve nove finančne arhitekture in obrambe odprtega globalnega gospodarstva.

Stanje v finančnem sektorju EU je resno. Veliko pa smo že naredili in z veseljem ugotavljam, da je bil odziv Komisije, Evropskega parlamenta in Sveta na krizo hiter ter dobro medsebojno usklajen. V kratkem bomo uspešno zaključili sprejem treh ključnih ukrepov: prvič, uredbe o bonitetnih agencijah, drugič, prenovitve Solventnosti II, in tretjič, revizije tretje in šeste direktive s področja prava družb, o domačih združitvah in delitvah.

Prvič, doseženi dogovor o uredbi o bonitetnih agencijah nam bo pomagal spopasti se z enim od problemov, ki je prispeval k sedanji krizi, in olajšal pot k obnovi zaupanja na trgu. Predlog, ki ga je sprejela Komisija lanskega novembra, zastavlja jasne cilje za izboljšanje integritete, preglednosti, odgovornosti in dobrega vodenja bonitetnih agencij. Namere izhodiščnega predloga so ohranjene tudi v uredbi, ki bo zlasti zagotovila analitično neodvisnost bonitetnih agencij, integriteto procesa ocenjevanja bonitete in ustrezno obvladovanje navzkrižij interesov, do katerih lahko zaenkrat prihaja v procesu ocenjevanja bonitete. Nadalje bo vzpostavljen obsežen režim nadzora. Evropski nadzorniki bodo nadzorovali ravnanje bonitetnih agencij in po potrebi izvajali izvršilne ukrepe.

Kar zadeva nadzor, glasno zagovarjam potrebo po okrepitvi sodelovanja pri nadzoru. Zato ne vidim nobenih ovir za dogovor o potrebi po pospešenem delu na tem ključnem področju. Da bi zagotovila doslednost in skladnost vseh ustreznih predpisov finančnega sektorja, se Komisija torej strinja, da bo na podlagi priporočil iz poročila gospoda de Larosièra preverila potrebe po krepitvi določb te uredbe, ki se nanašajo na arhitekturo nadzora.

Kar zadeva obravnavo bonitetnih ocen, izdanih v tretjih državah, je srečanje G20 povsem spremenilo razmere. Vse članice skupine G20 so se sporazumele o ureditvi področja bonitetnih agencij z uvedbo režima obvezne registracije in nadzora. Zato soglašam z rešitvijo za obravnavo bonitetnih ocen, izdanih v tretjih državah, za katero sta se na pogajanjih dogovorila Svet in Parlament.

Z veseljem ugotavljam, da so ambiciozni cilji, opredeljeni v predlogu Komisije, ohranjeni. Komisija je zelo zadovoljna z rezultati postopka soodločanja.

Naj se zdaj posvetim Solventnosti II. Rad bi se zahvalil poročevalcu gospodu Skinnerju in Parlamentu za vloženo delo in pripravljenost na kompromise v prid soglasju o tej pomembni temi že v prvi obravnavi. Tak izid bodo panoga zavarovalništva v EU, nadzorniki in vsi deležniki toplo pozdravili.

Moram pa priznati, da sem razočaran nad nekaterimi vidiki kompromisa. Opredelitev režima pomoči skupine, ki ga ocenjujem za enega od najbolj inovativnih vidikov predloga Komisije, pomeni, da ne bomo mogli posodabljati – kolikor bi želeli - ureditve nadzora zavarovalniških in pozavarovalniških podjetij, ki delujejo čezmejno.

Prav tako me skrbi, da bi lahko nekatere spremembe, ki se nanašajo na obravnavo tveganj delnic, vodile v uvedbo nepreudarnega režima vlaganja v tvegani kapital. To velja zlasti za spremembe, ki uvajajo tako imenovani časovni pristop kot možnost za države članice. Komisija bo skrbno pazila, da bodo izvajalni ukrepi na tem področju ustrezni za zagotovitev skrbnega ravnanja.

Ne glede na to bo Komisija podprla sporazum med Parlamentom in Svetom, če ga boste pri glasovanju potrdili. Sedanji režim solventnosti je starejši od 30 let. Solventnost II bo uvedla na tveganjih temelječ ekonomski režim, ki bo pospešil združevanje zavarovalniškega trga EU, okrepil zaščito zavarovancev in povečal konkurenčnost zavarovalniške panoge EU.

Kot je nedavno potrdil tudi CEIOPS v svojem poročilu o naukih finančne krize, danes potrebujemo Solventnost II bolj kot kdajkoli, kot prvi odziv na sedanjo finančno krizo. Potrebujemo ureditev, ki bo dosegla primerno obvladovanje tveganj v podjetjih, povečala preglednost in zvišala učinkovitost sodelovanja in usklajevanja med nadzornimi organi. Solventnost II bo uvedla tak režim na področju panoge zavarovalništva, ki bo lahko služil kot vzor tudi za podobne mednarodne reforme.

Vključitev revizijske klavzule, v kateri je izrecno naveden režim pomoči skupine, bo omogočila tudi Komisiji ponovno obravnavo tega vprašanja. Pričakujem, da bo napredek na vrsti področij na podlagi priporočil iz poročila gospoda de Larosièra ustvaril ugodnejše razmere za reforme v zvezi s čezmejnim sodelovanjem nadzornikov matične in gostiteljske države.

Naj zdaj spregovorim še o poročilu gospe Weber. Učinkovito delo poročevalke, gospe Weber, je omogočilo oblikovanje kompromisa glede poenostavljenih zahtev za poročanje in dokumentiranje pri združitvah in delitvah delniških družb, ki bo ohranil znaten delež od prihrankov, ki jih je obetal izvirni predlog Komisije, to je od 172 milijonov EUR na leto.

Meritve in analize na področju zmanjševanja upravnih bremen kažejo, da je pravo družb eno od področij pravnega reda EU, ki nalaga največja bremena. Upravna bremena so iz več razlogov za mala in srednja podjetja težja kot za velika podjetja. Strokovno poročilo iz leta 2007 navaja oceno, da morajo mala podjetja za izpolnjevanje zakonskih obveznosti obveščanja porabiti 10-krat več kot velika podjetja. Ponavljam: desetkrat več. Ob tem so mala podjetja vlečni konj evropskega gospodarstva, trenutno pa se spopadajo z zelo težavnimi razmerami gospodarjenja.

V sedanjih težavnih in tveganih razmerah preprosto ni prostora za take ovire. Okrepiti moramo naša prizadevanja za zmanjšanje obremenitev našim podjetjem. V svoji resoluciji z dne 12. decembra 2007 je Evropski parlament pozdravil odločenost Komisije zmanjšati upravna bremena podjetij na ravni EU in na nacionalni ravni za 25 % do leta 2012 in poudaril, da bo zakonodajne predloge preverjal tudi s tega vidika. Danes, le sedem mesecev po tem, ko je Komisija vložila svoj predlog, sem zelo vesel doseženega kompromisa, čeprav je Komisija v svojem izvirnem predlogu šla celo dlje. Pričakujem, da bo Parlament ta kompromis potrdil, kar bo v kratkem času prineslo znatne koristi podjetjem, zlasti malim in srednjim podjetjem. In ne smemo obstati pri tem. Poenostavljanje in zmanjševanje birokracije bo še naprej ena od osrednjih nalog Komisije.

 
  
MPphoto
 

  Gay Mitchell, pripravljavec mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve. − Gospa predsednica, moje naslednje pripombe ne letijo na nikogar posebej. Menim, da sta Solventnost II in ureditev področja bonitetnih agencij zelo pomembna, ampak poleg gradnje gasilskega doma je pomembno tudi pogasiti požar, ki že divja. Menim, da smo se preveč osredotočili na podrobnosti v zvezi z gradnjo gasilskega doma enkrat v prihodnosti.

Ne morem verjeti, da bi se zadeve premikale tako po polževo, če bi Evropski svet še vedno vodil predsednik Sarkozy. Češko predsedstvo nas je hudo razočaralo, še zlasti pa nas je hudo razočaral predsednik Češke republike.

Rečem vam - če češko predsedstvo ali njegovi nasledniki niso sposobni opraviti svojih nalog, je to dokaz, da v resnici potrebujemo Lizbono: resnično potrebujemo nekoga, ki bo na trajnejši podlagi zagotovil vodstvo Evropski uniji.

Ljudje potrebujejo upanje, pričakujejo informacije o oživitvi in obnovi. Ali kdo v tej zbornici verjame, da bi se zadeve premikale tako po polževo, če bi bi bil predsednik Komisije Jacques Delors? Čas je za ukrepanje in vodenje, ukrepanja in vodenja pa nam ne zagotovi nihče, in to vprašanje moramo odpreti danes.

Evropska investicijska banka bi lahko storila precej več. Evropska unija in njene institucije bi skupaj z državami, kakršna je Kitajska, lahko storila precej več. Nismo v letu 1937. Takrat nismo imeli niti institucij niti zmogljivosti za spopadanje s težavami, kakršne imamo danes. Zdaj institucije imamo, v Evropski uniji in zunaj nje – majhno število institucij, ki lahko sodelujejo med seboj. Kar nam manjka, je vodstvo. Vrnimo na položaj predsednika Sarkozyja ali nekoga, podobnega Sarkozyju, in začnimo pravilno voditi Komisijo, pa bomo lahko ljudem ponudili upanje in začeli govoriti o obnovi. Od Evropskega sveta česa takega ne morem pričakovati, je pa čas, da bi do tega prišlo.

 
  
MPphoto
 

  Sharon Bowles, pripravljavka mnenja Odbora za pravne zadeve. − Gospa predsednica, pozdravljam sporazum o Solventnosti II, tako kot ostali pa obžalujem preložitev pomoči skupine v postopek revizije v prihodnosti ter nezmožnost Sveta, da bi z nami preučil možnosti njene uvedbe, glede na utemeljene razloge za uvedbo. V Odboru za pravne zadeve in v Odboru za ekonomske in monetarne zadeve sem spremljala dogajanja na področju gibanja kapitala v časih stiske skupine, na primer v časih, ko je skupina skoraj nesolventna, in dogajanja nikakor niso tako preprosta, kot jih slikajo predlog Komisije in predstavniki zavarovalništva.

Na voljo pa imamo instrumente, s katerimi bi lahko dosegli cilj, in predlagali smo ukrepe stopnje 2, zdaj pa nam preostane le čakati na prihodnost, da bomo lahko zagotovili varno, gospodarno rabo kapitala v skupini. Upam, da se bodo države članice ustrezno odzvale, ko bo treba iskati boljše rešitve za prenehanje poslovanja.

Če se zdaj posvetimo konkretnim zadevam v svežnju, spremembe v členu 27 določajo, da morajo imeti nadzorni organi ustrezno strokovno znanje in zmogljivosti. Prvotno spremembo sem vložila deloma ob upoštevanju poročila o zavarovalnici Equitable Life, v razmerah finančne krize pa ima širši domet, in dosegla sem vključitev podobnih sprememb v predloge predpisov o kapitalskih zahtevah ter o bonitetnih agencijah.

Popolnoma jasno nam mora biti, da pristop na podlagi tveganj ni mehka možnost. Pravilno razumevanje modelov in predpostavk bi moralo zagotoviti bolj čvrst nadzor kot formalna kontrola postavk v bilancah. Testiranje izjemnih situacij mora presegati udobno območje predpostavk, korelacijske faktorje pa bi morali ves čas aktivno preverjati.

Nadzor skupine postaja vključujoč proces, ne več proces, v katerem nadzornik skupine pobere vse, na koncu pa mora odgovornost vendarle pristati na eni točki. Vloga CEIOPS je okrepljena, in velja poudariti, da so prav razprave o Solventnosti II vpeljale razmišljanje o okrepljeni vlogi odborov stopnje 3 v širše kroge. Pomembno je tudi, da se je razčistilo, da ne bi smelo prihajati do navzkrižij med pooblastili nacionalnih nadzornikov in njihovih vlog v CEIOPS.

Te spremembe, vložene kar nekaj časa nazaj, so bile videti nekoliko preveč v zazrte v prihodnost, razvoj finančne krize pa je dokazal njihovo smotrnost. Kot je povedal poročevalec, je ekipa Parlamenta svoje delo opravila dobro, kar se tiče Solventnosti II, pa je svoje delo opravilo dobro tudi češko predsedstvo.

 
  
MPphoto
 

  Karsten Friedrich Hoppenstedt , v imenu skupine PPE-DE. (DE) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, poročevalec je že poudaril oba vidika, ki zaslužita kritiko, in pozitivne vidike rezultatov, doseženih glede Solventnosti II. Po mojem mnenju lahko rečemo, da pomeni velik napredek na poti k zagotavljanju sposobnosti delovanja evropskega zavarovalništva, tudi v obdobjih kriz. Prepričan sem tudi, da smo jasno povedali, kateri vidiki zaslužijo kritiko, in sicer gre, kot je bilo že rečeno, za nadzor skupin. Seveda nas čaka še delo na sklopu področij nadzora skupin in pomoči skupine. V času krize, ko tokovi kapitala niso tako kot običajno, je seveda treba pospešiti delovanje na tem področju, obenem pa upoštevati potrebe držav, ki so v težavah.

Razpravljali smo še o enem kritičnem vprašanju, saj je v Evropski uniji 500 milijonov potrošnikov, ki so tudi zavarovanci, izpostavljenih “tveganju delnic”. Tudi panoga, gospodarstvo in države članice imajo svoja stališča glede tega vprašanja. Morali smo sprejeti kompromis, kar se bo lahko odrazilo tudi v analizi v kateri od faz postopka po revizijski klavzuli. Pomembno je, da lahko rečemo, da je Evropska unija glede tega sporočila, da zadeve premika, da je sposobna ukrepati. Prepričan sem, da so Združene države, Kitajska in druge države, ki se ukvarjajo z vprašanji bonitet in pripravljajo boljše sisteme za prihodnost, v sedanjih okoliščinah to sporočilo razumele. To je ena od pomembnih ugotovitev.

Naj zelo jasno ponovim naslednje v zvezi s preteklimi dogajanji. Vključena so bila štiri predsedstva, če štejemo tudi sedanje. Potek pogajanj se je zelo spreminjal, seveda tudi zaradi pritiskov določenih držav članic, ampak na koncu smo dosegli rezultat. To je ena ugotovitev.

Druga ugotovitev pa je, da smo sodelovali z evropsko zavarovalno panogo in da so bile pri tem zelo pomembne raziskave učinkov na različna področja. Zakaj? Ker je bilo treba vključiti zavarovalništvo v iskanje poti k tej rešitvi, saj sta sistem in problematika zelo zapletena. Če upoštevamo, da je zadnja raziskava učinkov zajela 1 400 podjetij – velikih in malih, saj naš namen ni bil sprostitev trga, pač pa vključitev vseh dejavnikov v prid potrošnikom – gre za izreden uspeh. Skupaj s pogajalsko skupino za Solventnost II nismo popustili pod nikakršnimi pritiski, pač pa smo ves čas delovali v korist potrošnikov in zavarovalniške panoge, predvsem pa v skladu z nalogami Parlamenta.

 
  
MPphoto
 

  Gianni Pittella, v imenu skupine PSE. (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, mislim, da nam je prav vsem jasno, da je konec cikla razvoja, cikla, ki je v zadnjih letih razgalil neravnovesja in nasprotja, ki jih prinaša globalizacija, kakor jo razumejo nekateri: ultraliberalna globalizacija, ki je v preštevilnih primerih izkoriščala slabosti institucij in je politiko obravnavala kot oviro, nadlogo, ki jo je treba preprosto odpraviti.

Zdaj je prav politiki pripadla naloga obnoviti zaupanje državljanov v razmerah hude gospodarske krize, ki jo doživljamo. V ta namen mora politika prevzeti vodstvo in pokazati na ovire, ki jih je treba premagati, ter na možnosti. Odpraviti moramo protislovja med hitro rastjo svetovnega trga in slabostmi institucij, ki bi morale skrbeti za ravnotežje in obvladovati moč finančne ekonomije.

Uredba o bonitetnih agencijah je pomemben korak naprej v tem smislu. Pri tej zadevi sem sodeloval kot poročevalec v senci za Skupino socialdemokratov v Evropskem parlamentu in sem v celoti sodeloval z gospodom Jeanom­Paulom Gauzèsom, avtorjem poročila, ki mu iskreno čestitam.

Najpomembnejše določbe uredbe so plod zavzetosti Parlamenta v fazi težavnih pogajanj s Svetom. V mislih imam pomembne dosežke, kakršni so zahteva, da morajo biti agencije registrirane na ozemlju Evrope, odgovornost za napovedi in civilnopravna odgovornost, sistem dvojnega zavarovanja pri odobravanju ocen iz tretjih držav, predvsem pa možnost, da se bo uredba začela izvajati zelo kmalu, ne pa šele čez dve leti, kot so na začetku zahtevale vlade držav.

Uredba pa ima tudi velik simboličen pomen. Dejansko urejamo panogo, ki je podobno kot nekatere druge panoge – mislim na špekulativne sklade – v zadnjih letih izkoriščala popolno zakonodajno praznino. Izidi take samoregulacije so očitni vsem nam in so porazni. Zdaj je čas, da zberemo pogum in postavimo novo zgradbo finančnih trgov. Komisar, zavedati se moramo, da v tej panogi, še bolj kot v drugih, ne zadostuje samo ukrepanje državnih vlad!

Zato me kljub odličnem skupnem dosežku preveva tudi obžalovanje, ker zaradi nasprotovanja držav članic – za katero pada pretežna odgovornost na Svet - nismo izkoristili priložnosti in vključili v besedilo določbe o enotnem, evropskem organu za nadzor področja bonitet. Uradna zahteva za to je bila vložena Parlamentu, pomanjkanje političnih ambicij in realizma pa sta zaenkrat preprečila zadostno podporo tej zahtevi. Glede tega je Parlament še enkrat dokazal svojo daljnovidnost in upam, da jo bodo dokazale tudi vlade držav.

 
  
MPphoto
 

  Wolf Klinz, v imenu skupine ALDE. (DE) Gospa predsednica, napake bonitetnih agencij pred izbruhom krize dokazujejo, da je zakonska ureditev področja agencij nujna. Cilji uredbe o registraciji bonitetnih agencij so preglednost, zagotovitev visoke kakovosti, večja konkurenčnost, odprava navzkrižij interesov, in na podlagi vsega tega boljša zaščita vlagateljev. Doseči sporazum ni bila lahka naloga. Izhodiščna stališča Komisije, Parlamenta in Sveta so bila zelo različna, kljub temu pa nam je omenjene cilje uspelo v glavnem doseči. Ena dobra stvar je, da bomo imeli eno samo bonitetno kategorijo. Kategoriji 1 in 2 za nadzorne in druge namene bosta ostali v preteklosti. Odpravili smo navzkrižja interesov: poleg dejavnosti ugotavljanja bonitet ne bo več svetovalnih storitev. Bonitetne agencije iz držav zunaj Evropske unije bodo imele možnost vstopati na evropski trg in delovati na njem po sistemu enakovrednosti, ki bo vključeval certificiranje – kar je pomembno za majhne agencije – ali sistem odobravanja – ki ga lahko uporabijo večje agencije.

Odbor evropskih regulativnih organov s področja vrednostnih papirjev (CESR) bo imel pri registraciji in nadzoru bonitetnih agencij ključno vlogo. Pri vsem tem pa ugotavljam tudi vrsto pomanjkljivosti v gradivu in v uredbi. Bojim se, da bo možnosti vstopa na evropski trg ovirala gora pravil in zahtev. Zahteve so mogoče preveč omejujoče in lahko se zgodi, da bodo osamile evropski trg, to pa bo pomenilo vstop protekcionizma skozi zadnja vrata – kar bi bilo slabo. Upam, da se bodo moji strahovi izkazali za neutemeljene.

Naša pravila o notranjem vodenju so zelo natančna – dejansko preveč natančna. Gre skoraj za pretiravanje. Primerljivih pravil ne najdemo v nobeni drugi uredbi EU. Bolje bi bilo opredeliti načela, odgovornost za uveljavljanje in razvoj načel pa prepustiti samim agencijam.

Na koncu naj izrazim mnenje, da nismo dosegli nikakršnega napredka pri odpravljanju oligopolov. Še vrsto let bomo morali trpeti pomanjkanje konkurence.

 
  
MPphoto
 

  Cristiana Muscardini, v imenu skupine UEN. (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, gospodarska kriza še zdaleč ni končana, čeprav je članstvo v evrskem območju zagotovilo Evropi določeno stabilnost. Mednarodni denarni sklad ocenjuje stroške finančne krize na 4 000 milijard USD, od česar lahko dve tretjini pripišemo bankam.

Doseči moramo številne cilje: obnovo zaupanja, podporo rasti in zaščito delovnih mest. To lahko dosežemo le z gospodarsko politiko, ki bo lahko uredila finančni sistem, vendar Evropa gospodarske politike še nima! Kljub londonskim predlogom G20 za nov zagon kreditnega sistema še vedno nimamo jasnih pravil – kar govorimo že leta – za upravljanje finančnih trgov, izvajalcev storitev na teh trgih, proizvodov in izvedenih proizvodov, ki jih nudijo.

Trgi morajo biti urejeni in nadzorovani, kar je še najbolj pomembno za finančni sektor, ki je, brez nadzora, povzročil zadolževanje brez primere v zgodovini. Kaj narediti z ogromnim dolgom, ki se je nakopičil zaradi odobravanja posojil brez jamstev? Ali naj ga odpišemo? Ali naj ga vključimo v mehanizem čiščenja bilanc, ki ga uvajajo banke? Ali naj v prihodnje prepovemo transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC in pozovemo banke, naj svoje pogodbe v zvezi z izvedenimi instrumenti enkrat za vselej ukinejo?

Potrebujemo jasne odzive, nove posojilne linije za mala in srednja podjetja ter varčevalce, da bomo preprečili nenadzorovane selitve, in uskladiti moramo pravila STO z dejanskimi razmerami. Če ne bomo odprli vprašanja pravil mednarodne trgovine, ne bomo rešili ničesar: to pomeni, v tej sistemski krizi moramo sistem reformirati, politiki vrniti vlogo usmerjanja, ki je vse prepogosto nima, preusmeriti svojo pozornost na realno gospodarstvo in opustiti uživanje opija virtualnih financ!

 
  
MPphoto
 

  Alain Lipietz, v imenu skupine Verts/ALE. (FR) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, za začetek bi rad povedal, da popolnoma soglašam s tem, kar je rekel gospod Mitchell v svojem govoru. Zaostajamo za časovnim načrtom in ne delujemo dovolj hitro. Vseeno pa bi ga rad posvaril, da se je dobro izogibati takim napakam v zvezi s francoskim predsednikom, kakršne se včasih pripetijo Francozom v zvezi z gospodom Brownom. Govori o ukrepanju še ne pomenijo, da bo ukrepanje učinkovito.

Kar se tiče same krize, je jasno, da se pri nas kriza ni začela s financami. Njene korenine segajo v socialno in okoljsko sfero. Ob tem je povezana tudi s finančnim ciklom, to pomeni: v pozitivnem delu finančnega cikla si privoščimo tveganja, ko se stvari poslabšajo, pa si rečemo, da bi jih bilo dobro nekoliko zakonsko urediti.

Zdaj smo v fazi, ko je ureditev – in to čvrsta ureditev – potrebna. Potrebna je ureditev na ravni enotnega trga, to pomeni, da potrebujemo mnogo bolj centralizirano ureditev na evropski ravni. To je naše vodilo pri odločitvi glede glasovanja. V celoti podpiramo poročilo gospoda Gauzèsa in napredek, ki ga prinaša. Že leta pozivamo k bolj centraliziranima ureditvi in nadzoru na evropski ravni, že uvedena prva faza, v obliki CESR, pa je po našem mnenju popolnoma pravilna.

Kar pa se tiče prizadevanj gospoda Skinnerja – in glede tega naša kritika popolnoma sovpada s kritiko gospoda Mitchella – obžalujemo, da vlade zadev niso dojele. Ne strinjamo se s predlaganim kompromisom, ki zavrača sistem nadzora skupine. Prepričan sem, da to vodi v nadaljnje katastrofe.

Zato bomo glasovali proti poročilu gospoda Skinnerja – ne proti delu samega gospoda Skinnerja, pač pa proti kompromisu, ki so ga vsilile vlade.

 
  
MPphoto
 

  Sahra Wagenknecht, v imenu skupine GUE/NGL. (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, podobno kot javna varnost, pravica ali varovanje okolja je stabilnost finančnih trgov javna dobrina, zato je potreben javni nadzor nad njo. Navsezadnje zadeve že občutili na svoji koži: kdor prepušča nadzor nad finančnimi trgi velikim zasebnim bankam, zavarovalnicam, hedge skladom in bonitetnim agencijam, tvega, da bodo v pehanju za čim večjimi donosi špekulativno izpuhteli ogromni zneski, na koncu pa bo stroške teh izgub morala pokriti javnost.

Kriza je še preveč jasno pokazala, da je prostovoljna samoregulacija odpovedala, vendar ji je Komisija še vedno neomajno privržena. Namesto, da bi prepovedala tvegane finančne produkte in uveljavila jasna pravila za finančni sektor, namerava še naprej dopuščati, da se zasebni akterji sami odločajo, kakšna tveganja bodo prevzeli in kako jih bodo presojali. Po našem prepričanju je to neodgovorno.

Zdaj je že jasno, da so bonitetne agencije v prid dobičku sistematično podcenjevale tveganja strukturiranih finančnih produktov in s tem v resnici pognale v tek trgovanje z neizterljivimi posojili. Pravilen ukrep bi bil torej popolnoma ukiniti prenos upravljanja tveganj na zasebne akterje, ki poslujejo za dobiček, in ustanoviti javno evropsko bonitetno agencijo, ki bi izdajala neodvisna mnenja o kakovosti različnih vrednostnih papirjev. Komisija o taki rešitvi sploh še ni začela razmišljati.

Poročilo gospoda Gauzès upravičeno zahteva, da morajo ocene javnega dolga veljati za javno dobrino in jih morajo zato izdajati javne ustanove. Ampak zakaj naj bi to načelo veljalo samo za javni dolg?

Tudi pri direktivi Solventnost II Komisija in poročevalec zagovarjata samoregulacijo, ki se je izkazala za neuspešno. Tako naj bi bilo zavarovalniškim skupinam dovoljeno uporabljati interne modele ocenjevanja tveganj pri izračunih kapitalske ustreznosti in solventnosti. Šele čas bo pokazal, ali so nadzorni organi držav članic usposobljeni razumeti take modele. Osebno dvomim v to.

Nadalje sta zahtevani minimalni kapital in zahtevani solventnostni kapital mnogo prenizka in ju je treba znatno zvišati. Ker bi to nekaterim bankam in zavarovalnicam lahko povzročilo težave, predlagamo, naj ima tako zvišanje kapitala obliko državnega holdinga, ob ustreznem vplivu na politiko podjetja. Taka delna nacionalizacija bi bila pogumen prvi korak k preusmeritvi finančnega sektorja k delovanju v javno dobro.

Dolgoročno bi bilo tako ali tako treba celotni finančni sektor vključiti v javni sektor, saj lahko samo nacionalizacija zagotovi, da bo ta sektor izpolnjeval svoje javne obveznosti, namesto da neuspešno špekulira na globalnih finančnih trgih v iskanju vedno večjih donosov. Skrajni čas je, da na podlagi katastrofe, ki jo je tako ravnanje povzročilo, sprejmemo ustrezne sklepe.

 
  
MPphoto
 

  Godfrey Bloom, v imenu skupine IND/DEM. - Gospa predsednica, 40 let sem delal v finančnem sektorju, zato menim, da se nekoliko spoznam na temo, o kateri govorimo danes.

Naj na kratko opišem britansko upravo za finančne storitve (FSA), ta opis pa nas bo pripeljal do ugotovitev, kako pride do napak. Britanska FSA ima pravilnik, ki obsega pol milijona besed. Nihče ga ne razume – še najmanj pa FSA. FSA uporablja tajne razlage pravilnika, globe, ki jih nalaga, gredo v njene bogate sklade za plače in pokojnine, na njihove odločbe ni možnosti pritožbe na sodišče. O tej zadevi, ki pomeni očitno kršitev členov 6 in 7 Zakona o človekovih pravicah, sem pisal komisarju McCreevyju. Ni možnosti pritožbe na sodišče. Za primere napak FSA ni predvidenih pravnih sredstev. Javnosti vzbujajo vtis, da odločba ali predpis z žigom FSA preprosto ne more vsebovati napak. Ni nikakršne določbe caveat emptor.

Zdaj pa naj postane ta organ, tako je videti, podrejen nekemu nadzornemu organu na ravni EU, ki ga bodo brez dvoma sestavljali birokrati brez znanja, skandinavske gospodinje, bolgarski mafijci in romunski lončarji. Iskreno povedano sem prepričan, da se bodo vsi prav dobro razumeli med seboj.

 
  
MPphoto
 

  Bruno Gollnisch (NI). (FR) Gospa predsednica, poročila gospoda Gauzèsa o bonitetnih agencijah, gospe Weber o poročanju in dokumentaciji ob združitvah in delitvah ter gospoda Skinnerja o odpiranju in izvajanju zavarovalništva in pozavarovalništva obsegajo določbe, ki so brez dvoma koristna, ni pa jih mogoče opisati kot ukrepe za boj proti finančni krizi. Kriza, ki jo doživljamo, je očitno drugačnega velikostnega razreda in je ni mogoče rešiti s temi tehničnimi in enkratnimi ukrepi.

Kakšni ukrepi so potrebni za rešitev hude krize, ki jo doživljamo? Prvič, priti mora do preloma z dogmami, na katerih je temeljilo vaše delo do danes, in sicer z dogmami o dobrohotnosti v mednarodni delitvi dela, o prostem pretoku ljudi, blaga in kapitala.

Odpraviti moramo prost pretok blaga, ki je evropske delavce spravil v isti koš z delavci držav, ki podobno kot komunistična Kitajska, gojijo najbolj cinične oblike kapitalizma, kjer delavci nimajo pravice do stavke, pravice do združevanja, ustreznih pokojnin ali socialne varnosti, in kjer so plače absurdno nizke. Kitajska pa ni edina država, v kateri vladajo take razmere.

Odpraviti moramo prost pretok ljudi, ki nas je pripeljal, ki vas je pripeljal do tega, da sprejemate in celo priporočate kot edini način za nadomestitev prihodnjih generacij politiko množičnega priseljevanja, katere strahotne posledice lahko jasno opažamo že danes.

In končno, odpraviti moramo prost pretok kapitala, ki je bil sprožilec te krize, saj je dovolil, da je kriza na domačem hipotekarnem trgu ZDA - ki je bila povsem obrobna kriza in bi morala ostati omejena na trg ZDA – postopoma okužila vsa naša gospodarstva, uničila naše varčevalce, naše delavce in naše delodajalce.

Iz tega sledi, da je treba mala in srednja podjetja sprostiti iz primeža davčnega vmešavanja in birokracije, potrebujemo enostavna pravila, po katerih se bo denarna vrednost ujemala z obstoječimi dobrinami v obliki proizvodov in storitev, potrebujemo pa tudi politiko vlaganj, in sicer trajnostno politiko. To je le nekaj bistvenih ukrepov, ki si jih končno želim od vlad držav članic v okviru nacionalnih politik, ki so izkazale svojo veliko sposobnost odzivanja.

 
  
MPphoto
 

  John Purvis (PPE-DE). - Gospa predsednica, veseli me, da je Solventnost II končno dospela v fazo odločanja. Gospod Skinner in njegovi poročevalci v senci so to dosegli z zgledno vztrajnostjo in potrpežljivostjo. Tako kot drugim mi je žal, da je pomoč skupine izključena, iskreno rečeno pa me to v sedanjih vročičnih razmerah niti ne preseneča. Čaka nas še trdo delo, da bomo vzpostavili skupinski sistem, ki bo deloval na resničnem evropskem skupnem zavarovalnem trgu in v njegov prid, ki bo učinkovit tudi v sodelovanju s tretjimi državami – in ne smemo si več privoščiti nobenega spodrsljaja, kakršen je bil tisti z zavarovalnico AIG.

Rad bi tudi čestital gospodu Gauzèsu in Svetu za razumne sklepe glede ureditve bonitetnih agencij. Te agencije so seveda delale hude napake in to nujno zahteva določeno ureditev. Ampak kdo pa ne dela napak, tudi nadzorniki sami jih delajo, in ali moremo z gotovostjo trditi, da jih v prihodnje ne bodo več delali?

Skrbelo me je, da bo srdito prelaganje krivde na bonitetne agencije privedlo do kontraproduktivne ureditve s prekomernim vmešavanjem, v prevladujočem tonu evrocentrizma, protekcionizma in ekstrateritorialnosti. Z veseljem ugotavljam, da je kompromis take težnje nekoliko omehčal, vendar pa ne toliko, kot bi mi bilo všeč.

Bonitetne ocene so mnenja – koristna mnenja, strokovna mnenja, a vendarle zgolj mnenja, zato morajo polno odgovornost za svoje odločitve glede vlaganj še vedno nositi vlagatelji. Nedvomno smo se teh naukov zdaj že naučili, sicer na okruten in drag način.

Vesel sem, da je področje veljavnosti omejeno na ocene, ki se uporabljajo za regulativne namene. Vesel sem, da smo pri ocenah iz tretjih držav prešli od enakovrednosti n potrditve k enakovrednosti ali potrditvi. Ampak, ali mi lahko komisar potrdi, da to pomeni, da lahko vlagatelji še vedno prosto vlagajo v delnice in obveznice v tretjih državah, ki niso ocenjene v Evropi ali ki nimajo statusa enakovrednosti?

Pozorni moramo biti na nepredvidene posledice. Ker ni bila vnaprej opravljena ocena učinkov, bo do nepredvidenih posledic vsekakor prišlo, zato je zahteva glede revizije v členu 34 bistvenega pomena.

 
  
MPphoto
 

  Pervenche Berès (PSE). (FR) Gospa predsednica, pri Solventnosti II gre za reformo, ki smo jo sprožili že precej pred krizo; slednja jo je samo osvetlila v drugi luči. Kot zakonodajalci smo omahovali: ali je treba ta sporazum sprejeti že v prvi obravnavi?

Na koncu nam je odločnost pogajalcev omogočila doseči kompromis, ki ima po mojem mnenju vsaj dve odliki: prvič, sili zavarovalništvo k boljši presoji tveganj, pri kateri se še danes uporabljajo sorazmerno stari mehanizmi, ki so nedvomno neprimerni za razmere, v katerih deluje zavarovalništvo danes, in drugič, poudarja, da se morajo mehanizmi nadzora prilagoditi današnjim zavarovalnicam, tako glede števila njihovih storitev in ponudb za potrošnika kot glede nadnacionalne organizacije.

Kot zakonodajalci smo se zelo zavzemali, da bi upoštevali resnične razmere na tem trgu, to je na trgu, na katerem v nekaterih državah bistveni delež zavarovanj predstavljajo življenjska zavarovanja, in na katerem moramo pri zavarovalništvu upoštevati prociklične učinke.

Prav tako smo morali zagotoviti, da sprejem zakonodaje ne bo povzročil motenj v sestoju zavarovalniškega trga, še zlasti pa, da bo omogočil vzajemnim združenjem ohraniti prostor v zakonodaji. Povsem jasno pa je, da je to le ena faza, in rada bi omenila šest točk v zvezi s sektorjem, na katerih bomo morali v kratkem nadaljevati svoje delo.

Prva je seveda upoštevati sklepe poročila gospoda de Larosièra in zagotoviti enakost ter usklajenost pogojev delovanja med različnimi nadzornimi organi, v ta namen pa okrepiti evropski organ, pristojen za nadzor zavarovalnic.

Druga točka – ki so jo omenili že številni kolegi poslanci – je uvesti ta razvpiti mehanizem pomoči skupine, glede tega pa ne soglašam z gospodom Lipietzom. Seveda bi raje videli, če bi bila pomoč skupine vključena, ampak kako ni jasno, da države, v katerih je danes 80 % do 100 % zavarovalništva v rokah tujih podjetij, brez trdne pravne podlage, težko sprejmejo tak mehanizem? Na tem področju moramo poskrbeti za napredek.

Tretja faza v prihodnosti bo uskladitev med tem, kar delamo na tem področju, in tem, kar se dogaja s pokojninskimi skladi. Kako lahko izboljšujemo solventnost na področju zavarovalništva, ne zastavimo pa si istih vprašanj pri pokojninskih skladih? To je velikanski izziv.

Četrta naloga v prihodnosti zadeva uvedbo, oblikovanje, vzpostavitev mehanizma jamstev za vplačil, kakršnega imamo danes v bančništvu, ki pa ga v zavarovalništvu še vedno ni.

Peta točka zadeva trženje zavarovalniških produktov in zagotovitev, da bodo zavarovalniški zastopniki zavarovancem ponujali produkte v skladu z zahtevami glede varovanja interesov in zaščite zavarovancev.

Zadnja točka pa zadeva prenos predvidenih instrumentov iz bančništva v zavarovalništvo, in sicer mehanizma retencije v zvezi z listninjenjem.

Upam, da se bomo lahko na tej podlagi v prihodnje lahko kaj naučili iz sedanje krize, da bomo lahko evropskim državljanom ponudili zavarovalništvo, ki jim bo v resnici jamčilo ...

(Predsednica je prekinila govornico)

 
  
MPphoto
 

  Marielle De Sarnez (ALDE). (FR) Gospa predsednica, niso krivi naši poročevalci, ampak po mojem prepričanju so predlogi Komisije precej pozni in niso dovolj odločni za razmere, v kakršne smo zašli. Če hočemo preprečiti krize v prihodnje, bomo morali ravnati mnogo bolj ambiciozno in proaktivno.

Prvič, bolj ambiciozni in proaktivni moramo biti na področju nadzora. Uskladiti moramo svojo zakonodajo, najjasnejši signal pa bi bil nedvomno uvedba evropskega nadzornega organa. To bi bilo najboljše sporočilo.

Kar se tiče bonitetnih agencij, moramo vzpostaviti evropske agencije in zagotoviti njihovo neodvisnost, s tem pa odpraviti škandalozni pojav, ko agencije ocenjujejo podjetja, ki jih za to plačujejo.

Kar se tiče hedge skladov, jih moramo urediti in zasnovati obdavčenje, ki bo neugodno za kratkoročne finančne transakcije.

Za konec, kar se tiče davčnih oaz, moramo uvesti nekaj zelo preprostih ukrepov. Prepovedati moramo delovanje bank, ki opravljajo transakcije z davčnimi oazami ali ki zavračajo sodelovanje v operacijah v Evropi.

To je za sedaj vse. Prepričana pa sem, da bomo morali ti še dlje, in rada bi priporočila dve smeri ukrepanja. Prvič, po mojem moramo razmisliti o razširitvi evrskega območja in vključitvi novih članic. Ta politična poteza bi bila verjetno tako močna, kot je bila svoj čas združitev Nemčije, dokazala bi, kakšno solidarnost imamo v Evropi, in še okrepila vpliv Unije.

In drugič, delovati moramo v smeri gospodarskega, proračunskega in monetarnega združevanja ter davčnega usklajevanja, kar je edini pravi način boja proti davčnemu dampingu v Evropi.

Vse to je potrebno, naši sodržavljani pa od nas pričakujejo – in upam, da Komisija to sliši – ukrepanje v sedanji krizi. Naši sodržavljani še čakajo na resnični evropski načrt za obnovo, na primer na znaten sveženj posojil. Še vedno čakajo na to, da bo Evropa ponudila primerno podporo našim malim in srednjim podjetjem, da bo resnično začela načrtovati vlaganja v prihodnost, predvsem pa podprla vse tiste v Evropi, ki jih je prizadela kriza. V mislih imam brezposelne, zaposlene s skrajšanim delovnim časom, gospodinjstva, ki so danes v hudih škripcih.

To je po mojem mnenju nujno in po tem bodo v prihodnosti sodili evropske voditelje.

 
  
MPphoto
 

  Ewa Tomaszewska (UEN). (PL) Gospa predsednica, uvedba Solventnosti II in spremembe sistema delovanja in nadzora dejavnosti zavarovanja, ki jih pripravljamo v zadnjih letih, so zelo pomemben korak, zlasti v času finančne krize. Več let sem delala na področju pokojninskega sistema in zavedam se pomena finančnega nadzora pokojninskih skladov v zvezi z mobilnostjo delavcev ter potrebe po čezmejnem nadzoru.

Pri tem, ko spodbujamo ljudi k mobilnosti, moramo poskrbeti, da bodo tisti, ki zamenjajo državo, v kateri so zaposleni in pokojninsko zavarovani, lahko prepričani, da se njihovi prispevki za socialno varnost odvajajo pravilno in na prave račune, pa tudi, da bo varnost njihovih prihodnjih pokojnin rasla z rešitvami Skupnosti glede načel vlaganj in nadzora pokojninskih skladov.

Čestitam Odboru evropskih nadzornikov za zavarovanje in poklicne pokojnine in njegovi svetovalni skupini, v katere delu sem imela čast sodelovati do septembra 2007, čestitam pa tudi poročevalcu, gospodu Skinnerju.

 
  
MPphoto
 

  Mary Lou McDonald (GUE/NGL). - Gospa predsednica, MDS v poročilu o svetovni finančni stabilnosti ocenjuje, da bodo stroški finančne krize znašali 4 000 milijard USD. Stroški pa bodo morda še višji od te ocene. Krizo so povzročili, kot vemo, kazino kapitalizem, pajdaški kapitalizem in sektor finančnih storitev brez nadzora – oziroma pod ohlapnim nadzorom, kot ga včasih vljudno označujemo.

Izid vseh teh pojavov za delavce in njihove družine po Evropi je nič manj kot katastrofalen. V razpravi in v predloženih poročilih me je osupnil zelo vljuden ton, s katerim obravnavamo ta škandal. Osuplja me tudi to, da skupini liberalnih in krščanskih demokratov skrbita nevarnosti pretirano stroge ureditve in uvedbe protekcionizma skozi zadnja vrata.

Dejstvo je, da je odziv EU na finančno krizo medel in minimalističen. Dejstvo je, da protekcionizem potrebujemo, z njim pa moramo zaščititi delavce in realno gospodarstvo. Razprava o delovnih mestih in zaposlovanju nas še čaka – čeprav je to za državljane najpomembnejše – naša institucija pa se še vedno brati s sistemom, ki je odpovedal. Priznajmo si to in postanimo bolj radikalni in pogumni.

 
  
  

PREDSEDSTVO: GOSPA KRATSA-TSAGAROPOULOU
Podpredsednica

 
  
MPphoto
 

  Nils Lundgren (IND/DEM) . (SV) Gospa predsednica, svetovna finančna kriza pretresa svetovno gospodarstvo in predlogi o tem, kako preprečiti njene ponovitve, kar dežujejo. V modi sta poziva „več regulacije“ in „več nadzora“. Seveda pa moramo začeti z vprašanjem, kaj je šlo narobe. Naj v 50 sekundah povzamem vzroke.

Imamo kapitalizem brez lastnikov. Finančna podjetja vodijo uradniki, ki lahko oblikujejo sheme nagrajevanja, s katerimi si v času rasti dobičkov zagotovijo ogromne ugodnosti in odpravnine. Dobičke je mogoče kratkoročno povečati tako, da uprave dvignejo raven tveganja v podjetjih z zmanjšanjem lastniškega kapitala. Do takrat, ko se tveganja udejanjijo, pa so uprave že pobrale svoj denar, izgube pa padejo na pleča drugih.

Nimamo pa nikakršnih spodbud za spremembo take politike. Ljudje, ki vlagajo denar v banke, vedo, da imajo za svoje vloge jamstvo. Vsi vemo, da je večina bank prevelikih, da bi dopustili njihove stečaje. Rešili jih bodo davkoplačevalci. Bonitetne agencije vedo, da bodo ob delo, če bodo dvomile v solventnost svojih naročnikov. Politike centralnih bank in finančnih ministrstev temeljijo na zapovedi, da balonov ni dovoljeno predirati. Zato baloni rastejo čez vse mere.

Ali razpravljamo o rešitvah za te probleme? Ne, ne razpravljamo!

 
  
MPphoto
 

  Othmar Karas (PPE-DE). (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, gospodarska in finančna kriza, najhujša po drugi svetovni vojni, ima globalne učinke. Negotovost, nestrpnost, nemoč in nezaupanje zaznamo na vsakem koraku, prav tako pa tudi pomanjkanje nadzora finančnih trgov. Naprej nas žene potreba po vzpostavitvi skupnega evropskega odziva in prevzemu vodilne vloge v svetu. Zavest, da je treba ustvariti „več Evrope“, danes omogoča stvari, ki so jih ob zahtevah Parlamenta še nekaj mesecev nazaj zavračali in preprečevali člani Komisije in Sveta.

Naš model socialno-tržnega gospodarstva – trga, kolikor je mogoče, nadzora, kolikor je potrebno – nudi podlago ne le za evropsko, ampak za svetovno ureditev. Ukrepi Evropske unije so uspešni, še vedno pa imamo daleč do zaključka in do uresničitve svojih ciljev. Zaključuje se še ena faza, nemudoma pa se moramo lotiti tudi naslednjih poglavij in jih zapreti. Samo z odločnim in pogumnim ukrepanjem na področju zakonske ureditve na evropski ravni bomo lahko obnovili zaupanje.

Danes – mnogo prepozno – odločamo tudi o ureditvenih ukrepih v zvezi z bonitetnimi agencijami. Potrebna je registracija, potrebni so skrbni pregledi, potrebna je odprava neskladnosti. Sprejemamo direktivo Solventnost II – ki bi jo morali sprejeti tudi brez finančne krize. Direktivo o bančništvu naj bi sprejeli v maju. Enkrat za vselej moramo iz regulativnega sistema izločiti prociklične učinke. Ne le hedge skladi, tudi skladi zasebnega kapitala potrebujejo ureditev. Vsaka določba o plačah vodilnih delavcev, ki predvideva nagrade, bi morala predvidevati tudi kazni ob izgubah.

V Evropi manj razpravljamo o materialni odgovornosti kot v Združenih državah, evropski sistem nadzora pa še ni pripravljen. Vzpostaviti bi ga morali po zgledu evropskega sistema centralnih bank in pohiteti bi morali, da bi lahko čim več odločitev sprejeli že pred poletjem. Pozivam vas k temu.

 
  
MPphoto
 

  Robert Goebbels (PSE). Gospa predsednica, gospe in gospodje, Parlament sprejema pravila za ureditev mednarodnih financ. Ne bodo zadostovala, saj niti v Evropi niti v Združenih državah ni prave politične volje za odpravo ekscesov čistega špekulantstva, kakršni so na primer očitne prodaje brez kritja, prodaje blaga, ki ga prodajalec sploh nima.

Mednarodna finančna kriza se ni začela na kakem otoku. Začela se je v Združenih državah in se širi prek Cityja v druge velike finančne centre. Za vse te centre smo mislili, da so pravilno urejeni in nadzorovani. Skupina G20 pa je našla primernega grešnega kozla: davčne oaze, prave ali navidezne.

Že leta 2000 sem v svojem poročilu Parlamentu o reformi mednarodnega sestava priporočil reformo, s katero bi odpravili vse črne luknje v mednarodnih financah, začeli pa bi s hedge skladi in drugimi čistimi špekulativnimi skladi.

Skupina G20 namerava urediti le špekulativne sklade, ki pomenijo sistemsko tveganje. Sistemsko tveganje pride na dan šele kasneje, ko kriza že izbruhne. V resnici so vodilne sile skupine G20 prizanesle lastnim offshore območjem, kakršna so Kanalski otoki, Deviški otoki, Hongkong in Macao, če notranjih davčnih oaz, kakršna je Delaware, sploh ne omenjamo.

Kot je rekel Jacques Attali, bosta imela v prihodnosti London in New York monopol na področju špekulacij. Sporočilo je jasno: mednarodne finance bomo uredili zgolj v prid vodilnim državam. „Vsi prašiči so enaki, vendar so nekateri bolj enaki od drugih“.

 
  
MPphoto
 

  Andrea Losco (ALDE). (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, prav je, da kritiziramo in opozarjamo na zamude, prav in primerno pa je tudi reči, da današnji dan pomeni korak naprej in da evropske institucije v razmerah strašne krize, ki je zamajala temelje svetovnega gospodarstva, uvajajo posebne zakonodajne ukrepe v ključnih panogah, kakršni sta panoga bonitetnih agencij in zavarovalništvo.

Prepričan sem, vsaj na osnovi svojega pazljivega spremljanja, da je direktiva o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja zelo pomembna. Dogovor, ki smo ga tik pred iztekom časa dosegli s Svetom, v bistvu zagotavlja tem panogam nova, učinkovitejša pravila, ki upoštevajo dinamiko trga, ne le vnaprej postavljenih formul.

Načela gospodarskega ocenjevanja in zahteve glede kapitalske ustreznosti, sorazmerne dejanskim tveganjem, ki jih prevzema podjetje, pa tudi pobude za obvladovanje tveganj, uskladitev, nadzor poročanja, obveščanje javnosti ter preglednost so bistvene razsežnosti pri krepitvi konkurence v panogi zavarovalništva in pri zaščiti zavarovancev.

Končni kompromis nam je omogočil poiskati razumne rešitve za nevarnost možnih procikličnih učinkov novih pravil in pravil o obravnavi vlaganj. Seveda bi lahko dosegli več, verjamem pa, da smo dosegli točko, ki nam lahko služi za izhodišče za nove korake.

 
  
MPphoto
 

  Adamos Adamou (GUE/NGL). - (EL) Gospa predsednica, sedanja gospodarska kriza je spet postavila v ospredje naše odločno stališče, da je na področju združevanj in ustanavljanje multinacionalk ter drugih podjetij potrebno več regulacije, ne pa deregulacija, da so potrebne spremembe protimonopolne zakonodaje in da so potrebni posegi za odpravo monopolov in kartelov, ki med drugim izkrivljajo trg, samovoljno določajo cene, odpravljajo delovna mesta in jih žene zgolj dobiček.

Državljani lahko vidijo rezultate rasti brez socialne razsežnosti, ki namesto ustvarjanja trajnih delovnih mest poskuša še bolj zgostiti bogastvo in moč v rokah peščice. Sprostitev finančnih trgov, ki spada v standardno orodjarno politik desničarjev in drugih, je povzročila globoke gospodarske rane, ki neposredno prizadevajo ljudi.

Glede na to, da so se še leto dni nazaj politični zagovorniki deregulacije in nasprotniki državnega nadzora hvalili s stanjem gospodarstva, naj vas opomnim, da so prav te politike povzročile plimo revščine in neenakosti, upadanja gospodarstva in zaslužkarstvo živilske industrije, ki si je leta 2008 nagrabila okoli 40 bilijonov dobička.

Državljani pa bodo že poslali svoje sporočilo tistim, ki so ustvarili krizo, z njo pa neenakost.

 
  
MPphoto
 

  Johannes Blokland (IND/DEM). - (NL) Zdaj, ko so centralne banke v Evropi in v Združenih državah objavile prve znake oživljanja gospodarstva, nikakor ne smemo začeti omahovati glede uveljavitve smernic, ki bodo preprečile ponovitev scenarija krize.

Vloga bonitetnih agencij pri posojilni krizi je znatna, saj so vlagatelji slepo verjeli nasvetom teh agencij, ne da bi se posvetovali še s kom. Več razlogov je pripeljalo do tega, da se bonitetne ocene niso dovolj prilagajale spremembam na trgu – razlogov, ki jih tudi nova pravila ne bodo mogla povsem odpraviti. Uvedba zahteve, da mora biti za opravljanje dejavnosti bonitetna agencija ustanovljena na ozemlju Evropske unije, je dobro izhodišče, glede na globalno naravo trga pa ostaja zgolj izhodišče.

Evropska komisija mora nujno poenotiti smernice s tretjimi državami, zato bi bilo na tem področju v Evropski uniji primerneje sprejeti centraliziran pristop. Jasno je, da bo treba za obnovitev zaupanja na finančnih trgih storiti še več. Začnimo zato z novo finančno moralo.

 
  
MPphoto
 

  Werner Langen (PPE-DE). (DE) Gospa predsednica, danes imamo pred seboj prve zakonodajne predloge iz svežnja za finančni trg. Solventnost II že precej zamuja. Vendar se ne bom ukvarjal s to zamudo. Pogajanja so bila zelo uspešna, rezultati so uporabni in predlog moramo podpreti.

Kar se tiče bonitetnih agencij, smo priča problemu, ki ga lahko dobro opišemo kot odpoved trga in politike. Parlament že leta zahteva od Komisije predloge za odpravo različnih vidikov krize na finančnem trgu, ki se je pripravljala že dolgo časa. Izid, ki ga je s pogajanji dosegel gospod Gauzès, je koristen. Vzpostavlja neodvisna merila in nove strukture nadzora, in v resnici odpira možnosti za odpravo križanj interesov med svetovalno in ocenjevalno dejavnostjo ter za večjo preglednost. Predlog je razumen.

Ni pa zadosten. Spomnim se razprave v tej zbornici z britanskim ministrskim predsednikom Tonyjem Blairom, ki je deloval tako, kot da ima rešitev pripravljeno že pred londonskim vrhom G20. V resnici pa smo imeli v zadnjih 10 letih tudi v Evropski uniji – zlasti v Združenem kraljestvu, pa tudi v Evropski komisiji – opravka z zavračanjem ureditve, kakršna bi morala biti umevna sama po sebi. Pojavi niso bili novi, balon se je v resnici zelo napihnil. Zdaj je naša naloga nadaljevati na področju računovodskih pravil – kot je omenila že Komisija v zvezi z ocenjevanjem vodilnih delavcev in sistemi ugodnosti. Nesprejemljivo je, da to področje sploh ni zakonsko urejeno. Poleg tega moramo do konca maja rešiti vprašanje kapitala – na primer listninjenja – pa tudi hitro najti rešitve glede evropskih nadzornih struktur in sploh glede zadev iz poročila gospoda de Larosièra.

Ne moremo pri vseh zadevah čakati na Združene države. Delujmo tako, kot smo delovali pri vprašanjih podnebja in obnovljive energije: naj Evropa prevzame vodilno vlogo in ponudi svetu uporabno predlogo. To bo naš prispevek k premagovanju krize.

 
  
MPphoto
 

  Ieke van den Burg (PSE). - (NL) Če mi dovolite uvodno pripombo, bi rada rekla, da danes z osuplostjo poslušam govore članov Parlamenta o vodstvu in reševanju težav kapitalizma. Teh članov ni bilo nikjer, ko smo orali ledino na področju usmerjanja kapitala v pravo smer.

Bila sem poročevalka v senci pri poročilu gospe Weber, in ona spada med tiste, ki smo orali ledino na področju posodabljanja, poenostavljanja in lajšanja bremen podjetij, ki jih nalagajo evropska pravila in predpisi. Področje je bilo del velikega svežnja izboljšanja zakonodaje in rada bi poudarila, da pri tem izboljšanju ne gre le za deregulacijo in olajšanje bremen, pač pa tudi za ustreznejše, prožnejše in bolj dinamično odzivanje na razvoj, z jasnimi pooblastili, nenazadnje tudi za sodelujoče nadzornike.

S tem v zvezi bi rada povedala dve stvari, ki sta dejansko povezani tudi z drugima dvema področjema, o katerih tudi razpravljamo danes. Prvič, nima smisla poskušati reševati včerajšnjih problemov. Namesto tega bi morali predvideti, kaj so bo dogajalo v prihodnje, in vzpostaviti procese, ki nam bodo omogočili ustrezno odzivanje na dinamična dogajanja in novosti. Prav zato smo vključili tak proces v postopek Lamfalussy, ki smo ga oblikovali pred kratkim.

Drugič, razmisliti bi morali o ravni, na kateri potekajo pregledi. Akterji na trgu delujejo čez državne meje, mednarodno. Zato se nima smisla slepiti, da lahko te akterje nadzirajo majhni nacionalni nadzorniki. S takimi velikimi akterji, ki prevladujejo na trgu, se moramo ukvarjati na evropski in na svetovni ravni. To po mojem mnenju pomeni, da je treba vzpostaviti zmogljivosti na tej ravni, da bo mogoč neposreden nadzor.

Dejansko je bilo to pri bonitetnih agencijah mogoče. Prvotni namen Parlamenta je bil podeliti Odboru evropskih regulativnih organov s področja vrednostnih papirjev (CESR) pooblastila za registriranje, na žalost pa se to ni izšlo, zaradi neogibnih pritiskov velikih držav in velikih finančnih centrov, ki si prizadevajo zagotoviti si sedeže agencij in igrati prvo violino, torej spraviti bonitetne agencije pod svoja okrilja. To je po mojem mnenju vredno obžalovanja. Raje bi videla, če bi to že od samega začetka potekalo na evropski ravni.

Enak scenarij smo videli pri Solventnosti II. Ni bilo odločnega ukrepanja, ko bi se morale velike države zavezujoče izreči glede vloge evropske ravni v primerih, če nadzorniki ne dosežejo soglasja. To tudi pomeni, da gostujoči nadzorniki ne predajo pooblastil nadzornikom, ki igrajo prvo violino. Čeprav je to vredno obžalovanja, je vključena možnost, nenazadnje v uvodni izjavi 25, da Parlament jasno napove, da bo poskusil drugo leto izboljšati in okrepiti ta vidik na podlagi predlogov gospoda de Larosièra.

 
  
MPphoto
 

  Olle Schmidt (ALDE). - (SV) Gospa predsednica, komisar, finančna in gospodarska kriza kaže, da mora biti Evropa sposobna delovati enotno. Veseli moramo biti, da je Evropa imela in še ima evro, ne pa 16 različnih valut. To nam je olajšalo težavne čase. Šele po srečanju držav evrskega območja v Parizu lansko jesen je bilo mogoče obvladati krizo in začeti obnovo. Temu je sledilo globalno ukrepanje z vrhom G20, ki je pomenil začetek nečesa novega - sveta, na katerem se vodilne države dogovarjajo enakopravno.

Zdaj moramo poskrbeti, da bomo bolje opremljeni, ko nas bo zadela naslednja kriza. Direktive, o katerih razpravljamo danes, so pomembne in po mojem mnenju uravnotežene. Potrebni so nam večja odprtost in preglednost na trgu, več priložnosti za delovanje čez državne meje in boljši nadzor. Prav tako se moramo bojevati proti protekcionizmu in, po mojem mnenju, podpirati prosto trgovino. Omejiti moramo tveganja in odpraviti ekscese. Tudi prosti trg potrebuje omejitve in pravila. Tudi kot liberalec se lahko strinjam s tem. Paziti pa se moramo pred pretiranim urejanjem, za kar v sedanjem vzdušju obstaja nevarnost. Ne pozabimo, da tržno gospodarstvo ustvarja napredek in blagostanje.

 
  
MPphoto
 

  Bernard Wojciechowski (IND/DEM). (PL) Gospa predsednica, komisar, na začetku meseca nam je bilo rečeno, da so bili uvedeni že vsi ukrepi za odpravo finančne krize. Proračun Mednarodnega denarnega sklada se bo povečal za 500 milijard USD, kar pomeni, da so bo potrojil. Svetovna banka bo bogatejša za 100 milijard USD, 250 milijard USD pa je namenjenih subvencioniranju mednarodne trgovine. Predviden je strožji nadzor finančnega trga, davčnih oaz in plač bankirjev. Predsednik Obama je rekel, da nedavni vrh G20 pomeni obrat v prizadevanjih za oživitev svetovnega gospodarstva.

Na splošno smo torej lahko brez skrbi, morda pa pri tem obstaja ena izjema. Zakaj so svetovni voditelji tako dolgo čakali s svojim podrobnim načrtom pomoči v sili in zakaj se niso oživitvi svetovnega gospodarstva posvetili že prej? Ali morda niso imeli teh tisoč milijard v žepu? Temeljno vprašanje je, od kod prihaja teh tisoč milijard. Od prodaje 400 ton zlata? V uradnih sporočilih ne najdemo niti besedice o tem. Morda so si denar izposodili pri banki? Ker oživitev zdaj imamo – in naslednjo prošnjo naslavljam na gospoda Barroso in gospoda Topoláneka – bi bilo morda prav, da se voditelji še enkrat sestanejo in dodajo na kup še enkrat tisoč milijard, da bomo deležni „turbo oživitve“.

 
  
MPphoto
 

  Margaritis Schinas (PPE-DE). - (EL) Gospa predsednica, nobenega dvoma ni o tem, da v Evropi danes trpimo posledice anarhičnega, ekscentričnega ameriškega/anglosaksonskega modela ustroja finančnih trgov, ki se je postopoma izvil vsem pravilom, nadzoru in demokratični odgovornosti in je seveda okužil svetovno ter evropsko gospodarstvo.

Z besedili, o katerih razpravljamo danes in bomo o njih glasovali jutri, gradimo obrambni nasip za evropske državljane. Obrambni nasip, ki jih bo varoval pred paradoksalnim stanjem, v katerem živimo danes, ko so denarni tokovi mednarodni, pravila nadzora in odgovornosti, kjer sploh obstajajo, pa omejena v državne okvire.

Evropa torej reagira, resda počasi, ampak bolje pozno kot nikoli. To seveda odpira dve vprašanji, ki terjata odgovore. Prvo vprašanje je: zakaj smo morali doživeti krizo, da smo sploh reagirali? Zakaj smo morali čakati, da nas je vse to doletelo, preden smo začeli uvajati pravila? Odgovorili bodo državljani, ki bodo nagradili tiste, ki pozivajo k zakonodajni ureditvi, in kaznovali tiste, ki so nas skušali prepričati, da je samoregulacija univerzalno zdravilo za vse tegobe, ki jih trpimo danes.

Drugo vprašanje se glasi: ali bodo besedila, o katerih razpravljamo danes, edina, ali pa bomo uvedli celovit nadzor in celovito pretresli zakonodajni in regulativni okvir? Na to vprašanje bomo odgovorili mi, saj moramo kot so-zakonodajalci uporabiti pritisk, da ne bo ostalo samo pri poročilu gospoda Gauzèsa o bonitetnih agencijah, ki je spregledalo ledeno goro, ki se bliža Titaniku, zaradi česar se je zgodilo, kar se je zgodilo, je pa takoj opazilo, da je treba nekatere države članice potisniti navzdol po lestvici, saj „domnevno“ nimajo ustrezne bonitetne ocene.

Na samem začetku moramo pretresti in popraviti naša stališča: po sedanji krizi v Evropski uniji ne bo ostalo ničesar nespremenjenega.

 
  
MPphoto
 

  Manuel Medina Ortega (PSE). Gospa predsednica, govoril bom samo o poročilu gospe Weber o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv Sveta 77/91/EGS, 78/855/EGS in 82/891/EGS ter Direktive 2005/56/ES glede zahtev za poročanje in dokumentiranje v primeru združitve in delitve.

Poteka proces poenostavljanja upravnih postopkov. Podpiramo predloge Komisije, ki uvajajo določene spremembe, smo pa vključili nekaj sprememb, ki so jih predložile skoraj vse politične skupine in ki sem jih seveda podprl, ker omogočajo poenostavitev zadev.

Govorimo seveda o zelo pomembni spremembi, ki zadeva odpravo dokumentacije, uvedbo spletnih strani in sklicevanja na spletne strani, odpravo podvajanja izvedenskih mnenj in drugih zahtev, ki so bile doslej obvezne, kar bi lahko omogočilo znatne prihranke denarja in časa, ob tem pa ohranilo jamstva upnikom, pa tudi na primer delavcem v podjetju in drugim osebam, ki imajo opravka z njim.

Prepričan sem, da so naši predlogi Komisiji precej koristni in da so predlogi sprememb besedila, ki smo jih predložili, v istem duhu, da zagotavljajo neodvisnost, zlasti v primeru uporabe spletnih strani in sklicevanja na druge spletne strani ter dostopa do vseh podatkov na takih spletnih straneh, tako da uporaba ni zapletena in da je zagotovljenih dovolj dodatnih podatkov.

Na kratko, gospa predsednica, prepričan sem, da bo Parlament lahko sprejel ta predlog direktive z veliko večino in da bo sprejeto besedilo boljše od besedila, ki nam ga je na začetku predložila Komisija.

 
  
MPphoto
 

  Margarita Starkevičiūtė (ALDE). (LT) Sedanja dogajanja kažejo vpliv velikih finančnih skupin in napak, ki jih delajo, na realno gospodarstvo, zlasti na gospodarstva malih držav. Zato bi morali predloženi dokumenti vzpostaviti pravni okvir za upravljanje dveh glavnih procesov: prvič, usklajevanja procikličnega pretoka kapitala znotraj finančne skupine, ob zagotavljanju likvidnosti realnega gospodarstva in makroekonomske stabilnosti v časih gospodarske recesije, in drugič, pomoči pri vzpostavljanju soodgovornosti med domačimi in gostiteljskimi nadzornimi institucijami, s čimer bi zagotovili, da bi bile dejavnosti finančne skupine primerne ter razjasnili, kdo krije izgube v primerih napak.

Povedati moramo, da je predstavljeni dokument le prvi korak v tej smeri, in rada bi poudarila, da teh problemov ne bomo rešili, če ne bomo ocenili učinkov konkurenčnega prava na dejavnosti finančnih skupin. Na ta vidik vedno pozabljamo, v novem mandatu pa bi moral postati prednostna naloga Parlamenta.

 
  
MPphoto
 

  Sirpa Pietikäinen (PPE-DE). - Gospa predsednica, menim, da je ta sveženj, ki spada v skupino ukrepov za obvladovanje finančne krize, prav dober, kar zadeva Solventnost II in bonitetne agencije, in da bo prinesel dobre kompromise in rezultate.

Če pa se ozremo v prihodnost, bi rada opozorila na tri zadeve. Prvič, želela bi si, da bi bila Evropska unija bolj ambiciozna in aktivna na svetovni ravni. Res je, da so izidi vrha G20 koraki v pravo smer, vendar so preskromni in še zdaleč ne zagotavljajo prave, globalne, na dogovoru temelječe ureditve, kar se tiče skladov in različnih finančnih instrumentov, pa tudi zakonske ureditve.

Drugič, kar se tiče poročila gospoda de Larosièra in našega lastnega delovanja, menim, da je rezultat dela skupine gospoda de Larosièra precej dober, zlasti glede nadzora in analize sistemskih tveganj na evropski ravni. Rada pa bi opozorila na dve pomanjkljivosti. Prvič, kar zadeva mikro-nadzor. Opažam, da je predlagana morala, ki temelji še vedno mnogo bolj na sodelovanju kot na centraliziranih evropskih razsežnostih, povezana z resnimi težavami. Drugič, glede na to, kar smo že slišali o pripravah Komisije na področju tveganega kapitala in hedge skladov, lahko še vedno le upamo in pričakujemo več.

Če torej res želimo delovati učinkovito na svetovni ravni, bomo morali najprej opraviti domačo nalogo, in res bi me razveselil učinkovitejši in bolj ambiciozen pristop Komisije na tem področju.

 
  
MPphoto
 

  Antolín Sánchez Presedo (PSE). - (ES) Gospa predsednica, sveženj ukrepov na področju bonitetnih agencij, zavarovalništva in združevanja ter delitve podjetij je prvi korak h krepitvi zaupanja in učinkovitosti na finančnih trgih. Sveženj je usklajen z načeli, ki sta jih potrdili Evropska unija in skupina G20 in zadevajo okrepitev preglednosti, odgovornosti in integritete na finančnih trgih, Evropski uniji pa zagotavlja vodilno vlogo na mednarodni sceni. Zato ukrepe podpiram, vendar bomo morali storiti še več.

Napake bonitetnih agencij so eden od vzrokov finančne krize: samoregulacija ne zadostuje. Uredba je pionirska, saj uvaja registracijo, odgovornost in nadzor agencij, loteva se navzkrižja interesov, izboljšuje postopke delovanja in kakovost različnih dokazovanj usposobljenosti, tudi za agencije zunaj EU. Revizije sistema plačil in vzpostavitve evropske javne agencije se moramo še lotiti.

Direktiva o solventnosti kodificira celotni pravni red za zasebne zavarovalnice in vključuje tehnični napredek na področju izboljšav obvladovanja tveganj, kar bo spodbudilo inovacije, izboljšalo izrabo virov in zagotovilo boljšo zaščito zavarovancev ter zagotovilo višjo raven finančne stabilnosti v panogi. Novi okvir za nadzor zavarovalniških skupin je zasnovan preudarno in je odprt za nadaljnji razvoj. Oblikovanje nadzornih organov je korak naprej v procesu združevanja in krepitve evropskega finančnega nadzora, ki se mora razvijati naprej in lahko postane zgled za svetovni standard. Parlament bo spremljal in spodbujal tak razvoj.

Za konec, spremembe direktiv glede zahtev za poročanje in dokumentiranje v primeru združitve in delitve pomenijo vrsto zakonodajne poenostavitve in kažejo, da je mogoče cilj zmanjšati bremena podjetjem za 25 % brez težav združiti z zaščito pravica javnosti in delničarjev, če le ustrezno uporabimo informacijsko in komunikacijsko tehnologijo.

 
  
MPphoto
 

  Daniel Dăianu (ALDE). - Gospa predsednica, veseli me, da je na koncu v Parlamentu in v Komisiji vseeno prevladala zdrava pamet glede vzrokov sedanje finančne krize. Spoznali smo, da kriza ni ciklične narave in da nujno potrebujemo temeljito prenovo zakonske ureditve ter nadzora finančnih trgov. To je povsem jasno iz poročila skupine gospoda de Larosièra, pa tudi iz poročila gospoda Turnerja. Ti dve poročili sta analitično usklajeni s parlamentarnim poročilom Parlamenta o nadaljevanju Lamfalussyjevega procesa.

Dokumenti, o katerih razpravljamo danes, odražajo isto logiko delovanja. Na žalost bodo naša gospodarstva še dolgo v težavah, nenazadnje zaradi javne porabe in verjetno tudi zaradi prihodnjih inflacijskih učinkov prizadevanj, da bi počistili hudo zmešnjavo, v kateri smo se znašli. Upajmo, da se bomo tokrat naučili več, kot smo se v preteklih epizodah krize.

 
  
MPphoto
 

  Klaus-Heiner Lehne (PPE-DE). (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, ta razprava je res zanimiva in koristna – preprosto zato, ker, sodeč po poročilih, združujemo dva vidika, ki na prvi pogled nista videti neposredno povezana, sta pa povezana s postopki spopada s krizo in oživljanja gospodarstva.

Bil sem poročevalec v senci v Odboru za pravne zadeve pri poročilu gospe Weber, za katerega bi rad gospe Weber iskreno čestital. Poročilo gospe Weber ne govori o obvladovanju krize v tradicionalnem smislu, pač pa o poenostavitvi zakonodaje o družbah, o zmanjšanju birokracije in odpravi bremen podjetjem. Poročilo, predloženo v tem času, ob izteku mandata Parlamenta, jasno kaže in ponazarja ravnanje Evropskega parlamenta v zvezi s tem vprašanjem in njegove poskuse nadaljnjega razvoja zakonodaje o družbah v prid podjetjem – kar zelo toplo pozdravljam.

Ker je današnja razprava tudi priložnost, da povemo nekaj besed o zakonodaji za finančne trge na splošno, naj povem, da dejstvo, da nam je v Parlamentu uspelo zaključiti postopek za prvi sveženj uredb o finančnih trgih v prvi obravnavi, tudi pomeni določeno sporočilo ob izteku mandata. Menim, da je tudi to pomembno.

Kljub temu pa bi rad opozoril, da bo drugi sveženj – ki je v tem trenutku še v pripravi v Komisiji – na žalost prepozen, da bi ga Parlament lahko obravnaval v tem mandatu. To ima svoje razloge. Kot se lahko spomnite, smo v preteklosti že razpravljali o ureditvi nekaterih področij finančnih trgov, v parlamentarnih odborih, večkrat pa tudi na plenarnih zasedanjih, vendar smo vsakič naleteli na hudo nasprotovanje. Nasprotoval nam je Svet. Socialdemokratski ministrski predsednik Združenega kraljestva Gordon Brown se je dolgo časa upiral priznati nekatera dejstva.

Nasprotovala je tudi Komisija – ki se je dolgo upirala pri hedge skladih in na drugih področjih – pa tudi nekateri člani naše zbornice. Ko smo se odločali glede zakonodajnih poročil na lastno pobudo, se jim je predsednik Odbora za ekonomske in monetarne zadeve dolgo upiral, zaradi nepotrebnih nesoglasij glede pristojnosti. Veseli me, da so danes zadeve jasne vsem. Komisar McCreevy zakonsko ureja hedge sklade, gospod Berès dovoljuje poročila na lastno pobudo, pa tudi gospod Brown je spremenil svoje mnenje. To so pozitivni premiki, ki jih moja skupina in jaz osebno toplo pozdravljamo.

 
  
MPphoto
 

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE). (FR) Gospa predsednica, moj govor se nanaša na poročilo o bonitetnih agencijah in naj začnem z zahvalo prijatelju gospodu Gauzèsu za strokovno, pronicljivo in pragmatično delo.

Sicer tvegam rahel odklon od teme razprave, gospa predsednica, ampak rad bi rekel nekaj besed na temo bonitetnega ocenjevanja držav. V krizi, ki jo doživljamo, so ob nevarnosti zloma finančnega sistema postale pomembni finančni akterji tudi države.

Prevzemajo jamstva, zadolžujejo se, imajo delnice, zato se sprašujem, ali ne bi bilo primerno, da bi Evropska unija v okviru nove globalne ureditve kapitalizma predlagala ustanovitev globalne javne bonitetne agencije za države, neodvisnega organa pod okriljem Mednarodnega denarnega sklada, ki bi državljanom prek bonitetnih ocen omogočal ustvariti si mnenje o kakovosti financ držav, ki so, ponavljam, postale ključni finančni akterji.

 
  
MPphoto
 

  Kurt Joachim Lauk (PPE-DE). (DE) Gospa predsednica, zame so pomembne, na kratko, tri točke. Prvič, dosegli smo razumno soglasje glede tega, da je treba v prihodnje uvesti zakonsko ureditev vseh finančnih institucij, brez izjem. Zdaj lahko Komisija postopoma pripravi predloge, ki bodo zajeli vse akterje - kar je resnično nujno.

Drugič, razmisliti bi morali o tem, kako naj razvijemo za to potrebne evropske organe za finančni nadzor in kako naj jih obvladujemo, s tem pa zmanjšamo svojo odvisnost - uradno ali neuradno - od nadzornih institucij Združenih držav, saj vemo, da so te institucije spektakularno odpovedale.

Tretjič, skrbijo me dogajanja na finančnem področju v celotnem evrskem območju, saj se razlike med državami evrskega območja, zadolževanjem in dejavnostmi bonitetnega ocenjevanja vedno bolj širijo, namesto da bi se manjšale. Glede tega bi morali ukrepati na vse možne načine in od nekaterih držav zahtevati, naj uvedejo ustrezno disciplino.

Na koncu bi rad še dejal, da moramo preprečiti da bi se EU prezadolžila. Že zdaj so dovolj globoko v dolgovih države članice EU. Ne potrebujemo še dodatnih zadolženih institucij.

 
  
MPphoto
 

  Pervenche Berès (PSE). (FR) Gospa predsednica, rada bi samo opozorila gospoda Lehneja, da so bili v Parlamentu socialdemokrati tisti, ki so želeli zakonodajo o špekulativnih skladih, in da je predvsem njihova odločnost privedla do tega, da tako zakonodajo zdaj imamo, prek poročila gospoda Gauzèsa pa tudi do poziva Komisiji k preučitvi zamisli o javni bonitetni agenciji.

V nadaljevanju bi rada kljub vsemu izkoristila priložnost in povedala Komisiji, da sem osupla nad sedanjim stanjem dvojnih meril v zvezi z monopolom Komisije pri zakonodajnih pobudah. Ko Svet zahteva od Komisije pripravo predloga za uskladitev jamstev za bančne vloge, je predlog pripravljen v treh tednih. Ko Evropski parlament vloži predlog za zakonodajno pobudo gospoda Rasmussena, za katero je na plenarni seji glasovala velika večina, pa napravite tako, da je omenjeni predlog pripravljen šele takrat, ko Evropski parlament ne more več razpravljati o njem.

Zakonodajno ponudbo za to področje smo zahtevali že v lanskem septembru. Kaj ste počeli od takrat, komisar?

 
  
MPphoto
 

  Charlie McCreevy, član Komisije. Gospa predsednica, Parlamentu, še posebej pa trem poročevalcem izražam svoje priznanje in občudovanje za učinkovito obravnavo teh treh dosjejev. Nasledek je hitra vzpostavitev soglasja, ki bo vsekakor izboljšalo delovanje naših finančnih trgov. Uredba EU o bonitetnih agencijah bo zvišala raven integritete, preglednosti, odgovornosti in vodenja bonitetnih dejavnosti.

Gospod Purvis je zastavil nekaj vprašanj v zvezi s tem, in sicer o prostem vlaganju v posamezne proizvode. Torej, prosto je mogoče vlagati v vse proizvode, v Evropski uniji in zunaj nje. Bonitetne ocene niso obvezne, torej podjetja iz EU niso omejena na vlaganja samo v proizvode z oceno. Naj pa poudarim, da se v regulativne namene – to je, pri izračunih kapitalskih zahtev – lahko uporabljajo ocene, ki so bodisi izdane v EU za proizvode iz EU ali iz tretjih držav, ali pa so potrjene oziroma priznane kot enakovredne v Evropski uniji.

Čeprav sem razočaran nad nekaterimi vidiki dogovora v okviru Solventnosti II, kot sem že omenil, bo EU dobila okvir za zavarovalništvo, ki bi lahko služil za zgled za podobne mednarodne reforme. Seveda to ni konec zgodbe. Storiti je treba še veliko: pred oktobrom 2012 bo treba sprejeti izvedbene ukrepe, da bodo imele države članice in panoga dovolj časa za priprave na uvedbo Solventnosti II. Zagotovim vam lahko, da bo Komisija odigrala svojo vlogo v tem procesu in pri čim prejšnji uveljavitvi teh že dolgo pričakovanih reform v praksi, v korist vseh udeležencev.

Čeprav sem to že omenil v svojih uvodnih pripombah, naj še enkrat poudarim, da nadzor skupine ostaja v predlagani Solventnosti II, čeprav je pomoč skupine izločena – menim, da je pomembno, da teh dveh pojmov ne pomešamo.

In na koncu, poenostavitev zahtev glede poročanja in dokumentacije pri združitvah in delitvah delniških družb pomeni korak naprej k zmanjševanju upravnih bremen, to pa je prispevek k možnostim rasti in oživitvi gospodarstva v Evropi.

 
  
MPphoto
 

  Jean-Paul Gauzès, poročevalec. (FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, omejil se bom na tri kratke pripombe. Prva je, da smo v zbornici dosegli precej široko soglasje glede poročila o bonitetnih agencijah, in seveda se bo evropska zakonodaja s časom še razvijala, verjamem pa, da lahko že danes služi kot zgled za mednarodni sporazum.

Na koncu mi dovolite, da se zahvalim poročevalcema v senci, gospodu Pittelli in gospodu Klinzu, ki sta prizadevno sodelovala z mano, ekipam iz Komisije in Predsedstva, pa seveda tudi sekretariatu Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter strokovnjakom, brez katerih našega dela ne bi mogli uspešno zaključiti.

 
  
MPphoto
 

  Renate Weber, poročevalka. Gospa predsednica, precej zanimivo je bilo poslušati vse današnje govore v Parlamentu, v času, ko ne preživljamo le najhujše finančne in gospodarske krize, pač pa se tudi približujejo evropske volitve. Namen poročil, o katerih razpravljamo danes in o katerih bomo glasovali jutri, ni rešiti finančno krizo, upamo pa, da nam bodo pomagala izogniti se enakim napakam v prihodnosti, ali vsaj glavnim napakam, upamo pa tudi, da bodo pomagala spet spraviti v tek evropsko gospodarstvo.

Ko slišimo, da za izpolnjevanje zahtev zakonodaje EU o poročanju mala podjetja porabijo desetkrat več časa kot velika, se seveda lahko vprašamo, zakaj je tako, kako smo si nakopali pravila, katerih učinki lahko zadušijo mala podjetja, in zakaj smo rabili toliko časa, da smo jih začeli spreminjati. Vesela sem pripombe komisarja McCreevyja, da je zakon o družbah verjetno najzahtevnejši zakon pravnega reda EU. Morda je čas, da ga spremenimo, ne v bolj ohlapnega, pač pa mogoče v primernejšega za razmere, v kakršnih živimo danes.

Če hočemo biti učinkovitejši, je bolje vlagati energijo v konstruktivnost, in po mojem mnenju lahko upravičeno rečemo, da je sveženj, o katerem razpravljamo danes, dokaz za to. Dokazuje, da smo ravnali odgovorno in dosegli kompromis s Svetom in Komisijo v prid sprejema svežnja že v prvi obravnavi. Lahko storimo še več? Vsekakor, ampak najprej glasujmo o tem svežnju, nato pa nadaljujmo z delom v pravi smeri.

 
  
MPphoto
 

  Peter Skinner, poročevalec. − Gospa predsednica, naj začnem s tem, kar bi verjetno moral povedati že takoj na začetku, in sicer z zahvalo za vse prispevke in delo, ki so ga vložili Komisija, Svet, zlasti pa Parlament, v to delo. Reči moram, da nam brez njihovega dela in pomoči ne bi uspelo.

Podobno kot številni drugi v tej dvorani smo presenečeni nad ravnijo tehničnih podrobnosti, ki jo ugotavljamo v teh poročilih, glede Solventnosti II pa moramo reči, da je bila oblikovana pred krizo za spopad s krizo. Vsebuje vidike obvladovanja tveganj in – kot je znano mnogim med nami – to je novost v večini zakonodaje o finančnih storitvah. Prav tako – soglašam s komisarjem – vsebuje nadzor skupine. Na žalost pomoči skupine ni v njej, slišali pa smo vse v zvezi s tem. Upajmo, da jo bomo lahko vrnili. Tudi kapital je opredeljen. To poročilo je po vrsti vidikov prvo na svetu.

Moja druga točka se nanaša na strateške učinke uporabe take zakonodaje. V mnogih pogledih samo uredba, ki zajema 27 držav članic, ne bo dovolj, če ne bomo imeli tudi njenega para, to je strateškega regulatorja na evropski ravni, ki bo prav tako zajel vseh 27 držav članic. Premostiti moramo razhajanja med regulatorji in poskrbeti, da bodo vsi govorili z enim glasom. To bo zlasti pomembno, ko bomo prišli do točke, ko bomo morali priznavati ureditve drugod po svetu. Konec tedna sem se sestal z gospodom Paulom Kanjorskim, predsednikom pododbora za finance Kongresa ZDA, in drugimi, ki se zdaj dogovarjajo o pospešitvi uvedbe enotnega regulatorja na zvezni ravni v Združenih državah. Če jim to uspe pred Evropo, bi nas to, da nimamo potrebnega regulatorja na evropski ravni, lahko spravilo v hudo zadrego.

Poročilo je gradivo na svetovni ravni in ukrep na svetovni ravni, gre za proces, na katerega bi bili lahko vsi ponosni, poskrbeti pa moramo, da ne bomo popustili pri svojih pritiskih za nadaljnje spremembe pri zadevah, na katere nas je opozorilo poročilo gospoda de Larosièra, in pri pomoči skupine, kar bo prispevalo k ekonomski učinkovitosti. Upam, da bomo lahko vsi podprli te ukrepe.

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. - Skupna razprava je zaključena.

Glasovanje o poročilu (Α6-0191/2009) gospoda Jeana­Paula Gauzèsa bo potekalo v četrtek, 23. aprila 2009.

Glasovanje o poročilu (A6-0247/2009) gospe Renate Weber in o poročilu (A6-0413/2008) gospoda Petra Skinnerja bo potekalo danes.

Pisne izjave (člen 142)

 
  
MPphoto
 
 

  Sebastian Valentin Bodu (PPE-DE), v pisni obliki. (RO) Nimam namena razpravljati o pomenu bonitetnih agencij. Vsi vemo, da so bistvenega pomena kot vir podatkov za razumne investicijske odločitve, bodisi v finančne proizvode ali papirje drugih izdajateljev (kar pomeni, da zagotavljajo mnogo več kot zgolj mnenja). Želel pa bi poudariti pomen vzpostavitve evropske agencije.

V obdobju globoke gospodarske krize, kakršno doživljamo ravno sedaj, bi morale bonitetne agencije, ne glede na stanje gospodarstva, ostati pregleden in verodostojen igralec, ki bo pomagal Evropi krmariti skozi nemirne čase. Ne moremo prikriti dejstva, da za sedanjo krizo odgovarjajo tudi bonitetne agencije, saj so popolnoma zmedeno analizirale konvencionalne instrumente pomešane s hibridnimi instrumenti, v razmerah sumov glede preglednosti in navzkrižja interesov.

Potrebujemo novo organizacijo te panoge, ki bo spodbujala konkurenco in zagotavljala objektivne ocene. Razmisliti moramo o zaščiti vlagateljev in njihovem zaupanju v bonitetne agencije. EU mora zajamčiti delovanje bonitetnih agencij po jasnih pravilih. Ni boljše poti k izpolnitvi omenjenih pogojev kot ustanovitev evropske bonitetne agencije, ki bo delovala po predpisih Skupnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Călin Cătălin Chiriţă (PPE-DE), v pisni obliki. (RO) Rad bi povedal, da pozdravljam in podpiram predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv glede zahtev za poročanje in dokumentiranje v primeru združitve in delitve. Zlasti pozdravljam predlagana konkretne ukrepe za zmanjšanje upravnih bremen, ki brez potrebe motijo gospodarske dejavnosti v evropskem gospodarstvu.

Podpiram cilj pobude, to je krepitev konkurenčnosti podjetij v EU z zmanjšanjem upravnih bremen, ki jih nalagajo evropske direktive s področja zakonodaje gospodarskih podjetij, kjer je mogoče zmanjšanje doseči brez škodljivih učinkov na druge udeležence.

Odločno se zavzemam za učinkovito izvedbo akcijskega programa, ki ga je potrdil Svet na pomladnem vrhu marca 2007, katerega cilj je so leta 2012 zmanjšati upravna bremena za 25 %.

Prepričan sem, da evropska podjetja in državljani zelo potrebujejo zmanjšanje obsega birokracije, ki jih nalagajo pravni red Skupnosti in nekateri nacionalni predpisi.

 

5. Aranžma za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči za plačilne bilance držav članic - Aranžma za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči za plačilne bilance držav članic (razprava)
Video posnetki govorov
MPphoto
 
 

  Predsednica. – Naslednja točka je skupna razprava o:

- poročilu (A6-0268/2009) gospe Pervenche Berès v imenu Odbora za ekonomske in monetarne zadeve o aranžmaju za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči za plačilne bilance držav članic (KOM(2009)0169 – C6-0134/2009 – 2009/0053(CNS)) in

- izjavah Sveta in Komisije o aranžmaju za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči za plačilne bilance držav članic.

 
  
MPphoto
 

  Pervenche Berès, poročevalka. (FR) Gospa predsednica, Evropski svet je sklenil podvojiti vrednost aranžmaja za plačilne bilance za države zunaj evrskega območja, dne 8. aprila pa je Komisija predstavila konkretne ukrepe za uresničitev tega predloga.

V Evropskem parlamentu želimo prvzeti svoj del odgovornosti in omogočiti svetu Eurofin takoj ukrepati, saj po našem mnenju predlog pomeni znak solidarnosti z državami nečlanicami evrskega območja, nujne za odpravo izvorov sedanje krize.

Aranžma za „plačilne bilance“ smo enkrat že podvojili lanskega novembra, in sicer z 12 na 25 milijard EUR, danes pa, ob upoštevanju ne le razmer, to je resnosti krize, v kateri smo in ki zlasti hudo prizadeva države izven evrskega območja, pač pa tudi koledarja Evropskega parlamenta, predlagamo še eno podvojitev aranžmaja, na skupaj 50 milijard EUR. Znano je, da so naši novembrski sklepi že omogočili podporo Madžarski, Latviji, včeraj pa še Romuniji.

Menimo, da je to potrebno, in, ne bom vam skrivala, razpravljali smo tudi o tem, ali naj presojamo stanje v državah izven evrskega območja izključno od primera do primera, ali pa gre v resnici pri državah izven evrskega območja v bistvu za splošno stanje.

Zato v naši resoluciji predlagamo tudi premislek o pogojih širitve območja in ugotovitev, koliko lahko članstvo v območju pomeni tudi dejavnik zaščite.

Prav tako zelo odločno zahtevamo obveščanje Evropskega parlamenta o vsebini analiz kriznih razmer, s katerimi se soočajo te države. Vzrok je v tem, ker mora biti v primerih, ko Komisija odobrava posojila državam izven evrskega območja, zagotovljena določena preglednost in vsebinska obveščenost o ravnanju zasebnih bank in o ravnanju zasebnih dejavnikov, ki je privedlo do krize, s katerimi mora biti Evropski parlament seznanjen.

Na koncu, verjamemo, da mora Komisija uporabiti in izvajati vse razpoložljive mehanizme za obvladanje sedanje krize. To velja zlasti v zvezi s členom 100 Pogodbe, ki dopušča tudi uvajanje posebnih mehanizmov za države v evrskem območju. Menimo, da je glede na resnost krize nujno preučiti te možnosti.

Imamo pa še dva končna elementa. Prvič, po našem mnenju je lahko pogojenost posojil predmet razprave; to razumemo. Na splošno Komisija opravlja svoje delo usklajeno z MDS. Želimo pa ustanovitev delovne skupine, ki bi preučila, kako se sestavljajo memorandumi in kako upoštevajo dejanske razmere v zadevni državi, pa tudi celotno strategijo Evropske unije, zlasti glede arbitraže med podpiranjem vlaganj, podporo kupne moči in pogojenosti s strategijo okolju prijazne rasti in trajnega razvoja.

Na koncu zaznavamo v tem mehanizmu možnost, da si Evropska unija in Komisija izposojata denar na mednarodnem trgu, zato smo prepričani, da je to koristna podlaga za razpravo, ki tudi teče o evropskem zadolževanju in o zmožnosti Evropske unije v prihodnje financirati strategije in vlaganje s takim zadolževanjem.

Za sklep naj rečem, da je Komisija uvedla nov mehanizem, ki naj zagotovi, da bodo vračila omogočila proračunu Evropske unije izpolniti te zahteve. Podpiramo spremembo uredbe in upamo, da bo Parlament polno podprl ta koristni predlog.

 
  
MPphoto
 

  Charlie McCreevy, član Komisije. V razpravi sodelujem v imenu svojega kolega, gospoda Alumnie.

Predlog, ki ga imamo pred seboj, zadeva eno od osrednjih vrednot Unije, namreč solidarnost. V ozračju mednarodne finančne krize Komisija predlaga nadaljnjo okrepitev solidarnosti z državami članicami, ki ne uživajo prednosti zaščitnega dežnika evra. Aranžma za pomoč „plačilnim bilancam“ držav članic je po definiciji predviden za izjemne okoliščine in je bil v preteklosti uporabljen le nekajkrat. Vendar živimo v izjemnih časih.

Kot veste, je Komisija lani predlagala zvišanje zgornje meje nezapadlih zneskov posojil, s katerimi lahko Skupnost zagotovi pomoč „plačilnim bilancam“ držav članic. Zgornjo mejo smo dvignili z 12 milijard EUR na 25 milijard EUR, vendar je bil znaten del tega zneska že razporejen. Na zahtevo prizadetih držav je svet ECOFIN novembra sklenil pomagati Madžarski pri plačilni bilanci z zneskom do 6,5 milijarde EUR. Dne 20. januarja je svet sklenil dodeliti Latviji pomoč do 3,1 milijarde EUR, sklep o dodelitvi do 5 milijard EUR Romuniji pa je v pripravi.

Že razporejena skupna finančna pomoč po uredbi torej znaša do okoli 15 milijard EUR. Ob tem pa ni na vidiku skorajšnjega konca niti finančne krize niti svetovnega razdolževanja, sedanja finančna stiska drugih držav pa bi lahko privedla do potrebe po dodatni pomoči.

Zato je Evropski svet 19. in 20. marca pozdravil napoved predsednika Barrose, da Komisija namerava pripraviti predlog za dvig zgornje meje pomoči Skupnosti plačilnim bilancam na 50 milijard EUR. Podvojitev zgornje meje bo pomembno sporočilo finančnim trgom o trdni pripravljenosti Evropske unije pomagati državam članicam v finančni stiski. Povečanje skupne možne posojilne linije na 50 milijard EUR bo zagotovilo dovolj manevrskega prostora za potešitev morebitnih prihodnjih potreb po finančni pomoči.

Taka jasna sporočila o solidarnosti med državami članicami bi morala tudi umiriti strahove finančnih vlagateljev glede nadaljnjega poslabšanja stanja na finančnih trgih držav izven evrskega območja. Z zmanjšanjem motivov za umik kapitala bi to tudi zmanjšalo verjetnost težav glede plačilnih bilanc v teh državah.

S tem v zvezi bi rad izrazil hvaležnost in spoštovanje Evropskemu parlamentu in še posebej Odboru za ekonomske in monetarne zadeve za vrhunsko pripravljenost na sodelovanje. Komisija je predlog sprejela tik pred velikonočnimi prazniki, 8. aprila, in le dva tedna po tem že glasujemo o vaši zakonodajni resoluciji in predlogu za resolucijo na plenarnem zasedanju.

Po zaslugi vašega hitrega in učinkovitega odziva bo lahko svet ECOFIN sprejel spremenjeno uredbo 5. maja. Evropska unija bo tako dobro opremljena za hitro odzivanje, če se bo pojavila kaka nova potreba po pomoči plačilnim bilancam. To je jasno sporočilo državam članicam, da je Evropska unija voljna in pripravljena pomagati in da se velja ob težavah s plačilno bilanco najprej obrniti nanjo.

To seveda ne izključuje možnosti, da države članice iščejo pomoč tudi pri drugih mednarodnih organizacijah, kakršen je MDS, s katerimi Komisija tesno sodeluje pri najnovejših svežnjih finančne pomoči.

Za zaključek bi rad povedal, da soglašam z ugotovitvijo v vašem osnutku predloga, da sedanje mednarodne razmere potrjujejo pomen evra in da je treba vse države članice izven evrskega območja spodbujati k izpolnitvi maastrichtskih meril in vključitvi v območje.

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. - Svet nas je obvestil, da svoje izjave ne bo podal. Zato razpravo nadaljujemo z govorniki iz političnih skupin.

 
  
MPphoto
 

  Zsolt László Becsey, v imenu skupine PPE-DE. (HU) Rad bi začel z zahvalo poročevalki za hitro sestavo poročila, in, če me gospa Berès posluša, tudi za rahločutnost glede tega vprašanja, kar je vsekakor lepa stvar. To pa mi ne pomaga razumeti, zakaj se moramo s to zadevo ukvarjati v taki paniki, ne da bi se ozirali na stališča povprečnega poslanca. Navsezadnje bi lahko že 25 milijard EUR, ki so bile na voljo doslej, brez težav pokrilo stroške nujne pomoči Romuniji.

Ta zadeva je predložena v razpravo že drugič v kratkem času. V svojem novembrskem govoru sem rekel, da zgornja meja ni bila zvišana dovolj. Razlog ni samo v tem, da nove države članice vlagajo nove prošnje, pač pa gre, po mojem od takrat nespremenjenem stališču, za politično vprašanje. Dejansko je sramota, da ni EU tista, ki bi skrbela za posojila v pomoč plačilnim bilancam državam članicam izven evrskega območja, ki so v hudi stiski, pač pa to počnemo skupaj z MDS, obenem s posojili Turčiji in Pakistanu. To je sramota za države članice.

Doslej smo mislili, da bomo po priključitvi služili enemu bogu, moramo pa služiti različnim bogovom. Na drugi strani pa bi morali tudi skrbno raziskati – kar smo novembra že zahtevali od Komisije, a brez uspeha – kaj nas je pripeljalo v to stanje. Ugotovili bi, da je bil osrednji vzrok neodgovorna gospodarska politika vlad držav članic, kar vsekakor velja za Madžarsko, k čemur pa je svoje prispevala tudi Komisija s prevzemanjem soodgovornosti za tako gospodarsko politiko ali celo za njen izostanek. Jasno pa bi se tudi izkazalo, da je solidarnost, ki jo imamo za eno od temeljnih vrednot EU, odpovedala pri preprečevanju težav. Za težavami držav članic glede plačilne bilance in devalvacijami valut se dejansko skriva tudi evrska nelikvidnost. To deloma izvira iz obotavljanja matičnih podjetij pri podpori ranljivih mrež podružnic na lokalni ravni, deloma pa zaradi izostanka kakršne koli konkretne, praktične pomoči iz evrskega območja, v glavnem iz Centralne banke, v nasprotju z državami članicami v evrskem območju, ki so dobila kolikor mogoče veliko likvidnostne pomoči. Drugi dejavnik, ki otežuje popolno nepristranskost, pa je, da zaradi ranljivosti valut države izven evrskega območja tudi ne morejo biti v času krize deležne proračunskih spodbud kot druge.

Vesel sem, da je naše poročilo odprlo vprašanje vključevanja Evropskega parlamenta. Moji kolegi poslanci morda največjo pozornost posvečajo dogovorjenim posebnim pogojem za delno pomoč državam izven evrskega območja, ki so v hudi stiski. Kako je torej lahko prišlo do tega, da je sporazum, sklenjen z madžarsko vlado, ne glede na temeljne probleme evropskih demografskih trendov, predpisal drastično zmanjšanje otroških dodatkov? Zlasti zgražanja vredno se mi zdi, da je po dopolnilnem sporazumu, podpisanem marca letos, Madžarska prisiljena znižati svoja državna doplačila za neposredna plačila kmetijstvu. Navsezadnje ta doplačila niso socialno vprašanje, v pristopno pogodbo pa so bila vključena za ublažitev našega glavnega konkurenčnega primanjkljaja. Kako ste mogli dopustiti tako nemoralno dejanje, skupaj s hlapčevsko madžarsko vlado? Ali veste, kolikšno škodo povzroča madžarskim kmetom in ugledu EU? Seveda bomo glasovali za predlog, saj pomeni korak naprej, vendar pomeni le delno solidarnost. Prizadevati pa si moramo za polno solidarnost.

 
  
MPphoto
 

  Elisa Ferreira, v imenu skupine PSE. (PT) Gospa predsednica, ob vsem drugem je kriza razkrila ne le ogromne razlike med državami v evrskem območju, kar je bil verjetno glavni sklep poročila EMU@10, pač pa še posebej izredno ranljivost držav, ki ob članstvu v Evropski uniji niso tudi članice evrskega območja.

Zato je povečanje sredstev EU, ki so na voljo za pomoč ob krizah plačilnih bilanc, absolutno nujno. Tudi zato smo pozdravili dvig zgornje meje z 12 milijard EUR na 25 milijard EUR in zdaj na 50 milijard EUR.

Še pomembneje pa se je spopasti s temeljnimi vzroki težav, ne le z najočitnejšimi simptomi.

Razširjena Evropa in evrsko območje morata zdaj prenoviti duh evropske solidarnosti in cilje kohezije ter pravega zbliževanja. V tem smislu moramo ne le doumeti domete evropskih medsektorskih politik, pač pa ponovno preučiti nove finančne instrumente, kakršen so evroobveznice.

Finančna pomoč plačilnim bilancam je nujna, še zdaleč pa ne zadošča za zagotovitev trajnosti evropskega projekta in enotne evropske valute.

 
  
MPphoto
 

  Guntars Krasts (UEN). - (LV) Hvala, gospa predsednica. Povečanje mehanizma srednjeročne pomoči Evropske unije na 50 milijard EUR je odziv, kakršnega potrebujemo v sedanjih razmerah. Pomeni jasen signal državam članicam Evropske unije, ki niso članice evrskega območja, zlasti pa tistim državam članicam, ki so se priključile Evropski uniji pred nedavnim. Učinki svetovne finančne krize na finančne in gospodarske razmere v državah iz te skupine so različni, v vseh teh državah pa se domače in mednarodno zaupanje v domače finančne sisteme znatno upadlo. Zato je okrepitev mehanizma pomoči Skupnosti izkaz solidarnosti med državami članicami, prispevalo bo k stabilizaciji finančnih trgov in zmanjšalo tveganje destabilizacije gospodarstva evropske unije kot celote. Okrepitev mehanizma srednjeročne pomoči bo državam članicam tudi olajšalo pridobivanje potrebnih sredstev pri mednarodnih finančnih institucijah. Podpiram predlog Odbora, naj zahtevamo od Komisije obveščanje Evropskega parlamenta o memorandumih o soglasju, podpisanih z državami članicami ob dodelitvi pomoči, ter preverjanje izpolnjevanja pogojev pomoči po dveh letih. Hvala lepa.

 
  
  

PREDSEDSTVO: GOSPOD MAURO
Podpredsednik

 
  
MPphoto
 

  Alain Lipietz, v imenu skupine Verts/ALE. (FR) Gospod predsednik, komisar, že drugič moramo zvišati jamstva, ki jih Evropska unija zagotavlja v pomoč svojim članicam, ki niso članice evrskega območja, pri premagovanju težav. Že drugič: zvišali smo jih že decembra.

Gospod McCreevy nam je čestital za hitro ukrepanje. Hitro smo ukrepali že decembra, in gospodu McCreevyju bi radi povedali, tako kot gospa pred nekaj trenutki, da zvišanje ...

Da, gospod McCreevy, prosim? Prosim? Komisar ...

... Radi bi, da bi veljala vzajemnost, namreč, da bi se takrat, ko Parlament od vas zahteva osnutek uredbe o hedge skladih, vi hitro odzvali, v enakih časovnih okvirih, kot jih upoštevamo ni, ko od nas zahtevate, naj zvišamo pomoč za zaščito plačilnih bilanc.

Res smo v krizi, morda ni potrebno zasedanje vsak dan, ampak ne pustite nas vendar čakati šest mesecev od zahteve Evropskega parlamenta po direktivi o hedge skladih do izpolnitve zahteve s strani Komisije!

Seveda se, kar se tiče pomoči, popolnoma strinjamo, da je treba posojilno linijo povečati, in rahlo sem presenečen nad pripombami gospoda Becseya. Popolnoma enako razpravo smo imeli že decembra. Komisar Alumnia je gospodu Becseyu razložil, da je MDS, ne pa Evropske unije, zaprosila za pomoč madžarska vlada sama, in da je bila Evropska unija tista, ki je rekla: „Saj vam lahko pomagamo tudi mi“.

Povsem jasno je, da mora Evropska unija izkazovati solidarnost državam izven evrskega območja, ni pa nikakršnega razloga, da bi zavračali pomoč od MDS, v katerega prispevamo vsi, tudi Madžarska in Romunija.

V poročilu gospe Berèsa – za katerega bomo vseeno glasovali – pa sta dve stvari, ki nas motita. Prvič, kakšen smisel ima pri točki 4 napisati, da nas veže solidarnost med državami, takoj nato pa pri točki 11 poudariti, da nas v nobenem primeru ne vežejo zaveze države? Res je, da nas ne vežejo zaveze države, ampak tega nima smisla poudarjati, če hkrati govorimo, da bomo med seboj solidarni.

Druga težava je trditev, da ni pravne podlage za povečanje te solidarnosti, saj je za zagotovitev take pravne podlage odgovorna prav Komisija. Smo v krizi in skrajni čas je, da nam zagotovi pravno podlago.

 
  
MPphoto
 

  Werner Langen (PPE-DE). (DE) Gospod predsednik, rad bi začel z zahvalo gospe Berès za hitro pripravo osnutka poročila. Kot veste, postopek obsega dve fazi. Prva faza je posvetovanje, mnenje o uredbi Sveta. Ta faza ne predstavlja postopka soodločanja. V tej fazi smo bili v odboru soglasnega mnenja, da je povečanje z 12 milijard EUR na 25 milijard in nato na 50 milijard pravilen ukrep. Tri države članice so že izkoristile sredstva: Madžarska – o razmerah v kateri in lastni odgovornosti je pravkar razpravljal gospod Becsey – Latvija in Romunija. Evropska sredstva nam omogočajo ponuditi učinkovito pomoč in s tem aktivno podpreti države, ki so zašle v težave.

Ne smemo pa pozabiti, da so hkrati tudi mednarodne institucije sklenile povečati financiranje iz mednarodnih skladov – Mednarodnega denarnega sklada (MDS), Svetovne banke in razvojnih bank – za 1 100 milijard USD. To pomeni, da imamo dva instrumenta. Evropa je prispevala k povečanju omenjenih sredstev, obenem pa je nase prevzela še lastne obveznosti. V tem smislu je osnutek resolucije, o katerem smo v Odboru za ekonomske in monetarne zadeve glasovali včeraj zvečer na podlagi kompromisnih predlogov, primeren tudi za sprejem prošenj in zahtev Parlamenta Komisiji in za to pristojnemu Svetu glede prihodnje zakonodaje.

S tem v zvezi se odpira pravno vprašanje glede evroobveznic in člena 100, ki je zavezujoč le za evrsko območje. Če upoštevamo, da zaenkrat v Pogodbi ni pravne podlage za evroobveznice, je vprašanje pravo. Na drugi strani pa moramo Komisiji naložiti, naj najprej preuči, pod kakšnimi pogoji bodo taki ukrepi možni. Menim, da bi bilo to odgovorno ravnanje.

Zato bo naša skupina podprla predlog kot celoto – tako predlog uredbe kot predlog resolucije. Upamo, da to ne pomeni, da si bo Evropa naložila dodatne finančne obveznosti, ki bi povsem opustošile naš proračun. Zato je meja 50 milijard EUR zaenkrat povsem upravičena. Če nas bodo doleteli novi izzivi, ne bomo mogli zatiskati oči pred njimi.

 
  
MPphoto
 

  Dariusz Rosati (PSE). (PL) Gospod predsednik, rad bi izrazil odločno podporo predlogu Komisije o podvojitvi zneska finančne pomoči, ki je na voljo novim državam članicam izven evrskega območja. Rad bi čestital Komisiji za hiter odziv, rad pa bi se zahvalil tudi naši poročevalki, gospe Berès.

Sedanja kriza je nedvomno pokazala, da so lahko nove države članice, ki ne pripadajo evrskem območju, zelo občutljive na nihanja na finančnih trgih, pogosto brez lastne krivde. Rečeno je, da mora pomoč Evropske unije izvirati iz načela solidarnosti. S tem v celoti soglašam, rad pa bi dodal, da je pomoč potrebna tudi zato, ker kriza ni nastala v novih državah članicah in te države niso krive za nihanja na finančnih trgih, zato so popolnoma upravičene do pomoči.

Obenem pa bi rad dodal, da bo ne glede na to, ali bomo predlog podprli ali ne, najučinkovitejše sredstvo za odpravo takih nevarnosti v prihodnje čim hitrejši sprejem teh držav v evrsko območje. To bo tudi manj stalo in bo okrepilo stabilnost Evropske unije.

 
  
MPphoto
 

  Edit Herczog (PSE). (HU) Gospod predsednik, komisar, gospa Berès. Ne moremo napovedati trajanja in resnosti krize, lahko pa jo ves čas spremljamo. Četudi se s krizo ne moremo spopasti ex ante, moramo skrbeti za kolikor mogoče kratke odzivne čase in čim večjo preglednost, demokratičnost ter učinkovitost. Kar se tiče časov, ravnamo v krizi kot grški bog Kronos: čas, ki ga porabimo za ukvarjanje s krizo, pomeni žretje lastnih otrok. Če ne bomo zmogli hitrega, učinkovitega ukrepanja, bomo postali žrtve krize. Sistem evropskih institucij mora prevzeti vlogo Ree, Kronosove žene, kar pomeni, da moramo prelisičiti Kronosa, ali z drugimi besedami, čim bolje izkoristiti čas za ukvarjanje s krizo. Rada bi se zahvalila Evropskemu parlamentu, Evropski komisiji in Evropskemu svetu za njihov skupni sklep o okrepitvi solidarnosti in učinkovitosti. Ker pa je gospod Becsey že odprl vprašanje domače odgovornosti, bi rada, če smem, tudi opozorila na dejstvo, da je ob spopadu s krizo naloga poslancev tudi složno sodelovati pri delu nacionalnih parlamentov. Potrebujemo ne delitve med vladne stranke in opozicijo, pač pa pomoč vseh strank pri obvladovanju krize. To velja za mojo domovino, Madžarsko, pa tudi za vse druge države.

 
  
MPphoto
 

  Theodor Dumitru Stolojan (PPE-DE ). – (RO) Rad bi se zahvalil Evropski komisiji, Svetu in Evropskemu parlamentu za učinkovitost pri snovanju tega ukrepa. Številne države članice, ki ne pripadajo evrskem območju, bodo deležne pomoči tega intervencijskega sklada pri urejanju svojih plačilnih bilanc, tudi Romunija. Brez tega ukrepa bi bile razmere, ki jih je sprožila gospodarska in finančna kriza, v državah članicah izven evrskega območja, še mnogo težavnejše. Glede na to, da se je še enkrat izkazalo, da države članice, ki uporabljajo evro, mnogo bolje prestajajo finančno krizo, bi rad predlagal, naj se v memorandumih o soglasju, ki ga bodo podpisale Komisija in države členice pred odobritvijo sredstev, opomnilo države članice, zlasti nove članice, na njihovo obveznost, da sprejmejo vse ukrepe, da se bodo lahko pridružile evrskemu območju.

 
  
MPphoto
 

  Andrzej Wielowieyski (ALDE). (FR) Gospod predsednik, komisar, z vsem srcem podpiram poročilo gospe Berès in ugotavljam, da je znaten korak naprej že to, da smo imeli vrh G20 namesto vrha G8.

Prepričan sem, da so stališča, sprejeta v Londonu, zlasti stališča Evropejcev, razumna, vendar se ne smemo ustaviti pri tem. Ne gre le za to, ali bomo lahko bolje nadzorovali trge in hedge sklade in pomagali našim plačilnim bilancam in gospodarstvom z milijardnimi denarnimi injekcijami.

Mednarodni monetarni sistem ne deluje pravilno, ker ne vemo natančno, koliko stanejo dobrine in storitve v različnih državah. Zato moramo napraviti korak naprej in razmisliti o zamisli o uvedbi mednarodne valute, ali vsaj o vzpostavitvi enotnega političnega sistema, ki bi združeval nekaj glavnih valut.

Kitajska, Rusija, številne države v razvoju, pa tudi nove članice Unije – vsi rabimo stabilnost in temeljna pravila.

Vendar je vse to odvisno tudi od nas, Unije, komisar.

 
  
MPphoto
 

  Margarita Starkevičiūtė (ALDE). – (LT) Rada bi opozorila na neprijetno dejstvo, ki se skriva za lepimi besedami. V resnici je Evropa danes razdeljena na dve polovici: na evrsko območje in na neevrsko območje. Pred eno uro smo razpravljali o ureditvi in nadzoru finančnih trgov; jasno je, da je naš namen zagotoviti pretok kapitala in dejavnosti finančnih skupin enakomerno po vsej Evropi. To pomeni, da je makroekonomsko upravljanje prepuščeno nacionalni ravni in da so države pri reševanju težav prepuščene same sebi. To ni drža, ki nam lahko pomaga pri krepitvi skupnega trga. Potrebujemo skupno makroekonomsko upravljanje, to pa lahko dosežemo, če bomo podprli predloge skupine gospoda de Larosièra. Potrebujemo pa makroekonomsko upravljanje v evropskem merilu, ne le v evrskem območju, in potrebujemo ga v tem trenutku. Menim, da bi moral Evropski parlament srečanju ECOFIN predlagati med drugim tudi razpravo o makroekonomskem upravljanju ne le v okviru evrskega območja, pač pa na ravni Evropske unije.

 
  
MPphoto
 

  Charlie McCreevy, član Komisije. Gospod predsednik, gospod Becsey je odprl vprašanje pogojenosti posojil. Rad bi le dejal, da o pogojih razpravljamo z vladami in z vsemi državami članicami na Svetu, torej jih ne postavljamo enostransko.

Več govornikov je odprlo vprašanje o pravni podlagi te konkretne ureditve. Komisija je preučevala možnost uporabe člena 100 kot podlage za novi instrument pomoči EU plačilnim bilancam. Ker je zadeva nujna, in ker želimo ohraniti kontinuiteto, se nam je zdelo pošteno držati se obstoječih pravnih instrumentov in čim bolj omejiti revizijo Uredbe (ES) št. 332/2002 o ustanovitvi aranžmaja za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči za plačilne bilance držav članic, to je samo na zvišanje zgornje meje, ki ga je odobril Evropski svet, in na nekaj tehničnih izboljšav, ki so se izkazale za potrebne na podlagi izkušenj pri izvajanju aranžmaja pomoči za plačilne bilance od lanske jeseni. Več govornikov je opozorilo na to točko.

Naj se še enkrat zahvalim Evropskemu parlamentu za učinkovitost pri obravnavi tega dosjeja.

 
  
MPphoto
 

  Pervenche Berès, poročevalka. (FR) Gospod predsednik, včasih bi si od Komisije res želeli enakega občutka odgovornosti in učinkovitosti, kot ga kaže Evropski parlament.

Gospodu Becseyu bi rada povedala, da po mojem mnenju resolucija, o kateri bomo glasovali v naši zbornici, jasno poudarja vprašanja v zvezi s članstvom v evrskem območju, pa tudi pomen uveljavljanja pojma solidarnosti v Evropski uniji, in to je eden od razlogov za našo odločno podporo temu predlogu.

Komisar, kar se tiče člena 100, težava ni v tem, ali bomo uporabili člen 100 ali ne, pač pa v tem, ali se bomo v Evropski uniji končno oskrbeli z vsemi orožji za spopad s sedanjo krizo in njenim možnim potekom v prihodnosti.

Prepričani smo, da mora Komisija vzpostaviti sekundarno zakonodajo, tako da bo lahko v prihodnje uporabila člen 100 za obvladovanje težav v evrskem območju, za katere ne bo mogoče uporabiti 50 milijard EUR, o katerih bomo glasovali danes.

To je bistvo stališča Evropskega parlamenta, in upam, da bo Komisija prisluhnila našemu sporočilu, bodisi glede aranžmaja, glede izpopolnitve orožij za spopad s krizo, glede pogojev pri sestavljanju memorandumov ali glede pogojenosti posojil pri pogajanjih z državami članicami.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. − Prejel sem predlog resolucije(1) v skladu s členom 103(2) Poslovnika.

Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo v petek, 24. aprila.

(Seja je bila prekinjena ob 11.20 in se je nadaljevala ob 12.00)

 
  
  

PREDSEDSTVO: GOSPOD PÖTTERING
predsednik

 
  

(1)Glej zapisnik


6. Čas glasovanja
Video posnetki govorov
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Gospe in gospodje, rad bi vas vse najtopleje pozdravil. Zlasti me veseli, da se nam je pridružil češki minister za zunanje zadeve, gospod Karel Schwarzenberg. Gospod Schwarzenberg, prisrčno pozdravljeni v Evropskem parlamentu.

(Aplavz)

Naslednja točka je glasovanje.

(Za izide in druge podrobnosti glasovanja: glej zapisnik)

 

6.1. Koledar zasedanj Evropskega parlamenta - 2010

6.2. Sporazum ES/Pakistan o nekaterih vidikih zračnega prometa (A6-0188/2009, Paolo Costa)

6.3. Pristop Evropske skupnosti k Pravilniku št. 61 Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo o določbah glede homologacije gospodarskih vozil (A6-0243/2009, Helmuth Markov)

6.4. Pogoji zdravstvenega varstva živali za premike in uvoz kopitarjev iz tretjih držav (kodificirana različica) (A6-0248/2009, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg)

6.5. Trgovinski režimi za nekatero blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov (kodificirana različica) (A6-0249/2009, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg)

6.6. Koordinacija sistemov socialne varnosti (A6-0207/2009, Jan Cremers)
  

– Pred glasovanjem:

 
  
MPphoto
 

  Jan Cremers, poročevalec. (NL) Lahko sem zelo kratek. Prvo obravnavo tega dosjeja smo imeli manj kot leto dni nazaj. Takrat je Parlament pozval k boljšemu obveščanju zaposlenih oziroma evropskih državljanov, udeleženih v prostem pretoku. Na spodbudo Parlamenta so se po tem, ko je Svet ministrov sprejel svoje stališče, začela pogajanja, ki smo jih zdaj uspešno zaključili.

Predvsem bi se rad zahvalil svojim kolegom poslancem, zlasti pa gospe Jean Lambert. Naše sodelovanje z Evropsko komisijo je bilo dobro. Tudi češko predsedstvo se je zavedalo pomena tega dosjeja in menim, da je doseženi rezultat kakovosten, nenazadnje za vse, ki se želijo prosto gibati v Evropi. Naj tako ostane.

 

6.7. Koordinacija sistemov socialne varnosti: podrobna pravila za izvajanje (A6-0204/2009, Jean Lambert)
  

– Pred glasovanjem:

 
  
MPphoto
 

  Jean Lambert, poročevalka. − Gospod predsednik, rada bi začela z zahvalo vsem kolegom, ki so sodelovali pri tej zadevi v zadnjih petih letih, in Komisiji ter Svetu za njihovo delo pri pravilih za izvajanje.

Koordinacija sistemov socialne varnosti je bila uvedena že leta 1971 – ni nekaj novega, kot so mislili nekateri ob naši zadnji razpravi – in o tej uredbi bomo razpravljali v okviru obravnave čezmejne zdravstvene oskrbe v četrtek dopoldne. To je tista uredba, o kateri govorimo, in govorimo o njenem izvajanju.

Prepričani smo, da smo dosegli znaten napredek, nenazadnje tudi glede uporabe elektronskih komunikacijskih sredstev, in upamo, da bo napredek pomenil hitrejše postopke za državljane, v Parlamentu pa verjamemo, da smo v tem procesu prispevali k pravicam državljanov, saj so zdaj upravičeni do mnogo boljšega obveščanja, med drugim tudi do informacij v zvezi z delom. Verjamemo tudi, da smo dosegli tudi majhen napredek pri rokih – res pa je ta zadeva odvisna od držav članic.

To je pomembno: pomeni, da lahko zdaj sprejmemo posodobljeno uredbo, in, upajmo, da bo ta v prid hitrejšemu delovanju v prid vseh državljanov. Še enkrat bi se rada zahvalila vsem kolegom, ki so sodelovali v tem dolgotrajnem in težavnem procesu, ki pa se je iztekel, upajmo, v zelo koristne rezultate.

(Aplavz)

 

6.8. Evropski metrološki raziskovalni program (A6-0221/2009, Erika Mann)
  

– Pred glasovanjem:

 
  
MPphoto
 

  Erika Mann, poročevalka. (DE) Gospod predsednik, postopek nam je uspelo zaključiti v prvi obravnavi zaradi odličnega sodelovanja tudi čez ločnice političnih skupin in tudi z drugimi institucijami. Za to bi se rada posebej zahvalila kolegom poslancem, Svetu, Komisiji, sekretariatu Odbora za za industrijo, raziskave in energetiko, Ekonomsko-socialnemu odboru in seveda široki skupini raziskovalcev, ki nam je zagotavljala podporo.

Zdaj lahko govorimo o možnostih usklajenega evropskega raziskovanja v okviru prihodnjega sodelovanja med 22 nacionalnimi metrološkimi instituti. To bo vneslo vsebinsko evropeizacijo na pomembno področje meroslovja. Poleg tega se bo v prihodnje okrepilo sodelovanje tudi s petimi državami, ki trenutno ne sodelujejo v tem združevanju. To smo dosegli ob uporabi člena 169, ki ureja usklajevanje nacionalnega in evropskega financiranja raziskav. Delež vsakega od teh financiranj znaša 200 milijonov EUR, kar nam bo omogočilo vzpostaviti sodelovanje med državami.

Raziskave na področju meroslovja zajemajo široko področje strok, od diabetesa do nanotehnologije ali vesoljskih raziskav, in bodo pomembne za področje oblikovanja prihodnjih standardov v zvezi s CO2. Zato bi rada še enkrat izrekla zahvalo vsem sodelujočim. Upam, da bomo s tem prispevali h krepitvi sodelovanja v Evropi na tem pomembnem raziskovalnem področju.

 

6.9. Obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode (A6-0115/2009, Caroline Lucas)

6.10. Minimalne zaloge surove nafte in/ali naftnih derivatov (A6-0214/2009, Miloslav Ransdorf)

6.11. Informacijsko omrežje za opozarjanje o ključni infrastrukturi (CIWIN) (A6-0228/2009, Luca Romagnoli)

6.12. Evropska mreža za varovanje javnih osebnosti (A6-0193/2009, Gérard Deprez)

6.13. Nacionalni programi prestrukturiranja za sektor bombaža (A6-0200/2009, María Isabel Salinas García)
  

– Pred glasovanjem:

 
  
MPphoto
 

  Charlie McCreevy, član Komisije. Gospod predsednik, od junija 2008, ko je Svet sprejel novo reformo bombažnega sektorja, smo vložili veliko dela v programe prestrukturiranja v državah članicah, glavnih proizvajalkah bombaža.

Predlog pomeni odgovor Komisije na poziv Sveta, naj predloži spremembe okvira za te programe prestrukturiranja. Glavna sprememba se nanaša na možnost uvedbe osemletnega namesto štiriletnega programa, kar bi omogočilo bolj vsebinske posege pri prestrukturiranju.

Komisija se zahvaljuje poročevalcu za izraženo podporo predlogu Komisije.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. − Veseli smo, kadar Komisija pohvali naše delo, in tako bi moralo biti vsakokrat.

 

6.14. Protokol o izvajanju alpske konvencije na področju prometa (protokol o prometu) (A6-0219/2009, Reinhard Rack)
  

– Pred glasovanjem:

 
  
MPphoto
 

  Reinhard Rack, poročevalec. (DE) Gospod predsednik, pristop EU k Protokolu o izvajanju alpske konvencije na področju prometa je droben, a popolno oblikovan delec zloženke nove prometne politike Evrope. Še vedno se ukvarjamo z vprašanji učinkovitosti, pretočnosti in varnosti prometa, k temu pa je treba dodati skrb za ljudi, ki živijo v bližini prometnih poti in za okolje teh poti. To pomeni pomembno sporočilo. Po 15 letih članstva v Evropski uniji nas, Avstrijce, preveva dober občutek, da smo bili mi tisti, ki smo Evropski skupnosti odprli oči glede vrste teh skrbi, in da se je Evropa začela ukvarjati z njimi.

Hvala vsem poslancem, ki so prispevali k temu.

 

6.15. Sprememba proračuna št. 2/2009 (A6-0192/2009, Jutta Haug)

6.16. Sprememba proračuna št. 3/2009 (A6-0194/2009, Jutta Haug)

6.17. Zahteva za zaščito poslanske imunitete Alda Patricielleja (A6-0196/2009, Aloyzas Sakalas)

6.18. Zahteva za zaščito poslanske imunitete Renata Brunetteja (A6-0195/2009, Aloyzas Sakalas)

6.19. Zahteva za posvetovanje o imuniteti in privilegijih Antonia Di Pietra (A6-0197/2009, Aloyzas Sakalas)

6.20. Zahteva za odvzem poslanske imunitete Hannesu Swobodi (A6-0190/2009, Klaus-Heiner Lehne)
  

– Pred glasovanjem:

 
  
MPphoto
 

  Hannes Swoboda (PSE). (DE) Gospod predsednik, rad bi vas samo seznanil, da ne bom sodeloval pri tem glasovanju.

 

6.21. Nadzor proračunskega izvajanja instrumenta za predpristopno pomoč (A6-0181/2009, Rodi Kratsa-Tsagaropoulou)

6.22. Učinkovito izvrševanje sodnih odločb v Evropski uniji: preglednost dolžnikovega premoženja (A6-0252/2009, Neena Gill)

6.23. Odločitve Odbora za peticije v letu 2008 (A6-0232/2009, Mairead McGuinness)

6.24. Vključevanje načela enakosti med spoloma v delo odborov in delegacij (A6-0198/2009, Anna Záborská)

6.25. Notranji trg z električno energijo (A6-0216/2009, Eluned Morgan)
  

– Pred glasovanjem:

 
  
MPphoto
 

  Eluned Morgan, poročevalka. − Gospod predsednik, Parlament je od prve obravnave spremenil svoja stališča glede Direktive o električni energiji in plinu. Rada bi le na kratko razložila, zakaj.

Poročilo v sedanji obliki je daleč od popolnosti, prepričani pa smo, da prinaša znatne pridobitve potrošnikom energije v Evropski uniji. Vprašanje pomanjkanja energije smo prvič v zgodovini uvrstili na evropski dnevni red in zagotovili smo neodvisnost nacionalnih regulativnih organov in okrepili njihovo vlogo pri zagotavljanju reda v novem sistemu.

Radi pa bi spodbudili Komisijo, zlasti pa organe, pristojne za konkurenco, k nadaljevanju dela na področju doslednega uveljavljanja pravil pri podjetjih, ki imajo v lasti proizvodne in prenosne zmogljivosti, in preprečevanja njihovega zlorabljanja položaja.

Rada bi se zahvalila kolegom za vso pomoč, ki so mi jo nudili v teh letih.

 

6.26. Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (A6-0235/2009, Giles Chichester)

6.27. Pogoji za dostop do omrežja: čezmejne izmenjave električne energije (A6-0213/2009, Alejo Vidal-Quadras)

6.28. Notranji trg z zemeljskim plinom (A6-0238/2009, Antonio Mussa)

6.29. Dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina (A6-0237/2009, Atanas Paparizov)

6.30. Interoperabilne rešitve za evropske javne uprave (ISA) (A6-0136/2009, Dragoş Florin David)

6.31. Stroji za nanašanje pesticidov (A6-0137/2009, Leopold Józef Rutowicz)
  

Pred glasovanjem o spremembi 39:

 
  
MPphoto
 

  Leopold Józef Rutowicz, poročevalec. – (PL) Julija 2006 je Komisija predstavila strategijo, katere cilj je bil zmanjšati splošna tveganja in škodljive učinke pesticidov na človekovo zdravje in okolje. Zadnji element strategije je predlog direktive o strojih za nanašanje pesticidov, ki spreminja Direktivo 2006/42/ES o strojih. Direktiva predpisuje zahteve, ki jih mora izpolnjevati oprema za nanašanje pesticidov za omejitev škodljivih učinkov pesticidov na okolje, upravljavca in okolico. Uvedba teh zahtev bo zmanjšala razlike med zakonskimi ureditvami in postopki med državami Skupnosti na področju nanašanja pesticidov, zagotovila enotno raven varovanja okolja v Skupnosti in omogočila prost pretok teh strojev na trgu EU, kar je še zlasti pomembno za mala in srednja podjetja, ki so najpogostejši proizvajalci opreme te vrste.

O osnutku predloga in predlaganih spremembah smo razpravljali na delavnicah, na srečanjih s predstavniki Sveta, Komisije, poročevalci v senci in zainteresiranimi strankami, ter na tristranskih pogovorih. Glede na velike tehnične razlike med vrstami strojev – od preprostih ročnih do takih, ki jih upravlja strokovno usposobljeno osebje – nekatere spremembe niso bile sprejete, zato smo sklenili, da bodo vključene v standarde, ki jih bo sestavil Evropski odbor za standardizacijo na zahtevo Komisije. Tako smo lahko dosegli soglasje, sprememba 39 je bila sprejeta in to stališče je potrdil tudi Svet.

Zlasti bi se rad zahvalil poročevalcem v senci, predstavnikom Komisije in Sveta, administraciji Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter zainteresiranim strankam za njihovo pomoč in sodelovanje. Predlagam sprejem te direktive, ki bo prispevala k višji ravni varovanja okolja, upravljavcev on okolice pri nanašanju pesticidov.

 
  
MPphoto
 

  Charlie McCreevy, član Komisije. Gospod predsednik, Komisija bi se rada zahvalila poročevalcu gospodu Rutowiczu za njegovo delo in prizadevnost pri obdelavi tega predloga.

Komisija pozdravlja kompromisno spremembo 39 in se v tem smislu veseli hitrega sprejema predloga.

Komisija želi podati naslednjo izjavo: „V podporo bistveni zahtevi iz oddelka 2.4 Priloge I bo Komisija pooblastila CEN za sestavo harmoniziranih standardov za vsako kategorijo strojev za nanašanje pesticidov na podlagi najboljših razpoložljivih tehnologij preprečevanja nenamernega izpostavljanja okolja pesticidom. Pooblastilo bo zlasti zahtevalo, da bodo standardi predpisali merila in tehnične zahteve za nameščanje mehanskih ščitnikov, tunelsko škropljenje in sisteme za škropljenje s pomočjo zraka, za preprečevanje onesnaženja vodnega vira pri polnjenju in praznjenju, ter natančne zahteve za navodila proizvajalca za preprečevanje odnašanja pesticidov ob upoštevanju vseh pomembnih parametrov, kakršni so tlak na šobi, višina škropilne letve, hitrost, temperatura in vlažnost zraka ter hitrost vožnje.“

 

6.32. Izkoristek goriva: označevanje pnevmatik (A6-0218/2009, Ivo Belet)

6.33. Sprememba Uredbe (ES) št. 717/2007 (mobilna telefonska omrežja) in Direktive 2002/21/ES (elektronska komunikacija) (A6-0138/2009, Adina-Ioana Vălean)
  

– Pred glasovanjem:

 
  
MPphoto
 

  Adina-Ioana Vălean (ALDE). - Gospod predsednik, gre za manjšo spremembo na zahtevo Sveta, s katero bomo odpravili nedoslednost pri menjalniških tečajih, ki veljajo za omejitve tarif za SMS in za omejitve porabe. Zato se po dogovoru s Svetom na koncu člena 1(4), ki je člen 1, točka 2(b) uredbe o spremembi, vstavi naslednje besedilo: „Enaki menjalniški tečaji se uporabljajo pri letnih revizijah cen, ki jih urejajo členi 4a, 4b in 6a(3), kadar so te cene navedene v drugih valutah, ne v evrih“.

 
  
 

(Ustna sprememba je bila sprejeta)

 

6.34. Zahteve za poročanje in dokumentiranje v primeru združitve in delitve (A6-0247/2009, Renate Weber)
  

- Pred glasovanjem o spremenjeni resoluciji:

 
  
MPphoto
 

  Charlie McCreevy, član Komisije. Gospod predsednik, Komisija pozdravlja sprejem poročila gospe Weber, ki potrjuje kompromisno besedilo o poenostavitvi zahtev za poročanje in dokumentiranje v primeru združitve in delitve delniških družb. Komisija je v svojem prvotnem predlogu resda šla še dlje, vendar kompromisno besedilo ohranja zelo pomemben delež možnih prihrankov iz prvotnega predloga Komisije, ki so znašali 172 milijonov EUR na leto.

Program zmanjševanja upravnih bremen napreduje in to bo prispevalo k možnostim rasti in pomagalo Evropi pri oživljanju gospodarstva.

 

6.35. Zavarovanje in pozavarovanje (Solventnost II) (prenovitev) (A6-0413/2008, Peter Skinner)
  

– Pred glasovanjem:

 
  
MPphoto
 

  Charlie McCreevy, član Komisije. Gospod predsednik, rad bi izrazil svoje priznanje in občudovanje Evropskemu parlamentu za učinkovito obravnavo dosjeja Solventnost II in za pripravljenost iskati kompromise.

S Solventnostjo II bo EU dobila sodoben okvir za nadzor zavarovalništva, ki bo uradno veljal za panogo zavarovanja in za zavarovance.

Osebno obžalujem brisanje ureditve pomoči skupine, saj to pomeni zamujeno priložnost nadaljnjega napredka na področju nadzora skupin. Ne glede na to bo Komisija podprla sporazum med Parlamentom in Svetom, če ga boste pri glasovanju potrdili.

Seveda to ni konec zgodbe. Storiti je treba še veliko: pred oktobrom 2012 bo treba sprejeti izvedbene ukrepe, da bodo imele države članice in panoga dovolj časa za priprave na uvedbo Solventnosti II.

Zagotovim vam lahko, da bo Komisija odigrala svojo vlogo v tem procesu in pri čim prejšnji uveljavitvi teh že dolgo pričakovanih reform v praksi, v korist vseh udeležencev.

 

6.36. Začasni trgovinski sporazum s Turkmenistanom
  

– Pred glasovanjem:

 
  
MPphoto
 

  Karel Schwarzenberg, predsednik Sveta. Gospod predsednik, naj vas spomnim, da Svet z največjim zanimanjem in pozornostjo preuči vsako mnenje in resolucijo Parlamenta. Svet prav tako jemlje človekove pravice zelo zares, kar dokazujejo določbe pogodbenih odnosov Evropske unije z različnimi državami po svetu.

V okviru Cotonoujskega sporazuma, to je pogodbe med Evropsko unijo in skupino afriških, karibskih in pacifiških držav, je Skupnost od leta 1995 naprej že petnajstkrat deloma ali v celoti zadržala izvajanje sporazuma s katero od držav zaradi neizpolnjevanja obveznosti v zvezi s klavzulo o človekovih pravicah.

Gotovo so vam poznane tudi sankcije, ki jih je Svet sprejel proti Uzbekistanu po dogodkih v Andižanu leta 2005. Seveda bo moral Turkmenistan še veliko storiti na področjih človekovih pravic in spoštovanja pravne države ter demokracije.

Še naprej si bomo prizadevali zlasti za izpustitev vseh političnih zapornikov, za prost dostop Mednarodnega odbora Rdečega križa do zapornikov, za odpravo omejitev za potovanja v tujino in za svobodo obveščanja civilne družbe. Odločeni smo sprejemati ustrezne ukrepe v skladu s sporazumom, po potrebi tudi zamrznitev sporazuma s Turkmenistanom, ob kršitvah človekovih pravic, kot določa sporazum.

 
  
MPphoto
 

  Charlie McCreevy, član Komisije. Gospod predsednik, Komisija je pazljivo preučila zaskrbljenost Parlamenta glede stanja demokracije in človekovih pravic v Turkmenistanu. Pozdravljamo ugotovitev v osnutku skupne resolucije, da bi bila sklenitev začasnega trgovinskega sporazuma koristen prvi korak, ki nam bo omogočil tesnejše stike s Turkmenistanom in učinkovito spodbujanje razvoja in sodelovanja.

Komisija se zaveda zaskrbljenosti Parlamenta v zvezi z možnostmi zamrznitve sporazumov. Spomnim se izjave kolegice Ferrero-Waldner med razpravo prejšnji mesec, da tako začasni trgovinski sporazum (člen 1) kot sporazum o partnerstvu in sodelovanju (člen 2) vsebujeta klavzule o človekovih pravicah, ki pomenijo bistveni element sporazumov. Poleg teh določb bosta tudi člen 28 začasnega trgovinskega sporazuma in člen 94 sporazuma o partnerstvu in sodelovanju omogočala vsaki strani sprejeti ustrezne ukrepe ob hudih kršitvah sporazumov. Po mnenju Komisije med take ukrepe lahko spada tudi zamrznitev sporazumov.

Komisija se zavezuje, da bo skrbno spremljala stanje na področju človekovih pravic v Turkmenistanu, skupaj z državami članicami, in redno poročala ustreznim organom Parlamenta. Če bi Parlament priporočil sprejetje ukrepov zaradi hude kršitve bistvenih elementov začasnega trgovinskega sporazuma, zlasti v zvezi s človekovimi pravicami, bo Komisija priporočilo resno preučila in ga upoštevala v svojem predlogu Svetu.

 
  
MPphoto
 

  Harlem Désir (PSE). (FR) Gospod predsednik, izjavi predsednika Sveta in komisarja sta zelo zanimivi, saj dokazujeta, da ima Evropski parlament prav, ko zahteva, naj bo podpis novega trgovinskega sporazuma s Turkmenistanom vezan na spoštovanje človekovih pravic. To je temeljno načelo pri trgovinskih sporazumih Evropske unije.

Glede na množično kršenje človekovih pravic v omenjeni državi, ki smo mu priče tudi danes, pa sem prepričan, da je najboljši način uveljavitve te filozofije za začetek odložiti nove trgovinske stike, ki nam jih predlagate, in torej odreči soglasje, ki ga od nas pričakujete danes.

 
  
MPphoto
 

  Helmuth Markov (GUE/NGL). (DE) Gospod predsednik, rad bi povedal, da je v svoji razpravi in dokumentih Parlament pozval Komisijo in Svet, naj izjavita, da bosta na poziv Parlamenta po prekinitvi ali zamrznitvi sporazuma to tudi storila.

Izjavi sta precej drugačni. Predsednik Sveta ni izrazil nikakršnega stališča glede tega, kako se bo odzval Svet na poziv Parlamenta. Komisija pa je preprosto odgovorila, da bo ob pozivu Parlamenta premislila, kaj storiti. Trdim, da zahtev Parlamenta nista niti približno izpolnila niti Komisija niti Svet, zato lahko le priporočim, naj odrečemo svojo podporo predlogu.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Daniel Caspary (PPE-DE) . (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, o Turkmenistanu razpravljamo v različnih odborih naše zbornice že tri leta in pol. Imamo Evropske pogodbe, ki jih mora upoštevati tudi Parlament, čeprav nam to včasih ni všeč.

Danes smo dobili, v izjavah Sveta in Komisije, zagotovila, kakršna so mogoča v okviru Evropskih pogodb. Komisija in Svet sta se zavezala, da bosta resno premislila o pozivu Parlamenta, če bo ta predložil svoje mnenje ali celo pozval k zamrznitvi sporazuma.

Kot nam je vsem znano, je to na žalost vse, kar lahko pričakuje Parlament v okviru Evropskih pogodb. Ene napake si ne bi smeli privoščiti, in sicer, da bi uporabili naše odnose s kako državo kot talca pri krepitvi moči Evropskega parlamenta. Nujno vas pozivam, da upoštevajte izjavi Sveta in Komisije. Dobili smo vse, kar lahko pričakujemo. Na teh temeljih in v teh okoliščinah vas prosim, da podprete podpis sporazuma.

 
  
MPphoto
 

  Daniel Cohn-Bendit, v imenu skupine Verts/ALE. (DE) Gospod predsednik, če ta poziv ni bil izrečen v imenu skupine, predlagam preložitev v imenu Skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze.

 
  
 

(Zahteva za vrnitev zadeve v odbor je bila zavrnjena)

 

6.37. Začasni sporazum EU/Turkmenistan (A6-0085/2006, Daniel Caspary)

6.38. Okvir Skupnosti za jedrsko varnost (A6-0236/2009, Gunnar Hökmark)

6.39. Nadzorni sistem Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (A6-0253/2009, Raül Romeva i Rueda)

6.40. Ohranjanje ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi (A6-0206/2009, Cornelis Visser)

6.41. Skupna politika priseljevanja za Evropo: načela, ukrepi in orodja (A6-0251/2009, Simon Busuttil)

6.42. Zelena knjiga o prihodnosti politike TEN-T (A6-0224/2009, Eva Lichtenberger)

7. Obrazložitve glasovanja
Video posnetki govorov
  

Ustne obrazložitve glasovanja

 
  
  

- Koledar zasedanj Evropskega parlamenta - 2010

 
  
MPphoto
 

  David Sumberg (PPE-DE). - Gospod predsednik, lahko bi se vam zdelo, da glede na to, da bom Parlament julija zapustil, pravzaprav ne bi smel imeti svojih pogledov na program Parlamenta za leto 2010. Vendar bi se izneveril tistim, po volji katerih sem bil tukaj zadnjih 10 let, če ne bi izkoristil te priložnosti za protest proti temu, da Parlament sploh zaseda v Strasbourgu. To je sramotno zapravljanje denarja davkoplačevalcev. Za to ni nikakršnega razloga: imamo povsem ustrezno parlamentarno poslopje v Bruslju. Če ljudem v Združenem kraljestvu omenim stroške in težave, ki jih moramo prestati, da pridemo sem, so popolnoma ogorčeni, zlasti v času gospodarske stiske, nad tem našim običajem. Čas je, da končamo s to burko s Strasbourgom, da delo Parlamenta v celoti prenesemo v Bruselj in tako prispevamo k varčevanju javnih sredstev, ki jih lahko porabimo v boljše namene.

 
  
  

PREDSEDSTVO: GOSPOD COCILOVO
Podpredsednik

 
  
MPphoto
 
 

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). - Gospod predsednik, Konferenca predsednikov vsako leto predloži več sprememb, s katerimi poskuša zagotoviti, da prebijemo več časa v Strasbourgu, kot bi bilo primerno. V resnici prebijemo več časa v Strasbourgu, kot je všeč komurkoli, saj večini ljudi že pot sem vzame skoraj en dan. Odločiti bi se morali, da v Strasbourg sploh ne bomo hodili.

Želel bi, da bi imel Parlament še eno dodatno pravico, in sicer pravico izbirati, kje zaseda. Moj kolega, gospod Posselt, ugotavlja, da ima zadeva nekaj prednosti za politike, ki živijo v bližini tega mesta. Vendar se ne moremo vsi preprosto dnevno voziti na zasedanja čez mejo iz Nemčije. Če želimo, da nas tukaj obiščejo volivci – da bi videli, kako deluje Parlament – to vzame več kot en dan. Imamo popolnoma primerne prostore v Bruslju. Ne bi smeli glasovati za podaljšanje časa, ki ga prebijemo v Strasbourgu: glasovati bi morali za ukinitev tega.

 
  
  

- Poročevalka: Mairead McGuinness (A6-0232/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Daniel Hannan (NI). - Gospod predsednik, rad bi omenil le eno zadevo, in sicer škandalozno sago o roparski zemljiški zakonodaji v Španiji, s katero se v zadnjih šestih letih v eni ali drugi obliki ves čas ukvarja Odbor za peticije. Skoraj vsi člani naše zbornice, ne glede na narodnost, imamo med volivci take, ki so žrtve zlorab zaradi predpisov o urbanizaciji na španskih Costas, tako kot tudi na tisoče španskih državljanov.

Poskuse presoje zadeve v Parlamentu sramotno ovira nekaj španskih poslancev iz obeh strank, in rad bi pozval zlasti kolege iz španske Partido Popular, naj upoštevajo pomen nedotakljivosti lastnine. Prav oni bi morali razumeti – glede na svojo zgodovino in glede na dogodke v času Druge republike, ko lastnina ni bila nedotakljiva – kako pomembno je, da imajo ljudje lahko občutek gotovosti, da njihovi izpiski iz zemljiške knjige ne bodo predmet zlorabe s strani države.

 
  
  

- Poročevalka: Anna Záborská (A6-0198/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Hannu Takkula (ALDE). - (FI) Gospod predsednik, najprej bi rad povedal, da poročilo gospe Zaborske odraža pravi pristop. Zelo pomembno je uveljavljati enakost na vseh področjih delovanja Parlamenta, od odborov do delegacij.

Prav tako je zelo pomembno, da pri sestavljanju seznamov kandidatov za evropske volitve poskrbimo, da je število žensk na njih enako številu moških.

Potrebujemo eni druge in upam, da se bodo stvari razvijale tako, da nekega dne spol ne bo več toliko pomemben kot znanje in izkušnje. Ko Parlament sprejema svoje sklepe, je najpomembnejše, da imamo v odborih ljudi z znanjem in izkušnjami – moške in ženske. Tako bomo lahko vsi jasno vedeli, kako graditi boljšo prihodnosti in boljšo Evropo, z znanjem in izkušnjami.

 
  
  

- Poročevalka: Eluned Morgan (A6-0216/2009)

 
  
MPphoto
 

  Daniel Hannan (NI). - Gospod predsednik, z vzpostavitvijo enotnega evropskega omrežja bi lahko dosegli ogromne prihranke. Vsak trenutek imajo na kakem koncu viške električne energije in odprava pregrad med državami bi znatno omilila našo odvisnost od uvoza energije. Na žalost pa pri današnjem nizu poročil ne glasujemo o modelu združevanja take vrste – prostem, decentraliziranem, organskem. Nasprotno, usmerjamo se k harmonizaciji, fiksnim cenam, protekcionizmu, skupnim pogajalskim stališčem do Rusije in drugih zunanjih strank. V Evropski uniji imamo temeljno ideološko razliko med prostim trgom na podlagi medsebojnega priznavanja proizvodov in harmoniziranim trgom, ki temelji na oženju potrošnikovih možnosti izbire, zaščiti proizvajalcev in regulaciji pristojnih organov.

Menim, da so nevarnosti še posebej velik za države, kakršna je Britanija. Še pred dvema letoma smo bili edini neto proizvajalec energije v EU. Še danes imamo približno uravnoteženo bilanco. Skupna energetska politika pa bi lahko postala za nas nekaj podobnega kot skupna ribiška politika, pri kateri smo edina država, ki znatno prispeva v skupni kotel, vse druge pa si strežejo iz njega po načelu enakopravnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Syed Kamall (PPE-DE ). - Gospod predsednik, pred nadaljevanjem bi rad samo izrazil priznanje poročevalki gospe Morgan. Vem, da nas zapušča, in čeprav ne soglašava vedno, verjamem, da se bomo vsi strinjali, da je vložila ogromno dela v to poročilo.

Če se ozremo v zgodovino liberalizacije v EU, se vsi spomnimo, da je bila sprostitev trga telekomunikacij velika zgodba o uspehu, ki je prinesla večje možnosti izbire, nižje cene in boljše storitve potrošnikom po vsej EU. Velika škoda je, da trg poštnih storitev in še zlasti trg energije zaostajata pri tem. Nedvomno delamo korake v pravo smer, še vedno pa nas čaka odprava težav pri ločevanju v omrežjih in dostopu do drugih trgov.

Ni prav, da so nekateri trgi, na primer britanski, odprti konkurenci, tako da imajo podjetja iz Nemčije in Francije dostop britanski trg, podjetjem iz Britanije in drugih držav pa je dostop do teh trgov onemogočen. Čas protekcionizma se je iztekel. Prišel je čas, ko moramo bolj verjeti v trg.

 
  
  

- Poročevalec: Ivo Belet (A6-0218/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Hannu Takkula (ALDE). - (FI) Gospod predsednik, najprej bi rad povedal, da je poročilo gospoda Beleta odlično. Zelo pomembno je poskrbeti za to, da bomo ravnali energiji prijazno, varčevali energijo in delovali vsestransko učinkovito – v prometu in na drugih področjih.

Za to bi si morali prizadevati tudi pri pnevmatikah. Poročilo govori o prometu in pnevmatikah, nikakor pa ne smemo pozabiti, da je najpomembnejša varnost in da pri varnosti ne smemo nikoli dopuščati kompromisov.

Pri tem moramo najti pravo ravnotežje. Energetska učinkovitost oziroma izkoristek goriva pri pnevmatikah ne sme nikoli iti na škodo varnosti. Z drugimi besedami, če želimo zagotoviti in zvišati energetsko učinkovitost pnevmatik, moramo obenem tudi poskrbeti, da to ne bo niti najmanj ogrozilo varnosti, saj je pri razvoju prometa v Evropi varnost na avtocestah, stranskih cestah in povsod drugod najpomembnejša naloga in cilj prav varnost.

 
  
  

- Poročevalka: Adina-Ioana Vălean (A6-0138/2009)

 
  
MPphoto
 

  Hannu Takkula (ALDE). - (FI) Gospod predsednik, najprej bi se rad zahvalil poročevalki, gospe Vălean, za njeno odlično poročilo. Zelo pomembno je v prihodnje v Evropi vzpostaviti razmere, v katerih bodo cene mobilnih telefonskih klicev po Evropi nižje in enotnejše na vsem notranjem trgu.

Danes je težava v tem, da moraš ob selitvi iz ene države v drugo pogosto plačati novo naročnino, če tega ne storiš, pa plačuješ zelo visoko ceno pogovorov.

Nujno moramo ob graditvi sistema prostega pretoka ljudi in dela ter enotnega gospodarskega prostora - ki bi ju pravzaprav v Uniji že morali imeti – vzpostavljati tudi poenoten sistem cen mobilne telefonije. To bi bilo v korist javnosti.

Evropska unija mora delovati predvsem v korist javnosti, in če le želimo, lahko dosežemo znižanje cen govornih klicev.

 
  
MPphoto
 

  Syed Kamall (PPE-DE ). - Gospod predsednik, kot pripravljavec mnenja Odbora za notranji trg in zaščito potrošnikov k temu poročilu sem zelo ponosen na delo, ki smo ga vložili v večjo preglednost. Vrsto let je bil velik problem šok, ki so ga doživeli številni potrošniki ob nepričakovano visokem računu, ki so ga prejeli po vrnitvi domov.

Če govorimo o preostalih delih poročila, zlasti o vprašanju omejitev cen, bi po mojem mnenju morali priznati, da tudi brez te uredbe cene že padajo. Komisija sama na podlagi lastnih podatkov priznava, da večina uporabnikov ne gostuje v tujih omrežjih: 70 % uporabnikov v celem letu sploh ne gostuje. Raven cen za uporabnike, ki redno gostujejo, je precej nižja. Kar torej počnemo, je nižanje cen klicev in stroškov prenosa podatkov za privilegirano peščico evropskih poslancev, uradnikov Komisije, evropskih novinarjev in evropskih poslovnežev.

Upajmo, da podjetja v iskanju nadomestila za izpad dohodka ne bodo začela dražje zaračunavati klicev domačim uporabnikom – zlasti revnim. Upajmo, da je jemljemo revnim, da bi lahko bogati telefonirali ceneje.

 
  
MPphoto
 

  Bruno Gollnisch (NI). (FR) Gospod predsednik, pozdravljam poročilo gospe Vălean o zadevi, pri kateri spet enkrat pride v poštev uveljavljanje pristojnosti Evropske unije.

Moram reči, da so na področju telekomunikacij razmere včasih povsem neznosne. Opravka imamo z goljufanjem potrošnikov, ki uporabljajo svoj mobilni telefon, kakršen je tale, za katerega pogodba pravi, da krije tudi mednarodne klice, ko prejmejo račun, pa doživijo šok. Naj navedem primer, kaj se mi je zgodilo pred nedavnim: v Italiji sem dvakrat ali trikrat v enem dnevu uporabil povezavo prek interneta, račun, ki sem ga nato prejel od praktično državnega francoskega operaterja Orange, pa je znašal 1 200 EUR, račun za dan, ki sem ga prebil tik ob francoski meji, med Evianom in Ženevo, pa je znašal kar 3 000 EUR!

To so povsem nezaslišane prakse, ki mejijo že na odkrito ropanje, odgovorni pa so operaterji – ki ne zagotavljajo potrošnikom nikakršne preglednosti. Zato moramo pravila o preglednosti pogodb o mobilni telefoniji v Evropski uniji poenotiti.

 
  
MPphoto
 

  Daniel Hannan (NI). - Gospod predsednik, seveda smo vsi za nižje cene mobilne telefonije, kadar potujemo na tuje – bili bi nori, če bi bili proti, ampak to je samo ena stran enačbe. Ko v Parlamentu zavežemo operaterje k znižanju cen gostovanja, morajo poiskati denar drugod, to pa navadno pomeni zvišanje cen za tiste, ki ne potujejo.

Z drugimi besedami to pomeni obdavčenje uporabnikov, ki ne potujejo, v korist tistim, ki potujejo. Tako mladoletnike v solidarnostnih naseljih v mojem volilnem okolišu čaka zvišanje telefonskih računov, da se bo lahko nekaj poslovnežev, poslancev in članov komisije lahko v tujini pogovarjalo ceneje.

Moram reči, da tudi mi spadamo med zainteresirane stranke. Vsi, ki sodelujemo pri tem glasovanju, bomo z ureditvijo, za kakršno si na tem področju prizadevamo že leto dni, znatno pridobili. Če želite razumeti, kako se je prerazporedila moč v Evropi, morate samo prebrati to poročilo. „Kdo nad kom?“ se je glasilo Leninovo vprašanje, verjetno najbolj jedrnat oris politične filozofije, izrečen doslej. Kdo ima v rokah moč in nad kom jo vihti? No, glede tega, kdo ima v svojih rokah moč, ni več dosti dvoma: imamo jo mi – evrokrati.

 
  
MPphoto
 
 

  Inese Vaidere (UEN). - (LV) Gospod predsednik, najlepša hvala za besedo. Glasovala sem za poročilo, saj menim, da je to, kar je Evropski parlament napravil na področju mobilnih komunikacij, izredno pomembno. Če se spomnim svojih prvih dni tu v Bruslju, me je minuta telefonskega pogovora stala tri evre ali več, zdaj, po zaslugi uredb, pa plačujemo omejene zneske, omejitve pa koristijo tudi vsej evropski javnosti. Rada bi tudi opozorila, da so bile cene gostovanja doslej zelo nepregledne. To velja zlasti za prenos besedilnih sporočil. Ob tem, ko so naši prihranki pri govornih klicih vedno večji, imajo operaterji včasih mnogo preveč dobička pri besedilnih sporočilih, kar tudi ni v interesu državljanov. Menim, da smo s to direktivo in uredbo dosegli velik napredek pri zaščiti potrošnikovih koristi, pa tudi zmanjšanje cen prenosa podatkov v času, ko je za ljudi vedno pomembneje, da lahko na svoje mobilne telefone prejemajo tudi podatke, je velik dosežek Evropskega parlamenta.

 
  
  

- Poročevalec: Peter Skinner (A6-0413/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Eoin Ryan (UEN). - Gospod predsednik, želel bi čestitati gospodu Skinnerju za njegovo poročilo. Opravil je odlično delo. Naloga je bila izredno težka, ampak s tem zelo zapletenim zakonodajnim aktom je res dobro opravil. Rad bi čestital tudi evropskim institucijam in državam članicam za uspešen zaključek dela na Solventnosti II.

To je dober zgled, kako mora Evropa enotno delovati za finančno ozdravitev. Bremena bomo nosili skupaj, tako kot bomo skupaj deležni rešitev. Ta odziv, ki ga je odobrila vsa Evropa, je dober zgled za tesnejše odnose pri finančnem sodelovanju. Delati moramo tako, da nikoli več ne bo prišlo do krize bančnega sistema, kakršno preživljamo zdaj.

Veliko zanimanje mi je vzbudila odobritev programa pomoči pri hipotekah lastnikom hiš v Združenem kraljestvu s strani Komisije. Ta program bo omogočil lastnikom hiš, ki ne morejo odplačevati hipotekarnih posojil, dve leti odložiti odplačevanje glavnice in do 70 % obresti. Izvajanje tega programa bi morali pazljivo spremljati, se iz njega učiti in uveljaviti vse ukrepe, ki nam bodo učinkovito olajšali naša sedanja bremena.

Menim, da je zadeva zanimiva za vse države članice, menim pa tudi, da bi lahko že finančne institucije v državah članicah same ljudem olajšale prehod k plačevanju samo obresti na hipotekarna posojila, ko se znajdejo v težavah. Glede na znatno pomoč, ki jo prejemajo od vlad držav članic, bi lahko finančne institucije precej pomagale ljudem, ki so prišli v stisko zaradi recesije.

 
  
  

- Poročevalec: Gunnar Hökmark (A6-0236/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). - Gospod predsednik, pred obrazložitvijo svojega glasovanja bo želel samo čestitati kolegu gospodu Kamallu, ki je pravkar imel svoj stoti govor na plenarni seji. Nekateri bodo morda presenečeni, da je rabil toliko časa. Je pa lepo, da se je pridružil klubu „stotnikov“.

Za poročilo gospoda Hökmarka sem glasoval iz vrste razlogov. Predvsem zato, ker pač nihče ne more nasprotovati jedrski varnosti. In če že govorimo o jedrski varnosti in o oskrbi z energijo v prihodnosti, si, po mojem mnenju, želimo čim varnejše oskrbe in čim varnejšega odlaganja odpadkov. Drugi glavni razlog mojega glasu za pa je moja želja, da bi bilo v prihodnje čim več jedrske energije – čim več v Združenem kraljestvu – saj se mi upira gledati, kako vsepovsod po čudovitih predelih evropske pokrajine kot gobe rastejo mlini na veter in vetrne turbine, ki ne prispevajo ničesar v naša nacionalna omrežja – v resnici povzročajo omrežjem samo škodo – in ne pridobivajo obnovljive energije: pridobivajo zgolj nekoliko alternativno energijo, in to kratek čas. Sem z vsem srcem za jedrsko varnost in z vsem srcem za jedrsko energijo.

 
  
  

- Poročevalec: Raül Romeva i Rueda (A6-0253/2009)

 
  
MPphoto
 

  Jim Allister (NI). - Gospod predsednik, nepremišljen izvirni predlog Komisije, da bi nadzorovala rekreacijski ribolov, pobirala dajatve, uvedla licence in kar še spada k taki birokraciji, spada med predloge, ki upravičeno vzbujajo hudo nasprotovanje, ne le v panogi, ampak med vsemi, ki se zanimajo za zadeve v zvezi z ribištvom ali zadeve v zvezi z birokracijo v EU.

Zato me veseli, da smo danes potrdili spremembo 48. Ta sprememba vsaj nekoliko vrača državam članicam pristojnosti glede odločitve, ali sploh kaj ukrepati v zvezi z licencami in dokumentiranjem rekreacijskega ribolova, tako da lahko države same presojajo, ali ima rekreacijski ribolov sploh kakšne učinke – v večini držav članic jih nima – na izlov rib. Zato me veseli, da smo ta predlog Komisije gladko zavrnili in da se je slab začetek prevesil v nekoliko boljši konec.

 
  
MPphoto
 

  Daniel Hannan (NI). - Gospod predsednik, prepričan sem bil, da me po 10 letih članstva v Parlamentu ne more nič več presenetiti, pa me je vseeno šokirala slaboumnost predloga, naj skupna ribiška politika zajame tudi rekreacijske ribiče na morju, tako da bi morali dokumentirati vsak ulov in ga všteti v državno kvoto.

Tega predloga nismo izbrisali, smo ga pa znatno popravili, precej po zaslugi dolge in zagrizene vojne izčrpavanja, ki so jo v odboru bili štirje odločni in domoljubni Škoti, predstavniki glavnih političnih strank v njihovi domovini: gospe Attwooll in Stihler in gospoda Stevenson in Hudghton. Želel bi izraziti tudi priznanje najboljšemu prijatelju v Evropskem parlamentu, gospodu Jimu Allisterju, ki je sijajen zagovornik interesov obeh skupnosti in tradicij v svoji provinci.

Težava je bila v izvrševanju. Težava je bila v tem, da se ni izvrševala obstoječa zakonodaja. V Parlamentu se nagonsko vedno odločimo za zakonsko urejanje, namesto da bi uporabili zakonsko orožarno, ki jo že imamo na voljo. Rad bi videl, da bi se držali načela – ne le pri ribištvu, ampak tudi drugod – da ni najbolje sprejeti novega zakona, dokler nisi popolnoma izčrpal zakonskih možnosti, ki jih že imaš na voljo.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler (PSE). - Gospod predsednik, današnje glasovanje bi moralo, vsaj upam, evropske ribiče na trnek prepričati, da smo upoštevali njihove skrbi. Spremembi 7 in 11 sta bili sprejeti brez glasu proti, sprememba 48 je bila sprejeta s 608 glasovi za in 37 proti, sprememba 49 s 580 glasovi za in 54 proti, sprememba 50 je doživela široko podporo, sprememba 2 je bila sprejeta v sklopu s spremembama 7 in 11, sprememba 92 je bila zavrnjena in sprememba 93 je bila zavrnjena, kar je zahtevala skupnost ribičev na trnek.

Naslednji korak bo zdaj, kako se bo Svet lotil preoblikovanja člena 47. Ali bo upošteval preoblikovanje, ki ga predlaga Komisija, ali pa bo uporabil drugačen pristop? Škoda, da ni tu nikogar iz Sveta, da bi nam lahko odgovoril na to vprašanje. Današnji zagon zelene knjige o reformi skupne ribiške politike pa za vse nas pomeni priložnost, da skupno ribiško politiko spremenimo, in upam, da bomo poslanci izkoristili priložnost in poskrbeli za čim širše kroženje zelene knjige med svojimi volivci, da bodo tudi volivci prišli do besede.

 
  
  

- Poročevalec: Cornelis Visser (A6-0206/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Syed Kamall (PPE-DE ). - Najlepša hvala, gospod predsednik. Videti je, da smo dosegli pomemben miljni kamen – oprostite, ali bi bilo prav reči miljni kamen ali pač mlinski kamen?

Poročilo ima zanimiv naslov: „Ohranjanje ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi“. Kajti reči moram, da najboljših tehničnih ukrepov za ohranitev staleža rib prav gotovo ne najdemo v skupni ribiški politiki. Rezultati so znani: skupna ribiška politika je odpovedala pri ohranjanju staleža rib. Čas je - skrajni čas - da se razgledamo po svetu in poiščemo ukrepe, ki delujejo.

Poglejmo si Islandijo, kjer so uvedli rešitve, ki temeljijo na lastnini in prenosljivih pravicah. Poglejmo si primer Nove Zelandije, kjer pravice do ribolovnih območjih prehajajo iz roda v rod. V obeh primerih se izkaže, da zaupanje v trg pomeni zaupanje v pravno državo in zaupanje v lastniške pravice, in s takim pristopom je pogosto mogoče najti boljše rešitve kot z nekakšnimi centralno načrtovanimi programi po sovjetskem vzoru, kakršen je skupna ribiška politika, ki se je izkazala za katastrofo. Začnimo že enkrat zaupati v trg!

 
  
  

- Poročevalec: Simon Busuttil (A6-0251/2009)

 
  
MPphoto
 

  Simon Busuttil (PPE-DE). - (MT) Kratka pripomba v razlago glasovanja moje skupine, to je skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov, o mojem poročilu o skupni politiki priseljevanja. Glasovali smo o dvojem, in sicer o alternativnem predlogu ter o samem poročilu. V prvem primeru smo glasovali za, da bi lahko izbrisali odstavek, ki ga je vnesel socialdemokratski blok v naši zbornici in ki določa volilno pravico za priseljence. Te pravice ne odobravamo in smo glasovali proti njej tudi v odboru.

Na žalost pa ta predlog ni bil sprejet, saj bi bil v primeru njegovega sprejema odstavek izbrisan. Namesto tega smo glasovali za poročilo kot celoto, saj menimo, da je poročilo dobro in da vsebuje celovit program Evropskega parlamenta na področju skupne politike priseljevanja.

 
  
MPphoto
 

  Bruno Gollnisch (NI). (FR) Gospod predsednik, načela, ukrepi in orodja evropske politike priseljevanja: to je široka tematika poročila gospoda Busuttila.

Načela? Evropska unija bo do leta 2050 menda potrebovala novih 60 milijonov neevropskih priseljencev, ob vseh milijonih obstoječih brezposelnih državljanov, množičnih odpuščanjih in zapiranjih podjetjih.

Ukrepi? Podeljevanje vedno več pravic priseljenski populaciji, vključno z volilno pravico, in omogočanje neomejenega vstopa na evropsko ozemlje in trg dela.

Orodja? Tako imenovana „pozitivna“ diskriminacija ali priznavanje neformalnih kvalifikacij, ob čemer morajo imeti Evropejci ustrezno potrjene kvalifikacije, uvajanje nove kategorije migrantov, okoljskih beguncev-migrantov, in siljenje evropskih državljanov prilagajanje neogibni poplavi tujcev, kar naklepajo in načrtujejo evrokrati, Parlament pa jim pri tem drži svečo.

Namesto vsega tega moramo nujno odvrniti tokove priseljevanja, ponovno vzpostaviti notranje meje, uvesti pravo družinsko politiko rasti evropskega prebivalstva in uveljaviti prednosti za nacionalne ter evropske državljane na vseh področjih.

 
  
MPphoto
 
 

  Mario Borghezio (UEN). (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, imam mnogo pomislekov glede tega poročila; prvi med njimi, ki je bil omenjen ravnokar, je možnost, ki je v času, v katerem se Evropa sooča s problemom zajamčenih plač in celo odpuščanjem milijonov delavcev, prav begajoča. Da bi odobrili 60 milijonom priseljencev prihod in delo v Evropi je v mojih očeh nezaslišan ukrep.

Rad pa bi opozoril tudi na to, da se v času, ko razpravljamo, kako urediti in organizirati priseljevanje v prihodnje, dogajajo tudi tragedije - kakršno sta hvala bogu preprečila čut za človečnost Italije in pravilno ravnanje gospoda Maronija – do kakršne bi lahko prišlo v primeru turške ladje Pinar.

Kaj naj stori Evropa? Kot je pravilno ugotovil gospod maroni, Malta, kljub evropskemu financiranju, v 600 primerih ni izpolnila svojih obveznosti in sprejela tistih, ki so na poti z obal Severne Afrike pristali na njeni obali. V vseh teh primerih je morala posredovati Italija, čeprav je naš sprejemni center v Lampeduzi že močno prenapolnjen, kot vemo vsi.

Torej, Evropa, posreduj, uveljavi določna pravila! Zahtevamo znatno povečanje finančnih sredstev za našo državo, da bomo lahko primerno obvladovali ta izziv. Evropa se mora predramiti in začeti resno urejati tokove priseljevanja: tako ne moremo več naprej!

 
  
  

- Poročevalec: Cornelis Visser (A6-0206/2009)

 
  
MPphoto
 

  Inese Vaidere (UEN). (LV) Hvala lepa, gospod predsednik. Želela sem izraziti svoje mnenje o poročilu Odbora za ribištvo – poročilu gospoda Visserja – o vprašanjih ohranjanja ribolovnih virov. Gospod predsednik, za mojo državo – Latvijo – je ribolov izrednega pomena, saj imamo 550 km morske obale. Ker Latvijo predstavlja v Parlamentu osem poslancev, ne moremo biti v vseh odborih, vendar so ta vprašanja zelo pomembna ne le za naše gospodarstvo, pač pa tudi za tradicionalni način življenja. Sedanja ureditev, s katero se ukvarja tudi poročilo, ni ustrezna za zaščito obalnega ribolova. Razumem, da je prelov hud problem, vendar je zaradi preveč toge zakonske ureditve naš obalni ribolov ogrožen in dejansko naši ribiči že zapuščajo obalo baltskega morja. Mislim, da bi morala biti naslednja naloga Evropskega parlamenta poskrbeti, da bodo lahko države, ki ležijo neposredno ob morju, lahko ohranile svoje tradicionalne načine življenja, obenem pa se v praktičnem obsegu ukvarjale z ribištvom, saj se danes pogosto dogaja, da morajo naše ribiške vasi kupovati ulov od velikih ribiških podjetij, ki lovijo v daljnih oceanih. Na stotine, celo na tisoče obalnih prebivalcev izgublja delo, ki je stoletja pomenilo glavni vir dohodka. Hvala lepa.

 
  
  

Pisne obrazložitve glasovanja

 
  
  

- Poročevalec: Helmuth Markov (A6-0243/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Rovana Plumb (PSE), v pisni obliki. (RO) Glasovala sem za priporočilo, saj je pristop k Pravilniku št. 61 Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo o določbah glede homologacije gospodarskih vozil v zvezi z njihovimi zunanjimi štrlečimi deli pred zadnjo steno kabine (revidiranemu sporazumu) eden od ciljev skupne trgovinske politike v skladu s členom 113 Pogodbe o odpravljanju tehničnih trgovin v trgovini z motornimi vozili med državami podpisnicami.

Vključitev Skupnosti bo povečalo težo usklajevalnih dejavnosti v okviru sporazuma in tako olajšalo dostop do trgov tretjih držav. Rezultat te vključitve mora biti uglasitev med instrumenti, v revidiranem sporazumu imenovanimi „pravilniki“, in zakonodajo Skupnosti na tem področju. Sprejem ureditve te vrste dejansko pomeni prilagajanje tehničnemu napredku.

 
  
  

- Priporočilo za drugo obravnavo: Jan Cremers (A6-0207/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. − (IT) Glasujem za poročilo.

Evropska komisija ves čas zelo skrbi za pravice mobilnih državljanov, zlasti za ugodnosti s področja socialne varnosti. Prost pretok državljanov v Skupnosti je ena od temeljnih svoboščin in spodbuja razvoj domačih gospodarstev držav članic.

Zato poskuša Komisija okrepiti svoja prizadevanja, tako da bodo državljani EU in njihove družine tudi v resnici uživali pravice, ki jim jih jamči obstoječa evropska zakonodaja. Ob tem, ko sicer nacionalni predpisi na nekaterih področjih zagotavljajo celo boljšo obravnavo prebivalcev Skupnosti in njihovih družin, kot jo predpisuje evropska zakonodaja, pa še nobena država članica ni polnopravno ratificirala vseh direktiv, izdanih na tem področju.

Danes precej pogoste kršitve temeljnih pravic državljanov EU do prostega gibanja po evropskem ozemlju so očitne predvsem v naslednjih dveh primerih: v zvezi s pravico družinskih članov, državljanov tretjih držav, do vstopa in bivanja ter v zvezi s pomanjkljivo pomočjo po nesreči pri delu.

Upamo, da bo Komisija nadaljevala svoje tehnično sodelovanje z državami članicami, ki je doslej odprlo razpravo o različnih vprašanjih in njihovo boljšo razjasnitev, zlasti v zvezi z zlorabami.

 
  
  

- Poročevalka: Caroline Lucas (A6-0115/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Avril Doyle (PPE-DE), v pisni obliki. Glasoval sem za poročilo, ker pomeni močno sporočilo Parlamentu v naslednji sestavi, da je treba vprašanje nezakonite sečnje in krčenja gozdov urejati učinkoviteje.

Predlog že precej zamuja. Ocenjujejo, da približno 20 %-40 % proizvodnje industrijskega lesa na svetu izvira iz nezakonitih virov, od tega se letno znajde na trgu EU do 20 %. Zaradi tega se znižujejo cene lesa, krčijo naravni viri in zmanjšujejo davčni prihodki ter povečuje revščina prebivalstva, odvisnega od gozda. Še bolj zaskrbljujoči so dolgoročni učinki, saj krčenje gozdov, katerega pomemben vzrok je tudi nezakonita sečnja, prispeva skoraj eno petino izpustov toplogrednih plinov na svetu.

Spremembe v poročilu gospe Lucasa določajo, da je prodaja nezakonito pridobljenega lesa prekršek le, če ravnaš malomarno, nemarno ali naklepno – ne kaznujejo pa podjetij, ki izpolnjujejo obveznosti glede „skrbnega“ poslovanja. Torej podjetjem ni naloženo absolutno zagotavljanje zakonitosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. Glasovala sem za resolucijo o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode, saj je nezakonita sečnja vedno resnejši problem z zelo zaskrbljujočimi posledicami na okolje, kakršne so ogrožanje biotske raznovrstnosti, krčenje gozdov in propadanje gozdov. Poleg tega prispeva skoraj 20 % k svetovnim izpustom ogljikovega dioksida.

Kot pomemben porabnik lesa in lesnih proizvodov je Evropska unija zavezana k učinkovitemu ukrepanju proti krčenju gozdov in nezakoniti sečnji, med take ukrepe pa mora seveda nujno spadati tudi zaprtje trga pred nezakonitimi lesnimi proizvodi.

Sprejeti moramo zakonodajo proti nezakoniti sečnji, tako da bodo potrošniki vedeli, da izdelki izvirajo iz zakonitih virov, da podjetja, ki spoštujejo predpise, ne bodo v slabšem položaju in da podjetja, ki se odločajo za nezakonite lesne proizvode, ne bodo imela več trga za svoje izdelke.

 
  
MPphoto
 
 

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. Pozdravljam obveznosti, ki jih predpisuje poročilo gospe Caroline Lucas gospodarskim subjektom, ki dajejo na trg les in lesne proizvode. Bil sem sestavljavec mnenja Odbora za mednarodno trgovino; odbor je mnenje sprejel soglasno.

Po našem mnenju je najboljša pot k odpravi trgovanja z nezakonitim lesom zaostriti zahteve in obveznosti ter okrepiti pravna sredstva za pregon posedovanja in prodaje pri gospodarskih subjektih, ki dajejo na trg EU nezakonit les in lesne proizvode.

Pri reševanju teh problemov moramo sodelovati z državami, ki so največje porabnice, na primer z ZDA; Kitajsko, Rusijo in Japonsko, in vzpostaviti moramo svetovni sistem opozarjanja ter register nezakonite sečnje ter držav, kjer se ta dogaja, s pomočjo Interpola in ustreznih organov ZN in ob uporabi najnovejših sistemov satelitske tehnologije.

 
  
MPphoto
 
 

  Françoise Grossetête (PPE-DE), v pisni obliki. (FR) Odločila sem se, da se bom vzdržala glasovanja o predlogu uredbe o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode.

Sicer mislim, da je nujno okrepiti nadzor nad uvozom lesa na mejah enotnega trga, vendar menim, da poročilo predlaga preveč zahtevno in birokratsko ureditev, ki bo v škodo našim lastnim gozdarskim gospodarstvom.

Namesto da predpisujemo zapleten in drag sistem označevanja proizvodov, ki bi zelo škodoval sami panogi in lesu kot materialu, bi morali okrepiti preverjanje in se v boju proti nezakoniti sečnji usmeriti na dobavno verigo, po kateri blago prihaja na evropski trg.

Glavni namen uredbe mora biti uvedba nove skupne kulture nadzora in odgovornosti, ne pa uvedba birokratskega in dragega postopka preverjanja vsakega proizvoda posebej. Glede na težave, s katerimi se srečuje panoga, lesa ne bi smeli obremenjevati bolj kot druge proizvode in energetske vire s preveč togimi pravili glede dajanja v promet.

 
  
MPphoto
 
 

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE), v pisni obliki. Poudarjam, da smo to uredbo težko pričakovali in da je zelo potrebna. Nezakonita sečnja je problem, ki ga moramo učinkovito rešiti, ne le zaradi podnebja, pač pa tudi zaradi okoljskih in socialnih vidikov. Vseeno pa sem danes morala glasovati proti. Poročilo Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI) je zgrešilo mero in je razširilo področje veljave in obveznosti bolj, kot je bil prvotni namen. Poskrbeti moramo, da bodo lesni proizvodi po uvozu in carinskih postopkih na mejah enotnega trga lahko veljali za zakonite, torej ni nikakršne potrebe nalagati dodatna nesorazmerna birokratske in finančna bremena gospodarskim subjektom v EU.

Poročilo ENVI pa določa drago označevanje, dodatne trajnostne zahteve, širi opredelitev zakonitosti do neobvladljivosti in nalaga breme skrbnega poslovanja vsem gospodarskim subjektom na notranjem trgu. Uredba bi se morala boriti proti nezakoniti sečnji na mejah, kot je bil prvotni namen. Posegati v poslovanje vseh gospodarskih subjektov na notranjem trgu, tudi tistih, ki ne uporabljajo in ne distribuirajo nikakršnega nezakonito pridobljenega lesa, s tem pa ogrožati njihovo konkurenčnost na svetovnem trgu, pa vsekakor ni namen te uredbe, zato je ni mogoče podpreti.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Glasoval sem za poročilo, ki določa pravila za gospodarske subjekte, ki dajejo lesne proizvode na trg EU. Gospodarski subjekti bodo zavezani k sistemu „skrbnega ravnanja“, tako da bo ves les pridobljen v skladu z ustreznimi regionalnimi, nacionalnimi in mednarodnimi predpisi. Veseli me, da bodo gospodarski subjekti zavezani upoštevati tudi merila trajnostnega razvoja in zakonodajo o domorodnih ljudstvih. Nujno je neodvisno zunanje preverjanje skladnosti in veseli me, da poročilo to poudarja.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Sturdy (PPE-DE), v pisni obliki. Prizadevati si moramo za odpravo trgovanja z nezakonito pridobljenim lesom in lesnimi proizvodi na trgu EU, v korist zdrave konkurence, trajnostnega razvoja in varovanja svetovne biotske raznovrstnosti ter okolja.

Sistem skrbnega ravnanja, ki ga predlaga Komisija (in ki ga v Združenem kraljestvu že izvajamo na visoki ravni), vključuje ukrepe in postopke, ki bodo omogočili gospodarskim subjektom slediti les in lesne proizvode, pridobivati podatke o skladnosti z ustrezno zakonodajo ter obvladovati tveganja, povezana z dajanjem nezakonito pridobljenega lesa in lesnih proizvodov na trg EU. Ukrep bo tudi omogočil, da bodo potrošniki zagotovo vedeli, da s kupovanjem lesa in lesnih proizvodov ne podpirajo nezakonite sečnje in me prispevajo k drugim težavam, povezanim z njo.

Predlog sicer načelno podpiramo, ne podpiramo pa zaostritve zahtev za vse gospodarske subjekte, kakršno predlaga poročevalka, saj po našem mnenju nalaga nesorazmerna birokratska in finančna bremena gospodarskim subjektom v EU. Predlog Komisije predvideva prožen sistem skrbnega ravnanja na podlagi presoje tveganj in analize podatkov, zato pomeni mnogo bolj učinkovit in praktičen pristop.

 
  
  

- Poročevalec: Miloslav Randsdorf (A6-0214/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Šarūnas Birutis (ALDE), v pisni obliki. – (LT) Nafta je najpomembnejši vir energije v Evropski uniji in gospodarstvo je zelo odvisno od njene neprekinjene in zanesljive dobave. Glede na našo veliko in vedno večjo odvisnost od uvoza nafte je zanesljivost dobave nafte še posebej pomembna.

Poraba nafte v EU bo rasla do leta 2030, vendar le za 0,25 % na leto. Leta 2030 bo nafta še vedno glavni vir primarne energije v EU, njen delež v celotni porabi energije pa bo znašal približno 35 %. Glede na to, da oskrba z nafto in predelovalne zmogljivosti danes ne morejo pokrivati rastoče porabe, bodo razmere na trgu tudi v prihodnje napete.

Te dejavnike moramo upoštevati pri oblikovanju enotne in resnično evropske energetske politike. Ta politika mora zagotavljati tudi sposobnost EU za odziv ob morebitnih nenadnih krizah glede oskrbe. Pomemben dejavnik so rezerve, ki lahko omilijo pretrese nepričakovanih težav pri oskrbi, saj bodo brez nafte nekatere, če ne vse, panoge gospodarstva preprosto obstale. V tem smislu je vzdrževanje rezerv eden od temeljnih elementov nacionalne varnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Glasovali smo za poročilo, ker smo prepričani, da je nujno vzdrževati minimalne rezerve surove nafte in/ali naftnih derivatov. Vzdrževanje minimalnih rezerv je za vsako državo vprašanje izrednega gospodarskega in socialnega pomena, tudi z vidika varnosti. Zato ne smemo dovoliti nikakršnih špekulacij glede teh rezerv, ki smo jim bili včasih priče. Lastništvo in upravljanje zalog morata biti v javnih rokah, da bodo interesi držav članic EU ustrezno zaščiteni.

Ne strinjamo pa se s pooblastili, ki jih predlog direktive podeljuje Evropski komisiji, zlasti s tem, da bi lahko službe Komisije izvajale „nadzorne ukrepe v zvezi z varnostnimi in posebnimi zalogami“ v državah članicah. Države morajo oblikovati zaloge teh derivatov, upravljanje zalog in opredelitev najmanjših ter največjih količin zalog pa je zadeva države same. Ne strinjamo se tudi s poskusom, da bi oblikovanje zalog izrabili kot še eno opravičilo, resda zastrto, za politiko vmešavanja, kar bi lahko sklepali iz besed „vzpostavitve ugodnih razmer za naložbe v iskanje in izkoriščanje zalog nafte v Evropski uniji in izven nje“.

 
  
  

- Poročevalec: Luca Romagnoli (A6-0228/009)

 
  
MPphoto
 
 

  Philip Bradbourn (PPE-DE), v pisni obliki. − - Sicer smo naklonjeni sodelovanju med državami članicami pri teh vprašanjih, vendar menimo, da bi zadeva morala ostati subsidiarna in torej ne predmet ukrepanja EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. (PT) Pobuda je del skupne strategije zaščite ključne infrastrukture. Gospodarstvo, varnost in blagostanje državljanov EU so odvisni od obstoja in nemotenega delovanja različnih infrastruktur, ki zagotavljajo ključne storitve, na primer zdravstvene oskrbe, telekomunikacij, energetskih in prometnih omrežij, finančnih storitev, oskrbe z živili in vodo itd.

Nekatere države članice že imajo uvedene zanesljive ukrepe in ureditve zaščite, v drugih državah članicah pa je stanje še zelo negotovo. Zato je nujno zagotoviti boljšo in učinkovitejšo izmenjavo informacij in dobrih praks, kar bo mogoče le z vzpostavitvijo informacijskega in komunikacijskega sistema.

Sistem bo okrepil dialog in povečal razpoložljivost informacij o skupnih grožnjah in ranljivostih, pa tudi olajšal sodelovanje in usklajevanje med državami članicami. Obenem pa bo spodbujal razvoj ustreznih ukrepov in strategij za omilitev tveganj in krepitev zaščite, pa tudi prispeval k večji varnosti državljanov.

Podpiram tudi vključitev klavzule o reviziji vsaka tri leta, ki bo omogočila uvajanje potrebnih izboljšav, zlasti vključitev sistema hitrega opozarjanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za predlog o informacijskem omrežju za opozarjanje o ključni infrastrukturi (CIWIN). Infrastruktura držav članic obsega tudi fizične in informacijske zmogljivosti, storitve ter opremo, pri katerih bi imele lahko motnje v delovanju hude posledice na zdravje, varnost, ekonomski ali socialni položaj državljanov.

Prometni sistemi, telekomunikacije in energetika so panoge ključnega pomena za razvoj držav članic, ti sistemi pa so vedno bolj povezani med seboj in glede teh sistemov so nekatere države članice odvisne od drugih. Zato je za razvoj Evropske unije izredno pomembno vzpostaviti enoten sistem za dostop do informacij in njihovo izmenjavo med različnimi organi, odgovornimi za zaščito ključne infrastrukture, za izmenjavo dobrih praks, pa tudi za hitro opozarjanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Athanasios Pafilis (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Predlog Komisije, na podlagi katerega je bilo sestavljeno poročilo, vzpostavlja informacijsko in opozorilno omrežje med državami članicami za javno in zasebno infrastrukturo, ki jo označujemo kot „kritično“.

Omrežje je prvi korak k temu, da bodo lahko zasebniki, z drugimi besedami monopolna podjetja, katerih infrastruktura bo označena kot kritična, pridobili pristojnosti pri vprašanjih varnosti, za katera danes odgovarja izključno država.

To tlakuje pot v razmere, v katerih bodo vsake demonstracije delavstva, ki bodo zadevale „kritično“ infrastrukturo, vključno z napravami zasebnih podjetij (na primer stavke v kritičnih panogah, kakršne so energetika, telekomunikacije in tako naprej, stavke v tovarnah, podjetjih itd., stavkovne straže, demonstracije itd.) označene kot „teroristična dejanja“.

Spodkopava obrambo in suverenost držav članic, odpravlja delitev med notranjo in zunanjo varnostjo in podeljuje EU neposredno možnost vmešavanja v varnost.

Boj proti „terorističnim grožnjam“ je še enkrat uporabljen kot pretveza, pod katero si EU krepi svoj reakcionarni institucionalni ustroj, ki deluje v bistvu proti delavskemu razredu in navadnim ljudem ter ščiti moč kapitala z vztrajnim spodkopavanjem suverenih pravic držav članic.

 
  
MPphoto
 
 

  Vladimir Urutchev (PPE-DE), v pisni obliki. (BG) Danes je EU sprejela poročilo gospoda Romagnolija o vzpostavitvi informacijskega omrežja za opozarjanje o ključni infrastrukturi v EU, o katerem na plenarni seji nismo razpravljali. Menim, da bi morala zaščita državljanov EU spadati med najpomembnejše naloge naše institucije in da bi morali državljani to vedeti.

Vzpostavitev informacijskega omrežja bo z izmenjavo izkušenj in dobrih praks med državami članicami omogočila boljše razumevanje in višjo raven zaščite kritičnih naprav in dejavnosti, ki so ključnega pomena za države in za prebivalstvo.

Naj omenim, da sem kot poročevalec v senci za Skupino Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov vesel, da so vse politične skupine v Parlamentu soglasno sprejele predpisane zahteve za obvezno sodelovanje držav članic v novem sistemu, kar jamči težo te pobude v evropski razsežnosti.

Rad bi tudi izrazil svoje prepričanje, da bo po dveh letih uspešnega delovanja sistema Evropska komisija z ustreznimi ukrepi še nadgradila sistem z novimi funkcijami, kar bo omogočilo hitro razširjanje informacij o grožnjah kritični infrastrukturi kjerkoli v EU.

Na koncu bomo imeli popoln informacijski sistem, ki bo zagotavljal večjo varnost in zaščito evropskim državljanom.

 
  
  

- Poročevalec: Gérard Deprez (A6-0193/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. − (IT) Glasujem za poročilo.

Uvedba skupne politike varovanja javnih osebnosti spada med najbolj polemične teme v političnih razpravah v Evropski uniji. Pojem „javne osebnosti“ je seveda zelo širok, sprejeta pa je splošna opredelitev, po kateri je to vsaka oseba, bodisi na uradnem bodisi na neuradnem položaju, ki bi lahko bila v nevarnosti zaradi sodelovanja v javni razpravi.

Med opazne primere spadata nekdanja poslanka nizozemskega parlamenta Hirshi Ali, ki so ji grozili po njenem govoru o islamski radikalizaciji, in znani britansko-indijski pisatelj Salman Rushdie, ki mu grozijo zaradi njegovih spornih stališč o Islamu.

Zato je zaželeno, da bi imel vsakdo, ki se posveča pozitivnemu širjenju prostora javne razprave, pravico do varovanja med obiskom v državi, v kateri bi lahko bil izpostavljen grožnjam ali napadom, še posebej v primerih, kakršen je primer Salmana Rushdieja, ki mu je bila izrečena smrtna kazen v tretji državi.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. (PT) Za varovanje javnih osebnosti je še vedno odgovorna država gostiteljica, v skladu s svojimi veljavnimi predpisi.

Leta 2002 je bila ustanovljena Evropska mreža za varovanje javnih osebnosti, da bi se izboljšalo obveščanje in posvetovanje med državami članicami na tem področju.

Namen sedanje pobude je razširiti opredelitev pojma „javne osebnosti“ iz člena 2 Sklepa Sveta št. 2002/956/PNZ tako, da bi zajela vsako osebo, bodisi na uradnem bodisi na neuradnem položaju, ki bi lahko bila v nevarnosti zaradi svojega sodelovanja v javni razpravi ali svojega vpliva na takšno razpravo.

Nizozemski predlog je nastal kot odziv na incident leta 2008, ko je bila nekdanja poslanka nizozemskega parlamenta žrtev groženj telesni integriteti po govoru o islamski radikalizaciji na seminarju v Evropskem parlamentu.

Kot poročevalec v senci za Skupino Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov podpiram pobudo, katere namen je razširitev področja varovanja človekovih pravic, še zlasti pa spodbujanje svobode izražanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. – (PL) Države članice sodelujejo na področju varovanja javnih osebnosti v okviru pravnih določb, ki veljajo v zadevni državi članici, in v skladu z ustreznimi mednarodnimi sporazumi. Sklep Sveta, o katerem razpravljamo (2002/956/PNZ), ureja varovanje javnih osebnosti na podlagi opredelitev v nacionalni zakonodaji držav članic ali po določbah mednarodnih ali nadnacionalnih organizacij ali institucij. Varovanje javnih osebnosti je odgovornost države gostiteljice.

Ob upoštevanju groženj, ki so jim izpostavljene javne osebnosti v zadnjih letih, v celoti podpiram sklep o spremembi sedanjega Sklepa Sveta o Evropski mreži za varovanje javnih osebnosti. Glavni namen spremembe je razširiti člen 2, ki opredeljuje „javno osebnost“, tako da pomeni vsako osebo, bodisi na uradnem bodisi na neuradnem položaju, ki bi lahko bila v nevarnosti zaradi sodelovanja v javni razpravi ali njenega vpliva na takšno razpravo.

Menim, da bo ta sklep povečal varnost javnih osebnosti in prispeval k razvoju demokracije.

 
  
  

- Poročevalka: María Isabel Salinas García (A6-0200/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. (SV) Proizvodnja bombaža v Evropski uniji ni sama sebi v namen. Unija mora obravnavati svetovni trg bombaža kot celoto in zagotavljati potrošnikom v EU možnosti za čim cenejši nakup bombažnih izdelkov, ne glede na to, kje so bili izdelani, če so bili seveda izdelani pod sprejemljivimi etičnimi in okoljskimi pogoji.

Odločno nasprotujem temu poročilu. Še enkrat bi pripomnil, da je sreča, da Evropski parlament nima pristojnosti soodločanja o kmetijski politiki EU. Sicer bi EU padla v zanko protekcionizma in velikih subvencij za najrazličnejše skupine v okviru kmetijske dejavnosti.

 
  
  

- Poročevalec: Reinhard Rack (A6-0219/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. − (IT) Glasoval sem za to poročilo.

Alpska regija spada med najpomembnejše in bogate predele Evropske skupnosti. Sega na ozemlje osmih držav, ki so že 4. aprila 1998 podpisale sporazum o varstvu in ohranjanju te regije ter o skupni prometni politiki. In res je na področju prometa v dneh od 24. do 26. maja 2000 začel veljati „Protokol o izvajanju alpske konvencije na področju prometa“, katerega glavni namen je vzpostaviti pravni okvir za okoljsko vzdržno mobilnost v Alpah.

Tega protokola sicer še ni sprejelo vseh osem podpisnic Alpske konvencije, ampak storili bomo vse za njegovo čimprejšnjo ratifikacijo tudi v preostalih državah regije, tako da bo ratifikacija „Protokola o prometu“ postala ena od prednostnih nalog Evropske komisije.

 
  
  

- Poročevalka: Mairead McGuinness (A6-0232/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. (SV) Poročilo pravzaprav govori o dejavnosti Odbora za peticije Evropskega parlamenta. Ker pa na nekaj mestih omenja in hvali Lizbonsko pogodbo in izraža upanje, da bo kmalu ratificirana, sem se odločil glasovati proti poročilu kot celoti.

Menim, da je bila Lizbonska pogodba v bistvu zavrnjena, saj so državljani ene od držav članic na referendumu glasovali proti njej. Nadalje imamo več držav članic, v katerih bi večina volivcev gotovo glasovala proti Lizbonski pogodbi, če bi jim le dali priložnost.

Ne morem podpreti ignorance, ki jo je izkazal Odbor za peticije Evropskega parlamenta pri sestavljanju tega poročila.

 
  
MPphoto
 
 

  Francis Wurtz (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) Želel bi izraziti svoje nasprotovanje odstavku 17 poročila, ki je zgolj še en primer gonje proti Strasbourgu kot sedežu Evropskega parlamenta. S tem v zvezi bi želel poudariti naslednje:

Prvič, izbira Strasbourga je bila od vsega začetka odločitev zelo simboličnega pomena, povezana z zgodovino Evrope. Namen je bil poudariti cilje evropskega procesa kot dejavnika miru in zbliževanja narodov. Ker verjamem, da ta cilj še vedno stoji, glasujem za to, da simbol Strasbourga ohranimo.

Drugič, želel bi ponoviti svojo željo za nastanek take Evrope, ki bo podpirala raznolikost kultur, značilno za narode, ki jo sestavljajo. Zakaj ne bi imeli ob Komisiji v Bruslju in Parlamentu v Strasbourgu še kakšne pomembne evropske institucije v Varšavi, kakšne druge v Barceloni, pa kakšne v Stockholmu?

Če ni naš edini namen popolna omejitev Evrope na posel, ni nikakršne utemeljitve za centralizacijo vsega na enem kraju, ki je neizbežno daleč od evropskega ljudstva.

To so razlogi mojega nasprotovanja odstavku 17 poročila gospe McGuinness, ki je drugače brezhibno.

 
  
  

- Poročevalka: Anna Záborská (A6-0198/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za predlog resolucije o vključevanju načela enakosti med spoloma v delo odborov in delegacij. To samoiniciativno poročilo prikazuje napredek, dosežen pri delu v odborih in delegacijah, in ponovno opozarja na potrebo po sprejemu in izvajanju strategije vključevanja načela enakosti med spoloma.

Poziv k enakosti med spoloma ni napad na moške. Je poziv k celoviti družbi, v korist ženskam in moškim, pa tudi družinam. Vključevanje načela enakosti med spoloma pomeni reorganizacijo, izboljšanje, razvoj in presojo politik, ki zagotavljajo vključitev enakih možnosti za vse, ki naj bi sodelovali pri oblikovanju politik, v vse politike na vseh ravneh in v vseh fazah.

Zato moramo sprejeti strategijo vključevanja načela enakosti med spoloma, ki bo zastavila konkretne cilje pri vseh politikah Skupnosti, ki spadajo v pristojnosti parlamentarnih odborov in delegacij.

 
  
  

- Priporočilo za drugo obravnavo: Eluned Morgan (A6-0216/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Richard Corbett (PSE), v pisni obliki. − Sto tisočem mojih volivcev v Yorkshiru in Humbersidu bo ta zakonodaja zagotovila prihranke pri računih za plin in električno energijo. Ukrepi bodo združili učinkovitejšo rabo energije in nižje stroške.

Čeprav popolne ločitve storitev še nismo dosegli, zakonodaja pomeni korak k omrežju, v katerem podjetja ne bodo več smela imeti v lasti tako zmogljivosti za proizvodnjo energije kot zmogljivosti za njeno distribucijo, kar jim zdaj omogoča previsoko zaračunavanje energije potrošnikom. Še posebej pozdravljam to, da bodo potrošniki zdaj imeli pravico v treh tednih brezplačno zamenjati dobavitelje plina in električne energije in pravico do odškodnin pri zamudah ali netočnostih pri izstavljanju računov. Uvedeni bodo tudi inteligentni merilni sistemi za učinkovito rabo energije.

Nova pravila pomenijo pravzaprav listino temeljnih pravic odjemalcev električne energije. Vse predolgo so podjetja lahko vsiljevala potrošnikom preplačevanje plina in električne energije. Moji volivci bodo občutili prednosti nove zakonodaje v obliki manjših računov.

 
  
MPphoto
 
 

  Teresa Riera Madurell (PSE), v pisni obliki. (ES) V španski socialdemokratki delegaciji smo glasovali za model lastniške ločitve vertikalno povezanih podjetij na področju plina in na področju električne energije, saj smo prepričani, da ločitev podjetij za oskrbo/pridobivanje od prenosnih podjetij odpira možnosti prave izbire evropskim potrošnikom in spodbuja vlaganja, ki so v teh panogah potrebna za nemoteno oskrbo vsega ozemlja EU. Za sveženj o notranjem trgu plina in električne energije pa sem glasovala, ker:

(1) so interesi potrošnika osrednje gonilo revizije zakonodajnega svežnja,

(2) smo vključili pojem pomanjkanja energije in pozvali države članice, naj vključijo ukrepe za odpravo pomanjkanja energije v nacionalne akcijske načrte za energetiko in naj ne le poskrbijo, da bodo najbolj ranljivi odjemalci prejemali potrebno energijo, pač pa tudi prepovejo odklop teh odjemalcev v času krize, in

(3) ker bo ločevanje storitev v nekaj letih postalo stvarnost po zaslugi protimonopolnih postopkov Generalnega direktorata za konkurenco, smo pozornost posvetili institucionalnem ustroju, krepitvi odgovornosti nove evropske agencije in neodvisnosti nacionalnih regulativnih organov.

 
  
MPphoto
 
 

  Gary Titley (PSE), v pisni obliki. Največja pomanjkljivost enotnega trga je, da nam še ni uspelo vzpostaviti enotnega trga energije. Nacionalne energetske politike so pripeljale Evropo v slepo ulico in v skrajno odvisnost od dragih uvoženih fosilnih goriv. Nimamo niti evropskega energetskega omrežja niti politike strateških rezerv energije. Nujno moramo razpršiti vire naše oskrbe z energijo, zmanjšati porabo, spodbuditi nizkoogljično energijo in vzpostaviti stabilen konkurenčen notranji trg.

Zato poročila podpiram, skrbi pa me, da bi lahko prizadevanja za oblikovanje kompromisa, sprejemljivega za vse, otopila učinkovitost zakonodaje, zato je učinkovito spremljanje izvajanja ključnega pomena.

Podpiram izboljšave ureditve pravic odjemalcev in pozdravljam vključitev pomanjkanja energije med resne socialne probleme.

Imam pa še vedno neugoden občutek zaradi neobvezne narave Agencije EU za sodelovanje energetskih regulatorjev. Navsezadnje lahko enotni trg energije vzpostavimo le, če bomo imeli evropskega regulatorja s pravimi pooblastili.

Čestitam Parlamentu, da je pripravil države članice k temu, da so naredile več, kot so najprej hotele. To je še ena zadeva, pri kateri je Parlament priboril skupni evropski stvari zmago nad nacionalno sebičnostjo in protekcionizmom.

 
  
  

- Priporočilo za drugo obravnavo: Giles Chichester (A6-0235/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Tretji energetski sveženj bi moral postopoma razviti trg z energijo, ki je do nedavnega še temeljil na sistemu monopolov. Za prehod k prostemu trgu je potrebna prava in trajna konkurenca, potrebna pa je tudi močnejša Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev z jasnimi neodvisnimi pooblastili.

Glavni cilj Agencije bo pomagati regulativnim organom na evropski ravni opravljati naloge, naložene državam članicam, in po potrebi usklajevati njihovo delovanje. Agencija bo tudi nadzorovala notranja trga s plinom in z električno energijo, s čimer bo prispevala k prizadevanjem za okrepitev energetske varnosti.

Opozoril bi rad na ključno vlogo Agencije v prihodnji energetski politiki Evrope, ki naj bi bolje zagotavljala pogoje za konkurenco in razpršenost, v nasprotju z monopoli preteklosti, pa tudi pogoje za večjo varnost in učinkovitost, v prid odjemalcem.

Ti razlogi so me vodili k glasovanju za to poročilo.

 
  
  

- Priporočilo za drugo obravnavo: Alejo Vidal-Quadras (A6-0213/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. (PT) Pozdravljam sprejem tega poročila, ki je sestavni del danes sprejetega energetskega svežnja, saj po mojem mnenju pomeni še en pomemben korak k višji kakovosti življenja evropskih državljanov.

Možnost boljših medsebojnih povezav električnih omrežij in vzpostavitev močnih in sposobnih regulatorjev, ki bosta zagotovila preglednost trga in nadnacionalno sodelovanje, sta ključna dejavnika pri zagotavljanju resnično poštenih in konkurenčnih storitev za končnega uporabnika.

Soodgovornost in sodelovanje med državami članicami na trgih z električno energijo in s plinom predstavljata temeljni kamen za resnični evropski trg z energijo, pošten, dinamičen in trajnosten.

 
  
  

- Priporočilo za drugo obravnavo: Antonio Mussa (A6-0238/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. (SV) Z vsem srcem podpiram zamisel o odprtju notranjega trga s plinom konkurenci. Ni pa prav predpisati, da morajo države članice s sprejeti konkretne ukrepe v podporo širši uporabi bioplina in plina iz biomase. O tem mora odločati vsaka država članica zase. Zato sem glasoval proti predlogu odbora.

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Tretji energetski sveženj odpravlja številne strukturne vrzeli iz preteklosti. Ne smemo pozabiti na diskriminacijo, ki jo trpijo novi dobavitelji energije, ali na pomanjkanje preglednosti pri cenah in izbiri dobavitelja. Ta sveženj nam končno odpira upanje v popolno sprostitev notranjega trga z energijo v EU.

Sprejem tretjega svežnja, še zlasti pa ta predlog, vodita k bolj konkurenčnim, bolj trajnostnim in varnejšim evropskim trgom z energijo.

Pričakujemo, da bodo cene za odjemalce v središču procesa odpiranja trgov, zaradi sprejetega sporazuma o vprašanjih ločitve lastništva in neodvisnosti nacionalnih regulativnih organov, pa tudi pogojev za razmejitev odgovornosti med nacionalnimi organi, Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev ter Evropsko mrežo upravljavcev prenosnih omrežij.

Glasoval sem za poročilo, saj pričakujem, da bo trg preglednejši za odjemalca, ki jim bodo na voljo podrobne informacije, pa tudi možnost brezplačne zamenjave dobavitelja energije.

 
  
  

- Poročevalec: Dragoş Florin David (A6-0136/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. (IT) Glasujem za poročilo gospoda Davida o interoperabilnostnih rešitvah za evropske javne uprave (ISA), katerih namen je spodbujanje sodelovanja med evropskimi javnimi upravami.

Program olajšuje uspešne in učinkovite čezmejne in medsektorske elektronske stike med evropskimi upravami, s tem pa jim omogoča izvajati elektronske javne storitve, ki jim lahko pomagajo pri izvajanju njihovih nalog in izvajanju politik Skupnosti, namenjenih državljanom in podjetjem. To bo prispevalo k prostemu in neoviranemu gibanju, naseljevanju in zaposlovanju državljanov držav članic ter k boljšim, učinkovitejšim in lažje dostopnim storitvam državljanom in javnim upravam.

Prepričan sem, da je prav spodbujati mednarodno sodelovanje, zato bi moral biti program ISA odprt tudi sodelovanju drugih držav Evropskega gospodarskega prostora in držav kandidatk. Menim, da bi morali spodbujati tudi sodelovanje tretjih držav in mednarodnih organizacij oziroma teles.

Sodelovanje držav kandidatk v programu ISA je zelo pomemben prvi korak v pripravi njihovih javnih uprav na vse naloge in postopke, ki bodo izhajali iz članstva v EU. Menim, da bi morali temeljito preučiti možnost uporabe predpristopnih skladov v ta name.

 
  
  

- Priporočilo za drugo obravnavo: Eluned Morgan (A6-0216/2009), Giles Chichester (A6-0235/2009), Alejo Vidal-Quadras (A6-0213/2009), Antonio Mussa (A6-0238/2009), Atanas Paparizov (A6-0238/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Mary Lou McDonald (GUE/NGL), v pisni obliki. − Nisem mogel podpreti danes obravnavanih poročil, saj v bistvu podpirajo pritiske Evropske komisije k sprostitvi trgov z električno energijo in s plinom.

Izkušnje na Irskem so pokazale, da sprostitev trga in na njeni podlagi privatizacija nista prinesli rešitve za nobeno težavo v energetiki.

Cene energije na Irskem so zrasle, kar je v zadnjih letih najbolj prizadelo preproste družine in delavce. V sedanjem času recesije so pritiski EU k sprostitvi ključnih panog gospodarstva še manj smiselni kot kadarkoli. Komisija in EU se morata odvaditi poskusov z vedno istimi starimi, spodletelimi neoliberalnimi politikami.

Obžalujem, da je „energetski sveženj“ danes dobil tako široko podporo med poslanci.

 
  
  

- Poročevalec: Leopold Józef Rutowicz (A6-0137/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. − (IT) Glasoval sem za to poročilo.

O posledicah uporabe pesticidov na okolje in zdravje smo na evropski ravni že razpravljali in Evropski parlament je že sprejel direktive o odobravanju in prodaji pesticidov.

Sedanji ukrep predpisuje bistvene zahteve za varnost in zaščito zdravja, ki jih morajo izpolnjevati stroji za nanašanje pesticidov na evropskem trgu, da je dovoljen njihov prost pretok v Skupnosti. Poleg zaščite potrošnikov je namen zakonodaje tudi zaščita zdravja in varnost delavcev.

Dodatne stroške bodo proizvajalci verjetno prenesli na uporabnike prek podražitve opreme. Zmanjšanje letne porabe pesticidov po zaslugi ukrepa pa bo prineslo uporabnikom prihranke, ki bodo pokrili te podražitve.

Predlagana direktiva uspešno jamči enotno raven varovanja okolja, obenem pa odpravlja razdrobljen zakonodajni okvir Skupnosti, ki lahko povečuje stroške podjetjem, ki se odločijo za poslovanje zunaj meja svoje države.

 
  
MPphoto
 
 

  Janelly Fourtou and Andreas Schwab (PPE-DE), v pisni obliki. − V okviru spreminjanja Direktive 2006/42/ES z dne 17. maja 2006 o strojih glede strojev za nanašanje pesticidov bi radi poudarili, da đe od sprejema direktive o strojih v Evropskem parlamentu leta 2006 zahtevamo, naj Evropska komisija revidira direktivo o traktorjih in tako zagotovi usklajen pristop. Po našem mnenju opredelitev strojev v direktivi o strojih ne zajema traktorjev. Sedanjo direktivo o traktorjih bi zato lahko nadomestili z manj zapleteno uredbo in bi jo tudi morali.

 
  
MPphoto
 
 

  Rovana Plumb (PSE), v pisni obliki. (RO) Splošno je znano, da predstavlja uporaba pesticidov grožnjo človekovemu zdravju in okolju. Namen „tematske strategije trajnostne rabe pesticidov“ je zmanjšati tveganja, ki jih raba pesticidov predstavlja za človekovo zdravje in okolje.

Uskladitev zahtev za varovanje okolja in postopki ocenjevanja skladnosti za stroje za nanašanje pesticidov sta predpogov za vzpostavitev enotne ravni varovanja okolja po vsej EU, pa tudi za zagotovitev poštene konkurence med proizvajalci in prostega pretoka teh proizvodov v Skupnosti.

Pravilno konstruiranje in izdelava teh strojev imata pomembno vlogo pri zmanjševanju škodljivih učinkov pesticidov na človekovo zdravje in okolje. Če predpostavimo, da je povprečna življenjska doba škropilnice za pesticide 12 do 15 let, lahko ocenimo, da se vsako leto v Skupnosti nabavi 125 000 do 250 000 novih škropilnic. Ker so škropilnice, ki izpolnjujejo nove okoljske zahteve, tudi učinkovitejše, porabijo manj pesticidov, s tem pa se skrajšajo tudi časi opravil mešanja, polnjenja, škropljenja in čiščenja, če prihrankov za uporabnika sploh ne omenjamo, to pa nadomesti stroške zaradi višjih cen nekaterih vrst opreme za škropljenje.

Zato sem glasovala za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. – (PL) Direktiva Evropskega parlamenta o strojih za nanašanje pesticidov, ki spreminja Direktivo 2006/42/ES z dne 17. maja 2006 o strojih, pomeni zelo pomembno spremembo zakonodaje.

Namen direktive je poenotiti raven varovanja okolja in človekovega zdravja v Evropski uniji. Obenem pa bo uskladitev zakonodaje omogočila pretok strojev v EU na enakopravni osnovi, s tem pa tudi okrepila konkurenco na evropskem trgu.

Direktiva bo naložila državam članicam redne inšpekcijske preglede opreme, ki se uporablja za nanašanje pesticidov v gospodarske namene, pa tudi vzpostavitev sistema rednega vzdrževanja in rednih pregledov opreme. Zato bo direktiva zmanjšala porabo pesticidov ( s tem pa tudi njihove škodljive učinke na okolje) in prispevala k zdravju potrošnikov in državljanov, ki pri delu prihajajo v neposreden stik s pesticidi.

 
  
  

- Poročevalec: Ivo Belet (A6-0218/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Šarūnas Birutis (ALDE), v pisni obliki. (LT) Glede na to, da cestni promet prispeva skoraj 25 % vseh emisij CO2, je ena od najpomembnejših nalog EU zmanjšati energetsko intenzivnost prometnih sredstev in količino emisij ogljikovih spojin iz prometnih sredstev v atmosfero. Pnevmatike prispevajo 20-30 % k celotni porabi goriva v prometu, zato bi morala biti večja obstojnost pnevmatik sestavni del celovitega pristopa k zmanjševanju porabe goriva v cestnem prometu in emisij onesnaževal. Na seznamu predvidenih ukrepov, navedenem v Akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost, katerega cilj je do leta 2020 zmanjšati porabo za 20 %, je kot eden od možnih ukrepov navedeno tudi označevanje pnevmatik.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. (PT) Pozdravljam poročilo v prepričanju, da se bo izkazalo kot še eden od instrumentov za zagotavljanje boljših informacij potrošnikom, s tem pa bo prispevalo k večji preglednosti na trgu in večjim možnostim zavestne in informirane izbire med izdelki na podlagi preprostih meril, ki pa so znanstveno in tehnološko utemeljena.

Po mojem mnenju poročilo pomeni še en korak z energetsko trajnostni Evropi, saj omogoča potrošniku izbiro pnevmatik, ki zmanjšujejo porabo goriva njegovega vozila.

Nadalje je možnost izbire pnevmatike po posebnih lastnostih še eno orodje, ki omogoča potrošniku zaščititi svoje interese in opremiti vozilo v skladu s svojim slogom vožnje in razmerami, v katerih običajno vozi.

Opozoril bi rad tudi na koristno in tehnološko naravnano konkurenco, ki jo bo vnesel ta sistem na trg s pnevmatikami, saj bo omogočal, da bodo lahko potrošniki jasno in objektivno primerjali – in razumeli - tehnološke dosežke med različnimi znamkami.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za resolucijo o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva. Glede na to, da skoraj 25 % vseh emisij CO2 izvira iz cestnega prometa, je zmanjšanje energetske intenzivnosti vozil eden od glavnih izzivov pred EU.

Vzpostavitev sistema označevanja, ki bo zagotovilo prave podatke med drugim o izkoristku goriva in oprijemu, bo potrošniku omogočalo informirano izbiro pri nakupu pnevmatik.

Ker pnevmatike prispevajo 20 % do 30 % k skupni porabi goriva pri vozilu, moramo večjo trajnostnost pnevmatik šteti za del celovitega pristopa k zmanjševanju porabe goriva in s tem emisij ogljikovega dioksida v atmosfero.

 
  
MPphoto
 
 

  Astrid Lulling (PPE-DE) , v pisni obliki. (FR) Poročilo je razumen kompromis, ki naj končnim uporabnikom omogoči informirano odločanje pri nakupu pnevmatik, zlasti glede izkoristka goriva, oprijema na mokri podlagi in zunanjega kotalnega hrupa.

Pozdravljam prožnost glede začetka veljavnosti uredbe, saj bo to nudilo proizvajalcem več manevrskega prostora in preprečilo uničevanje pnevmatik na zalogi. Slednje bi bilo v nasprotju s predpisanimi okoljskimi cilji.

Najbolj občutljivo vprašanje v zvezi s pnevmatikami je bilo brez dvoma obvezno označevanje izkoristka goriva, indeksa oprijema na mokri podlagi in hrupnosti na stranicah pnevmatik. Tak ukrep bi prisilil naše proizvajalce pnevmatik v zamenjavo celotne palete kalupov za pnevmatike, kar bi pomenilo neznanske stroške. Menim, da bi taka zahteva še dodatno ogrozila našo industrijo pnevmatik, ki že tako težko prenaša posledice gospodarske krize.

 
  
MPphoto
 
 

  Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. (SV) Imamo tehtne razloge za prizadevanja za zmanjšanje porabe goriva in emisije pri naših vozilih. Enoten sistem označevanja pnevmatik v EU pa je vseeno problematičen. Predvsem dosedanje izkušnje z označevanjem narekujejo skrben premislek.

Vzemi mo za primer sistem označevanja gospodinjskih aparatov. Nepripravljenost proizvajalcev na stalno zviševanje zahtev v posameznih kategorijah energetskih kategorij, na primer pri hladilnikih, je privedla do sistema označevanja, ki je trenutno brezupno zapleten in nerazumljiv. Zadeva, za katero so politiki upali, da bo spodbujala stalen razvoj in zagotavljala potrošnikom prepotrebne smernice, se je izrodila tako, da sedaj duši razvoj boljših izdelkov in potrošnikom še otežuje pravilen izbor.

Prepričan sem, da ima lahko EU pomembno vlogo pri prizadevanjih za omilitev škodljivih učinkov vozil na okolje. V nasprotju s Komisijo in odborom pa namesto podrobne zakonodajne ureditve zagovarjam zaostritev minimalnih zahtev za proizvajalce, ki želijo svoje proizvode prodajati na notranjem trgu. Politiki v EU bi morali vzpostavljati trajnostne in ugodne razmere za družbo in z apodjetja, ne pa se ukvarjati z nadziranjem prav vsake malenkosti. Ker je videti, da Komisija in pristojni odbor nista enakega mnenja z menoj, sem se odločil glasovati proti poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Gary Titley (PSE), v pisni obliki. Pozdravljam poročilo kot potrebno dopolnitev zakonodaje o tipski odobritvi motornih vozil z vidika splošne varnosti, ki smo jo sprejeli v začetku leta, na področju okoljskih in varnostnih standardov pnevmatik.

Pnevmatike morajo postati varnejše, energetsko učinkovitejše in tišje. Hrup prometa, h kateremu pomembno prispevajo tudi pnevmatike, spada med pomembne vzroke slabega zdravja. Zmanjšanje porabe goriva bo precej koristilo potrošnikom v teh časih padajočega standarda, obenem pa bo zmanjšalo emisije CO2 in prispevalo k uresničevanju ambicioznih ciljev, ki si jih je EU zastavila pri obvladovanju podnebnih sprememb.

Označevanje bo potrošnikom omogočilo informirano odločanje pri nakupu pnevmatik, pa tudi pri tehtanju, kateri avto naj kupijo.

Vendar moramo učinkovitost označevanja spremljati. Poskrbeti moramo, da bodo potrošniki v resnici razumeli oznake, drugače je ves trud nesmiseln.

 
  
  

- Poročevalka: Adina-Ioana Vălean (A6-0138/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Šarūnas Birutis (ALDE), v pisni obliki. (LT) Strinjam se, da bi morali še naprej urejati ceno govornih klicev. Po sprejemu Uredbe (ES) št. 717/2007 cene klicev med omrežji niso opazno padle, pač pa so ostale blizu zgornje meje, ki jo je predpisovala uredba.

Menim, da moramo področje veljavnosti uredbe razširiti tudi na sporočila SMS. Zaradi neupravičeno visokih cen, ki jih morajo plačevati uporabniki, je videti, da je uredba o cenah sporočil SMS na veleprodajni in maloprodajni ravni ta hip na žalost potrebna, zato glasujem za to uredbo.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. (PT) Načeloma nasprotujem posegom zakonodajalca na trg in njegovem določanju cen. Verjamem, da bi moral trg sam določati cene v skladu z osnovnimi načeli zdrave konkurence.

Prav ta načela pa na področju gostovanja manjkajo, to pa upravičuje poseg Evropskega parlamenta in določitev zgornje meje cen, pod katero morajo zdaj telekomunikacijski operaterji tekmovati med seboj. Glasoval sem za to, da uredba ne bo omejena samo na odhodne in dohodne klice, pač pa bo zajela tudi gostovanje pri sporočilih SMS in prenosu podatkov.

Spodbujanje prostega gibanja državljanov v EU ni združljivo s pravili trga, katerih veljavnost preneha ali se omeji ob prehodu meje.

Trenutno še pretežna večina ljudi nekako nerada uporablja mobilni telefon v tujini, zaradi strahu pred cenami gostovanja. Za uredbo sem glasoval prav za to, da bi zagotovili nižje cene gostovanja za uporabnike, obenem pa utrdili pravila preglednosti cen.

To je konkreten primer učinkov EU na naše vsakodnevno življenje. Od danes naprej bodo evropski državljani ob povratku s počitnic ali poslovnih potovanj vedeli, da je nižji račun za mobilni telefon zasluga EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Konstantinos Droutsas (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) EU s širjenjem veljavnosti obravnavane uredbe na vse storitve ponudnikov mobilne telefonije spodbuja kapitalistično prestrukturiranje področja mobilnih telekomunikacij.

Direktiva utrjuje položaj evropskih monopolistov glede na mednarodne konkurente. Podaljšuje veljavnost uredbe, da bi olajšala prevzeme in združevanje podjetij, kar bo omogočilo kapitalu večje dobičke.

Sprejem direktive je okrepil monopolna podjetja. Dozdevno zgornjo mejo cen gostovanja je obšla z uporabo najkrajšega obdobja zaračunavanja, ki povečuje zaračunane cene storitev in dobičke podjetij, kar priznavajo tudi pristojni revizijski organi. Načrtovana delitev cene med veleprodajo in druge storitve mobilne telefonije, kakršne so sporočila SMS in govorna sporočila, ne bo koristila potrošnikom, pač pa še povečala dobičke kapitala.

Odločno nasprotujemo liberalizaciji in privatizaciji telekomunikacijskih trgov, ki vodita le k nižanju kakovosti storitev in razprodajo temeljne infrastrukture. Pozivamo delavstvo, naj ob bližajočih se volitvah izrazi svoje splošno nasprotovanje EU in njeni proti ljudstvu uperjeni politiki ter spremeni razmerje moči na politični ravni.

 
  
MPphoto
 
 

  Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. (SV) Komisija želi sedanjo ureditev cen gostovanja razširiti tako, da bo zajemala ne le govorne klice, pač pa tudi sporočila SMS in prenos podatkov pri gostovanju. Evropski parlament priporoča bolj omejeno obliko ureditve in poudarja, da bi morala biti ureditev cen začasna, dolgoročno pa bi moral visoke cene gostovanja odpraviti sam trg. Glasoval sem za stališče Evropskega parlamenta, saj je nekaj bolj naklonjeno prostemu trgu kot predlog Komisije. Glasoval sem proti zakonodajni resoluciji, saj, de facto, urejanje cen vodi dolgoročno v napačno smer.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Mobilni telefoni so postali del vsakdana, večina ljudi ne gre več nikamor brez njih. Ali jih uporabljajo v poslovne ali zasebne namene, je drugotnega pomena. V vsakem primeru operaterji uporabnikom zaračunavajo vse vrste komunikacij, pa naj gre za telefonske klice, besedilna ali večpredstavna sporočila, komunikacije ali prek interneta ali deskanje po internetu.

Razumljivo je, da so stroški višji v tujem omrežju – to je, izven domačega omrežja operaterja – vse od razmaha mednarodne mobilne telefonije pa smo neprestano priče pretiravanju operaterjev glede stroškov gostovanja.

Včasih so se morali uporabniki sprijazniti z nezaslišano visokimi računi, ki niso bili podprti z nikakršnimi splošno sprejetimi izračuni. S to pobudo, ki bo ne le državljanom olajšala prebijanje skozi pragozd tarif, pač pa tudi standardizirala stroške, je Unija končno enkrat storila nekaj v prid evropskim ljudem. Iz tega razloga sem glasoval za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Rovana Plumb (PSE), v pisni obliki. (RO) Glasovala sem za poročilo, ker nova uredba uvaja varovalne mehanizme in mehanizme za zagotavljanje preglednosti cen gostovanja pri podatkovnih storitvah, tako da bodo državljani/uporabniki bolje razumeli uporabljeni postopek zaračunavanja in bodo lahko obvladovali stroške ter si prihranili „pretrese zaradi visokih računov“.

Določitev omejitev za gostovanje pri govornih storitvah in storitvah SMS, sprejem ukrepov za zagotovitev preglednosti in uvedba preventivnih mehanizmov za veleprodajne cene za podatkovne storitve še vedno puščajo operaterjem prostor za tekmovanje na trgu in oblikovanje svojih ponudb v okviru predpisanih omejitev. Tako imajo nova mala podjetja možnost konkurirati previsokim veleprodajnim cenam velikih operaterjev.

Sedanje prakse zaračunavanja govornih klicev na osnovi 60-sekundnih enot pomenijo skrite stroške za uporabnike, saj v primerjavi s tipično ceno Eurotariff za gostovanje povečajo račune za storitve pri gostovanju za približno 24 % pri odhodnih klicih oziroma 19 % pri dohodnih klicih.

Uredba mora zagotoviti ustrezno raven zaščite potrošnikov in jim omogočiti priročno uporabo podatkovnih storitev pri gostovanju, na da bi to predstavljalo nerazumnih bremen za telekomunikacijske operaterje.

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Zaokrožitev notranjega trga spada med temeljne cilje EU, tudi zato so tako pomembni naši skupni napori za vzpostavitev kar najboljših pogojev za konkurenco v različnih panogah gospodarstva. Del tega je tudi globalizacija trgovine, poslovanja in komunikacij. Zato je poročilo o trgu mobilnih komunikacij bistvenega pomena.

Soglasje v prvi obravnavi, tako da bo uredba začela veljati že julija 2009, pomeni za Parlament zmago. Poročilo ne predpisuje le pogojev za večjo preglednost in zaščito potrošnikov, pač pa tudi za konkurenco, ki bo poštena in jasnejša vsem, ponudnikom in potrošnikom.

Zato sem glasoval za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Olle Schmidt (ALDE), v pisni obliki. − (SV) Danes sem se vzdržal glasovanja o uredbi Gostovanje II, ki je namenjena urejanju cen storitev mobilne telefonije v tujini. Predlog, ki predstavlja kompromis med velikimi skupinami, je vseboval veliko dobrih zamisli, vključno s podrobnejšim informiranje potrošnikov, kar bi jim omogočilo izogniti se ogromnim telefonskim računom po vrnitvi iz tujine.

Razlog za mojo odločitev, da se bom vzdržal, je preprost. Ni verjamem, da bi politiki v EU smeli določati cene na prostem trgu. Bistvo tržnega gospodarstva je, da cene urejata ponudba in povpraševanje, ne pa kar neki politiki v Bruslju po svoji oceni, kaj je „pošteno“. Cene so že zdaj urejene, z uredbo Gostovanje I. Posledica te uredbe je, da se vsi operaterji gnetejo tik pod predpisano zgornjo mejo cen, kar ni v korist potrošnikom.

Naloga nas, politikov, je zagotoviti učinkovito konkurenco na notranjem trgu. Soglašam, da stanje v zvezi s storitvami gostovanja ni tako, namesto ureditve cen po sovjetskem vzoru pa bi bilo bolje sprejeti ukrepe za spodbujanje konkurence; lahko bi na primer prepovedali velikim operaterjem izrabljati cenovno diskriminacijo malih operaterjev, ki želijo dostopati do tujih trgov.

 
  
MPphoto
 
 

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. – (PL) Visoke cene storitev gostovanja v Evropski skupnosti so problem, ki ovira proces evropske integracije in krati svobodo gibanja državljanom Evropske unije.

Pri današnjem glasovanju sem podprl osnutek zakonodajne resolucije Evropskega parlamenta o spremembi Uredbe (ES) št. 717/2007 in Direktive 2002/21/ES, ki bo v obdobju od 1. julija 2009 do 2011 postopoma znižala stroške gostovanja v EU.

Najvišja cena za odhodne in dohodne zveze se bo vsako leto znižala za 4 cente in bo leta 2011 znašala 0,35 EUR/minuto oziroma 0,11 EUR/minuto. Poleg tega bodo morali od 1. julija 2009 operaterji zaračunavati storitve po sekundah, cena pošiljanja sporočila SMS pa ne bo presegala 0,11 EUR. Tudi cena prenosa podatkov se bo znižala, na 0,50 EUR na megabajt v letu 2011.

Odločno podpiram poročilo. Predstavlja nov korak k socialni Evropi, kjer bodo na prvem mestu ljudje, njihove svoboščine in življenjski standard.

 
  
  

- Poročevalka: Renate Weber (A6-0247/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (PSE), v pisni obliki. – (PL) Tretja in Šesta direktiva (78/855/EGS in 82/891/EGS) o združitvah in delitvah delniških družb vsebujeta seznam podrobnih zahtev za poročanje, ki jih morajo izpolniti podjetja pri združitvah in delitvah. Te zahteve so povezane z znatnimi stroški. Načini pošiljanja podatkov delničarjem po teh direktivah so bili predpisani pred 30 leti in ne upoštevajo današnjih tehnoloških možnosti. To povzroča nepotrebne stroške, ki jih nosijo podjetja.

V tem smislu bi morali pozdraviti predlog Komisije o zmanjšanju upravnih bremen povezanih z zahtevami za poročanje in dokumentiranje v primeru združitve in delitve.

Posebej bi morali podpreti prizadevanja za čim širšo prilagoditev določb direktiv v smislu odprave podvajanja strokovnih mnenj, razgrnitve osnutkov pogojev združitev, in prilagoditev določb Tretje in Šeste direktive določbam druge direktive glede zaščite upnikov.

Prav tako je videti upravičena uvedba obveznosti, da mora podjetje na svojih spletnih straneh objaviti svoje popolne podatke in navesti povezavo na te strani na osrednji elektronski platformi, ki jo bo v kratkem dokončno potrdila Komisija. Za zahteva bo nedvomno prispevala k večji preglednosti, zlasti ob uvedbi dodatne obveznosti sprotnega posodabljanja objavljenih podatkov. Namen zgoraj omenjenih predlaganih rešitev je olajšati vsakodnevnega delovanja evropskih podjetij. Koliko se bodo upravna bremena zares zmanjšala, pa bo odvisno od tega, kako bodo rešitve izvajali države članice, podjetja in sami delničarji.

 
  
  

- Začasni trgovinski sporazum s Turkmenistanom (B6-0150/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Richard James Ashworth (PPE-DE), v pisni obliki. − - Britanski konservativci niso mogli odobriti razrešnice za evropski proračun za leto 2007, oddelek Evropskega sveta. Že štirinajsto leto zapored je lahko Evropsko računsko sodišče izdalo le mnenje s pridržkom o računovodskih izkazih Evropske unije. Revizorji pripominjajo, da okoli 80 odstotkov transakcij EU opravljajo agencije, ki delujejo v državah članicah, po pogodbah v skupnem upravljanju. Revizorji ves čas poročajo, da je raven nadzora in pregledovanja sredstev EU v državah članicah nezadostna. Za odpravo tega trdovratnega problema je Svet leta 2006 sklenil medinstitucionalni sporazum, po katerem mora predložiti potrdila za transakcije, za katere odgovarja. Z osuplostjo ugotavljamo, da do danes večina držav članic še ni ustrezno izpolnila svojih obveznosti, zato navkljub tradicionalnemu „gentlemanskemu dogovoru“ med Parlamentom in Svetom ne bomo podelili razrešnice, dokler države članice ne bodo izpolnile svojih obveznosti iz medinstitucionalnega sporazuma.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Glasoval sem za resolucijo, ki obravnava trgovinske odnose med EU in Turkmenistanom. Po zelo podrobnih poročilih organizacij Human Rights Watch, Amnesty International in Open Society Institute se Turkmenistan med državami sveta uvršča zelo nizko glede vrste temeljnih svoboščin, vključno s svobodo tiska, svobodo izražanja in svobodo združevanja. Veseli me, da resolucija to poudarja, in ob tem, ko so spremembe, ki jih je uvedel predsednik Berdimuhamedov, sicer dobrodošle, EU pričakuje bistveno izboljšanje stanja na področju človekovih pravic v Turkmenistanu.

 
  
  

- Poročevalec: Daniel Caspary (A6-0085/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. Glasoval sem proti Začasnem trgovinskem sporazumu s Turkmenistanom, kljub spoštovanju do dela poročevalca gospoda Casparyja. Imel sem priložnost obiskati to deželo z delegacijo Odbora za zunanje zadeve pred nekaj leti, ko sta ji vladala Turkmenbaši in njegov ep Ruhnama. Od takrat so se razmere za odtenek izboljšale, Amnesty International pa, skupaj z drugimi nevladnimi organizacijami, še vedno opozarja na hude probleme in zlorabe človekovih pravic v tej državi. Spremembe niso zadostne, da bi bil v tem trenutku pripravljen glasovati za sporazum.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Glasoval sem proti poročilu, ki je priporočalo soglasje (odobritev) Parlamenta k Začasnemu trgovinskemu sporazumu med EU in Turkmenistanom. Lani je Evropski parlament kot pogoj za odobritev sporazuma zahteval, da mora Turkmenistan izpolniti pet nalog na področju človekovih pravic. Te naloge so: omogočiti Rdečemu križu nemoteno delovanje v državi, uskladiti izobraževalni sistem z mednarodnimi standardi, izpustiti vse politične zapornike in zapornike zaradi ugovora vesti, odpraviti vladno omejevanje potovanj v tujino, in nazadnje, omogočiti nevladnim organizacijam prost vstop in omogočiti telesom ZN za človekove pravice nadzor pregled napredka v vsej državi. Prepričan sem, da Turkmenistan še ni izpolnil nobenega od teh nalog, zato sem zelo razočaran, ker je bila sklenitev Začasnega trgovinskega sporazuma odobrena.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexandru Nazare (PPE-DE), v pisni obliki. Rad bi se zahvalil gospodu Casparyju za vse njegovo delo v Odboru za mednarodno trgovino v zvezi s tem zakonodajnim aktom, katerega namen je izboljšati odnose EU s Turkmenistanom.

Sporazume o trgovinskem in poslovnem sodelovanju EU s to državo, ki se niso spremenili že 20 let, je treba posodobiti, še zlasti v današnjih časih finančne ranljivosti vsega sveta.

Novi začasni sporazum s Turkmenistanom ne bo pomenil le trgovinskih in gospodarskih koristi, pač pa lahko pričakujemo tudi okrepitev regionalne varnosti v vseh razsežnostih: od spodbujanja človekovih pravic in demokracije do boljših rezultatov boja proti mamilom in trgovini z ljudmi ter do nadaljnjega sodelovanja Turkmenistana pri obnovi Afganistana v obliki podpore članicam EU pri delu v tej državi. Nenazadnje bodo boljši odnosi s Turkmenistanom tudi korak pri krepitvi energijske varnosti Evrope.

Pridružil sem se kolegom, ki so podprli zakonodajni akt, ki ga je predlagal gospod Caspary. V nadaljevanju pa bomo morali sprejeti ustrezne ukrepe, ki bodo zagotovili pošten prispevek te države k našim skupnim prizadevanjih za njen uspešen razvoj.

 
  
MPphoto
 
 

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. – (PL) Odnose med Evropsko skupnostjo in Turkmenistanom sedaj ureja Sporazum o trgovinskem in poslovnem sodelovanju, ki sta ga sklenila Evropska skupnost in ZSSR leta 1989.

Nedvomno sta raven gospodarske razvitosti in še zlasti zaščita človekovih pravic v Turkmenistanu nezadovoljivi. Turkmenistan še ni izpolnil vrste humanitarnih zahtev (vključno s tem, da Rdeči križ še vedno ne sme delovati v Turkmenistanu).

Menim, da bo sklenitev Začasnega trgovinskega sporazuma med Evropsko skupnostjo in Turkmenistanom, istočasno pa jasno zastavljen pogoj, da mora v roku petih let vzpostaviti demokratična načela in raven človekovih pravic, primerljivo ravni v EU, pomenila motivacijo in znak dobre volje Skupnosti. Sklenitev sporazuma lahko pripomore k boljšemu življenju državljanov Turkmenistana in odpre pot ekonomskim reformam.

Podpis Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju pa pride v poštev le na podlagi vidnih izboljšav na področju spoštovanja načel demokracije in človekovih pravic.

 
  
MPphoto
 
 

  Charles Tannock (PPE-DE), v pisni obliki. − Želel bi izkoristiti to priložnost in razložiti enega od številnih razlogov za moje današnje glasovanje v podporo tesnejšim trgovinskim stikom med EU in Turkmenistanom. Skupna zunanja politika energijske varnosti EU, ki jo britanski konservativci v celoti podpiramo, upošteva pomen novih tras za plinovode in naftovode za oskrbo Evrope prek Kaspijskega bazena. Te čezkaspijske trase naj bi bile v celoti povezane s cevovodi „južnega koridorja“, ki obsega plinovode Nabucco, Južni tok in Beli tok. Zmanjšanje naše odvisnosti od ruskih virov energije je nujno za skupno energijsko varnost in zunanjo politiko.

Zato moramo proaktivno in prizadevno graditi partnerstvo s Turkmenistanom, v ta namen pa podpreti začasni trgovinski sporazum, ki bo spodbudil tudi gospodarske reforme in napredek na področju človekovih pravic v tej državi.

 
  
  

- Poročevalec: Gunnar Hökmark (A6-0236/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Liam Aylward (UEN), v pisni obliki. Jedrska energija je v Evropi stvarnost. Ta stvarnost nam na Irskem sicer ni všeč, vsaki državi pa priznavamo pravico do lastne izbire energetskih virov; ker jedrsko energijo uporabljajo tudi naši sosedje, pa se tudi mi ne moremo delati slepe za to vprašanje.

Ravno prejšnji teden je prišlo do resnega varnostnega dogodka v jedrski elektrarni Sellafield, skladišče jedrskih materialov ob elektrarni Sellafield - bazen B30 - pa gotovo spada med najhujše probleme, s katerimi se bo morala spopasti jedrska energetika v Evropi. Bazen B30 hrani velike količine jedrskih materialov, s katerimi že desetletja ne ravnajo pravilno.

Zato podpiram predlog okvira EU za jedrsko varnost, ki bo okrepil neodvisnost nacionalnih regulatorjev in zagotovil visoko raven preglednosti na področju varnosti jedrskih objektov.

Podprl sem spremembe, ki jih predlaga poročilo, saj še dodatno zaostrujejo določbe in zahteve glede varnosti. Četudi na Irskem nimamo jedrskih elektrarn, bi varnostni dogodki drugod po EU lahko ogrozili tudi naše državljane, EU pa mora državljanom zagotoviti najvišjo raven zaščite.

 
  
MPphoto
 
 

  Brian Crowley (UEN), v pisni obliki. (GA) Sprijazniti se moramo z dejstvom, da jedrske elektrarne v Evropi imamo in jih bomo imeli tudi v prihodnje. To nam na Irskem ni všeč, vsaki državi članici pa priznavamo pravico do lastne izbire energetskih virov. Dokler bodo imele naše sosede jedrske elektrarne, tega vprašanja ne moremo potiskati vstran.

Prejšnji teden je prišlo v elektrarni Sellafield do varnostnega dogodka, skladišče jedrskih odpadkov elektrarne Sellafield - imenovano „bazen B30“ – pa predstavlja enega od največjih problemov jedrske energetike v Evropi. V bazenu B30 so shranjene ogromne količine neobdelanih jedrskih odpadkov.

V celoti podpiram sam predlog v zvezi z okvirom Skupnosti za jedrsko varnost, ki bo zagotovil uvedbo strogih in preglednih varnostnih standardov za jedrske elektrarne.

Glasoval sem za spremembe, katerih namen je bil še zaostriti zahteve predloga. Čeprav na Irskem nimamo jedrskih elektrarn, bi lahko težave z varnostjo v jedrskih elektrarnah v drugih evropskih državah ogrozile tudi ljudi na Irskem. Naloga Evropske unije je zagotoviti popolno zaščito naših državljanov v zvezi s tem.

 
  
MPphoto
 
 

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. Kot človek, ki ima pomisleke glede dolgoročne varnosti jedrskih elektrarn, nisem povsem zadovoljen s poročilom. Verjamem, da so delavci v tej panogi prizadevni strokovnjaki. Priznam, da je nezgod zelo malo. Težava pa je v tem, da so posledice nezgode, ko do nje pride, lahko zelo hude. Ne smemo pozabiti jedrske nezgode na Uralu, ki jo je razkril Roy Medvedev, nezgode v elektrarni Three Mile Island, ob kateri je prišlo tudi do pojavov, kakršni so prikazani v filmu Kitajski sindrom, ki je prišel v kinematografe le nekaj dni pred nezgodo, niti nezgode v japonski elektrarni Tokaimura, seveda pa tudi ne Černobila, katerega posledice občutimo še danes, najbolj tragično pa so prizadele ljudi in otroke, ki so živeli v neposredni okolici ali so se rodili tam živečim staršem.

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Jedrska energija bo imela ključno vlogo v energetski prihodnosti naših družb. Zato in zaradi načrtov za nove objekte po Evropi je nujno vzpostaviti okvir Skupnosti za jedrsko varnost.

Poročilo gospoda Hökmarka bo zagotovilo najboljše in najvarnejše pogoje delovanja prihodnjih jedrskih objektov v Evropi. Vzpostavljen bo jasen okvir z neodvisnimi in močnimi nacionalnimi regulatorji, skupaj s sistemom podeljevanja licenc za jedrske objekte in sistemom pregledovanja ter preverjanja objektov.

Pomen jedrske energije v prihodnosti zahteva odličnost glede pogojev za njeno uvajanje in pogojev za izmenjavo bistvenih podatkov, kar bo omogočilo enotne varnostne pogoje na najvišji ravni.

Zato sem glasoval za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Paul Rübig (PPE-DE), v pisni obliki. − (DE) Delegacija Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) podpira ustanovitev neodvisnega organa za nadzor jedrskih elektrarn, ki bo imel pravno zavezujoče pristojnosti za izklop nevarnih jedrskih elektrarn iz omrežja.

 
  
  

- Poročevalec: Raül Romeva i Rueda (A6-0253/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Jan Andersson, Göran Färm, Anna Hedh, Inger Segelström in Åsa Westlund (PSE), v pisni obliki. (SV) Odločili smo se glasovati proti poročilu o nadzornem sistemu v okviru skupne ribiške politike. Seveda pozdravljamo predloge za okrepitev ukrepov za uveljavljanje spoštovanja pravil, naša kritika pa je namenjena poudarku na nadzoru rekreacijskega ribolova. Ni smotrno urejati rekreacijskega ribolova, ko pa je za težave, kakršna je prelov, v naših morjih dejansko odgovoren industrijski ribolov.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Obžalujemo, da je večina v Parlamentu zavrnila naš predlog spremembe, ki je, v skladu z določbami, zapisanimi v Ustavi Republike Portugalske – z drugimi besedami, določbami o državni suverenosti – in v okviru boja za spoštovanje teh določb, zahteval, naj predlog uredbe spoštuje, ne pa spodkopava pristojnosti in odgovornosti držav članic glede nadzora izpolnjevanja pravil skupne ribiške politike.

Obžalujemo, da je večina v Parlamentu zavrnila naše predloge sprememb, ki bi Evropski komisiji odvzele možnost neodvisnega inšpekcijskega nadzora, brez vnaprejšnjega opozorila, v izključnih ekonomskih conah in v ozemeljskih vodah držav članic, in možnost po lastni presoji prepovedati ribiške dejavnosti ter zamrzniti ali ukiniti finančno pomoč Skupnosti državi članici, pa tudi odvzeli državi članici možnost opravljati inšpekcijske preglede lastnih ladij v izključni ekonomski coni druge države članice brez dovoljenja slednje.

Če bo predlog uredbe – o katerem se bodo pogajanja zdaj nadaljevala v drugih evropskih institucijah – sprejet v sedanji obliki, bo predstavljal še en napad na suverenost države, saj vključuje zahteve glede opreme in postopkov, za katere poudarjamo, da so za portugalske ribiče popolnoma neustrezne.

Zato poročila nismo podprli.

 
  
MPphoto
 
 

  Carl Lang in Fernand Le Rachinel (NI), v pisni obliki. (FR) Leta 2008 je šlo v razrez 165 ladij za lov z vlečno mrežo. Po dosedanjih napovedih se jim bo v letu 2009 pridružilo še 225 takih ladij.

Panoga ribištva v Franciji je v hudi stiski, ker sta se francoska vlada in Bruselj odločila žrtvovati francoske ribiče v prid evropske gospodarske in trgovinske politike.

Tako lahko Norveška, država zunaj Evropske unije, ki pa si je po zaslugi plina lahko izpogajala gospodarske sporazume z unijo, zadrži zase 80 % skupne kvote trsk, kar pomeni 500 000 ton ulova na leto. Franciji je dodeljenih zgolj 9 000 ton na leto, od česar jih lahko samo 700 ton ulovi v Rokavskem prelivu in Severnem morju.

Kako naj nas v takih okoliščinah ne preveva gnus ob pogledu na iztrebljanje francoskih ribičev? Zakaj si Bruselj in francoska vlada tako močno prizadevata uničiti celotno gospodarsko panogo? Zaradi evro-globalističnih interesov in dogme proste trgovine.

Tega problema ne bo rešila ovojnica s 4 milijoni EUR, ki jo je obljubil minister za kmetijstvo in ribištvo kot nadomestilo v zvezi z omejevanjem delovanja ribiških ladij, ki so že dosegle svojo kvoto ulova. Nujno je osvoboditi francoske ribiče teh diskriminacijskih in uničujočih evropskih kvot.

 
  
MPphoto
 
 

  Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. (SV) Danes je Evropski parlament podprl vključitev športnega in rekreacijskega ribolova v skupno ribiško politiko. S tem je EU začela urejati in nadzorovati eno od naših najbolj priljubljenih prostočasnih dejavnosti.

Predlog je nezaslišan. Prvič, ribolovne vode pripadajo posameznim državam, ne Bruslju. Drugič, dejavnosti rekreacijskih ribičev nimajo nikakršnega opaznega učinka na ribji stalež. Tretjič, te uredbe ne bo mogoče izvrševati. Pomislimo samo na Švedsko, ki ima 11 500 kilometrov morske obale. Ali birokrati EU in poslanci verjamete, da bo mogoče nadzorovati, kaj se dogaja, na vseh koncih in ves čas? Zakon, ki ga ni mogoče izvrševati, je še posebej slab zakon.

Na drugi strani pa me predlog niti ne preseneča. EU je kot lokomotiva, ki se je pognala proti svojemu cilju, to je, postati prava federativna država. Je velika in težka, in ko dobi zagon, jo je zelo težko ustaviti. Kdorkoli se ji znajde na poti, ga pomendra.

Danes je črn dan za tiste med nami, ki si želimo racionalnega in učinkovitega sodelovanja v Evropi, še posebej črn dan pa za rekreacijske ribiče po vseh državah članicah.

 
  
MPphoto
 
 

  Sebastiano (Nello) Musumeci (UEN) , v pisni obliki. (IT) Namen predloga uredbe, to je zagotoviti Skupnosti sistem za nadzor izvrševanja pravil skupne ribiške politike prek evropske agencije, je vsekakor hvalevreden in predlog upošteva številne zahteve Parlamenta in Evropske komisije iz zadnjih let. Uredba tudi predlaga – sicer nekoliko pohlevno – enotno uvedbo in izvrševanje omenjenih pravil v vseh 27 državah članicah.

Sicer lahko podprem osnovnega duha besedila (skrb za kulturo spoštovanja pravil v prid učinkovitemu izvajanju skupne ribiške politike), vendar imam občutek, da v tem primeru na žalost niso bile upoštevane posebnosti ribolova v Sredozemskem morju.

Le en primer za to je zahteva za namestitev satelitskega sistema za spremljanje plovil (VMS) na plovila, daljša od 10 m. To je lahko v redu in prav pri čvrstih ribiških ladjah za Severno morje, ne pa pri barkah za Sredozemsko morje, ki so majhne, pogosto brez kabine in se uporabljajo za „mali ribolov“. To odpira tudi problem znatnih stroškov, ki pa bi ga lahko odpravili, če bi Skupnost zagotovila 80 % sofinanciranja, kot se umestno predlaga v spremembi 20.

 
  
MPphoto
 
 

  Brian Simpson (PSE), v pisni obliki. − Podprl bom poročilo, ker smo sprejeli spremembi 48 in 49 ter zavrnili spremembo 93 glede rekreacijskega ribolova.

Vključevanje rekreacijskega ribolova v ribolovne kvote držav članic je po mojem mnenju nesprejemljivo.

Kdor resno govori, da rekreativni ribolov uničuje naš ribji stalež, po mojem mnenju ne razume osnovnih zadev v zvezi pojemanja staležev. Težavo pomeni prelov industrijskih ribiških koncernov z ribiškimi ladjami-tovarnami.

Koncerni so tisti, za katere morajo veljati zahteve skupne ribiške politike, ne pa rekreacijski ribiči in njihov konjiček.

 
  
  

- Poročevalec: Cornelis Visser (A6-0206/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Roger Knapman in Thomas Wise (NI), v pisni obliki. − Skupna ribiška politika je huda napaka in povzroča izredno škodo britanskemu gospodarstvu in okolju. Zavedava se, da so potrebne novosti za izboljšanje razmer, vendar je jasno, da lahko večina takih novosti in najboljših praks pričakujemo le iz držav članice ter od samih ribičev. Zato sva glasovala proti poročilu, ki še širi pristojnosti Komisije.

 
  
MPphoto
 
 

  Thomas Wise (NI), v pisni obliki. Skupna ribiška politika je huda napaka in povzroča izredno škodo britanskemu gospodarstvu in okolju. Zavedam se, da so potrebne novosti za izboljšanje razmer, vendar je jasno, da lahko večina takih novosti in najboljših praks pričakujemo le iz držav članice ter od samih ribičev. Zato sem glasoval proti poročilu, ki še širi pristojnosti Komisije.

 
  
  

- Poročevalec: Simon Busuttil (A6-0251/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  John Attard-Montalto in Louis Grech (PSE), v pisni obliki. − V svojem imenu in imenu kolega Louisa Grecha bi želel povedati, da sva sicer glasovala za poročilo, vendar bi rada poudarila naslednje:

podpirava skupno politiko priseljevanja,

prepričana sva, da Pakt o priseljevanju ni bil zadosten z vidika nacionalnih interesov,

z razočaranjem ugotavljava, da v poročilu ni neposredne in jasne navedbe obveznega/predpisanega skupnega prevzemanja bremen,

ugotavljava, da je vsako sodelovanje dobrodošlo, vendar se EU ne sme vmešavati v to, kakšne dvostranske sporazume sklepata država izvora in država tranzita,

nasprotujeva volilni pravici za priseljence, zaradi demografskih razmer na Malti,

nasprotujeva zamenjavi nacionalnih sistemov z enotnim schengenskim sistemom vizumov, če bo zaradi tega več birokracije in sistem manj prožen.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Boursier (PSE), v pisni obliki. (FR) Pozdravljam sprejem poročila gospoda Busuttila, priznam pa, da ne podpiram vseh njegovih točk, zlasti ne ugodne ocene sklenitve Evropskega pakta o priseljevanju in azilu: moja skupina je v Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve glasovala za umik te navedbe, vendar smo pri tem ostali v manjšini; podobno je bilo v zvezi s krepitvijo vloge FRONTEX pri operacijah vračanja.

Glede na končni rezultat pa sem glasovala za poročilo, kar pomeni odločno podporo odpiranju zakonitih poti za priseljevanje. Zato podpiram: naše priznanje, da EU potrebuje delo priseljencev, več posvetovanja s predstavniki civilne družbe, pridobitev svobode gibanja v EU po petih letih bivanja, spoštovanje človekovega dostojanstva in uporabo najugodnejših ukrepov v okviru Direktive o vračanju, in, kar je najpomembnejše, pravico do udeležbe na lokalnih volitvah, čemur pa evropska desnica silovito nasprotuje.

 
  
MPphoto
 
 

  Philip Bradbourn (PPE-DE), v pisni obliki. − Britanski konservativci smo glasovali proti poročilu, ker ne priznavamo potrebe po skupni politiki priseljevanja in smo prepričani, da mora Združeno kraljestvo ohraniti popoln nadzor nad svojimi državnimi mejami.

 
  
MPphoto
 
 

  Philip Claeys (NI), v pisni obliki. - (NL) Glasoval sem proti poročilu, saj vsebuje vrsto nesprejemljivih elementov. Začnemo lahko s predpostavko, da bo EU do leta 2050 potrebovala 60 milijonov novih priseljencev. Glede na sedanje težave z množičnim priseljevanjem je ta predpostavka skregana s pametjo. Poročilo tudi predlaga, naj „modra karta“ ne bo omejena samo na visoko kvalificirane delavce. Torej lahko kar do konca odpremo zapornice.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. (PT) EU nujno potrebuje skupen pristop k priseljevanju. Na enotnem ozemlju brez notranjih meja razdrobljeni in neusklajeni pristopi niso sprejemljivi, saj ima vsak ukrep ene države članice glede priseljevanja neizogibne posledice tudi na vse druge države članice.

Zato podpiram vzpostavitev skupne evropske politike priseljevanja, ki bo temeljila na visoki ravni politične in operativne solidarnosti, medsebojnem zaupanju in soodgovornosti.

Sklenitev Evropskega pakta o priseljevanju in azilu je bila pomemben korak v to smer, po njegovi zaslugi je naša politika priseljevanja bolj usklajena, pregledna in povezana s potrebami trga dela v evropskih državah, pa tudi z viri, ki jih imamo na voljo za nastanitev, zdravstveno oskrbo in izobraževanje. Namen politike je tudi odločen boj proti nezakonitemu priseljevanju.

Odlično poročilo, ki ga je predstavil gospod Busuttil, tak pristop spoštuje. Edino težavo predstavlja sprememba, ki jo je predložila Skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu, ki ogroža enotnost našega boja proti nezakonitemu priseljevanju, saj ni dvoma, da bo vsak priseljenec, ki zakonito biva na ozemlju države članice, imel volilno pravico, v skladu s predpisanimi pogoji. Zato podpiram alternativno resolucijo, ki jo je predložil poročevalec, ki je, naj ponovim, poskušal doseči kompromis, sprejemljiv za vse.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za resolucijo o skupni politiki priseljevanja za Evropo, saj je priseljevanje eden od glavnih izzivov, s katerim se Evropa srečuje danes. Pri obravnavanju problema priseljevanja lahko sprejmemo politiko, ki bo pretvorila izziv v priložnost.

Priseljevanje je skupna skrb držav EU, zato morajo usklajeno iskati primerne odzive na ta problem. Poročilo skuša zajeti vse razsežnosti priseljevanja in spodbuja vzpostavitev skupne evropske politike priseljevanja, ki bo temeljila na visoki ravni politične in operativne solidarnosti.

Nadalje navaja ukrepe, ki bodo priseljencem omogočili vključitev v civilno družbo in politično življenje v okolju, v katerem živijo, zlasti v politične stranke in sindikate, ter jim omogočili udeležbo na lokalnih volitvah.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) V poročilu z 91 členi zagotovo najdemo kak vidik, s katerim se lahko strinjamo. Vendar je poročilo kljub poskusom, da bi „osladilo zdravilo“, globoko negativno, zato smo ga seveda zavrnili.

Poročilo „odločno podpira oblikovanje skupne evropske politike priseljevanja“, pozdravlja „institucionalne spremembe, ki jih prinaša lizbonska pogodba, zlasti razširitev soodločanja in glasovanja s kvalificirano večino na vse politike priseljevanja“ in „sprejetje Evropskega pakta o priseljevanju“, z drugimi besedami, nehumano politiko priseljevanja, usmerjeno zgolj v varnost, ki za priseljence pomeni kriminalizacijo, izkoriščanje in selekcijo.

Če smo imeli doslej kakršne koli dvome glede namenov EU, nam jih je to poročilo razpršilo: migracije „so še vedno potrebne za reševanje potreb... evropskega... trga dela“ (skoraj „60 milijonov delavcev migrantov do leta 2050“). Zato je potrebno oblikovanje „profilov priseljencev“ – „osrednji vidik teh profilov pa bi bile potrebe na trgu dela“ – in zato „mora EU postati bolj privlačna za kvalificirane delavce“, zlasti z „modro karto“, kar z drugimi besedami pomeni nehuman pogled na priseljence, ki pomenijo zgolj delovno silo, ki jo je mogoče izkoriščati.

Bolj kot skupno politiko potrebujemo drugačno politiko, ki bo branila pravice priseljencev in se borila s temeljnimi vzroki priseljevanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Filip Kaczmarek (PPE-DE), v pisni obliki. – (PL) Glasoval sem za sprejem poročila gospoda Busuttila. Gre za pomembno poročilo, saj je preseljevanje eden od najpomembnejših izzivov Evropski uniji. Priznati bi si morali, da ne zmoremo v celoti izkoristiti dobrih vidikov preseljevanja in ne zmoremo preprečiti dogajanj, ki jih nikakor ne moremo oceniti za koristna.

Dodatna težav je, da ima preseljevanje od ene do druge države članice različne oblike in značilnosti, razlike glede tega pa so velike. Nekaterim državam pomeni preseljevanje ogromne socialne, finančne in politične težave. Drugim je to obrobni pojav, ki ne vzbuja veliko zanimanja. Tudi zato je tako težko oblikovati in uvesti enotno politiko preseljevanja. Zavedati bi se morali tudi, da je za številne ljudi možnost ostati v Evropi vprašanje življenja in smrti - dobesedno. Če jih pošljemo nazaj v državo, iz katere so prišli, lahko to dejansko pomeni njihovo smrtno obsodbo. Zato bi morala biti orodja politike priseljevanja prožna, da bi jih bilo mogoče prilagoditi konkretnim primerom posameznikov. Hvala lepa.

 
  
MPphoto
 
 

  Carl Lang in Fernand Le Rachinel (NI), v pisni obliki. (FR) Skupne politike priseljevanja, ki temelji na lajšanju in odpiranju zakonitih poti priseljevanja, ne moreva podpreti. Politika bi morala biti pravo nasprotje temu.

Tudi to poročilo temelji na nevarnih priporočilih Komisije iz Zelene knjige o gospodarskih migracijah z dne 11. januarja 2005. Poročilo trdi, da bo EU do leta 2050 potrebovala 60 milijonov delavcev-migrantov in v skladu s tem poudarja, da je treba odpreti poti za zakonito priseljevanje.

Kaj drugega kot odpor lahko občutimo, ko nam sredi gospodarske, finančne in družbene krize priporočajo, naj še bolj odpremo svoje trge dela tujim delavcem, v času, ko so ogrožena delovna mesta naših ljudi in je brezposelnost v polnem razmahu?

Kar v tej krizi zares potrebujemo, so gospodarski in socialni zaščitni ukrepi in ohranitev delovnih mest, pa tudi socialne pomoči, za domače ljudi.

Naj za zaključek rečeva, da poročilo temelji na zmotni predpostavki, da bomo z odprtjem vrat za zakonito priseljevanje znatno zmanjšali ali celo odpravili nezakonito priseljevanje. Vemo, da se to ne bo zgodilo, nasprotno, zakonito priseljevanje je zgolj predhodnica množičnemu priseljevanju.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Pravica do azila je postala izgovor za množično priseljevanje, kakršnega ne pomnimo. Vrata Evrope naj bi na široko odprli svetu v razvoju. Če bodo šle stvari naprej po zamislih vizionarjev večkulturnosti, se bo pojem družine razširil tako, da se bodo lahko neovirano priseljevala celotna plemena.

Poleg tega jaj bi omejili možnosti pripora pred izgonom, odprli prosilcem za azil dostop na trg dela in izboljšali osnovne pogoje za njihovo bivanje. To bi pomenilo še hujši pritisk na domači trg dela – zlasti v času gospodarske krize – davkoplačevalci pa bi morali seči še globlje v svoj žep. Iz teh razlogov ni druge možnosti kot zavrniti poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Athanasios Pafilis (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Poročilo o skupni politiki priseljevanja naklonjeno obravnava monopolom prijazno politiko priseljevanja EU in prispevek Evropskega parlamenta pri tem. Obenem predlaga ukrepe za naslednjo fazo, v škodo priseljencem in v še bolj reakcionarni smeri.

Poročilo privzema temeljno načelo politiko priseljevanja EU kot orodja za zadovoljevanje potreb trga delovne sile, tj. v korist dobičkom evropskih monopolov. V ta namen predvideva uporabo politike „korenčka in palice“ pri obravnavi priseljencev. Tako na eni strani odobrava nesprejemljivi Pakt o priseljevanju in azilu ter poziva h krepitvi FRONTEX in stopnjevanju zbiranja obveščevalnih podatkov ter represivnih ukrepov proti priseljencem, ki niso koristni evropskemu kapitalu. Na drugi strani pa odobrava privabljanje in legalizacijo „visoko usposobljenih“ priseljencev ter ciklično in začasno priseljevanje za potrebe kapitala in predlaga ukrepe za vključevanje zakonitih priseljencev, tako da bodo lahko neposredno na voljo delodajalcem.

Edini pravi odziv na tako reakcionarno politiko je vključitev priseljencev v delavsko gibanje in združitev priseljencev in domačih delavcev v boju proti politiki EU in kapitala, uperjeni proti običajnim ljudem in proti priseljevanju, ter boj za pravice in delež bogastva, ki ga ustvarijo.

 
  
  

- Poročevalka: Eva Lichtenberger (A6-0224/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Šarūnas Birutis (ALDE), v pisni obliki. (LT) Zdaj, po petnajstih letih izkušenj, je že čas, da bi politika TEN-T ustrezno odražala svoje cilje in ukrepe. Ponovno moramo preučiti projekte in ukrepe, bolj poudariti koordinacijo na ravni EU in zahtevati od držav članic bolj zavezujoče sodelovanje pri izvajanju prednostnih projektov, o katerih smo se dogovorili.

Seznam prednostnih projektov in zemljevidov TEN-T obsega velike in drage projekte nacionalnih prometnih infrastruktur; za nekatere od dosedanjih 30 prednostnih projektov v okviru TEN-T se je izkazalo, da jih je fizično nemogoče izvesti, medtem ko drugi projekti, ki so zlasti po razširitvi EU postali zelo pomembni, sploh niso uvrščeni na seznam.

Sedanja gospodarska kriza nas lahko spet spodbudi k ravnanju po taki logiki pri vlaganjih v prometno infrastrukturo. Vendar potrebujemo premišljene projekte in vlaganja, če želimo prometno infrastrukturo EU v naslednjih 10-20 letih razvijati dalje. Odločitve o projektih prometne infrastrukture bi morale temeljiti na pravilnih ocenah stroškov in koristi, stabilnosti in čezmejne dodane vrednosti za Evropo.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Poročilo vsebuje smernice „za razvoj vseevropskega prometnega omrežja“ (TEN-T). Ta razvoj trenutno zajema 30 prednostnih projektov, „predlaganih večinoma na podlagi nacionalnih interesov“ – katere druge interese pa naj bi upoštevali, morda interese multinacionalk? – ki bodo deležni skoraj 5,3 milijarde EUR sofinanciranja od Skupnosti.

Poročilo se ujema z vizijo „vseevropskega prometnega omrežja“, ki temelji na rasti notranjega trga in krepitvi kapitalske konkurence ter koncentracije. Zato „poudarja, da je treba v razvoj politik TEN-T vključiti cilje lizbonske strategije in cilje načrta za oživitev gospodarstva“ in zagovarja prilagoditev programa TEN-T „spreminjajočim se tržnim pogojem“ v skladu z „naslednjimi merili: gospodarska upravičenost, večja konkurenčnost, pospešeno delovanje enotnega trga“ in da se mora izvajati prek „javno-zasebnih partnerstev“ (npr. z dodelitvijo „dela dohodka od cestnin za cestno infrastrukturo financiranju projektov TEN-T“).

Le en mesec pred koncem mandata si večina v Parlamentu ne more kaj, da ne bi pozvala Evropske komisije, „naj - do konca svojega mandata - predlaga zakonodajni predlog za odprtje domačih trgov železniškega potniškega prometa s 1. januarjem 2012“.

Za konec pa v interesu velikih gospodarskih in finančnih skupin, ki želijo razširiti svoj vpliv nad Vzhodno Evropo, še poudari, da so povezave med Zahodno in Vzhodno Evrope prednostna naloga.

 
  
MPphoto
 
 

  Marian-Jean Marinescu (PPE-DE), v pisni obliki. (RO) Razvoj in širitev vseevropskega prometnega omrežja sta nujni za utrditev notranjega trga in krepitev kohezije Evropske unije. To je razlog za moj glas za možnost „C“ iz predloga poročevalke gospe Eve Lichtenberger. Ta pristop bo omogočal uporabo vseh finančnih virov, ki bodo razpoložljivi v prihodnosti, za razvoj prometa in infrastrukture, čeprav ne zagotavlja vseh jamstev za najbolj učinkovito izvajanje, če upoštevamo raznovrstnost v interesih držav.

Pri vseh drugih možnostih, tudi pri alternativni možnosti, ki jo je predlagala Skupina PPE-DE, bi bila lahko državam članicam onemogočena uporaba kohezijskih skladov, v okviru kohezijske politike, za projekte prometne infrastrukture, razen za prednostne projekte TEN-T, to pa bi posredno pomenilo, da Romunija za razvoj prometa ne bi mogla uporabiti sredstev kohezijskih skladov, ki so Romuniji močno potrebni.

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Poročilo ocenjuje izvajanje 30 prednostnih projektov TEN-T, kjer imajo zamude resne učinke na prihodnost trajnostne prometne politike EU. Kljub težavam moramo nujno nadaljevati svoja prizadevanja za vzpostavitev kombiniranih oblik prevoza, zlasti za državljane in tovor. Upoštevati moramo številne izzive, ki zajemajo vse od varnostnih do regionalnih vprašanj do družbenih, gospodarskih in finančnih običajev ter okolja. Zato moramo pozornost posvetiti oblikovanju celovitega in bolj usklajenega pristopa k prometnemu omrežju.

Pomen čezmejnih povezav v evropskem prometnem omrežju za napredek je jasen, zato podpiramo izboljšave povezav med vsemi oblikami prometa, zlasti tistih, ki se težje preoblikujejo in razvijajo, na primer železniškega in pomorskega prometa. Vzpostaviti moramo boljše povezave z morskimi pristanišči in letališči; učinkovito izvajanje projektov vseevropskega prometnega omrežja bo gotovo prispevalo k temu.

Poročilo izraža nekatere od teh zadev, vendar vrstni red prednostnih nalog, kakršen bi bil pravilen po mojem mnenju, ni dosledno upoštevan v vsem besedilu. Zato sem glasoval proti.

 

8. Popravki in namere glasovanja: glej zapisnik
 

(Seja je bila prekinjena ob 13.05 in se je nadaljevala ob 15.00)

 
  
  

PREDSEDSTVO: GOSPOD COCILOVO
Podpredsednik

 

9. Sprejetje zapisnika predhodne seje: glej zapisnik
Video posnetki govorov

10. Potres v italijanski provinci Abruziji (razprava)
Video posnetki govorov
MPphoto
 
 

  Predsednik. - Naslednja točka je izjava Komisije o potresu v italijanski provinci Abruziji.

 
  
MPphoto
 

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. Gospod predsednik, Komisija izreka sožalje vsem družinam, ki so v nedavnem potresu v Italiji izgubile svoje ljubljene člane.

Komisija je že v prvih urah po potresu navezala tesne stike z italijanskimi organi civilne zaščite. Države članice že od začetka te katastrofe nudijo svojo pomoč prek mehanizma Skupnosti na področju civilne zaščite.

Kljub temu, da je bil potres zelo močan in je povzročil hudo uničenje, so za takojšnji odziv ob nesreči zadostovale že zmogljivosti v državi.

Dne 10. aprila pa je Italija zaprosila za tehnične strokovnjake, ki bi lahko državi pomagali pri analizah trdnosti zgradb, ki jih je poškodoval potres. Sestavili smo ekipo osmih strokovnjakov iz držav članic in iz Komisije. Ekipo smo poslali na področje potresa 18. aprila. Poleg ocen trdnosti zgradb bo ekipa podala tudi predloge rešitev glede poškodovanih zgradb.

Komisija trenutno v sodelovanju z italijanskimi oblastmi preučuje še druge možnosti podpore s strani EU. Med te možnosti bi lahko spadala Solidarnostni sklad EU in reprogramiranje sredstev Strukturnega sklada ter Sklada za razvoj podeželja.

Potres nas je na tragičen način opozoril, da so države članice ves čas izpostavljene nevarnosti naravnih nesreč. V zadnjem desetletju so potresi, valovi vročine, gozdni požari, poplave in neurja po Evropi pobili mnogo ljudi in uničili mnogo drage infrastrukture ter dragocenih naravnih okolij.

Države članice in Skupnost morajo združiti svoje sile pri preprečevanju katastrof in njihovih posledic in pri zagotavljanju hitrega ter učinkovitega odziva Evrope ob hudih nesrečah. Izkušnje kažejo, da bi bil potreben celovit pristop, ki bi zajemal vse nevarnosti, k oblikovanju učinkovitih ukrepov za preprečevanje nesreč in neposredni odziv po nesrečah, kot je orisan v sporočilu Komisije iz marca 2008 o okrepitvi zmogljivosti odzivanja Unije na nesreče.

Nadalje je februarja 2009 Komisija sprejela pristop Skupnosti k preprečevanju naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroča človek, ki zajema najnovejše dosežke in odpira pot prihodnjim pobudam Komisije. Predlaga boljšo medsebojno uskladitev obstoječih instrumentov preprečevanja in njihovo zaokrožitev, kar krepi dodatno vrednost delovanja na ravni EU.

Komisija bi bila vesela komentarjev Evropskega parlamenta glede pristopa, ki ga predlaga v tem pomembnem sporočilu. Nadalje po zaslugi sredstev za pripravljalne dejavnosti na področju zmogljivosti hitrega odzivanja EU, ki jih je vključil Evropski parlament v proračuna za leti 2008 in 2009, Komisija trenutno z državami članicami preizkuša možnosti za izboljšanje zmogljivosti za hiter odziv EU. Vse te pobude prispevajo k oblikovanju prave evropske politike obvladovanja nesreč vseh vrst.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. - Hvala, gospod Kallas. Naj izkoristim priložnost in pozdravim podpredsednika Komisije gospoda Tajanija, da pa mi ne bo kdo očital nemarnosti ali brezčutnosti, naj vas spomnim, da smo se spominu na žrtve te nesreče priklonili z minuto molka že včeraj.

 
  
MPphoto
 

  Gabriele Albertini , v imenu skupine PPE-DE. (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v letih od 2002 do 2007 so bili potresi med štirimi najpogostejšimi vrstami naravnih nesreč v Evropski uniji. Po tej zadnji in na žalost najhujši tragediji v provinci Abruziji se moramo združiti in skupaj spopasti s temi strašnimi dogodki, ki so pogosti v številnih državah Unije.

Danes imamo na voljo Evropski solidarnostni sklad in Mehanizem Skupnosti za civilno zaščito: dva instrumenta, ki sta sicer pomembna, vendar ne zadostna na področju, ki je tako izpostavljeno nevarnostim potresov, kot jim je izpostavljena Evropa. V primeru potresa v Abruziji je v obdelavi prošnja za odobritev sredstev Solidarnostnega sklada za obnovo porušenega področja. Znesek bi po izjavi podpredsednika Antonia Tajanija medijem lahko znašal do 500 milijonov EUR. Zaenkrat nam še ni uspelo količinsko oceniti obsega potresa in povzročene škode: provinca Abruzija potrebuje nujno in obsežno pomoč, ki jo je italijanski vladi uspelo vzpostaviti s takojšnjim in temeljitim ukrepanjem že nekaj minut po potresu.

Ukrepanje pa potrebuje usklajevanje na ravni Evrope, seveda ob spoštovanju nacionalnih in lokalnih pristojnosti. Dne 14. novembra 2007 je Parlament soglasno sprejel resolucijo o regionalnih učinkih potresov z vidika preprečevanja in obvladovanja škode, ki jo povzročajo tragični dogodki te vrste. Ta dokument bi moral služiti kot izhodišče usklajene evropske politike na tem področju, kot zahteva pisno vprašanje gospoda Vakalisa, ki ga je sopodpisalo okoli 50 poslancev Parlamenta. Zato upamo, da bo Evropska komisija upoštevala zamisli iz te resolucije in jih uporabila pri oblikovanju evropskega programa preprečevanja in obvladovanja potresov.

 
  
MPphoto
 

  Gianni Pittella, v imenu skupine PSE. (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, rad bi še enkrat izrekel svoje sožalje, v imenu italijanskih poslancev in imenu vseh poslancev iz Skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu, družinam žrtev, provinci Abruziji in njenim prebivalcem ter Italiji. Prav tako bi rad povedal, da bo naša skupina, ki že od začetka sočustvuje z ljudmi, ki jih je nesreča tako tragično prizadela, poslala v provinco Abruzijo delegacijo pod vodstvom predsednika skupine gospoda Schulza. Številke so strašljive: res je, kot je rekel gospod Albertini, da številke še niso dokončne, kljub temu pa kažejo, da je bilo smrtnih žrtev okoli 300. To je tragedija: 50 000 ljudi evakuiranih, tisoče hiš uničenih, stotine javnih poslopij razrušenih, med njimi tudi šole in znameniti spomeniki kulturne, arhitekturne in umetniške dediščine.

Po besedah predsednika Republike Italije, gospoda Giorgia Napolitana, je bil odziv na dogodke hiter in učinkovit. To so bili odzivi države, pa tudi nevladnih akterjev, sveta, prostovoljcev, različnih skupnosti iz Italije in od drugod, provinc, Redečega križa in gasilcev: res enkraten dokaz solidarnosti. Verjetno bi italijanska vlada – besedico „verjetno“ bi pravzaprav lahko kar izpustili – torej, italijanska vlada bi storila najbolje, če bi upoštevala predloge in združila referendum z evropskimi volitvami in lokalnimi volitvami ter tako prihranila nekaj sto milijonov in jih raje namenila za pomoč prizadetim v potresu.

Od Evrope pričakujemo določene odzive: prvič, aktivirati mora Solidarnostni sklad; o tem smo se pogovarjali s podpredsednikom Tajanijem le nekaj ur po tragičnih dogodkih. Drugič, reprogramirati mora sredstva Strukturnih skladov, in tretjič, komisarja, izrabiti mora neporabljena sredstva iz prejšnjih in novega programskega obdobja. Četrtič, spremeniti mora pravila kohezijske politike in strukturnih skladov glede možnosti ponovne vzpostavitve Cilja I na prizadetih, nezadostno nerazvitih območjih in območjih, na katerih je zaradi izjemno hudih naravnih nesreč raven BDP ali blagostanja padla pod 75 % povprečja v Skupnosti. Torej ne zahtevamo ad hoc sprejema zakona za provinco Abruzijo, pač pa zakon, ki bo veljal za vsako območje, ki se bo znašlo v takem položaju. Petič, s Komisijo moramo preučiti možnosti davčnih olajšav za gospodarske dejavnosti in gradbena dela, ki bi se morala, kot upamo vsi med nami, kmalu spet obnoviti v provinci Abruziji. Na koncu pozivam k uporabi direktive o gradbenih materialih, ki smo jo pred kratkim posodobili in izboljšali v Parlamentu.

Naj sklenem z besedami, da ob tragediji, kakršna je ta, ne potrebujemo retorike, pač pa učinkovit, konkreten odziv, paziti pa moramo tudi, da popotresne ruševine ne bodo postale priložnost za dobičkarstvo in goljufije, ki bi samo napolnile žepe velikih kriminalnih združb. Biti moramo čuječi in se kar najbolje potruditi: vsi moramo delovati tako, da se bo z našo pomočjo na lica naših prijateljev v Abruziji vrnil nasmeh.

 
  
MPphoto
 

  Patrizia Toia, v imenu skupine ALDE. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v moji deželi Italiji je pomembno osrednjo provinco Abruzijo in mesto Aquilo zadela strašna tragedija. Ta katastrofa je terjala življenja, med njimi tudi mlada, poškodovala hiše, naše domove, cerkve, naše kraje čaščenja, spomenike, našo kulturo, podjetja, naša delovna mesta, univerze, naša središča učenja, in je pustila za seboj veliko uničenje.

Vsi smo se zgrnili okoli prizadetih ljudi in danes lahko rečemo: prvič, da so nesrečo sprejeli z velikim dostojanstvom, kljub temu, da jih je tako v živo in tako otipljivo prizadela, saj so izgubili najdragocenejše imetje, kakršno je dom – in vemo, da ima dom osrednjo vlogo v italijanski kulturi – vendar so se ti ljudje odzvali dostojanstveno in želijo začeti novo življenje, ponovno zgraditi porušeno, obnoviti svoje skupnosti in kraje, ki predstavljajo skupnosti, pri tem pa ohraniti tradicijo in povezave s preteklostjo. Pripovedujejo mi o tem, kolikšnega pomena so bili univerza in mala ter srednja podjetja za to pokrajino, ki zdaj trpi hudo materialno stisko in pomanjkanje možnosti za obnovo.

Reči moram, da so se institucije izjemno dobro odzvale: vlada, Parlament, vse opozicijske sile, pa tudi parlamentarna večina, ki se zelo modro in odgovorno lotevajo nalog v duhu enotnosti: lokalne institucije, prostovoljci, civilna zaščita, tisoči in tisoči mladih in odraslih, ki so se odpravili v Abruzijo in ki zastopajo skupine in združenja za socialno delo, katoliško skupnost; prav vsak je prispeval svoje. Niti tisti, ki se niso napotili tja, niso stali križem rok: ekonomsko in kulturno se mobilizirajo celotne kulturne, družbene in gospodarske skupnosti, kar je zelo pomembno.

Kot je rekel gospod Pitella, pa tega ne bomo smeli pozabiti pri obnovi, kajti ob vseh pozitivnih dogajanjih, ki jih je sprožila tragedija, so se pokazale tudi slabosti pri gradnji, zato menim, da bi si morali obenem s klici po pregonu krivcev prizadevati tudi za to, da bi ugotovili slabosti in jih upoštevali pri obnovi.

Še beseda o Evropi, gospod predsednik: ko nas je zadela nesreča, je bila Evropa z nami, in z nami bo tudi v prihodnje, s sredstvi in ukrepi, ki smo jih že omenili. Želela pa bi si tudi vidne prisotnosti, saj Evrope ne prepoznavamo le v denarju, ki prihaja, ampak tudi v obrazih in institucijah. Predlagam obisk skupne delegacije Parlamenta v provinci, brez nepotrebnega hrupa, brez publicitete, ampak kot znak, da Evropo sestavljamo ljudje in institucije in da te institucije in ljudje želimo zdaj in v prihodnje pomagati Aquili in Abruziji, pa tudi moji deželi, ki je zelo prizadeta.

 
  
MPphoto
 

  Roberta Angelilli, v imenu skupine UEN. (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, tudi jaz bi se rada zahvalila institucijam Skupnosti za podporo, ki so jo izkazale Italiji in ljudem, ki jih je prizadel potres. Ti dnevi so hudi, še toliko bolj zaradi slabega vremena zadnja dva dni.

Po žalovanju in uničenju pa pride čas za konkretne predloge in obnovo, čas za vrnitev prihodnosti v provinco Abruzijo. Prosimo evropske institucije, naj prispevajo svoj delež, in dejansko je Komisija že dala svoja zagotovila prek podpredsednika Tajanija, ki nam je zagotovil svojo zavzetost takoj po tragediji.

Kot je danes potrdila sama Komisija, moramo najprej preveriti vse razpoložljive finančne vire, zagotoviti hitro aktiviranje Evropskega solidarnostnega sklada za naravne nesreče, nato pa preučiti možnosti polne izrabe in reprogramiranja Evropskega socialnega sklada in drugih programov Skupnosti za podporo zaposlovanja in poslovanja. Vendar prosimo še zlasti tudi za možnost uvedbe izrednih zakonodajnih ukrepov, davčnih olajšav, spodbud in pomoči, morda kot izjemo v sedanji ureditvi de minimis. Te ukrepe bi odobrila Evropska unija in bi veljali dve ali tri leta, to je toliko časa, kolikor bodo trajale izredne razmere in obnova.

Kot je pokazala današnja razprava, glede teh zadev in teh ciljev soglašamo vsi in med nami ni razhajanj. Sklenila bi rada z besedami globokega sočutja žrtvam, njihovim družinam in vsem prizadetim, sem pa kot Italijanka iz tega območja še zlasti ponosna, da lahko spet izrazim posebno hvaležnost institucijam, vsem političnim strankam in še posebej reševalnim ekipam, civilni zaščiti in Rdečemu križu za ves trud. Zahvaljujem se tudi prostovoljnim organizacijam in posameznikom, ki so storili, kar so mogli, in prispevali osebno ali v denarju v znak solidarnosti in v pravo pomoč; ti ljudje so sijajen zgled učinkovitosti in človečnosti.

 
  
MPphoto
 

  Monica Frassoni , v imenu skupine Verts/ALE. (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze se pridružuje vsem poslancem, ki so govorili pred menoj, v izrazih sožalja, naše trdne solidarnosti in podpore tistim, ki trpijo zaradi te hude tragedije, katastrofe, naravne nesreče, ki pa jo je povročila cela vrsta napak, in upam, da bo Evropska unija zmogla na viden način pozitivno prispevati v teh razmerah.

Nečesa ne moremo zanikati: učinki potresa bi bili lahko mnogo manj rušilni, tragedija ne bi smela biti tako huda, saj je jasno, da so se številna poslopja in hiše zrušile, ko se vendar ne bi smele. Opravka imamo z malomarnostjo, poneverbami in goljufijami in ugotoviti moramo, kdo je odgovoren, saj je tudi to bistven del obnove, ki mora zajemati tudi moralno obnovo Abruzije, njenih ljudi in države v celoti. Obnova bi morala biti priložnost za velike izboljšave na poti k trajnostnemu razvoju za ljudi, ki so nam dokazali ne le visoko raven dostojanstva, pač pa tudi pogum in neomajno voljo začeti znova.

V tem trenutku bi bil najmanj demagoški in najbolj praktičen pristop, ki bo omogočil Evropi hitro ukrepanje v podporo reševanju in obnovi v Abruziji, revizija operativnega programa za provinco za obdobje 2007-2013, to je Strukturnih skladov. Operativni program Abruzije trenutno določa 140 milijonov EUR evropskega sofinanciranja ob skupni vrednosti programa 345 milijonov EUR, razliko pa krije državno sofinanciranje.

Jasno se zavedamo, da je ena od težav organizacija italijanskega sofinanciranja programov, za katere so sredstva Evropske unije zagotovljena, in na to moramo biti poslanci izredno pozorni.

Kot sem že rekla, bi morali najprej in predvsem zahtevati revizijo in preusmeritev sredstev v ukrepe in naloge obnove pri drugih evropskih skladih, katerih sredstva so že načrtovana za Abruzijo, na primer pri Socialnem skladu. V tem smislu bi lahko v operativne programe Abruzije preusmerili sredstva strukturnih skladov, ki so že dodeljena drugim delom Italije, ki pa so zdaj bolj konkurenčni. Vemo, da Evropska komisija pripravljena ovrednotiti nepovratno pomoč, enak mehanizem pa bi lahko uporabili tudi pri drugih državah članicah.

Po tem morajo italijanski organi, predvsem vlada ob sodelovanju lokalnih organov v prizadeti regiji, hitro izračunati neposredno škodo, da bodo lahko ujeli rok 15, junija 2009 za prošnjo za sredstva v okviru Evropskega solidarnostnega sklada. Znesek dodeljene pomoči bo odvisen od ugotovljene škode, v nobenem primeru pa ne bo presegal nekaj milijonov evrov. Skladu služi prav za zagotavljanje hitre, učinkovite in prožne ekonomske pomoči, zato je pomembno, da italijanski organi ocenijo škodo, drugače bo sredstva težko dobiti.

Državni organi morajo tudi začeti pripravljati prošnjo za posojilo od Evropske investicijske banke, kar bo omogočilo pridobitev zadostnih sredstev za hitro in trajnostno obnovo te regije.

 
  
MPphoto
 

  Roberto Musacchio , v imenu skupine GUE/NGL. (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej je na vrsti žalovanje za množico nedolžnih žrtev, temu pa sledijo reševanje, odpravljanje izrednih razmer in obnova, pri kateri se bo Italija zelo potrudila.

Evropska pomoč je pri tem pomembna, potrebujemo pa tudi evropski okvir za preprečevanje takih katastrof, katerih vzroki pogosto niso samo naravni, torej potrebujemo preventivni okvir, sistem za opozarjanje na naravne nesreče, na katerem bomo lahko zgradili civilno zaščito in sistem preprečevanja. Poleg tega potrebujemo politiko, ki bo zagotovila ustrezne standarde rabe tal ob upoštevanju ravnovesij, in standarde za varno gradnjo.

Pri potresu v Abruziji imamo opravka tudi s tem, in moramo, brez zahajanja v zdrahe, preiskati vse odgovornosti, da bomo lahko preprečili ponovitve tako hudih dogodkov, predvsem pa se moramo posvetiti obnovi zemljišč namesto novim rušenjem. Tudi zato je nujno sprejeti Okvirno direktivo o rabi tal, ki bo zagotovila strukturno pomoč pri ustreznem upravljanju evropskih tal, evropske sklade pa bi bilo treba preoblikovati v smeri razumne rabe tal, s tem pa zagotoviti zdravo okolje in kakovostna delovna mesta.

 
  
MPphoto
 

  Reinhard Rack (PPE-DE). (DE) Gospod predsednik, podpredsednik Komisije, naši italijanski kolegi so pravilno doumeli velik pomen te razprave za njihovo državo in so se prijavili k govorom, vendar je ta razprava namenjena tudi vsem drugim Evropejcem. Navsezadnje smo evropska skupnost. Vsi smo veseli priložnosti, ki nam jih odpira Solidarnostni sklad, in želeli bi si čim bolj namenske rabe njegovih sredstev – tudi s strani italijanske vlade in lokalnih organov. Še enkrat bi radi izrekli sožalje številnim žrtvam in upamo, da bo Evropa lahko prispevala k čimprejšnji omilitvi stiske.

 
  
MPphoto
 

  Armando Veneto (PPE-DE). (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, rad bi samo opozoril na sočuten odziv na ta tragični dogodek po vsej Italiji in tudi v Evropi. Ko pride do česa takega, lahko zaznamo enotnost države in Skupnosti, ki nas lahko navda le z zadoščenjem, kakšno splošno solidarnost in mir, tudi notranji mir, uživamo v Evropi.

Rad bi rekel tudi, da moramo brez dvoma odkrito in nujno preiskati odgovornost za slabo gradnjo, zaradi katere so se sosednje zgradbe obnašale različno. Ob robu dogodkov smo bili priče tudi nekaj razpravam o možnosti napovedovanja potresov; v to se tukaj ne bom spuščal, pač pa naj le rečem, da raziskave radona kažejo, da se pred potresom povečajo koncentracije tega plina. Zato menim, kar velja za vsa področja znanstvenega raziskovanja, da Evropa lahko in mora uporabiti vse svoje možnosti za spodbujanje nadaljnjih raziskav na tem področju, saj bi lahko, v skladu z naravo znanosti, prispevale k zaenkrat hipotetičnim možnostim napovedovanja teh uničevalnih dogodkov.

 
  
MPphoto
 

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. Gospod predsednik, ni dvoma o močnem čutu solidarnosti v vseh državah članicah, pa tudi v Komisiji, ob tem strašnem potresu. Imamo mehanizme za pomoč in službe Komisije so ukrepale takoj. Vse dejavnosti morajo teči v tesnem sodelovanju z italijanskimi oblastmi. Lansko leto so katastrofalni gozdni požari prizadeli Grčijo, pred tem smo imeli gozdne požare na Portugalskem in poplave v Nemčiji ter v Češki republiki. V vseh teh primerih je Evropa izrazila svojo solidarnost in pomagala, kolikor je mogla. Tako bo tudi v tem primeru.

Najprej čakamo na izračune obsega škode, nato se bomo lahko odločili o najboljši izrabi Solidarnostnega sklada. Sama Komisija sredstev Solidarnostnega sklada ne more sprostiti, to lahko stori le po prejemu prošnje iz države članice in na podlagi izračuna obsega škode.

Številne države odpirajo vprašanje reprogramiranja Strukturnih skladov in v GD REGIO o tem tečejo razprave. Moja kolegica Danuta Hübner bo v kratkem obiskala območje in se pogovarjala o konkretnih možnostih. Smo v stalnih stikih z oddelkom za civilno zaščito v Rimu in mu pomagamo, pomagamo pa mu pripravljati tudi vlogo za sredstva Solidarnostnega sklada, torej ni dvoma, da bo Komisija naredila vse, da bi pomagala žrtvam te hude nesreče.

Kar se tiče standardov varne gradnje: te standarde imamo, vprašanje pa je, kako skrbno jih upoštevajo v državah članicah. Standardi vsekakor obstajajo: obstajajo v direktivah, pa tudi v nacionalnih zakonodajah.

Naš mehanizem civilne zaščite, katerega jedro je center za spremljanje in obveščanje, ki deluje 24 ur na dan, bo sodeloval z državami članicami pri preprečevanju nesreč, pa tudi pri obvladovanju njihovih posledic.

Še enkrat v imenu Komisije izrekam sožalje žrtvam. Naredili bomo vse v pomoč ljudem na območju nesreče.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. - Za sklep razprave bi rad, v osebnem imenu in v imenu Urada Evropskega parlamenta, izkoristil to priložnost in izrazil sožalje in sočutje žrtvam in prizadetim družinam, in seveda pozval k vsem oblikam podpore ljudem v regiji, ki jo je nesreča tako hudo prizadela.

Razprava je zaključena.

 

11. Razrešnica 2007: Svet (razprava)
Video posnetki govorov
MPphoto
 
 

  Predsednik. - Naslednja točka je poročilo (A6-0150/2009) gospoda Søndergaarda v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007, Oddelek II: Svet (C6-0417/2008 – 2008/2277(DEC)).

 
  
MPphoto
 

  Søren Bo Søndergaard, poročevalec. − Gospod predsednik, najprej mi dovolite vprašanje glede pravilnosti postopka, kajti rad bi zanesljivo vedel, ali je bil Svet povabljen na razpravo o tej točki. Ker bomo razpravljali o težavi v zvezi s Svetom, bi bilo zelo neprimerno, če Svet ne bi bil povabljen na razpravo o tej točki. Rad bi samo, da mi predsednik zagotovi, ja ne bil Svet povabljen.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. - Gospod Søndergaard, v imenu predsedstva vam lahko zagotovim, da je bil Svet res povabljen k udeležbi v razpravi o tej točki. Kljub temu lahko v imenu predsedstva in Parlamenta izrazim samo iskreno obžalovanje ob ugotovitvi, da Svet ni prisoten; mislim, da je bilo enako tudi danes dopoldne, ko je predsednik Parlamenta izrazil dobrodošlico Svetu, pa ni dobil nikakršnega odgovora. To sicer lahko obžalujem, ne morem pa storiti ničesar, da bi težavo odpravil, zato bomo morali razpravo opraviti po programu. Zato vas spet vabim k mikrofonu, da kot poročevalec odprete razpravo o poročilu in o tej točki.

 
  
MPphoto
 

  Søren Bo Søndergaard, poročevalec. − (DA) Gospod predsednik, naj začnem z ugotovitvijo, da zelo obžalujem, da bomo razpravljali v odsotnosti Sveta – prav tistega organa, o katerem bomo razpravljali. Seveda je to absurdno, da se je Svet odločil preprosto ignorirati razpravo na tak način, glede na to, da je Odbor za proračunski nadzor z veliko večino sklenil, da bo Parlamentu priporočil odlog razrešnice za proračun Sveta za leto 2007.

Zakaj smo se tako odločili? Zato, ker sumimo na kako goljufijo ali nepravilnost? Odgovor je „ne“, saj nimamo nobenih znakov ali podatkov, ki bi kaj takega nakazovali. Zakaj smo se torej tako odločili? Odlog razrešnice proračunu Sveta smo predlagali zato, ker naš odbor od Sveta ni prejel še nikakršnega uradnega odgovora glede vrste nejasnosti v proračunu. Te nejasnosti so sicer lahko posledica nesporazuma, ampak Svet je odklonil, da bi nesporazume razjasnil. Razjasnil bi jih lahko seveda z odgovori na naša vprašanja.

V skladu s točko 42 medinstitucionalnega sporazuma ne smejo biti v proračunu Sveta prikazana nikakršna operativna proračunska sredstva za skupno zunanjo in varnostno politiko. Kot zastopniki evropskih davkoplačevalcev moramo skrbeti za ravnanje v skladu s sporazumom. V ta namen pa moramo imeti možnost ne le zastavljati vprašanja v zvezi s proračunom Sveta, pač pa tudi pridobivati odgovore na ta vprašanja.

V prilogi k poročilu smo našteli niz vprašanj, od katerih so nekatera prav preprosta, zato ne bi smelo biti težko odgovoriti na njih. Na primer: koliko računov "hors budget" je Svet imel leta 2007? Kolikšne zneske so krili in za kaj so bila sredstva porabljena? Nadaljnje vprašanje je bilo: ali lahko Svet ponudi pojasnilo, kako so lahko njegovi notranji revizorji ugotovili pomanjkljivosti pri nadzoru in preverjanju računov? Še eno vprašanje: ali lahko pojasni, zakaj je leto za letom treba prenesti znatne zneske z vrstice za prevajanje na vrstico za potne stroške? Kljub temu, da sva ga jaz kot poročevalec in Odbor večkrat pozvala, Svet do danes še ni poslal nikakršnega uradnega odgovora na ta vprašanja.

To seveda povzroča velike težave, ne le Odboru, pač pa celotnemu Parlamentu, kajti, kako naj podelimo razrešnico proračunu, z drugimi besedami, odgovorno zatrdimo svojim volivcem, da je bilo s proračunom vse v redu, če ne vemo, kaj se skriva za številkami? To bi bilo absurdno.

Člani Odbora za proračunski nadzor smo prijazni ljudje. Zato ponujamo Svetu še eno priložnost, da nam odgovori na zastavljena vprašanja. Torej predlagamo Parlamentu, naj odloži razrešnico proračunu Sveta. Tako bomo lahko zadevo ponovno obravnavali novembra, Svet pa bo imel na voljo nekaj mesecev za razmislek, ali je boljša preglednost ali skrivnostnost.

Upam, da bosta današnja razprava in jutrišnje glasovanje jasno sporočilo, da nočemo biti slep glasovalni stroj za sile teme. Zahtevamo odkritost, zahtevamo preglednost in zahtevamo poln vpogled v porabo denarja davkoplačevalcev. To zahtevamo danes in to bomo zahtevali tudi po junijskih volitvah.

 
  
MPphoto
 

  José Javier Pomés Ruiz, v imenu skupine PPE-DE. (ES) Gospod predsednik, v ustrezni finančni uredbi sem prebral, da generalni sekretar in visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko ob pomoči namestnika generalnega sekretarja nosita polno odgovornost za upravljanje proračunskih sredstev v Oddelku II – Svet – proračuna in da morata z vsemi ustreznimi ukrepi zagotavljati pravilno upravljanje sredstev.

Kje je Javier Solana? Kje je namestnik generalnega sekretarja, glede na to, da ni prisoten pri tej razpravi? Kljub temu, da edini podatek, ki ga imamo, to je poročilo notranjega revizorja, navaja, da ima Svet tudi račun B, izvenproračunski račun. Po finančni uredbi ni odgovorno češko predsedstvo ali francosko predsedstvo, pač pa za Svet odgovarja Javier Solana, skupaj s svojim namestnikom.

Kaj pomeni ta izvenproračunski račun?

Revizor pravi, da bi bilo treba ta oddelek ukiniti. Zanima nas, za kaj so bila sredstva s tega računa porabljena in zakaj.

Zanima nas, zakaj je bilo od 650 milijonov EUR, ki jih upravlja in za katere odgovarja gospod Solana, leta 2006 prerazporejenih s tolmačenja na potne stroške 13 milijonov EUR, leta 2007 pa postavka za potne stroške ni bila zvišana. To se ponavlja tudi zdaj, ne vemo pa, kaj pomeni toliko potovanj in kje se bo rast stroškov ustavila.

Jezni smo, ker imamo pri demokratičnem preverjanju vseh proračunov iz sredstev davkoplačevalcev v Evropski uniji, ki ga opravlja Parlament, eno samo izjemo: proračun Sveta. Ta proračun ni predmet revizije. Nam, poslancem Parlament, ni uspelo doseči niti enega uradnega srečanja s Svetom, na katerem bi razpravljali o proračunu.

Svet nam ni posredoval papirjev. Ni nam posredoval dokumentacije. Ve, da nimamo pristojnosti za nadzor Sveta; to ni motilo, dokler je imel Svet zgolj administrativne naloge, danes pa skupna zunanja in varnostna politika pomenita tudi operativne stroške in ne razumemo, zakaj bi moral biti Svet še vedno izvzet iz demokratičnega preverjanja.

Zato bi rad na tem mestu povedal, da je odnos generalnega sekretarja gospoda Solane nesprejemljiv in da bo zato ob tej priložnosti Parlament predlagal, naj se proračun Sveta ne potrdi, podobno kot se je zgodilo pred 10 leti, ko je gospod Elles zavrnil potrditev proračuna Komisije in je s tem sprožil odstop Santerjeve komisije.

 
  
MPphoto
 

  Costas Botopoulos, v imenu skupine PSE. - Gospod predsednik, sklep, ki ga nameravamo sprejeti, je zelo pomemben. Skupina socialdemokratov podpira odlog razrešnice, iz štirih načelnih razlogov.

Prvi razlog sta verodostojnost in vloga našega Parlamenta. Pomembno je že na samem začetku povedati, kaj Parlament lahko dela in česa ne more. Lahko demokratično nadzira tudi proračun Sveta, ne glede na prijateljski sporazum, ki smo ga sprejeli.

Drugi razlog je ravnovesje med institucijami. Pomembno je, da ne počnemo česa, česar kot Parlament ne moremo, prav tako pomembno pa je povedati, da imamo pravico do svojega stališča, mnenja o proračunu Sveta, na področjih, kjer gre za operativni proračun in kjer je za ta operativni proračun treba odgovarjati. To je demokratično načelo in tako bomo ravnali. Torej ne nameravamo početi nečesa zunaj naših pristojnosti. Nameravamo samo opraviti svojo dolžnost.

Tretji razlog so spoštovanje Lizbonske pogodbe in priprave nanjo. Kolegi, dobro vam je znano, da bo z Lizbonsko pogodbo skupna zunanja politika pridobila mnogo večjo globino in zagon. Skupna politika bo postala mnogo pomembnejša, zato se ne smemo že na začetku odreči vsakemu vplivu Parlamenta nanjo. Že zdaj moramo imeti možnost povedati, kakšna je vloga Parlamenta.

Zadnji – in verjetno najpomembnejši – razlog pa je preglednost za državljane. Vloga Parlamenta je skrbeti za odgovornost do državljanov. Ne moremo in ne smemo reči državljanom, da bodo velike skupne politike, kakršna je skupna zunanja in varnostna politika, izvzete iz demokratičnega nadzora našega Parlamenta.

Iz teh štirih pomembnih načelnih razlogov menimo, da moramo glasovati za odlog.

 
  
MPphoto
 

  Kyösti Virrankoski, v imenu skupine ALDE. – (FI) Gospod predsednik, najprej bi se rad zahvalil gospodu Søndergaardu za njegovo odlično poročilo.

Poročilo o razrešnici Sveta je zelo obsežno in temeljito. Temelji tudi na sklicih na dokumente in na Pogodbo EU.

Najbolj sporno vprašanje je preglednost. Proračun Sveta se le deloma nanaša na administracijo, saj gre velik del sredstev za operacije, kakršna je skupna zunanja in varnostna politika. Svet je precej nenaklonjen razpravam o izvrševanju proračuna z Odborom za proračunski nadzor in tudi nerad posreduje zahtevane dokumente.

Evropski parlament je skupaj s Svetom organ, odgovoren za proračun EU. Njegova naloga je nadzorovati porabo sredstev in izvrševanje proračuna na splošno.

Po mojem mnenju je bilo slabo sodelovanje tisto, ki je prisililo Odbor za proračunski nadzor predlagati odlog razrešnice, in ne toliko način, kako se je s sredstvi ravnalo. Smo v zagati, saj je dobro sodelovanje med Parlamentom in Svetom nujen pogoj za tvorno evropsko politiko. Zato bo moja skupina dokončno odločitev glede svojega stališča sprejela nocoj.

 
  
MPphoto
 

  Bart Staes, v imenu skupine Verts/ALE. (NL) Hvala vam, gospod Søndergaard, vaše poročilo je pravi biser, saj zajema vse pomembne točke. Rad pa bi prosil predsednika in Urad Parlamenta, naj ustrezno ukrepata zaradi odsotnosti Sveta. Ne smemo mu dopustiti, da bi se z nami igral mačko in miši. Nujno prosim Urad, naj Svetu pošlje odločno protestno pismo in mu v njem sporoči, da je tako ravnanje nesprejemljivo.

Glede na sedanje stanje stvari zares zavračamo razrešnico. Zdaj o tem ne more biti dvoma. Svetu ne moremo podeliti razrešnice. Ne gre za goljufije, pač pa za načelo, in sicer za preglednost. S 650 milijoni EUR iz evropskega proračuna upravlja gospod Solana na področju obrambe, varnosti in zunanje politike, a brez kakršnega koli nadzora. Kaj takega v demokraciji ni sprejemljivo. To se mora končati. Od tod izvirajo utemeljene zahteve po poročanju o dejavnosti, po preglednosti in jasnosti.

To pa še ni vse. Kot poročevalec o goljufijah na področju DDV sem v poročilu, ki je bilo sprejeto 4. decembra, izrecno zahteval od Sveta odgovore na niz vprašanj. Od tega je zdaj štiri mesece, v tem času pa smo bili priče popolnemu molku Sveta, čeprav so goljufije na tem področju ocenjene na 60 do 100 milijard EUR na leto. Svet mora ukrepati. V boju proti goljufijam na področju DDV je potrebna koordinacija, dokler pa Svet ne bo pokazal volje za ukrepanje, mu ne bom podelil razrešnice.

 
  
MPphoto
 

  Jens Holm, v imenu skupine GUE/NGL. (SV) Gospod predsednik, tudi jaz bi rad zastavil enako vprašanje, namreč, kje je Svet pri tej razpravi? Zdajle se namreč ukvarjamo s Svetom in njegovim izvrševanjem proračuna. Nenavadno se mi zdi, da zdajle ni tukaj nikogar iz Sveta, ki bi nam lahko odgovoril na naša vprašanja. Člani Odbora za proračunski nadzor, še zlasti pa sestavljavec poročila, gospod Søndergaard, smo ob ravnanju Sveta ministrov s svojimi finančnimi sredstvi zapisali več vprašajev. Na to smo večkrat opozarjali, nismo pa prejeli še nikakršnih zadovoljivih odgovorov.

Dovolite mi, da navedem nekaj primerov. Leta 2006 je Svet porabil 12,6 milijona EUR za potne stroške. Ta denar je bil namenjen za tolmačenje. Svetu bi rad zastavil vprašanje, in če ne more odgovoriti Svet, bo morda lahko odgovorila Komisija: kam vse je potoval Svet leta 2006? Kaj zajema teh 12 milijonov EUR?

Svet ima tudi posebne račune, tako imenovane comptes hors budget. Notranji revizor je Svetu nujno predlagal odpravo teh računov, vendar brez uspeha. Rad bi vprašal, zakaj tega niso storili. Koliko takih računov imajo ob proračunu? Kaj je na teh računih?

Kot poslanci Evropskega parlamenta moramo preverjati porabo proračunskih sredstev Sveta. To počnemo, ker smo predstavniki davkoplačevalcev. Naloga Sveta je odgovarjati na naša vprašanja. Odgovore na ta vprašanja hočemo zdaj! Kaj se je zgodilo z 12 milijoni EUR? Kaj je na posebnih računih? Koliko posebnih računov ima Svet?

Če ne bomo dobili zadovoljivih odgovorov – in doslej jih nismo dobili – jutri Svetu ne bomo podelili razrešnice.

 
  
MPphoto
 

  Nils Lundgren, v imenu skupine IND/DEM. – (SV) Gospod predsednik, tu gre za eno od resnično pomembnih, temeljnih vprašanj. Lahko bi rekli, da kot predstavnik stranke evroskeptikov menim, da bi moral pri evropskem sodelovanju ves čas imeti glavno besedo Svet, Parlament pa bi se moral ukvarjati predvsem z notranjim trgom in čezmejnimi okoljskimi vprašanji. Pravkar pa je v ospredje stopilo še tretje vprašanje. Načeloma Svet in Parlament nosita enako odgovornost za proračun in za način porabe denarja davkoplačevalcev. Po mojem mnenju pa smo zdaj priče dogodku brez primere, namreč temu, da Svet skriva, kako porablja denar. To pomeni nepreglednost. Državljani ne morejo reči: „Strinjam se, ker vem, za kaj je bil denar porabljen.“ Zato naj rečem – in, kolikor razumem, so v tem primeru vsi govorniki v Parlamentu soglasni – da razrešnica Svetu ne pride v poštev, dokler ne vemo, kam je šel denar.

 
  
MPphoto
 

  Hans-Peter Martin (NI). (DE) Gospod predsednik, govorim kot strasten pro-evropejec in prepričan sem, da trenutno poslušamo lekcijo, kakšna demokracija v EU ne bi smela biti. To, da se Svetu ne zdi niti malo potrebno na kakršen koli sprejemljiv način odzvati se na jasne kritike Parlamenta, na žalost kaže, da imajo prav vsi kritiki EU in tudi tisti, ki danes odklanjajo institucije, saj brez vsakega sramu kršimo temeljna načela, na katerih bi morala temeljiti demokracija.

V eni Pogodbi za drugo puščamo center moči v resnici popolnoma brez nadzora in dopuščamo, da je Svet – to je mogoče dokazati – len, nesposoben in da deluje tajno. Besedo „len“ sem uporabil, ker je mogoče dokazati, da večina ministrov – ti so tisti, ki za zaprtimi vrati sprejemajo za Evropo zares pomembne odločitve – ni niti prisotna, odločitve o zadevah temeljnega pomena pa sprejemajo uradniki. Tako so tekle stvari v Avstriji do leta 1848, nato pa so se nekoliko izboljšale. To ni demokracija.

Svet ni pripravljen niti omogočiti dostopa do točk dnevnega reda, o katerih razpravlja. Poslanci lahko to natančno preverite, v vse podrobnosti, prek parlamentarnih vprašanj – kot sem storil jaz – ugotovitve pa so zastrašujoče. Ti ljudje preprosto lenarijo. Tisti, ki imajo v zakonodajnem smislu v resnici celo večjo težo kot poslanci, puščajo, da jih nadomeščajo drugi.

Slišimo trditve, da je delo Sveta sedaj bolj pregledno, v resnici pa je v tej instituciji od Sklepa Sveta 2006 še manj preglednosti. Od 130 točk dnevnega reda najpomembnejšega sveta – Sveta za zunanje odnose – v letu 2008 so samo eno obravnavali javno. O vseh drugih so razpravljali za zaprtimi vrati. Samo še mafija je manj pregledna.

Naslednja zadeva je poraba sredstev. Kam gredo vsi milijoni evrov? Zakaj Svet noče sodelovati pri teh zadevah? Kakšen je odnos naše zbornice do tajne službe, ki se pod vodstvom Javierja Solane vedno bolj širi? Javier Solana ima sedež v Španiji, kar jasno kaže, da ima EU tajno službo. Kam gre denar? Kako skorumpirani so ti ljudje in kako nepregledno delujejo?

 
  
MPphoto
 

  Herbert Bösch (PSE). - (DE) Gospod predsednik, v zvezi z Odborom bi rad povedal dve stvari. Moje čestitke poročevalcu, ki je postavil jasna vprašanja in ni dobil odgovorov. Čestitke Odboru, ki je sprejel poročilo gospoda Søndergaarda s prepričljivo večino – 27:2. Današnja odsotnost držav članic bode v oči, kajti, če vas lahko spomnim, gospod predsednik, to točko smo uvrstili na dnevni red danes popoldne prav zaradi težav Sveta z urnikom. Države članice si tukaj privoščijo stvari, ki si jih doma ne upajo početi.

V predvolilni kampanji se bomo ukvarjali predvsem z Brusljem. Težave pa so v prestolnicah držav članic, ne v Bruslju. Rad bi, da bi nas Komisija pri tem včasih bolj podprla. Po mojem mnenju je njeno ravnanje včasih nekoliko boječe. Kadar imamo opravka, po besedah poročevalca, s comptes hors budget – pri nas doma se to imenuje črni fondi – človeku pridejo na misel Eurostat in podobne reči. Tako ne bo šlo dolgo. Naloga Odbora je bila opozoriti na take pojave in ponosen sem, da je to storil s tolikšno večino. Prepričan sem – in to je ohrabrujoče sporočilo, ki ga bom odnesel s seboj, če bo zbornica našemu zgledu jutri sledila z enako prepričljivo večino – da smo lahko mirni, da nadzor v resnici deluje. Nekdo skrbi za to. Navsezadnje moramo upoštevati, kakšne bodo posledice.

 
  
MPphoto
 

  Paulo Casaca (PSE). (PT) Gospod predsednik, pridružujem se čestitkam poročevalcu za opravljeno delo, pa tudi političnim skupinam, Komisiji in našemu odboru, ki ga zastopa predsednik. Moram reči, da za nas ni nesprejemljiv samo obstoj črnih skladov, pač pa tudi tako imenovani prijateljski sporazum, ki bo star že 39 let, pa zanj, po mojem mnenju, ni več nikakršnega razloga.

Danes nismo več ljubiteljski krožek. Nikakor ne. Smo Evropa državljanov. Odgovorni smo vsakemu od njih.

Tu, v Evropskem parlamentu, smo po ravnokar opravljenih reformah popolnoma pripravljeni, da bomo lahko od začetka naslednjega mandata v celoti odgovarjali za upravljanje vsega v zvezi z našim proračunom.

Evropski svet mora storiti enako. Zelo obžalovanja vredno je, da Svet ni izkoristil priložnosti, ki smo mu jo ponudili s povabilom na to razpravo. Tak čas za razpravo smo izbrali prav za to, da bi ugodili Svetu. Reči moramo, da se tako nikakor ne more nadaljevati in da bomo storili vse, da bomo prisilili Svet k odgovornosti za način izvrševanja proračuna.

 
  
MPphoto
 

  Karl von Wogau (PPE-DE). (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v imenu Odbora za proračun, Odbora za zunanje zadeve in Pododbora za varnost in obrambo bi rad vnesel v to razpravo nekoliko drugačne poudarke. Nekateri govori, ki smo jih slišali, bi lahko ustvarili vtis, da nimamo parlamentarnega nadzora skupne zunanje in varnostne politike, a to je daleč od resnice. Svet in Pododbor za varnost in obrambo sta vzpostavila odlično sodelovanje in naš pododbor je obveščen o vseh podrobnostih - tudi o proračunskih vidikih. Odbor za proračunski nadzor v tem ni vključen – to je notranja zadeva, ki jo mora urediti Evropski parlament – predsednike Odbora za proračun, Odbora za zunanje zadeve in Pododbora za varnost in obrambo pa redno obveščajo o proračunskih vidikih. Parlamentarni nadzor se izvaja tam.

Nadalje imamo opravka z zaupnimi vidiki, za katere imamo poseben odbor, ki ga tudi redno obvešča o vseh podrobnostih evropski varnostni in obrambni politiki gospod Solana osebno.

Zadeve so morda res zelo nezadovoljive z vidika Odbora za proračunski nadzor. Soglašam, da je odsotnost Sveta pri tej razpravi neprimerna. Nesmiselne pripombe, kakršne so pripombe gospoda Martina, pa ustvarjajo vtis, da v Evropski uniji nimamo sploh nikakršnega demokratičnega nadzora nad pomembnim področjem zunanje in varnostne politike. Obstajajo tudi pomembnejše zadeve, na primer vprašanje računa, s katerega se plačujejo potni stroški gospoda Solane. Nadaljnje vprašanje so operacije v Čadu, Kongu, Gruziji in v drugih državah. Dialog in učinkovit demokratični nadzor pri teh vprašanjih tečeta.

 
  
MPphoto
 

  Hans-Peter Martin (NI). (DE) Gospod predsednik, želel bi podati osebno izjavo v skladu s členom 149, ki je bil v prejšnji različici člen 145. Omenjen sem bil po imenu, obtožen sem bil, da izražam nesmiselne pripombe. Odločno zavračam to obtožbo. Vsi podatki so dokumentirani. Res je, da državni uradniki pogosto sprejemajo odločitve v pomembnih odborih zunanjih in drugih ministrstev – strokovnih odborih – ker ministri iz kakršnega koli že razloga ne pridejo. Mogoče je dokazati, da so se včasih raje odločili za udeležbo na konferencah strank.

Prav tako je res – in na to bi morda morali opozoriti – da je predsednik, katerega zasebno ravnanje bi moralo že zdavnaj postati predmet preiskave, tukaj izrekel tudi take stvari, ki ne bi smele iti mimo brez odziva. Parlamentarni nadzor ne obstaja, nimamo nikakršnih nadzornih mehanizmov za različne varnostne sisteme, ki smo jih razvili – to je za obveščevalne sisteme. Prav s tem v zvezi bom navedel primer: Obveščevalni oddelek (INT) s 30 zaposlenimi ...

(Predsednik je prekinil govornika in ga opomnil na red)

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. - Oprostite, besedo dobite za to, da lahko odgovorite na vprašanje vam osebno, ne pa za govor o tej temi, na osebno vprašanje pa ste že odgovorili.

 
  
MPphoto
 

  Hans-Peter Martin (NI). (DE) Potem pa bi rad samo še enkrat osebno pozval gospoda von Wogaua, naj nam razkrije, s kom posluje njegova odvetniška pisarna in od kod ima svoje dobičke, nato pa se lahko pogovarjamo naprej.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. - Menim, da so vaše zadnje besede mnogo težje od tistih, ki jih je izrekel gospod von Wogau. Ta gospod pa je prosil, če lahko spregovori o osebni zadevi, zato mu dajem besedo.

 
  
MPphoto
 

  Karl von Wogau (PPE-DE). (DE) Gospod predsednik, gospod Martin me je pravkar nagovoril na nezaslišano grob način. Gospodu Martinu osebno sicer nikakor ne nameravam razkrivati nikakršnih podatkov o svojih osebnih zadevah, sem pa pripravljen kadarkoli na ustrezen način predložiti podatke o njih, saj so namigovanja, ki smo jih pravkar slišali, popolnoma neutemeljena.

 
  
MPphoto
 

  Paul Rübig (PPE-DE). (DE) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, za začetek bi rad rekel, da bi bilo dobro, če bi gospod Klaus med svojo nedavno udeležbo na plenarni seji izrazil svoje mnenje o obtožbah, ki so vsem dobro znane. To bi nedvomno pripomoglo k pravi osvetlitvi delitve med silami, ki je zelo prisotna tudi na evropski ravni.

Drugič, rad bi izrazil ugovor proti primerjavi Sveta z mafijo. Taka primerjava je nekaj, za kar v pravi demokraciji preprosto ne bi smelo biti prostora.

Poleg tega menim, da so državna računska sodišča v resnici imela možnost precej tesnejšega sodelovanja s Sodiščem Evropskih skupnosti. Zlasti glede Sveta je zelo pomemben tudi nacionalni nadzor prek državnih parlamentov in bi moral seveda potekati redno. Drugič, in tudi to je ključnega pomena, mora Evropsko računsko sodišče potek teh nacionalnih nadzorov podrobno analizirati in zagotavljati potrebno dokumentacijo.

Prepričan sem, da preglednost, h kateri pozivamo tukaj, utemeljuje tudi Lizbonska pogodba, in da si moramo zato zelo prizadevati, da bo proces sprejemanja te pogodbe čim prej ugodno zaključen.

 
  
  

PREDSEDSTVO: GOSPOD McMILLAN-SCOTT
podpredsednik

 
  
MPphoto
 

  Herbert Bösch, predsednik Odbora za proračunski nadzor. (DE) Gospod predsednik, rad bi se na kratko odzval na besede gospoda von Wogaua. Gospod von Wogau, v vašem pododboru imate morda res zanimive razprave o prihodnjih projektih. Za izvrševanje proračuna pa ne odgovarjajo trije predsedniki različnih odborov, pač pa Odbor za proračunski nadzor, zatem pa plenarna seja. Če nam lahko poveste, kaj se dogaja s posebnimi računi Sveta, prosim, izvolite. Prepričan sem, da tega ne veste, pa tudi mi ne vemo. Z razrešnico pa prevzamemo polno odgovornost za to, kaj je Svet naredil in česa ni naredil.

Nismo v otroškem vrtcu; če ne vemo, kaj so naredili, ne moremo prevzeti odgovornosti za to, drugače se nam bo smejal ves svet. Kdorkoli želi jutri prevzeti odgovornost na tak način, naj jo kar, priporočam pa, naj jutri razrešnice ne podelimo in se odločimo za odlog.

 
  
MPphoto
 

  Ingeborg Gräßle (PPE-DE). (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, rešitev tega spora je v našem interesu, mogoča pa bo le, če bo Svet opravil svoje obveznosti.

Upoštevali smo postopke, pošiljali smo poročevalce, štirje koordinatorji so pisali pisma in zastavljali vprašanja. Nismo prejeli nikakršnega odgovora, pač pa le sklicevanje na prijateljski sporazum – ki prav gotovo še nikoli ni veljal za razrešnico, pač pa vedno le za proračunske sestanke. Pa še v pri tem le za administrativni del. Prijateljski sporazum prav res nikoli ni veljal za operativni del, kajti takrat, ko je bil prijateljski sporazum sprejet, operativnega dela sploh še ni bilo.

Svet mora ponuditi rešitev za to stanje, ima dovolj časa za to in nujno ga prosimo, naj to stori. Rahlo se sramujem zanj pred javnostjo tamle zgoraj, saj je to negativna, arogantna plat Evrope. Ne živimo več v monarhiji, in čas je, da bi se nam Svet pridružil na poti v demokracijo – večjo demokracijo – ki jo vedno zagovarja tudi v evropskih pogodbah.

Nujno prosimo Svet, naj neha smešiti našo zbornico, prav tako pa, naj neha smešiti samega sebe.

 
  
MPphoto
 

  Pierre Pribetich (PSE). (FR) Gospod predsednik, komisar, ob vsej simboliki našega trikotnika smo danes vseeno z osuplostjo priče temu, da eden od ključnih aktov Evropskega parlamenta – razrešnica – poteka ob odsotnosti enega od bistvenih udeležencev. Gospe in gospodje, ob tem pomislim na obiskovalce, ki so priče temu prizoru, v katerem nekateri govorniki omenjajo izvenproračunske račune, ki jih ni mogoče javno razgrniti – kar pomeni, da jih ni mogoče obravnavati pregledno – in v katerem manjka Svet, ki bi lahko po potrebi povedal svojo plat glede težav ali drugih okoliščin.

Prepričan sem, da kot poslanci ne moremo sprejeti takega stanja, obžalovanja vredne odsotnosti Sveta, in da lahko le protestiramo, konkretno pa podpremo predlog predsednika Odbora za proračunski nadzor, tj., odložimo razrešnico, saj se bo Parlament drugače osmešil, če bo potrdil proračun, ki ga ne pozna in ki ga ni imel možnosti pregledati.

Odkrito rečeno, gospod predsednik, Svet bi se moral zresniti in bi moral zagotavljati potrebne informacije v zvezi s preglednostjo, da ne bodo mogli te zadeve pograbiti evroskeptiki in nas obtoževati, da ne delujemo pregledno in da delamo napake, zlasti kar se tiče demokracije.

 
  
MPphoto
 

  Søren Bo Søndergaard, poročevalec. − (DA) Gospod predsednik, najprej bi rad izrazil svoje zadovoljstvo nad soglasnostjo stališč, ki smo jih slišali danes; upam, da bodo imela učinek na Svet. V celoti soglašam s tem, kar je predsednik Odbora za proračunski nadzor, gospod Bösch, rekel gospodu von Wogauu, rad bi pa gospodu von Wogauu povedal še nekaj. Zakaj bi Parlament moral podeliti razrešnico, če mu skrivajo podatke?

Seveda, če bi šlo za zadevo, za katero odgovarja kak drug organ, ne bi imeli razloga za vmešavanje. Naj pa opozorim, da s podelitvijo razrešnice nase prevzamemo določeno odgovornost. Podelitev razrešnice pomeni prevzem določene odgovornosti, to odgovornost pa lahko prevzamemo le, če imamo na voljo informacije. Povsem mogoče je, da imajo te informacije na voljo kje drugje v Parlamentu. ampak zakaj Odbor za proračunski nadzor ne bi smel imeti dostopa do njih, ko pa je zadolžen za obravnavo teh zadev?

Menim, da je imel prav tudi gospod Staes, ko je predlagal, naj od Urada zahtevamo vložitev protesta Svetu, zlasti glede na to, da med nami krožijo nepodpisani dokumenti, za katere se zdi, da izvirajo iz Sveta, z delnimi odgovori Sveta na naša vprašanja. Seveda je popolnoma nesprejemljivo, da nepodpisane dokumente, ki naj bi vsebovali odgovore na naša vprašanja, delijo medijem, Svet pa se ne udeleži razprave, kjer bi lahko predstavil svoja stališča. Menim, da bi bilo vsekakor prav podpreti predlog, naj Urad pošlje protestno noto Svetu.

Na koncu bi se rad zahvalil Odboru za odlično delo. Veliko pozornosti je posvetil ...

O, Svet je prispel! Zelo dobro.

(Aplavz)

Morda bi lahko ponovili celotno razpravo! Predsedniku bom ponudil priložnost še enkrat odpreti razpravo, tako da bomo lahko zastavljali vprašanja Svetu. Tako predlagam Predsedniku.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. − Svet je seveda dobrodošel, ampak tukaj so za naslednjo razpravo.

(Protesti)

Bom pa poskrbel, da bo češko predsedstvo seznanjeno s stališči in skrbmi Parlamenta, ki smo jih slišali med razpravo o razrešnici. Prepričan sem, da bo minister prenesel to sporočilo v Prago.

Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo jutri.

 

12. Dostop do trga avtobusnih prevozov (prenovitev) - Skupna pravila glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika - Dostop do trga mednarodnega cestnega prevoza blaga (prenovitev) (razprava)
Video posnetki govorov
MPphoto
 
 

  Predsednik . Naslednja točka je skupna razprava o

- priporočilu Odbora za promet in turizem za drugo obravnavo o skupnem stališču Sveta glede na sprejetje Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za dostop do mednarodnega trga avtobusnih prevozov (prenovitev) (11786/1/2008 - C6-0016/2009 - 2007/0097(COD)) (poročevalec: Mathieu Grosch) (A6-0215/2009),

- priporočilu Odbora za promet in turizem za drugo obravnavo o skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika in o razveljavitvi Direktive Sveta 96/26/ES (11783/1/2008 - C6-0015/2009 - 2007/0098(COD)) (poročevalka: Silvia-Adriana Ţicău) (A6-0210/2009), in

- priporočilu Odbora za promet in turizem za drugo obravnavo o skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za dostop do trga mednarodnega cestnega prevoza blaga (prenovitev) (11788/1/2008 - C6-0014/2009 - 2007/0099(COD)) (poročevalec: Mathieu Grosch) (A6-0211/2009).

 
  
MPphoto
 

  Mathieu Grosch, poročevalec. (DE) Gospod predsednik, predvidevam, da je to skupna razprava o treh poročilih, ki sestavljajo sveženj o cestnem prevozu.

Rad bi se zahvalil Svetu, pa tudi osebju Komisije. Naše delo v zadnjih dveh letih je obrodilo lepe rezultate.

Cestni in tovorni prevoz predstavlja približno 75 % vsega prevoza v evropskem prostoru in zaposluje dva milijona ljudi. Ob načrtovanem odprtju trga v 25 državah v maju 2009 so potrebna določena nova pravila. Predlogi komisije so bili oblikovani v tem smislu.

V zvezi s poročilom kolegice gospe – ki se jih tako kot tudi vsem drugim poročevalcem v okviru svežnja o cestnem prevozu zahvaljujem za konstruktivno sodelovanje – je pomembno, da se prevoznikom predpiše jasne smernice. Svojo zanesljivost morajo dokazati po vsej Evropi in imeti morajo zdravo finančno strukturo. Upravljavci prevoza morajo imeti dokazila bodisi o dolgoletni praksi ali o visoki strokovni usposobljenosti. Zanesljivost ni združljiva s hudimi kršitvami, kar pomeni, da bodo morale države članice tudi po uveljavitvi te uredbe nadaljevati z nadzorom in kaznovanjem kršitev. Tega pogosto pogrešamo v prevozništvu na splošno.

Sprejetih je bilo več kot polovica sprememb, ki jih je predlagal Parlament. Danes ne bom opisoval vseh, rad bi pa opozoril na en rezultat neuradnega trialoga, ki je po mojem mnenju zelo pomemben, in sicer boj proti „podjetjem nabiralnikom“. Ta podjetja izkrivljajo konkurenco in slabijo domača podjetja. Preprečevanje podjetij te vrste pomeni preprečevanje socialnega in davčnega dampinga, ki je tudi sam po sebi predmet svežnja cestnega prevoza.

Glede dostopa do trga avtobusnih prevozov in prevozov blaga – zlasti pri avtobusnih prevozih – se je razprava o uredbi sukala predvsem okoli „pravila dvanajstih dni“, saj smo soglasje glede drugih točk dosegli hitro. Ponovna uvedba možnosti izrabe tedenskega časa počitka po dvanajstih dneh ne ogroža varnosti. Pri takih vožnjah mora voznik upoštevati dnevne čase vožnje in čase počitka in ne sme nikoli preseči dovoljenega dnevnega časa vožnje. Možnost dvanajstdnevnih voženj prispeva tudi k združevanju Evrope, saj so za številne ljudi zelo gospodaren način počitnikovanja.

Razprava o dostopu do trga je bila pri prevozu blaga med najostrejšimi in v njej Parlament ni dosegel vsega, kar je hotel. Vendarle pa smo dosegli kompromis, in sicer dober kompromis. Po mojem mnenju pomeni kompromis zlasti pri kabotaži – treh prevozih v sedmih dneh – dobro izhodišče. Končni namen je ureditev storitev v tretjih državah, v srednjeročnem obdobju pa pričakujemo odprtje trga kabotaže. Glede tega pričakujemo predloge Komisije, saj lahko kabotaža prispeva tudi k zmanjšanju števila voženj s praznim vozilom. Uvedbe začasnih omejitev na tem področju pa ne smatramo za protekcionizem. V sedanjem trenutku, ko socialne in davčne uskladitve v prevozništvu še sploh ne delujejo, so omejitve zelo smotrne, saj preprečujejo nevarnost nepoštene konkurence. Z uveljavitvijo uredbe pa ne bi smeli čakati dve leti. Šest mesecev za kabotažo in pravilo dvanajstih dni bi moralo zadoščati.

Prav tako bi rad dobil od Komisije jasen odgovor glede tega, ali bo nova uredba državam, ki so svoje trge kabotaže že odprle po členu 306 Pogodbe, naložila ukinitev te prakse. Upam, da bomo danes od Komisije dobili jasno izjavo glede nadaljnjega odpiranja trgov kabotaže in člena 306.

 
  
MPphoto
 

  Silvia-Adriana Ţicău, poročevalka. (RO) Gospod predsednik, komisar, ljubše bi mi bilo, če bi lahko porabila pet minut za uvod in pustila eno minuto za zaključke.

Osnutek uredbe določa pogoje glede sedeža, dobrega ugleda, finančnega stanja in strokovne usposobljenosti, ki jih mora izpolnjevati oseba, da lahko opravlja dejavnosti cestnega prevoznika. Uredba, o kateri razpravljamo, predpisuje tudi pogoje, pod katerimi lahko podjetje zaposli upravljavca prevoza, zaostruje postopke podeljevanja licenc in nadzora, ureja elektronske registre in varovanje elektronskih podatkov, obravnava vprašanje kazni za nespoštovanje uredbe in določa sistem vzajemnega priznavanja diplom ter .pridobljenih pravic.

Pri prvi obravnavi, ki se je končala z glasovanjem na plenarni seji maja lanskega leta, je Parlament vztrajal, da mora imeti upravljavec prevoza veljavno pogodbeno razmerje s podjetjem in da mora biti predpisana zgornja meja števila vozil, ki jih sme upravljati vsak upravljavec prevoza.

Vnesene so tudi spremembe, ki so zaostrile zahteve glede stalnega sedeža za podjetja. Podjetje lahko izgubi dober ugled, če je vpleteno v trgovino z ljudmi ali prepovedanimi drogami.

Parlament je sestavil seznam hudih kršitev, ki jim sledi izključitev iz dejavnosti, obenem pa je odpravil določbe o manjših kršitvah. Kot dokaz finančnega stanja je dopuščeno zavarovanje, opuščen pa je „pospešeni koeficient“ med sredstvi in dolgom.

Kot zahteva za pridobitev licence za opravljanje dejavnosti se ohrani obvezen pisni izpit v državi prebivanja z možnostjo izjeme v primeru desetletnih neprekinjenih praktičnih izkušenj.

Parlament je nazadnje odstranil prejšnje pridobljene pravice in Komisijo zaprosil za poročilo o verjetnem vplivu razširitve področja uporabe te uredbe na gospodarske prevoze z vozili, ki so ustrezno zasnovana in opremljena ter so namenjena prevozu največ devetih oseb, vključno z voznikom.

V skupnem stališču je v celoti ali pretežno vključenih 70 od 113 predlogov sprememb Parlamenta. Med temi so predlogi sprememb o manjših kršitvah, o opredelitvi povezave med podjetji in upravljavci prevoza; o pravici do pritožbe tistih, za katere veljajo odločitve o dejavnost upravljavca prevoza, o vzajemnem priznavanju spričeval, pridobljenih pravicah, izmenjavi informacij med pristojnimi organi ter o trgovini z ljudmi in prepovedanimi drogami kot podlagi za prepoved opravljanja dejavnosti.

Glede registrov Parlament in Svet soglašata o postopnem pristopu. Komisija bo sicer opredelila strukturo podatkov v nacionalnih registrih do konca leta 2009, vendar instituciji predlagata različna časovna načrta, pri čemer Svet dejansko zahteva daljše obdobje.

Tudi pri nekaterih drugih vprašanjih je imel Svet na začetku drugačna stališča kot Parlament, vendar smo po dolgih in plodnih pogajanjih dosegli za obe instituciji sprejemljive kompromise.

Parlament je tako sprejel prožnejši časovni načrt uvajanja in medsebojnega povezovanja nacionalnih registrov (31. decembra 2012). Sporazumeli smo se, da se podatke o hujših kršitvah vključi v nacionalne registre šele po letu 2015, da se odpravi časovna omejitev veljavnosti licence za opravljanje dejavnosti cestnih prevozov, da se ohrani opravljanje strokovnih izpitov v državi članici prebivanja, da elektronski register vsebuje javni in zaupni oddelek, da se iz besedila uredbe umakne navedba omejitve licenc za dostop do trga cestnih prevozov, saj so tako rekoč vse navedbe licenc za dostop do trga cestnih prevozov v uredbah, ki ju obravnava gospod Grosch.

Z zanimanjem čakam na komentarje kolegov poslancev. Hvala lepa.

 
  
MPphoto
 

  Pavel Svoboda, predsednik Sveta. – (CS) Gospe in gospodje, pri današnji razpravi nadomeščam svojega kolego iz vlade, ministra za promet Petra Bendla, ki je nepričakovano zadržan v Pragi.

Rad bi se vam zahvalil za to priložnost za nagovor pred vašim jutrišnjim glasovanjem o svežnju o cestnem prevozu. Češko predsedstvo meni, da je dokončanje te zbirke uredb zelo pomembno. Sveženj je pomemben, ker potrebujemo jasen in usklajen pristop k sedanjemu sistemu kabotaže namesto sedanjih razlik v pristopih med državami članicami in razlik glede dostopa prevoznikov do trga.

S pomočjo in podporo poročevalcev je Predsedstvo pri tej pomembni zbirki uredb doseglo uspešen izid. Vem, da smo si vsi prizadevali za tak izid in da je vsakdo med nami moral sprejeti določene kompromise. Vsi smo se izkazali s konstruktivno držo pri pogajanjih, da bi lahko dosegli odobritev v drugi obravnavi.

Glavne točke, ki izhajajo iz naših razprav, lahko povzamemo takole: podrobnejša določitev pravil za kabotažo, možnost dela dvanajst dni zapored za voznike, ki opravljajo občasne mednarodne prevoze potnikov, in strožji nadzor prevoznih podjetij. Zdaj bo sektor cestnih prevozov dobil nabor poenostavljenih pravil in nadzornih mehanizmov za kabotažo, pa tudi poenoteno in izvršljivo ureditev dostopa do trga prevozov. Imeli bomo tudi jasna pravila, ki bodo preprečevala zlorabe in pripomogla k pošteni konkurenci, večji učinkovitosti in boljšemu nadzoru na tem področju.

Kompromis glede kabotaže bo pomemben prispevek k večji preglednosti, učinkovitosti in varnosti trga cestnih prevozov blaga. Prispeval bo k nadaljnjim izboljšavam na trgu cestnih prevozov blaga, obenem pa bo vzpostavil bolj pošten in preglednejši okvir za celotno področje cestnih prevozov blaga. Zmanjšal bo število voženj s praznim vozilom po cestah EU, s tem pa prispeval k manjšim emisijam CO2. Kompromis tudi predvideva, da bodo države članice z ustreznimi varovalnimi mehanizmi preprečevale kršitve pri kabotaži na trgu cestnih prevozov blaga. Nova pravila o kabotaži bodo začela veljati šest mesecev po objavi uredbe v Uradnem listu. Leta 2013 bo Evropska komisija preučila tudi možnosti nadaljnjih korakov v zvezi z odpiranjem trga cestnih prevozov blaga in liberalizacijo kabotaže.

Trdno sem prepričan, da bo novi pravni okvir za prevoz blaga in potnikov v EU znatno prispeval k hitri in trajnostni gospodarski obnovi. Rad bi se zahvalil Parlamentu za njegov trud pri oblikovanju soglasja med pogajanji o tem svežnju, še posebej pa bi se rad zahvalil poročevalki Silvia-Adriani Ţicău in poročevalcu Mathieuju Groschu, katerih prizadevno delo in odločnost sta pripomogla k uspešnemu izidu.

 
  
MPphoto
 

  Antonio Tajani, podpredsednik Komisije. (IT) Gospod predsednik, gospod Svoboda, spoštovani poslanci, Komisija je lahko samo vesela kompromisa, ki je bil dosežen pri svežnju o cestnih prevozih, saj nam to omogoča skleniti zakonodajni postopek v času, ko panoga prevozništva potrebuje preprosta in učinkovita pravila ter sprostitev iz primeža nesmiselne birokracije.

Reči moram, da bo odločitev, ki jo sprejemamo, pripomogla tudi k večji varnosti na naših cestah, saj trdno verjamem, da moramo pri vsakem ukrepu na področju prometa in še posebej cestnega prometa upoštevati tudi naš cilj razpoloviti število smrtnih žrtev na cestah EU. Pravila, ki jih sprejema Parlament, po mojem mnenju prispevaj k temu cilju.

Veseli smo tudi zato, ker je to še en signal evropskih institucij državljanom na predvečer volitev in ker bo mogoče zakonodajni postopek zaključiti z drugo obravnavo, le dve leti po vložitvi treh pomembnih in zahtevnih zakonodajnih predlogov. Razprava o njih je bila sicer težavna, na koncu pa so prevladale institucionalna pamet in zdrava pamet, pa tudi politična volja po zadovoljitvi potreb državljanov in prevozniške panoge na splošno.

Rad bi na hitro preletel poročila, o katerih razpravljamo, in pri tem odgovoril na nekatera od vprašanj, ki sta jih zastavila poročevalca. Naj začnem z dostopom do mednarodnega trga avtobusnih prevozov: drži, da je kabotaža zelo omejen segment celotne panoge prevozništva, pomeni pa politično zelo občutljivo področje. Če se uporablja kot dopolnitev mednarodnih prevozov, lahko kabotaža pripomore tudi k boljši izrabi zmogljivosti in manjšemu številu voženj s praznim vozilom, kar pa pomeni tudi manjše število težkih tovornjakov na cestah – in znano je, v koliko prometnih nesrečah so udeležena težka vozila. Uredba bo enotno in nebirokratsko razjasnila pravila o kabotaži - in tu imam v mislih zlasti komentar gospoda Groscha – po vsej EU, ne da bi posegala v obstoječe sodelovanje med državami članicami v okviru člena 306 Pogodbe. Nadalje bodo odpravljeni sedanji zapleteni nacionalni postopki, kar bo omogočilo prevoznikom kar najbolje izkoristiti možnosti kabotaže. Komisija bo skrbno spremljala razvoj na trgu cestnih prevozov in bo leta 2013 objavila poročilo o tem.

Če bo poročilo tako narekovalo in če bodo pogoji za pošteno konkurenco že bolj poenoteni, bo Komisija predlagala nadaljnje odprtje trga kabotaže. Komisija je že sestavila izjavo s tako vsebino in jo bo poslala sekretariatu Parlamenta, da jo bo lahko priložil poročilom o tej razpravi. Izjava bo objavljena tudi v Uradnem listu, ob zakonodajnem predlogu.

Zdaj pa bi rad povedal kako besedo o delu gospe Ţicău na področju skupnih pravil glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika. Komisija pozdravlja uvedbo novega pravila dvanajstih dni. To je ukrep po meri, ki upošteva posebne okoliščine določene vrste prevoza potnikov, v katerih je mogoče delati več kot šest dni, število ur vožnje v enem dnevu pa običajno ni veliko, na primer pri šolskih izletih, vožnjah na počitniško smuko in nekaterih drugih izletih. Lahko vam zagotovim, da nova zakonodaja predpisuje tudi izredno ostre ukrepe za zagotavljanje varnosti na cesti. V EU se trenutno uporablja okoli 100 različnih licenc Skupnosti, kar pogosto otežuje in podaljšuje preverjanje. Po novi zakonodaji bomo po vsej Uniji uporabljali le eno vrsto in eno standardno obliko licence Skupnosti.

Zdaj pa še besedica o tretjem obravnavanem besedilu: dostop do trga mednarodnega cestnega prevoza blaga. Na vedno bolj odprtem trgu moramo uskladiti pogoje za podjetja, ki tekmujejo na trgu. To je namen nove uredbe, ki zamenjuje direktivo, obenem pa zaostruje pogoje, ki jih morajo izpolnjevati podjetja. Vsako podjetje bo moralo imenovati upravljavca prevoza, ki bo odgovarjal za učinkovit potek celotnega poslovanja.

Poleg tega bodo morala podjetja predložiti dodatna dokazila o svojem statutarnem sedežu, kar bo preprečilo delovanje prek „slepih podjetij“. Nadalje bomo sestavili tudi elektronski register, ki bo okrepil izmenjavo podatkov med državnimi organi in omogočil inteligentnejši ter učinkovitejši nadzor. Tudi to pripomore k večji varnosti na cestah.

In končno, danes pošiljamo zakonodajalci prevozniškim podjetjem jasno sporočilo glede hujših kršitev, zaradi katerih lahko izgubijo licence, na primer glede večkratnega nepooblaščenega spreminjanja podatkov tahografa. Na žalost smo tek praksi priče v vseh državah EU, nepooblaščeno spreminjanje podatkov pa ne pomeni samo kršitve pravil, pač pa tudi ogrožanje varnosti udeležencev cestnega prometa v Evropi, saj je jasno, da utrujen voznik v težavah ne more hitro reagirati.

Zato sem že na začetku svojega govora povedal, da bodo zakoni, ki jih sprejema Parlament, resen in pomemben prispevek v našem skupnem boju, boju, ki ga bijeta Komisija in Parlament za drastično zmanjšanje števila smrtnih žrtev v cestnem prometu. Zato bi se vam rad zahvalil za vašo pripravljenost za tako hiter sprejem teh zakonov.

Naj ponovim: to je močan signal evropskim državljanom, ki še enkrat dokazuje, da Parlament – in to pravim med drugim tudi zato, ker sem bil tudi sam član te zbornice 15 let – dela učinkovito in resno, za kar se vam zahvaljujem.

 
  
MPphoto
 

  Georg Jarzembowski, v imenu skupine PPE-DE. (DE) Gospod predsednik, rad bi se zahvalil Svetu in Komisiji za konstruktivno sodelovanje s poročevalcem Parlamenta. Že podpredsednik Komisije gospod Tajani je povedal, da imamo opravka z dobrim primerom, kako je mogoče doseči dobre rezultate v kratkem času tudi pri zahtevnem dosjeju.

Ne skrivam pa tega, da z ureditvijo kabotaže nismo povsem zadovoljni. Kot sta omenila predsednik Sveta, pa tudi vi, podpredsednik, se je iz okoljskih in gospodarskih razlogov vsekakor treba izogibati voženj s praznimi vozili po Evropi. Zato bi bilo bolje omejitve kabotaže v celoti odpraviti prej kot slej.

Kot prehodni korak odobravamo tri kabotažne prevoze v sedmih dneh, nestrpno pa bomo pričakovali vaše poročilo in upali, da bo v njem zapisana odprava omejitev v letu 2014. Navsezadnje gre za obrobno področje prevozništva, vendar z njim izgubljamo denar in škodujemo okolju. Zato upam, da boste leta 2013 predložili razumno poročilo, saj je omejitev kabotaže na evropskem notranjem trgu 27 držav nesmisel.

Svetu in Komisiji bi se želel zahvaliti tudi za to, da sta nas na koncu podprla pri ponovni uvedbi pravila dvanajstih dni za avtobuse. Za avtobusne prevoznike je to pravilo zelo pomembno, saj v tej panogi v številnih državah prevladujejo mala in srednja podjetja, zagotavljanje dveh voznikov na takih vožnjah – ki se jih udeležujejo predvsem starejši – pa povzroča malim in srednjim podjetjem težave. Veseli smo, da bo teh težav v šestih mesecih konec. Razumeti moramo, da je veliko ljudi, predvsem starejših, ki neradi letijo, kljub temu pa bi radi potovali kot turisti po Evropi in se naužili sonca, na primer v Italiji ali Španiji; naša ponovna uvedba pravila dvanajstih dni za avtobuse je pomembna prav za to, da si bodo starejši ljudje lahko privoščili potovanja. To je velik uspeh za nas, za avtobusna podjetja in za potnike in najlepše se zahvaljujem Svetu in Komisiji.

 
  
MPphoto
 

  Brian Simpson , v imenu skupine PSE. - Gospod predsednik, najprej bi se rad zahvalil poročevalcema za njuno delo pri tej zahtevni tematiki. Jasno je, da so se pri tem svežnju, zlasti pri odpravi omejitev kabotaže, mnenja razdelila po državnih ločnicah, po mojem mnenju pa imamo zdaj pred seboj dogovor, ki ga lahko podpremo.

Imel sem resne pomisleke glede uvedba polne kabotaže v enem koraku, brez izravnav socialnih stroškov oziroma obratovalnih stroškov pri posameznih prevoznikih. Tak korak bi po mojem mnenju škodljivo vplival na prevozništvo, ne le v moji domovini, ampak tudi v drugih državah članicah. Zato kompromis z uvedbo začasne kabotaže, ki bo omogočila tri domače vožnje po eni mednarodni, ni le razumna rešitev, pač pa tudi izvedljiva rešitev. Začasna kabotaža nam omogoča tudi brez motenj za domače trge odpraviti sedanjo okoljsko norost, ko morajo težki tovornjaki prazni voziti po več sto kilometrov.

Končno, z veseljem bom podprl nove izvršilne ukrepe, ki jih uvaja poročilo gospe Ţicău. Ti ukrepi morajo tesno spremljati nadaljnje odpiranje trga, državam članicam pa bodo omogočili strogo in učinkovito izvrševanje.

 
  
MPphoto
 

  Jeanine Hennis-Plasschaert, v imenu skupine ALDE. (NL) Dejavnost kabotaže že dolga leta močno buri duhove. Kot je bilo že omenjeno, velja, da je sedanja zakonodaja preveč ohlapna, zaradi uporabe prilastka „začasna“. Za nekatere države članice je to izvrsten izgovor za nadaljnjo zaščito svojih trgov, čemur smo tudi v resnici priče.

Da bi se stvari enkrat za vselej razjasnile, se je Komisija odločila za predlog za rešitev vseh zadev. Močno upam v uspeh te pobude. Precej presenetljivo pa je, da Komisija predlaga čvrste omejitve področja kabotaže. To je presenetljivo, ker je ves čas veljalo, da so sedanja pravila le prehodni korak k popolni sprostitvi. Popolna sprostitev je bila predvidena v letu 2009, po napovedih Komisije in Sveta.

Sporazum, ki ga imamo pred seboj danes in o katerem bomo glasovali jutri, je zame veliko razočaranje. Namesto večje sprostitve prinaša prevoznikom več omejitev. Seveda potrebujemo evropski pristop. S tem tudi jaz popolnoma soglašam. Panogo moramo še danes osvoboditi najrazličnejših razkazovanj mišic po državah članicah.

Ampak, gospod predsednik, ta sporazum je v popolnem nasprotju z načeli in cilji notranjega trga. Argumenti, ki smo jih slišali, recimo varnost prometa, okolje in zmanjšanje upravnih bremen, ne držijo vode. V resnici ne bomo imeli prostega trga, gospod Tajani, vsaka od omejitev pa bo povlekla za seboj večje število voženj. Zadeva je vse kaj drugega kot izvedljiva, gospod Simpson. Gradnja na načelu „bolje nekaj kot nič“ za Skupino združenja liberalcev in demokratov za Evropo ni sprejemljiva. V primeru, ki ga obravnavamo, ne deluje.

 
  
MPphoto
 

  Roberts Zīle, v imenu skupine UEN. – (LV) Hvala, gospod predsednik. Komisar, seveda bi se rad zahvalil obema poročevalcema in vsem, ki so sodelovali pri iskanju kompromisa, rad pa bi rekel tudi, da ima izid ob pozitivnih tudi negativne plati. Na primer, dobro je, da nam je pri prevozu potnikov uspelo odpraviti nekatere ovire prevozom v območjih ob mejah, kjer imamo goste čezmejne prevozne tokove. Vendar lahko v tem trenutku, ko nam je zaradi težavnih gospodarskih razmer potrebna solidarnost, lahko na državnih trgih ugotavljamo protekcionistične težnje, z opredelitvijo „začasno“ pa bodo lahko mnoge države članice še naprej ščitile svoje domače trge. Na žalost bodo lahko države članice izrabile zaščitno klavzulo, po kateri lahko hujše težave na domačem trgu prevozov služijo kot podlaga za uveljavljanje zaščitnih ukrepov pri Komisiji. Poleg tega lahko z obžalovanjem ugotovimo, da bodo lahko tako počele tudi po letu 2014, ki smo ga navedli v izhodiščnih stališčih Evropskega parlamenta. Enako pripombo imam tudi glede mednarodnih avtobusnih prevozov. Določba, po kateri lahko država članica v primeru, ko bi mednarodni avtobusni prevoz resno vplival na obstojnost primerljivega prevoza v državi članici, prevozniku začasno ali za stalno odvzame licenco, je po mojem mnenju z vidika delovanja enotnega trga nesprejemljiva. Hvala.

 
  
MPphoto
 

  Georgios Toussas, v imenu skupine GUE/NGL. – (EL) Gospod predsednik, skupno stališče Sveta Evropske unije, podobno kot izhodiščni predlog Komisije, zagovarja sprostitev nacionalnih trgov prevoza potnikov in blaga ter odprtje dostopa do notranjih trgov držav članic mednarodnim prevoznim podjetjem iz Skupnosti. Dejansko velikim monopolistom na krožniku ponuja mednarodni in domači cestni prevoz.

Predlogi v poročilih Evropskega parlamenta so še bolj reakcionarni. Pozivajo k takojšnji in polni sprostitvi trgov in odpravi vseh ovir, omejitev in nadzora. Delavcem je na podlagi bridkih izkušenj jasno, kako boleče bodo posledice vdora monopolnih velepodjetij na področje cestnega prevoza.

Sprostitev notranjega tovornega in potniškega cestnega prevoza bo še zaostrila izkoriščanje delavcev-voznikov, ki bodo prisiljeni voziti brez premorov in brez zagotovljenih počitka ter varnosti, okrnila njihove pravice glede plače in zavarovanja, ogrozila varnost prometa in privedla do koncentracije prevoza pri mednarodnih monopolih, ki bodo želi ogromne dobičke, posledice za samozaposlene prevoznike in mala podjetja v tej panogi pa bodo katastrofalne. Cene prevozov blaga se bodo zvišale, raven storitev znižala, ogrožena pa bo tudi varnost potnikov.

Zato smo glasovali proti skupnemu stališču in priporočilom Evropskega parlamenta. Delavsko gibanje nasprotuje kapitalističnemu prestrukturiranju in poziva k vzpostavitvi enotnega javnega trga prevozov, oblikovanega v skladu s potrebami sodobnega navadnega človeka.

 
  
MPphoto
 

  Johannes Blokland , v imenu skupine IND/DEM. – (NL) Če bi okoli leta 1980 napovedal, da omejitvam kabotaže še v letu 2009 ne bo videti konca, bi se mi poslušalci nedvomno gromko nasmejali. Kajti omejitve kabotaže so navsezadnje že po definiciji očitna kršitev pravil evropskega notranjega trga.

Danes, leta 2009, pa smo še enkrat na tem, da bomo tudi po drugi obravnavi ostali praznih rok. Ni mi treba posebej poudarjati, da bom podprl spremembe Skupine združenja liberalcev in demokratov za Evropo, Skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov pa z namernim odrekanjem trdne podpore tem spremembam zadaja usodni udarec prihodnosti panoge cestnega prevoza blaga. Veseli me, da je pravilo dvanajstih dni ostalo v predlogu, žalosti pa, da je šlo to na račun odprave omejitve kabotaže.

Če spremembi 17 in 18 ne bosta sprejeti, bom glasoval proti končnemu rezultatu. Ne bom se podpisoval pod predlog, ki škoduje okolju, škoduje panogi prevozov blaga in ne spoštuje pravil evropskega notranjega trga.

 
  
MPphoto
 

  Corien Wortmann-Kool (PPE-DE). - (NL) Na začetku bi rada povedala, da je v zvezi z obravnavanimi predlogi dobra novica, da je bilo pravilo dvanajstih dni pri avtobusnih prevozih odpravljeno.

Kar se tiče kabotaže, pa je predlog pravo razočaranje. Navsezadnje smo se že na začetku devetdesetih, oziroma že v osemdesetih letih dogovorili, da so omejitve za prosti prevoz blaga začasne. Zato smo Skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov in člani drugih skupin ob prvi obravnavi vložili predlog za odpravo omejitev do leta 2014. V zadnjih mesecih pa je postalo očitno, da države članice ta predlog dušijo, kljub naporom, ki jih je vložil gospod Grosch, da bi datum vseeno ostal v predlogu. Njihovo nasprotovanje je bilo silovito, kar je zelo slaba novica.

Protekcionizem v času krize je najslabša novica za Evropo, kajti, kot je utemeljeno opozoril gospod Tajani, protekcionizem pomeni zapravljanje denarja in škodo za okolje. Zato bomo Nizozemski krščanski demokrati (CDA) glasovali proti predlogu, čeprav nam je jasno, da ta ukrep onemogočajo države članice in da s tem v zvezi žal ne moremo storiti ničesar. Vsebina predloga je napačna in neizvršljiva. Zakonodaja torej ni le slaba za čas krize, pač pa je tudi nestvarna.

Zato bi rada spodbudila komisarja, naj zadev ne pusti takih, kot so, in da naj spet prevzame pobudo, ki je v njegovi pristojnosti, ter v naslednjih letih vendar že odpravi omejitve kabotaže. Pri tem bo užival podporo krščanskih demokratov.

 
  
MPphoto
 

  Gilles Savary (PSE). (FR) Gospod predsednik, komisar, najprej bi rad pohvalil občutek za sklepanje kompromisov obeh naših poročevalcev, gospoda Grosch in gospe Ţicău, saj gre za zahtevno tematiko, namreč, res je, vsi želimo imeti enotni trg, javnost in direktorji podjetij pa ne razumejo, da enotni trg včasih pomeni tudi propad kakega podjetja, gospodarsko recesijo in izgubo delovnih mest.

V očeh javnosti je enotni trg sprejemljiv le, če ponuja izključno možnosti zmage. Še predobro pa vemo, da so socialne razmere na področju kabotaže danes take, da bi ob morebitni sistemski ureditvi nujno prišlo do odpuščanja delavcev v državah z visokimi ravnmi dohodkov, saj bi jih izpodrinili delavci iz držav z nizkimi ravnmi dohodkov.

Zato sem prepričan, da je sprejeto stališče na koncu koncev pravilno. Kabotažo bi bilo treba sprostiti, vendar je za hitro in neselektivno sprostitev še prezgodaj. Tako nam postopna ureditev kabotaže s klavzulo o ponovni preučitvi na podlagi poročila Komisije o socialnih posledicah, namesto fiksnega datuma samodejne in neselektivne sprostitve, povsem ustreza.

Zato bomo glasovali za poročilo, obenem pa pozivamo Komisijo k pazljivemu spremljanju, izražamo svojo željo, da bi se kabotaža na koncu sprostila, vendar brez nevarnosti vdora nepoštene konkurence in socialnega dampinga, kar lahko zelo škoduje ugledu Evrope in kar je v moji domovini, pa tudi domovini gospe Wortmann-Kool, že privedlo do tega, da so državljani nepričakovano zavrnili Evropsko ustavno pogodbo v strahu pred poslabšanjem svojega socialnega položaja. Zahvaljujem se obema poročevalcema.

 
  
MPphoto
 

  Dirk Sterckx (ALDE). - (NL) Rad bi se zahvalil gospodu Groschu in gospe Ţicău za opravljeno delo in po mojem mnenju je ostrina v poročilu gospe Ţicău glede dostopa na trg utemeljena. Če imate prevozniško podjetje, morate upoštevati vrsto pravil, in, kot je rekel že gospod Grosch, za podjetja-nabiralnike tu ni prostora, saj so vzrok številnih nepravilnosti in zlorab. Tako pravi poročilo gospe Ţicău.

Zakaj torej ne moremo podjetjem, za katera veljajo stroga pravila, omogočiti poslovanja na evropskem trgu? Če se obrnem k poročilu gospoda Groscha, bi si želel v njem razjasnitev razmer, ne pa omejitev. Tako pa večina v moji skupini kompromisa, ki ga je oblikoval gospod Grosch, ne more podpreti.

Dejansko gremo korak nazaj, saj spet omejujemo možnosti prevoznikov blaga na evropskem trgu. Nimamo obeta sprostitve trga leta 2014, kot je zahteval Parlament. Svet temu nasprotuje, po mojem mnenju pa je to eno naše popuščanje preveč. V resnici uvajamo vožnje praznih tovornjakov – nekaj, kar je v današnjih časih neprimerno početi. Dvomim, da bi države članice, ki so si do danes med seboj odprle trge kabotaže, to lahko dvostransko storile tudi po novi uredbi. Zanima me tudi, kako bo državam članicam, ki trdijo, da je nadzor težaven, to uspelo zdaj, saj zadeva ni mnogo preprostejša. Enako velja za vse države, ampak nadzor je pač zahteven in rad bi vedel, ali bodo organi policije kos nalogi.

Če so razlog stroški plač in socialni damping, zakaj vendar ne vidim nobenih dokumentov, s katerimi bi francoske oblasti grajale francoske odjemalce, ker dajejo preveč dela belgijskim voznikom tovornjakom? Belgijski vozniki so namreč dražji od francoskih. Od kod potem zgodbe o belgijskih voznikih tovornjakov, ki že zaradi manjših prekrškov končajo v zaporu v Združenem kraljestvu? Kajti tudi britanski vozniki so cenejši od belgijskih. Če iščemo razlog v socialnih nepravilnostih, ga v tem primeru gotovo ne bomo našli.

Končni rezultat je po mojem mnenju korak nazaj glede notranjega trga. Jutri bomo obravnavali inteligentne sisteme prevoza, z drugimi besedami, potrjevali, da komunikacijska tehnologija in informacijska tehnologija omogočata učinkovitejši prevoz blaga. To pomeni, da bomo napredek omejevali iz političnih razlogov. To je zelo žalostno, zato bom glasoval proti sporazumu, ki ga bo večina v Parlamentu na žalost potrdila.

 
  
MPphoto
 

  Michael Henry Nattrass (IND/DEM). - Gospod predsednik, še en sveženj, samo da imajo odbori EU kaj početi, še kaplja onesnaženja več v morje nepotrebnih uredb. Winston Churchill je rekel, da 10 000 predpisov poruši vsako spoštovanje zakona. V Angliji je spoštovanje že porušeno: Anketa BBC kaže, da je 55 % ljudi za izstop iz EU in da jih je 84 % za to, da Združeno kraljestvo ohrani svoje pristojnosti.

Predsednik Pöttering je potrdil, da 75 % vse zakonodaje izvira iz EU. V 35 letih smo v Angliji dobili toliko nove zakonodaje kot prej od kralja Richarda III, torej od leta 1485, naprej. Zdaj sprejemamo nove predpise, ki popravljajo prejšnje predpise. Kje se bo to končalo?

Združeno kraljestvo bo zapustilo EU, in vas kot dober sosed opazovalo prek Rokavskega preliva v vašem morju uredb, opazovalo bo smrt EU pod težo gore lastnih direktiv o tovornjakih.

 
  
MPphoto
 

  Dieter-Lebrecht Koch (PPE-DE). (DE) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, sveženj o cestnem prevozu sestavljajo tri zadeve, ki se med seboj dopolnjujejo in imajo velik vpliv na trge prevoza blaga in potnikov. Sveženj bo koristil prevoznikom, voznikom in uporabnikom, zlasti v sedanjih gospodarskih razmerah. Obenem bo izboljšal varnost na naših cestah, povečal učinkovitost prevozov in prispeval k večji okoljski trajnosti.

Pozdravljam izbiro uredb kot oblike, s katero bomo dosegli naše ambiciozne cilje. Prepovedi kabotaže pomenijo vožnje s praznimi vozili, česar si ne moremo in nočemo privoščiti, niti s finančnega vidika niti z vidika rabe energije oziroma okolja. Na drugi strani pa bi neomejena sprostitev trga prevoza blaga privedla do popačenj zaradi nepoštene konkurence – zato je predvidena postopna sprostitev. Kabotaža je dovoljena, dokler ne pomeni stalne ali nenehne dejavnost v državi članici, v kateri prevoznik nima sedeža.

Na žalost ta začetni korak še ne pomeni polnega odprtja domačih trgov cestnega prevoza, pušča pa to možnost odprto. Ureditev že zdaj zmanjšuje obseg voženj s praznim vozilom in varuje okolje.

Glede dostopa do trga čezmejnega prevoza potnikov je glavni cilj zmanjšanje obsega birokracije v korist preprostih, hitrih postopkov odobravanja rednih čezmejnih linij. Dokumenti bodo usklajeni, preverjanje poenostavljeno. Toplo pozdravljam uvedbo revidiranega pravila dvanajstih dni pri organiziranih čezmejnih avtobusnih vožnjah. To bo koristilo tako turistom kot avtobusnim podjetjem, ne bo pa ogrozilo varnosti. To je politika v korist državljanom.

V prihodnje bodo za opravljanje dejavnosti cestnega prevoza veljali konkretni, pregledni pogoji. To bo zvišalo ugled poklica, zagotovilo upoštevanje strokovne usposobljenosti in pomagalo v boju z dampingom. Dvig ravni varnosti in zanesljivosti bo opazen.

 
  
MPphoto
 

  Saïd El Khadraoui (PSE). Najprej bi se seveda rad zahvalil poročevalcema, gospodu Groschu in gospe Ţicău, za opravljeno delo in za kompromis, ki jima ja uspelo skovati pri tem svežnju, ki ne bi smel veljati več kot nekaj let, saj je po mojem mnenju le prehoden korak. Glede cestnega prevoza bi rad poudaril dve pomembni točki. Prva je dostop do opravljanja poklica. Ta je po mojem mnenju urejen tako, da bo zagotovil potrebna jamstva ljudem, ki se želijo ukvarjati s to dejavnostjo.

Kabotaža je očitno predmet določenih nesoglasij. Sprejet je bil dober prehoden ukrep, ki je potreben za jasnejšo opredelitev možnosti. V preteklosti je precej ohlapno veljalo, da je dovoljena začasna kabotaža. Zdaj je pojem jasneje opredeljen, kot tri vožnje v sedmih dneh. Jasno je, da bo treba na koncu trg popolnoma odpreti, ampak po mojem mnenju zdaj še ni pravi čas za to.

Kompromis, ki ga imamo pred seboj, namreč, da bomo čez nekaj let pregledali socialne razmere v Evropski uniji in po potrebi sprejeli nadaljnje ukrepe, se mi zdi precej razumen predlog. Odpiranje trga bi moralo biti usklajeno z izravnavanjem socialne letvice. V vmesnem času bi moral imeti posamezne države ali skupine držav, na primer Beneluks, možnost dogovarjanja o ohranitvi dosedanjega stanja, torej o prosti kabotaži. Če so le plače in delovni pogoji približno enaki, osebno ne vidim težav glede tega, zadeva pa nikakor še ni zrela za popolno uveljavitev in je vmesni korak potreben.

 
  
MPphoto
 

  Ari Vatanen (PPE-DE). - Gospod predsednik, ko bomo danes zapustili to poslopje, se nas bo večina odpeljala s črno limuzino. Imamo kakovostne avtomobile in kakovostne voznike, in vemo, da so naši vozniki pravi profesionalci. Predstavljajo znano kakovost. Izpolnjujejo merila.

Delno soglašam z gospodom iz Anglije, ki je govoril pred kratkim in se je pritožil čez preobilico zakonodaje - včasih res ustvarjamo preveč zakonodaje – vendar včasih obžalujem, da pravila EU za opravljanje dejavnosti ne veljajo tudi za taksije, saj taksije uporabljamo v vseh državah članicah, vendar so razlike med njimi velike. Ko sedeš v taksi, sta zate pomembna kakovost in zanesljivost: želiš vedeti, kaj lahko pričakuješ. Gre tudi za varnost. Pogosto si sam v avtu v neznanem okolju. Taksi za večino med nami pogosto pomeni tudi prvi stik z novo državo, zato bi bilo smotrno uvesti določena evropska merila tudi za voznike taksijev. Če bi bili vozniki strokovno usposobljeni in če bi vedeli, kam peljejo, se nam tudi ne bi bilo treba bati prevelikega računa.

V nekaterih državah, na primer v Nemčiji, Švedski; Sloveniji in Finski, so državni predpisi na tem področju zelo strogi in taksi služba je urejena v redu. Tudi londonski taksiji slovijo po kakovosti. Dobro bi bilo upoštevati te najboljše prakse. Med čakanjem na zakonodajo o merilih za taksiste pa bi si morda morali predpisati dobre napitnine taksistom, ki nas zvečer vozijo domov.

 
  
MPphoto
 

  Pavel Svoboda, predsednik Sveta. – (CS) Gospod predsednik, gospe in gospodje, rad bi se vam zahvalil za vaše prispevke v današnji razpravi. Rad bi vam zagotovil, da je Svet trdno odločen krepiti in zaokroževati enotni trg. Predsedstvo je prav zato prepričano, da je treba sedanjo zakonsko ureditev Skupnosti prilagoditi. Predsedstvo je tudi polno privrženo krepitvi konkurenčnosti panoge prevozništva v EU, z racionalizacijo in poenostavljanjem pravnega okvira in s tem odpravljanjem kršitev tržnih pravil. Vendar b popolno odprtje domačih trgov prevozov izpostavilo naše prevoznike nepošteni konkurenci in bi ogrozilo delovanje trga, saj imamo še vedno znatne davčne in socialne razlike med državami članicami. Takim pojavom se moramo izogibati, zlasti v času gospodarske krize, ko celotno gospodarstvo potrebuje pazljivo in premišljeno oceno, kateri ukrepi so najboljši za spodbujanje in obnovo delovanja. Jasno je, da bo Komisija najkasneje leta 2013 ponovno ocenila razmere na trgu glede možnosti nadaljnjega sproščanja. Kompromisna inačica pomeni najbolj pošteno in uravnoteženo rešitev v korist vseh.

Naš skupni cilj je bolj učinkovit in bolj trajnosten cestni prevoz. Uredbe bodo znatno prispevale k odpravi kršitev pravil gospodarske konkurence in k spoštovanju pravne ureditve na socialnem področju, pa tudi pravil varnosti cestnega prevoza pri prevoznikih. Prav tako bodo znatno zmanjšale upravna bremena tako pri prevoznikih kot pri nadzornih organih. Uredbe bi morale zagotoviti panogi tudi pravni in upravni okvir za boljšo izrabo priložnosti, ki jih nudi skupni trg. Trdno sem prepričan, da bo ta sveženj uredb spodbudil in olajšal cestne prevoze in prispeval h gospodarski obnovi. Še enkrat bi se vam rad zahvalil za odlično sodelovanje, ki nam je omogočilo doseči kompromis, kako doseči te cilje.

 
  
  

PREDSEDSTVO: GOSPOD MARTÍNEZ MARTÍNEZ
podpredsednik

 
  
MPphoto
 

  Antonio Tajani, podpredsednik Komisije. (IT) Gospod predsednik, spoštovani poslanci, prepričan sem, da Parlament sprejema dober kompromis, ki usklajuje zahteve Sveta, zahteve večine poslancev EP in predloge Komisije.

Seveda mora za kompromis vsaka od strani nekoliko popustiti, da lahko enako naredijo tudi druge strani, zato se mi zdijo modre besede gospoda El Khadraouija: naredili smo največ, kar smo lahko v danih okoliščinah. Kot sem že povedal v uvodnem govoru, namerava pri kabotaži Komisija oceniti stanje in ugotoviti, ali je mogoče doseči dogovor - glede na to, kakšne bodo zadeve - morda bomo lahko dejavnost dodatno sprostili in tako upoštevali pozive številnih poslancev; vsekakor pa bomo morali pred odločitvijo razmere še enkrat oceniti.

Naj ponovim: prepričan sem, da je kompromis dober, rad bi pa še odgovoril gospodu Sterckxu, ki je toliko vljuden, da po svoji kritiki počaka tudi na odgovor, v nasprotju z mnogimi drugimi poslanci, ki samo izrečejo kritiko, na žalost pa ne morejo poslušati odgovora Komisije. Gospoda Sterckxa, ki ga upravičeno skrbijo že sklenjeni sporazumi med njegovo državo in drugimi državami Beneluksa, bi rad pomiril.

Prepričan sem, da zakonodaja, kakršna bo sprejeta, ne bo - kakor sem že rekel – imela nikakršnih negativnih učinkov na obstoječe sporazume. Taki sporazumi bodo ostali v veljavi, saj bo nova zakonodaja uredila stanje širše, ne bo pa vplivala ali ogrozila že obstoječih dvostranskih ali tristranskih sporazumov. Po mojem mnenju lahko to pomiri gospoda Sterckxu, saj mislim, da sem podal pravilno in veljavno tolmačenje – ne bo nikakršnih učinkov na sporazume, ki v glavnem - ponavljam - zadevajo Beneluks.

Želel sem tudi pomiriti gospoda Bloklanda in gospo Wortmann-Kool glede skrbi, ki sta jih izrazila: ne nameravamo odnehati, nameravamo – ponavljam – spremljati dogajanje, leta 2013 bomo pripravili poročilo z oceno razmer, in če bo mogoče in po naši oceni potrebno, bomo Parlamentu in Svetu ponovno predlagali bodo podaljšanje stanja, bodisi nadaljnjo sprostitev režima kabotaže. Vendar se zavedamo, da ima veliko držav članic drugačna stališča, in soglasje Sveta smo si lahko zagotovili samo tako, da smo nekoliko popustili pri drugih zadevah.

Kljub temu pa naj ponovim, da je po mojem mnenju zelo dobro, da smo sorazmerno hitro dosegli sporazum, sporazum, ki – to bi rad zagotovil tudi gospodu Jarzembowskemu – bi bil seveda lahko tudi boljši – vsak predpis je vedno mogoče še izboljšati, ampak vse prepogosto je preveč dobrega v resnici slabo. Prepričan sem, da delamo prav in da ni treba zapuščati Evropske unije, če govorimo o teh zadevah, kot namiguje gospod Nattrass, saj menim, da so dobra pravila koristna za Evropsko unijo.

Celo ugleden britanski časopis, Financial Times, je že napovedal možnost, da bo Velika Britanija še enkrat premislila, ali potrebuje strožje predpise, ampak sedanjo gospodarsko in finančno krizo Evropa prestaja bolje od drugih delov sveta, prav zaradi tega, ker njen gospodarski sistem temelji na jasnih pravilih.

Kot rojen Rimljan verjamem, da zgodovina rimskega prava in Napoleonov zakonik dokazujeta pomen pravil za razvoj družbe. Ne vem, na kateri strani Hadrijanovega zidu je bil rojen gospod Nattrass, sodeč po njegovem govoru pa je bil rojen na oni strani zidu, tako da njegovi predniki niso imeli priložnosti spoznati rimsko pravo.

Gospe in gospodje, dovolite mi, da se vam še enkrat zahvalim za vaše sodelovanje, in da se zahvalim Svetu za njegov trud, v tej zbornici pa bi rad še enkrat izrekel zahvalo osebju Generalnega direktorata, ki ga imam čast voditi, saj brez njihovega prispevka ne bi bilo mogoče doseči kompromisa, ki bo po mojem prepričanju koristen za državljane EU.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik . Gospod Sterckx, se želite priglasiti v zvezi s točko dnevnega reda?

 
  
MPphoto
 

  Dirk Sterckx (ALDE). - (NL) Gospod predsednik, želel sem le povedati komisarju, da je morala gospa Hennis­Plasschaert zapustiti to sejo zaradi drugega sestanka. Razpravo poslušam kot zastopnik vseh članov baše skupine, ki sodelujejo pri tej zadevi. Želel sem vas samo obvestiti, da gospa ni kar tako izginila s seje.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik . Hvala, gospod Sterckx.

To ni bilo v zvezi z dnevnim redom, pač pa je znak vljudnosti.

 
  
MPphoto
 

  Mathieu Grosch, poročevalec. (DE) Gospod predsednik, na začetku bi se rad zahvalil Komisiji za zelo jasen odgovor. Rad bi poudaril, da je omejitev kabotaže prehodna ureditev, da je v teku raziskava in da bo, odvisno od ugotovitev raziskave, ena od možnosti tudi odprtje trga.

Drug pomemben vidik je, da v tem primeru velja člen 306 – seveda tudi za države Beneluksa, gospod Sterckx, kar pomeni, da je vaša zahteva odvečna in nam je tako ni treba podpreti.

Druga stvar, ki jo želim povedati, pa zadeva samo kabotažo. Sodeč po pripombah, ki sem jih slišal danes, je kompromis še boljši, kot sem mislil, iz preprostega razloga – in tu govorim predvsem kolegom poslancem iz Skupine združenja liberalcev in demokratov za Evropo in svojemu kolegu iz Nizozemske krščanske demokratske stranke (CDA) – in sicer, sprejem prehodne ureditve ne pomeni, da želimo zadušiti notranji trg – če lahko uporabim ta izraz – ali podjetja. Če upoštevamo, da nekatera podjetja uporabljajo najsodobnejša vozila, voznikom pa plačujejo po 400 evrov na mesec, druga podjetja pa voznike plačujejo po 1500 evrov na mesec, se mi zdi še toliko bolj utemeljeno reči, da je treba socialno letvico nekoliko dvigniti. Če se najde potreben denar za primerna vozila, bi se moral najti tudi denar za primerne plače. Letvico moramo dvigniti, šele zatem bo mogoče odpreti trg. Po mojem si tisti, ki pozivajo, naj trg odpremo, nato pa bomo že videli, kako naprej, napačno razlagajo pojem odprtega trga.

Moja zadnja pripomba je, da je smešno, kako vedno prav tiste države – na primer Združeno kraljestvo – ki blokirajo vsako usklajevanje, zlasti na področju davkov, danes trdijo, da nimamo ustrezne usklajenosti in da bi morali trgu pustiti, da se razvija sam. Eni zahtevajo omejitve, drugi trdijo, da je omejitev preveč.

Če hočemo prepričati evropsko javnost, ne moremo kar reči, da je treba trg odpreti, nato pa se bodo stvari uredile same od sebe. Nasprotno, v Parlamentu moramo v sodelovanju s Svetom in Komisijo urediti okoljsko, socialno in davčno zakonodajo. To nam bo zagotovilo verodostojnost.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik . Hvala lepa, gospod Grosch, za vaš govor, ki je bil, sodeč po aplavzu kolegov poslancev, toplo sprejet.

 
  
MPphoto
 

  Silvia-Adriana Ţicău, poročevalka. (RO) Gospod predsednik, komisar, za začetek bi se rada zahvalila gospodu Groschu, poročevalcu v senci, s katerim sem sodelovala, pa tudi tehničnemu osebju Odbora za promet in turizem in Skupini socialdemokratov, prav tako pa tudi kolegom v Komisiji in osebju Komisije, da ne omenjam vas, komisar, ter predsedstvu Evropskega sveta, za tesno in koristno sodelovanje.

Rada bi vas spomnila, da je Evropska komisija leta 2007 predlagala spremembo ureditve dostopa na trg pri dejavnosti cestnega prevoza. Predlogi za spremembo so izvirali iz izkušenj pri izvajanju Direktive 96/26 Evropske komisije. Besedila nekaterih določb so bila preoblikovana, da bi bila mogoče doslednejše izvajanje, kot oblika zakonodajnega akta pa je bila izbrana uredba. Danes, približno dve leti kasneje, poteka končno glasovanje o tem dokumentu, ki bo neposredno vplival na približno 800 tisoč evropskih podjetij in okoli 4,5 milijona delovnih mest.

Naši skupni cilji so: povečati varnost na cestah, zmanjšati obseg birokracije, poenostaviti postopke in zagotoviti prevoznikom predvidljive in zanesljive pogoje poslovanja. Upam, da bo doseženi kompromis prispeval k razvoju trga cestnih prevozov. Še enkrat se zahvaljujem kolegom poslancem za sodelovanje.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik . Skupna razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo jutri ob 12.00.

 

13. Pravice potnikov med potovanjem po morju in celinskih plovnih poteh - Pravice potnikov v avtobusnem prometu (razprava)
Video posnetki govorov
MPphoto
 
 

  Predsednik . – Naslednja točka je skupna razprava o naslednjih poročilih:

- poročilu (A6-0209/2009) gospoda Teychennéja v imenu Odbora za promet in turizem o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pravicah potnikov med potovanjem po morju in celinskih plovnih poteh ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov (COM(2008)0816 – C6-0476/2008 – 2008/0246(COD)) in

- poročilu (A6-0250/2009) gospoda Albertinija v imenu Odbora za promet in turizem o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pravicah potnikov v avtobusnem prometu ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov (COM(2008)0817 – C6-0469/2008 – 2008/0237(COD)).

 
  
MPphoto
 

  Michel Teychenné, poročevalec. (FR) Gospod predsednik, gospod Tajani, gospe in gospodje, od vsega začetka postopka sta moje delo vodili dve načeli, in sicer, zagotoviti večjo izenačenost pravic potnikov v različnih načinih prevoza – kar je cilj, ki sta si ga zastavila Komisija in Evropski parlament – ter zagotoviti, da bodo pravice jasno zapisane v besedilu. Glede zadnjega smo posebno pozornost posvetili osebam z omejeno mobilnostjo, saj panoga pomorskega prevoza dejansko nekoliko zaostaja glede potreb takih oseb.

Temeljno sporočilo besedila se glasi, da bi morali imeti ljudje možnost potovati po Evropi, ne da bi bili izpostavljeni muham prevoznih podjetij, da bi morali imeti pravico zahtevati določeno raven storitev in določeno raven obveščanja, in, nazadnje, da bi morale osebe z omejeno mobilnostjo uživati enake pravice kot drugi evropski državljani, na pa biti še dodatno kaznovani za svojo hibo.

Videti je, da je vsebina različice, sprejete v Odboru dne 31. marca, sprejemljiva za vse. Prvi razlog za to je, da se pravice oseb z omejeno mobilnostjo povečujejo. Če bo besedilo sprejeto, ne bo več mogoče osebi odreči pravice do prevoza zaradi invalidnosti, razen iz razlogov, povezanih z možnostmi vkrcanja, spoštovanjem osebnega dostojanstva in tehničnimi lastnostmi plovila. Nadalje mora biti osebam z omejeno mobilnostjo zagotovljena pomoč, in sicer od trenutka rezervacije; danes pa to po zaslugi interneta velja tudi za povratno vožnjo in uradno obveščanje. To je torej v besedilu urejeno.

Obvestila o pravicah potnikov morajo biti standardizirana in zagotovljena v dostopni obliki, tako kot že danes velja v železniškem in letalskem prometu.

Kar se tiče pravic vseh potnikov, smo menili, da je treba nadomestila v primerih težav uskladiti na višji ravni, na podlagi ureditve, ki velja v letalskem prometu. Rezultat je, da bodo potniki v primerih zamud ali odpovedi voženj upravičeni do nadomestila do polne cene potovanja, nadomestilo pa se bo izračunalo glede na povzročene težave.

Informacije morajo biti jasne in dostopne, kar je pri prevozih pogosto problem. Vedno znova se dogaja: ljudje niso ustrezno obveščeni, ne vedo, zakaj ladja – prav lahko pa bi govorili tudi o letalu ali vlaku – še ne izpluje, zakaj zamuja; zato smo želeli izboljšati določbe o obveščanju.

Tudi obravnava pritožb mora biti organizirana bolje. Dejansko je danes pritožba v primeru težav zapletena zadeva, namen našega besedila pa je bil poenostaviti postopke, tako na ravni držav članic kot na ravni državljana-posameznika.

Ukvarjali smo se tudi z vlogo državnih organov za obravnavo pritožb in izboljšali njeno opredelitev.

Za konec, mestni in primestni prevozi – pri tem imam v mislih italijanski, beneški vaporetto, ki je tako pri srcu gospodu Albertiniju – niso zajeti v tem besedilu, saj ne spadajo med glavne prevozne storitve.

Preidimo na križarjenja in njihovo obravnavo v besedilu: upoštevajmo, da so križarjenja danes izredno pomemben način preživljanja dopusta, v njihovo ciljno skupino pa spadajo tako starejši kot invalidi. Zato so križarjenja seveda zajeta v besedilu, ne le v zvezi z Direktivo o paketnih potovanjih, na katero se besedilo sklicuje in ki je direktiva iz leta 1991, pač pa tudi glede zagotovila enake obravnave potrošnikov.

Vnesena je opredelitev force majeure – ki je lahko razlog za zavrnitev prevoza – in glede tega smo soglasno oblikovali spremembo. Rad bi vas pa opozoril na letalske prevoze, kjer mora danes o zadevah pogosto razsojati sodišče, ker pojem force majeure ni opredeljen dovolj natančno. Zato smo poskusili v besedilu obdelati težave, povezane s pomorskim prometom. V mislih imam bibavico, vetrove in neurja, ki prav tako vplivajo na plovbo in jih je treba upoštevati.

Za zaključek naj povem, da smo razpravljali tudi o odgovornosti pristanišč pri zagotavljanju pomoči. To je besedilo o pravicah potnikov, ne pa besedilo ...

(Predsednik je prosil govornika, naj sklene svoj govor)

... torej je besedilo zaokroženo z arbitražo med pristanišči in prevozniki. Znano mi je, da bo gospod Jarzembowski predložil svoje spremembe; odgovoril mu bom v dveh minutah, ki mi še preostaneta.

 
  
MPphoto
 

  Gabriele Albertini, poročevalec. (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, s potrditvijo zakonodaje o zračnem in železniškem prevozu, poročila gospoda Teychennéja o prevozu po morju in po celinskih plovnih poteh ter predloga o pravicah potnikov v avtobusnem prevozu Evropska unija zaokroža zakonodajni okvir za vse načine prevoza.

Pri sestavljanju te uredbe smo morali poiskati ravnovesje med dvema pristopoma: prvi zadeva „področje načrtovanja ravni“ za vse načine prevoza, pri čemer lahko načini prevoza med seboj konkurirajo ob enakih pogojih in ob enakih možnostih, pri čemer potniki uživajo visoko raven varstva ne glede na izbrani način prevoza.

Drugi pristop odraža različne značilnosti načinov prevoza in upošteva praktične vidike - pri avtobusnem prevozu nas zanima obravnava odgovornosti za zamude, pri cestnem prevozu razmišljamo o nesrečah in prometnih zastojih ipd., kar pri železniškem prevozu ne velja, saj železnica uporablja lastne namenske proge.

Rad bi spregovoril tudi o dveh nasprotjih, ki smo ju skušali uskladiti in nam je po mojem mnenju to uspelo. Pravi namen uredbe je povečati pravice potnikov, panogo cestnega prevoznikov pa sestavljajo predvsem mala in srednja podjetja, ki bodo za prilagoditev novim zahtevam potrebovali čas in vire in ki se, podobno kot večina drugih panog gospodarstva, v tej gospodarski krizi srečujejo s težavami.

Prišli smo do faze razprave o spremembah v Parlamentu in rad bi se zahvalil kolegom poslancem za njihove pomembne prispevke k besedilu uredbe in odlično sodelovanje. Večino dela, ki je bilo potrebno za prvo obravnavo, je že opravil Odbor za promet in turizem, Parlamentu pa je prepustil le razjasnitev glede pravnega jezika.

V imenu svoje skupine sem za jutrišnje glasovanje predložil le tri dodatne spremembe. Naj vam jih na kratko opišem: Sprememba 73 pomeni preprosto jezikovno pojasnitev, sprememba 82 določa zgornjo mejo objektivne odgovornosti, ki je predpisana v členu 6(3) predloga uredbe. Glede področja veljavnosti besedila sprememb, ki jih je sprejel odbor za promet, so vse politične skupine soglašale, da se zajame tudi regionalni prevoz. O dveh ključnih besedilih za področje mestnega in primestnega prevoza bomo glasovali jutri.

Kot poročevalec podpiram spremembo 80 o popolni izključitvi lokalnega prevoza, ki jo je vložila moja skupina, izrazil pa sem tudi podporo spremembi 81, ki državam članicam podeljuje pristojnost za izvzetje lokalnega prevoza, če lahko potnikom zagotovijo raven pravic, podobno tisti iz uredbe.

Prepričan sem, da smo sestavili besedilo, ki nam zagotavlja dobro izhodišče v prihodnjih tristranskih pogajanjih s Svetom in Komisijo. Zato želim češkemu predsedstvu in Švedski, ki bo naslednja predsedovala Evropskemu svetu, uspešno delo na področju pravic potnikov, seveda pa upam tudi, da bom lahko prispeval svoj delež tudi v nadaljnjih fazah sprejemanja uredbe v naslednjem mandatu Parlamenta.

 
  
MPphoto
 

  Pavel Svoboda, predsednik Sveta. – (CS) Gospe in gospodje, jutri glasujete o osnutkih sprememb dveh predlogov Komisije o zaščiti pravic potnikov v avtobusnem prevozu in med potovanjem po morju ter celinskih plovnih poteh.

To sta pomembni uredbi, tako za potrošnike kot za prevoznike. EU je pred kratkim sprejela uredbi enake vrste za letalski in železniški prevoz. Predloga Komisije bosta zaokrožila pravni okvir področja prevozov. V praksi bo to pomenilo večjo zaščito vseh potnikov, zlasti invalidov in oseb z omejeno mobilnostjo, ne glede na način prevoza. Nadalje bodo vzpostavljeni enaki pogoji za vsa področja prevoza. Češko predsedstvo predloga seveda pozdravlja in jima pripisuje velik pomen. Prepričan sem, da predloga odražata cilj krepitve pravic potnikov, ki si ga je EU zastavila v zadnjih letih.

V zvezi s spremembami k osnutkom, ki ste jih izglasovali v Odboru za promet in turizem, bi rad omenil zlasti dva vidika. Prvi je, da pripisujete velik pomen pravicam invalidov in oseb z omejeno mobilnostjo. Naša stališča glede tega se seveda ujemajo, kar je zelo važno, če želimo ti dve pomembni uredbi potrditi v drugi obravnavi.

Drugi vidik je, da ste želeli doseči natančno uskladitev osnutkov uredb z obstoječimi uredbami o pravicah potnikov pri drugih načinih prevoza, in da ste se zelo potrudili, da bi predloge zelo natančno prilagodili posebnim zahtevam avtobusnega prevoza oziroma prevoza po morju in celinskih plovnih poteh, ne da bi pri tem opustili krepitev pravic potnikov, kar je namen uredb. V celoti soglašamo, da je treba uredbe prilagoditi posebnostim posameznih načinov prevoza. Kot vemo, ni mogoče uporabiti popolnoma enakega pristopa pri različnih načinih prevoza. Železniški in letalski prevoz imata svoje značilnosti, podobno velja za avtobusni prevoz in prevoz po morju in celinskih plovnih poteh. Tudi znotraj vsake od teh panog imamo zelo velike razlike. Imamo velika in mala podjetja, vožnje lahko trajajo nekaj dni ali le nekaj minut. Zato je treba najti rešitev, ki bo sprejemljiva za vsakogar in bo zagotovila zaščito pravic potnikov, ne da bi naložila nepotrebna upravna bremena prevoznikom, zlasti manjšim podjetjem na trgu. To vprašanje je seveda še zlasti pomembno v današnjih gospodarskih razmerah.

Zato cenimo vaše delo pri teh vprašanjih. Pomeni odlično izhodišče. Obenem pa se tudi večinoma ujema z našimi mnenji o predlogih. Trdno sem prepričan, da bomo lahko plodno sodelovali pri oblikovanju pravne ureditve v korist vseh udeležencev in v smislu izboljšanja zakonodajnega procesa, ki je eden od ciljev EU. Za zaključek bi se rad posebej zahvalil poročevalcema gospodu Albertiniju in gospodu Teychennéju za njuno odlično delo in skrbno sestavljeni poročili.

 
  
MPphoto
 

  Antonio Tajani, podpredsednik Komisije. (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, z veseljem se spominjam svojih poslanskih let v tem parlamentu, zaradi teh let pa znam tudi še toliko bolj ceniti delo, ki ga je Evropski parlament vložil v to obravnavo.

Zato bi se rad zahvalil gospodu Teychennéju in gospodu Albertiniju za juna pomembna prispevka k zaščiti pravic državljanov kot potnikov na vseh področjih prevoza, saj je poseg na področje avtobusnih prevozov in prevozov po morju potreben za zapolnitev vrzeli v evropski zakonodaji, na katero opozarjate vsi.

Veliko potnikov je invalidov. ali pa je njihova mobilnost omejena iz drugih vzrokov, zato je tudi naša dolžnost zagotoviti prosto gibanje tudi njim, saj gre pri tem predvsem za vprašanje svoboščin v Evropski uniji. Seveda kakovosten zakonodajni postopek ni preprosta zadeva, vendar pomeni današnji dan velik korak naprej na tem področju.

Vesel sem bil tudi besed gospoda Svobode. V zvezi z besedili, o katerih sprejemu sta se Parlament in Komisija že dogovorila, obstajajo še določeni dvomi, vendar zaznavam splošno politično odprtost Sveta, kar me navdaja z upanjem glede poteka v prihodnosti.

Prepričan sem, da bomo podobno kot pri cestnem prevozu dosegli zadovoljiv kompromis, ki bo omogočil evropskim državljanom prosta potovanja po Evropski uniji ob ustrezni zaščiti pravic.

Menim torej, da danes razpravljamo o tematiki, ki zadeva življenje vsakega državljana, zato sem prepričan, da je treba, kar se tiče avtobusnega prevoza, podpreti – in na sestanku Odbora za promet in turizem dne 30. marca smo zaznali vzpodbudne znake - pristop Komisije, po katerem naj bi uredba zajemala čim širše področje, vse redne potniške prevoze, od mednarodnih, državnih in regionalnih, pa tja do mestnih in primestnih. To ustreza težnjam po poenostavitvi zakonodaje, obenem pa jamči enake pravice vsem potnikom brez načelnih izjem.

Glede na posebnosti panoge, gospod Albertini, pa predlog dopušča državam članicam izvzeti izvzetje mestnega, primestnega in regionalnega prevoza pri pogodbah o opravljanju javne službe, če te pogodbe zagotavljajo potnikom raven zaščite, primerljivo s tisto iz uredbe. To se mi zdi razumna rešitev, ki omogoča potrebno prožnost, obenem pa varuje temeljne pravice potnikov.

Odgovornost avtobusnih prevoznikov do potnikov v primeru smrti ali poškodbe je naslednji bistveni element predloga. V Skupnosti so na tem področju tolikšna neskladja, da so potniki izpostavljeni hudi negotovosti. Podrobneje bi rad spregovoril o nekaterih točkah s tega področja: prvič, to področje ne zadeva zavarovanja, pač pa neposredno odgovornost prevoznikov do potnikov. Drugič, avtobusni prevoznik ni edini odgovoren za odškodnino in njegova pravica do izterjave nadomestila škode od tretjih oseb ni vprašljiva. Tretjič, to področje ne zadeva niti določb niti postopkov iz direktive o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil iz leta 2005, in četrtič, Komisija dejansko ni oblikovala novega modela odgovornosti. Tukaj predlagamo ureditev odgovornosti, ki se zgleduje drugih načinih prevoza, obenem pa upošteva značilnosti panoge.

Kar se tiče prevoza po morju, sem prepričan, da potrebujemo en sam zakonodajni akt, čeprav so mnenja o tem deljena tako v Parlamentu kot v Svetu. Dovolite mi pripombo glede ključnega vprašanja, področja veljavnosti: v primerjavi s cestnim, železniškim ali letalskim prevozom je število potnikov pri prevozu po morju ali po celinskih plovnih poteh mnogo manjše. Pri tem je delež potnikov po celinskih plovnih poteh med njimi zelo majhen. Po mojem mnenju ni niti logično niti stvarno uvajati ločenih uredb za potnike na morju in za potnike na celinskih plovnih poteh, še manj, če upoštevamo, da se v obeh primerih pogosto uporabljajo enake vrste plovil. Menim, da je edini pravi odgovor enoten zakonodajni akt.

Dne 30. marca 2009 je ob razpravi o poročilu gospoda Teychennéja v Odboru za promet in turizem potekala tudi javna razprava ministrov v okviru Sveta za promet EU. Vesel sem, da sem lahko v tej razpravi opazil določeno ujemanje stališč Komisije, držav članic in Parlamenta, da je treba evropskim potnikom čim prej zagotoviti novo in ambiciozno zakonsko ureditev.

V tem smislu je Komisija seveda pripravljena poskrbeti za vse razjasnitve in izboljšave besedila, ki bi bile potrebne za uskladitev z značilnostmi vsake od vrst prevozov, in tako omogočiti prevoznikom dovolj prožnosti pri izvajanju uredbe. Dovolite mi, da še enkrat poudarim, da je treba za učinkovito izvajanje uredbe zagotoviti potrebne vire. V ta namen morajo državni organi, odgovorni za izvajanje, redno poročati o svojih dejavnostih. Vsaka država članica bo lahko vzpostavila sebi primeren sistem, odločila so bo lahko na primer za en pristojni organ ali za več pristojnih organov.

 
  
MPphoto
 

  Georgios Papastamkos, pripravljavec mnenja Odbora za pravne zadeve. (EL) Gospod predsednik, predlog uredbe, dopolnjen s spremembami Evropskega parlamenta, ustrezno krepi pravice potnikov v pomorskem prevozu.

Prepričan pa sem, da bo pri naslednji zakonodajni pobudi na tem področju glede na potrebo po kombiniranih načinih prevoza primernejši horizontalen pristop, to je enoten zakonodajni akt za vse načine prevoza.

Tis si sistemskega vidika bi bilo v prihodnje bolje ločevati med predlogi v zvezi s pravicami potnikov na eni strani in v zvezi z osebami z omejeno mobilnostjo na drugi strani. Razlog so razlike glede namenov in ciljnih skupin med obema ureditvama.

Na koncu bi rad opozoril na pogosto ozek pristop Komisije – kar pa ne velja za gospoda Tajanija - k vprašanjem, ki terjajo širše in večstranske raziskave, med kakršna spada tudi pomorski prevoz.

Sredozemski pomorski prevoz se opravlja v drugačnih okoliščinah kot prevoz prek morskih ožin.

 
  
MPphoto
 

  Georg Jarzembowski, v imenu skupine PPE-DE. (DE) Gospod predsednik, podpredsednik Komisije, predsednik Sveta, rad bi prejšnjemu govorniku povedal, da ves čas upoštevamo tudi grške otoke in grške prevoznike s trajekti: glede tega so njegove skrbi odveč.

Lahko rečem, da je moja skupina vesela, da bomo končno dobili enotno, koristim državljanov namenjeno ureditev pravic potnikov v primerih zamud in odpovedi tudi na področju prevoza po morju in celinskih plovnih poteh ter na področju avtobusnih prevozov. Radi bi se zahvalili obema poročevalcema, gospodu Albertiniju in gospodu Teychennéju. Sodelovanje v odborih je bilo konstruktivno, zato so rezultati kakovostni.

Rad pa bi nekoliko širše spregovoril o nekaj točkah. Menim, da je 25-odstotna odškodnina potnikom v pomorskem prevozu ob dve do tri urni zamudi popolnoma primerna, enako kot 50-odstotna odškodnina ob več kot triurni zamudi - gospodu Teychennéju pa bi rekel, da je 100-odstotna odškodnina ob daljših zamudah preprosto pretirana. Če upoštevamo, da prevoze opravljajo ne le velike družbe, pač pa, zlasti pri trajektnih prevozih, tudi mala in srednja podjetja, je pri odškodninah treba ravnati razumno.

Kot smo že povedali v dosedanjih razpravah, moramo paziti, da pri prevozih po morju odgovornosti ne bomo zaupali napačnim ljudem ali napačnim institucijam. Vsi člani zbornice si prizadevamo, da bi v okviru obeh dosjejev zagotovili ustrezno pomoč potnikom z omejeno mobilnostjo, vendar ne moremo pričakovati od lastnikov ladij, da bodo urejali težave glede dostopnosti v pristaniščih; to morajo opraviti sama pristanišča. Z drugimi besedami, ravnati moramo zelo pazljivo.

Kar se tiče pravic avtobusnih potnikov, bi želel poudariti, da so med medmestnimi in mestnimi avtobusi znatne razlike in da je treba te razlike upoštevati. Zato je moja skupina mnenja, da imamo prav, ko zahtevamo primerne pravice za potnike v medmestnih avtobusnih prevozih, mestni in primestni avtobusi pa obratujejo v popolnoma drugačnih okoliščinah. Taka pravila so prti njih neumestna in to moramo jasno ugotoviti.

 
  
MPphoto
 

  Robert Evans, v imenu skupine PSE. - Gospod predsednik, rad bi čestital obema poročevalcema. Pred nekaj leti sem bil poročevalec v zvezi z dostopnostjo letal invalidnim potnikom. Tokratna zakonodaja je naslednji delček sestavljanke, s katero bo prevoz čim bolj vključujoč, oziroma, po besedah gospoda Albertinija, ki bo utrdila pravice potnikov.

Danes, ko spodbujamo ljudi k uporabi javnega prevoza, je nujno v sestavljanko vključiti tudi avtobuse, kar je storil gospod Albertini. Nekateri poslanci, od katerih nekateri danes niso prisotni, so poskušali vnesti izjeme oziroma izključiti določena področja, zame pa je že ves čas izhodišče težnja, da bi v ureditev vključili čim več področij, saj s tem Evropo oblikujemo v skupni trg v korist ljudi. Zato je tako pomembna sprememba 81.

V svojih uvodnih pripombah je komisar dejal, da morajo biti pravice potnikov enake brez izjem – nato pa je govoril o izjemah, na primer pri regionalnem prevozu. Po mojem mnenju regionalnega prevoza ne bi smeli izvzeti, in to zadevo sem nekoliko raziskal. V nekaterih državah članicah lahko regionalna avtobusna vožnja traja do šest ur, kar je več kot na primer mednarodna avtobusna vožnja iz Londona v Bruselj ali v Pariz. Zato menim, da bi moral biti regionalni prevoz zajet. Mislim, da je prav, da lokalni prevoz – kot je omenil gospod Jarzembowski – ni zajet, saj imamo pogodbe o opravljanju javne službe, kar pomeni, da prevozniki zagotavljajo podobno raven pravic.

Menim tudi, da moramo prepričati proizvajalce, da bodo izdelovali sodobnejše avtobuse in bolj upoštevali potrebe invalidov. Podobno, kot smo se zavzemali za dostopnost letal za invalide, se lahko morda zdaj zavzamemo za avtobuse s širšimi prehodi in lažje dostopnejšimi sanitarijami, prevozniki pa morajo napraviti avtobusne perone lažje dostopne ter usposobiti svoje osebje glede vprašanj invalidnosti ter upoštevanja invalidnosti.

To poročilo je kakovostno. Je kakovostna zbirka poročil, ki pomeni nekaj korakov v pravo smer, in čestitam vsem, ki so sodelovali pri njej.

 
  
MPphoto
 

  Dirk Sterckx, v imenu skupine ALDE. (NL) V imenu naše skupine bi se rad zahvalil poročevalcema. Mislim, da smo dodali še nekaj novih elementov pravicam potnikov. S trdim delom smo že spravili zadeve na pravi tir pri letalskih in železniških prevozih. V resnici menim, da smo pri sestavljanju teh poročil pridobili veliko izkušenj in vesel sem, da je gospod Albertini elemente uskladil, tako da ni več nikakršne ali skoraj nikakršne potrebe po razlikovanju med načini prevoza, razen kjer in kakor je potrebno.

Prepričan sem, da dvigujemo tudi kakovost storitev, kar smo imeli ves čas v mislih. Nekaj smo se naučili tudi iz preteklih napak; eden od primerov tega je zožitev opredelitve force majeure. Ta vidik moramo ponovno obravnavati tudi na področju letalskega prevoza, vesel pa sem, da smo ga uredili na področju ladijskega prevoza.

Kar se tiče poročila gospoda Albertinija, je pomembno vprašanje – ki sta ga omenila tudi gospod Evans in gospod Jarzembowski – kakšno je zdaj področje veljavnosti uredbe? Naša skupina je umaknila podporo spremembi, ki smo jo prvotno vložili skupaj z vami, ne zato, ker bi menili, da je slaba, pač pa zato, ker so jo socialdemokrati oblikovali bolje, kot je opisal gospod Evans. V vsakem primeru iz uredbe izločamo regionalni prevoz, puščamo pa odprto možnost za vključitev mestnega in primestnega prevoza po presoji posameznih držav članic. Verjamem, da tak pristop bolje odraža naše namene, zato bomo podprli predlog, ki ga je vložila Skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu.

 
  
MPphoto
 

  Eva Lichtenberger, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, pravice potnikov morajo dobiti osrednje mesto v prometni politiki na splošno - zlasti pri nas, v Evropski uniji. To nam je že uspelo pri železniškem in zračnem prevozu, čeprav je tudi tam še veliko možnosti za izboljšave glede zavračanja vkrcanja. Vedno znova moram ponavljati, da so težave mnogo prevelike.

Eni od skupin potnikov so jasna pravila še posebej nujno potrebna. Pri letalskih prevozih se je izkazalo, da pravila še niso dovolj jasna. Ljudje s posebnimi potrebami bi lahko napisali debele knjige o stvareh, ki so se jim zgodile na potovanjih. Tudi jaz sem že slišala nekaj njihovih pripovedi. To je strahota. Zato je izenačenje pravic teh ljudi ne le zakonska, pač pa tudi moralna obveza Evropske unije.

Na področjih avtobusnega in pomorskega prevoza, za kateri tukaj predpisujemo pravila, se lahko srečamo s problemi delitve odgovornosti med prevozniki in pristanišči pri pomorskem prevozu – to vprašanje moramo v prihodnje rešiti na podlagi izkušenj. Moja druga misel je, da bi morali pri avtobusnem prevozu zajeti čim več področij. Če bo izjem preveč, bodo imeli prevozniki preveč priložnosti za izigravanje pravil. Ne smemo dopustiti, da bi se te težave nadaljevale, saj bi s tem oškodovali ljudi s posebnimi potrebami. Naša dolžnost je poskrbeti za te ljudi in jim omogočiti uveljavljanje pravice do mobilnosti.

 
  
MPphoto
 

  Erik Meijer, v imenu skupine GUE/NGL. – (NL) Gospod predsednik, na delnem zasedanju sta bili zastavljeni dve vprašanji v zvezi s skupinskim prevozom potnikov.

Prvo vprašanje je: kaj mora napraviti država, kaj pa naj prepustimo trgu in razpisom? Na koncu smo se na moj predlog odločili v prid prosti izbiri pri mestnem in primestnem prevozu. Nova pravila za avtobusni prevoz potnikov ne bi smela škodovati pravicam organov na nižjih ravneh glede lastnega urejanja javnega prevoza.

Glede pravic potnikov imamo že ves čas dve možno izbiri. Prva možnost je usmerjena na čim boljše obveščanje o nadaljevanju vožnje v drugih državah članicah, razpoložljivost čezmejnih voznih kart in dobre povezave na dolgih progah, kar varuje potnike pred neprijetnimi presenečenji na potovanju.

Druga možnost pa je usmerjena na finančne odškodnine ob zamudah in odpovedih voženj. Že ves čas zagovarjam prvo možnost, večina v Parlamentu pa se je odločila za drugo, predvsem zato, ker je bila izbrana že pri letalskem prevozu.

Večja skrb za potrebe invalidov je pomemben razlog za podporo predlogom, čeprav rešitve niso popolne.

 
  
MPphoto
 

  Rodi Kratsa-Tsagaropoulou (PPE-DE). - (EL) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, rada bi začela s čestitkami poročevalcema za vsebinsko predstavitev in izjemno dosledno ureditev množice sprememb, ki jih je predložil Odbor za promet in turizem.

Evropska unija si, ob odločilnem prispevku evropskega parlamenta, v zadnjih letih prizadeva za okrepitev pravic potnikov na vseh področjih prevozov. Spomnite se, da so naše institucije pred kratkim potrdile ureditev pravic potnikov v letalskem in železniškem prevozu. Danes bomo dosegli velik korak k poenotenju pravic potnikov v vseh načinih prevoza, brez izvzetij in izjem, kot je rekel Komisar.

Naj vas spomnim, da smo po težavnih usklajevanjih s Svetom pred kratkim sprejeli tretji sveženj sedmih zakonodajnih predlogov o varnosti na morju, ki zajema tudi odškodnine potnikom v primerih nezgod.

V zvezi s poročilom gospoda Teychennéja bi rada poudarila, da predlaga usklajen okvir zaščite potrošnikov/potnikov, ki pa upošteva tudi mala prevozniška podjetja in varuje njihovo poslovanje in konkurenčnost ob nezgodah, na katere ne morejo vplivati, ali ob motnjah v pomorskem prometu zaradi slabega vremena.

Bistveno je tudi, da so zajeta pomembna področja, kakršne so pravice invalidov in oseb z omejeno mobilnostjo, v smislu načela nediskriminacije, ki usmerja vse naše politike. Poročilo tudi jasno določa obveznosti prevoznika v primeru zamude ali odpovedi vožnje, časovne razmejitve zamud in višine odškodnin.

Ob koncu sedanjega mandata Parlamenta in pred evropskimi volitvami je naše delo na področju pravic potnikov eden od naših najpomembnejših dosežkov v prid evropskim državljanom.

 
  
MPphoto
 

  Brian Simpson (PSE). - Gospod predsednik, rad bi se zahvalil obema poročevalcema za njuno delo na tem pomembnem področju, pa tudi komisarju za njegovo podporo. Pravice potnikov so že od nekdaj med prednostnimi nalogami Skupine socialdemokratov, ta predlog pa zaokroža zbirko, po ureditvi pravic potnikov v letalskem in železniškem prevozu.

Vsi se moramo zavedati, da so uporabniki prevozov najpomembnejši deležniki prevozov – kar nekatera prevozniška podjetja pogosto pozabljajo. Zdaj bomo prvič imeli na voljo nabor temeljnih pravic uporabnikov avtobusov in trajektov, ki bo zagotavljala primerno odgovornost v primerih odpovedi voženj ali zamud, izgube ali poškodbe prtljage, pa tudi smrti in nezgod.

Verjetno še bolj pomembno pa je, da bomo imeli zbirko temeljnih pravic oseb z omejeno mobilnostjo in posebnimi potrebami, ki bo odpravila tegobe, ki jih od ti ljudje trpijo od prevozniških podjetij že dolga leta. Prevozniška podjetja ne bodo več mogla odklanjati ljudi z omejeno mobilnostjo v svojih vozilih, ljudje z omejeno mobilnostjo ne bodo več imeli manj pravic od neprizadetih ljudi, ljudje z omejeno mobilnostjo ne bodo več izključeni iz omrežja javnega prevoza.

Kdo je to dosegel? Ne kak državni ali pokrajinski parlament, pač pa Evropski parlament. Evropski parlament, ki je postavil uporabnike prevoza na prvo mesto. To je Evropski parlament, za katerega so ljudje najpomembnejši, to pa lahko socialdemokrati odločno podpremo.

 
  
MPphoto
 

  Francesco Ferrari (ALDE). (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej bi se želel zahvaliti poročevalcema in komisarju za opravljeno delo. Poročilo zelo jasno pojasnjuje pravice potnikov pri vseh načinih prevoza, tudi pri avtobusnem prevozu, in obravnava vsa pomembna vprašanja. Pozornost je posvečena invalidom in ljudem z omejeno mobilnostjo, saj poročilo gospoda Albertinija kaže, kako moramo omogočiti take storitve, ki bodo upoštevale posebne potrebe teh ljudi.

Poleg tega poročilo jasno obravnava tudi vsa vprašanja, povezana s tem načinom prevoza – povračila, odškodnine, obveščanje potnikov, objektivno odgovornost in obravnavo pritožb. Jaz osebno in Skupina druženja liberalcev in demokratov za Evropo smo z veseljem sodelovali s poročevalcem pri oblikovanju kolikor mogoče jasnega besedila, ob upoštevanju koristi potnikov na eni strani in podjetij, ki upravljajo in izvajajo te storitve, na drugi strani, saj ta podjetja potrebujejo dovolj časa za uskladitev z novimi pravili. Zato upam, da bo besedilo na jutrišnjem glasovanju sprejeto.

 
  
MPphoto
 

  Reinhard Rack (PPE-DE). (DE) Gospod predsednik, izvajalci storitev morajo delati v korist uporabnikov storitev, ne pa v glavnem v svojo korist. V tem smislu moramo predpisati ustrezna pravila za uporabnike vseh načinov prevoza in jim zagotoviti ustrezno kakovost storitev. Pri tem pa moramo - in tu samo ponavljam nekaj, kar ponavljamo že ves čas – posebej poskrbeti za pravice ljudi z omejeno mobilnostjo. Ugotavljam, da se s tem v zvezi ves čas vrtimo okoli enega vprašanja. Povem vam, da težav nimajo le osebe z izkaznico invalida. Tudi starši – odrasle osebe z majhnimi otroki – pogosto potrebujejo pomoč posebnih pravil pri vseh načinih prevoza. Upam, da bomo tudi to sprejeli, v eni ali drugi obliki.

Moja druga misel je, da tudi najboljša pravila in varovalke ne koristijo, če prevoznik skriva informacije o njih v najtemnejšem kotu. Pravi kraji za informacije o pravicah potnikov so na blagajnah, na avtobusih, letalih in drugih prevoznih sredstvih.

Moja tretja in zadnja misel je, da smo pravila o pravicah potnikov sicer začeli predpisovati v korist potnikom, a smo pri tem vse preveč popustljivi. Kar počnejo letalski prevozniki v zvezi z zamudami, namreč, objavljajo, da je zaradi zamude pristanka prejšnjega letala odložen tudi vzlet naslednjega, preprosto ni več sprejemljivo. Že na začetku bi morali zadevo rešiti z uvedbo visokih odškodnin, učinki pa bi bili podobni kot pri zavračanju vkrcanja. Tako pa učinkov na žalost ni. Ne gre za force majeure, če odpovedo polet letala, ker je pol prazno. Nova Komisija bo imela na tem področju obilo dela. Podpredsednik, če boste vodili ta resor tudi v naslednjem mandatu, vas nujno pozivam k reviziji pravic potnikov v letalskem prevozu. Revizija je nujno potrebna.

 
  
MPphoto
 

  Emanuel Jardim Fernandes (PSE). (PT) Gospod predsednik, komisar Tajani, na začetku bi rad čestital gospodu Teychennéju za kakovost njegovega poročila. Kar se tiče pomorskega svežnja, ki ga bomo podpisali jutri, sem kot poročevalec za Skupino socialdemokratov v Evropskem parlamentu o zahtevah za države zastave in o odgovornosti prevoznikov potnikov dejal, da morajo biti v Evropski uniji ljudje na prvem mestu. V naši Uniji morajo biti na prvem mestu potniki.

Poročilo gospoda Teychennéja zasluži mojo polno podporo, ker utrjuje regulativni okvir ne le za potnike v avtobusnem prevozu, pač pa tudi na področju, ki mi je pri srcu, namreč na področju prevoza po morju in po celinskih plovnih poteh. Zlasti določa odškodnino v znesku 25 cene vozovnice ob eno- do dve-urni zamudi, 50 % ob zamudi, ki traja dve uri ali več, in 100 %, če prevoznik ne zagotovi nadomestnega prevoza ali informacij.

Naj poudarim, da je treba odškodnino v primeru odpovedi ali večje zamude pri vožnji plačati v enem mesecu po potnikovi zahtevi. Pri avtobusnem prevozu poročilo ugotavlja, da so potrebni posebni ukrepi za invalide in ljudi z omejeno mobilnostjo. Za vse potnike pa bo zdaj postalo stvarnost povračilo stroškov nakupa vozovnice ob odpovedi, prezasedenosti ali občutni, vsaj dveurni zamudi.

Gospod predsednik, vložil sem spremembo, po kateri bi moral ta regulativni okvir veljati tudi v najbolj oddaljenih predelih. Prepričan sem, da tako kakovostni zakonodaji ne bi smel oporekati nihče, da bi morali njene prednosti uživati vsi evropski državljani, tudi tisti na oddaljenem Azorskem otočju, na Madeiri, na Kanarskih otokih in v francoskih čezmorskih departmajih.

 
  
MPphoto
 

  Marian-Jean Marinescu (PPE-DE). (RO) Pomorski prevoz ureja vrsta mednarodnih konvencij, ki jih je treba dosledno spoštovati. Zelo pomembno pa je na tem občutljivem področju vzpostaviti nabor minimalnih pravil na ravni Skupnosti, zlasti kar se tiče nadzora izvrševanja zakonodaje. Zato uvedba neodvisnega mehanizma za sprejem pritožb in vzpostavitev nadzornega organa prinašata jasne koristi potnikom pri stikih s prevozniki.

Menim, da je treba najti ravnovesje med pravicami potnikov in obveznostmi prevoznikov, saj niti ena niti druga skupina ne bi smela zavirati dolgoročnega razvoja panoge prevozov po morju in po celinskih plovnih poteh. Upoštevati moramo značilne okoliščine, v katerih poteka prevoz na različnih pomorskih predelih Evrope, saj morda posebnosti vsakega od njih omejujejo možnosti uvedbe enotnih pravil.

V širšem kontekstu varnosti pomorskega prevoza moram omeniti več nedavnih primerov piratstva v Adenskem zalivu. Ponovni izbruh piratstva je zaskrbljujoč, zlasti zato, ker so bili med žrtvami v zadnjem tednu tudi evropski državljani, med njimi pet Romunov.

To priložnost bi rad izkoristil za poziv Komisiji in Svetu, naj po svojih najboljših močeh okrepita sodelovanje med EU in državami na Afriškem rogu pri preprečevanju piratstva in zagotavljanju varnejše plovbe prek tega območja.

 
  
MPphoto
 

  Marie Panayotopoulos-Cassiotou (PPE-DE). - (EL) Gospod predsednik, podpredsednik Komisije, danes smo lahko zelo veseli, da lahko ugotovimo, da so po zaslugi sklepa Evropskega parlamenta pravice potnikov zaščitene tudi na področjih, kjer doslej niso bile urejene.

Ponosni smo, da so na letališčih in na železniških postajah na voljo letaki, ki popisujejo sklepe, ki jih je sprejela Evropska unija v zaščito pravic potnikov. Če bo do tega prišlo tudi pri drugih dveh oblikah prevoza, bodo lahko evropski državljani ugotovili, da je Evropska unija resnično koristna pri zagotavljanju višjega standarda življenja in varnosti potovanj.

Ne smemo pa pozabiti, da predpisana raven zaščite še ne pomeni, da tako raven državljani tudi v resnici uživajo, kot vidimo danes na področjih letalskega in železniškega prevoza. Tisti med nami, ki uporabljamo ti dve obliki prevoza, med drugimi tudi poslanci in jaz osebno, ki na poti prečkamo po tri državne meje, vemo, da se zakonodaja ne izvaja učinkovito. Zato Komisija upravičeno pravi, da gre le za prvi korak, ki ga je treba še izboljšati, zlasti glede učinkovitosti uveljavljanja pravic potnikov pri velikih podjetjih.

Ne smemo obsojati malih podjetij, če imajo težave pri izvajanju prevoznih storitev, pri tem imam v mislih kabotažo, o kateri sem komisarju zastavljala vprašanja ob drugih priložnostih. Če že zdaj ne prevzemajo kabotažnih linij, kako bodo lahko opravljala take storitve, če bodo morala skrbeti tudi za pravice potnikov? Torej moramo državljanom zagotoviti glavno pravico do prevoza, šele nato pa jim ponuditi dodatne prednosti odškodnine v primeru zamude. Torej: najprej storitev, nato pa odškodnina ob zamudi pri storitvi.

Prepričana sem, da je Evropa na poti v lepšo prihodnost. To je moj sklep.

 
  
MPphoto
 

  Christian Rovsing (PPE-DE). - (DA) Gospod predsednik, če bi raziskali javno mnenje med invalidi, bi ugotovili, da hodijo invalidi na počitnice raje v ZDA. V ZDA imajo mnogo boljšo zakonodajo in pravila in invalidi so tam deležni mnogo boljšega ravnanja. Evropa ni priljubljen kraj za počitnikovanje niti med našimi invalidi. Naši lastni evropski rojaki ne želijo počitnikovati v Evropi, če so invalidni. Potujejo v ZDA: Menim, da je to jasen znak, kako izjemno pomembno zadevo obravnavamo tu, z različnih vidikov, tudi z vidika turizma.

 
  
MPphoto
 

  Pavel Svoboda, predsednik Sveta. – (CS) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, dosedanji potek razprave kaže, da ne bom potreboval vseh pet dodeljenih minut, kar je – prepričan sem - dobra novica. Z veseljem ugotavljam, da se glede vprašanj zaščite pravic potnikov in prihodnosti panoge naši interesi ujemajo. Veselimo se že tesnega sodelovanja z Evropskim parlamentom, ki nam bo omogočilo oblikovati končno rešitev, ta pa bo državljanom še enkrat pokazala, kako koristna je lahko EU na področju pravic potnikov.

 
  
MPphoto
 

  Antonio Tajani, podpredsednik Komisije. (IT) Gospod predsednik, gospod Svoboda, spoštovani poslanci, verjamem, da bodo državljani, ki spremljajo razpravo o pravicah potnikov in novi zakonodaji, ki jo želimo sprejeti za nadaljnjo utrditev sistema pravic, značilnega za Evropsko unijo, danes ugotovili, da Komisija, Svet in Parlament ter njihovi delavci niso slonokoščeni stolpi, v katerih razpravljajo o zadevah, ki nimajo nikakršne zveze z državljani, ali celo škodljivo posegajo v njihova življenja, pač pa ustanove, ki jim je do koristi državljanov, ki si prizadevajo ščititi njihove pravice in, naj še posebej poudarim, njihove temeljne svoboščine: nihče ni svoboden, če ne more svobodno potovati z enega konca Unije na drugega.

Zato sem v svojem nastopu pred potrditvijo imenovanja v Parlamentu poudaril, da bo ena od mojih prednostnih nalog na položaju komisarja za promet zaščita pravic potnikov. Prepričan sem, da danes skupaj pošiljamo pozitivno sporočilo in otipljivo dokazujemo, da je napredek mogoč in da so evropske institucije blizu državljanom, na njihovi strani.

V razpravi se je izkazalo, da med člani različnih političnih skupini ni nikakršnih vsebinskih razhajanj, vsaka skupina je poudarila, v sozvočju s Komisijo in Svetom, željo po resnični izgradnji, po besedah podpredsednice Kratsa-Tsagaropoulou, Evrope državljanov.

Zato pripisujem velik pomen ključnemu koraku, ki ga bomo naredili danes in seveda jutri med glasovanjem, ki pri tako zapleteni tematiki, zahtevnih sistemih prevoza in razlikah med zakonskimi ureditvami v različnih državah, zahteva poglobljen pristop, pa tudi posamezne kompromise. Vsako sprejeto pravilo je rezultat kompromisa, zaščite različnih interesov.

Trdim pa, da bi tokrat moral prevladati splošni interes, to pomeni, zaščita svobode državljanov in pravic potnikov pri vseh oblikah prevoza, saj bi bilo nedosledno ščititi samo tiste, ki potujejo z letalom ali vlakom, tistih, ki potujejo z ladjo ali avtobusom, pa ne. Naj ponovim, da imamo seveda lahko različna mnenja, ugotavljamo razhajanja med Komisijo in Svetom, pa tudi med posameznimi poslanci v tej zbornici, glede ureditve prevoza po vodnih poteh; nekateri bi imeli raje ločeni uredbi za pomorski in rečni prevoz.

Komisija je svoje stališče potrdila; menim, da je prava odločitev enotna uredba, ampak to niti ni najbolj pomembno, danes je pomembna dobra novica, da so Parlament, Komisija in Svet pokazali trdno politično voljo zagotoviti pravice potnikom, zlasti potnikom z omejeno mobilnostjo. Kot sem z veseljem slišal, ne gre preprosto za vprašanje pravic in še zlasti svoboščin invalidov; zagotoviti neovirano gibanje po Evropski uniji milijonom potnikov z omejeno mobilnostjo hkrati pomeni tudi, da bodo ti ljudje lahko prispevali k rasti EU, saj njihova potovanja prinašajo blagostanje, omogočajo razvoj prevoznim podjetjem in odpirajo možnosti za turizem na vseh koncih EU.

Zato sem tako vesel in zato bi se rad zahvalil poročevalcema, Svetu in seveda osebju Komisije, kateremu se zahvalim vsakokrat, saj mi omogoča predstavljati predloge Parlamentu in Svetu.

Tokratna zahvala je še posebej prisrčna, kajti prepričan sem, da evropske institucije kot celota danes dokazujejo, da zelo skrbijo za 500 milijonov državljanov Evrope, ki včasih sicer dvomijo v institucije; prepričan pa sem, da bodo tisti, ki so spremljali razpravo, svoje mnenje spremenili in začeli zaupati evropskim institucijam, ki se trudijo, da bi bile vedno bližje ljudem.

 
  
  

PREDSEDSTVO: GOSPOD DOS SANTOS
Podpredsednik

 
  
MPphoto
 

  Michel Teychenné, poročevalec. (FR) Gospod predsednik, najprej bi rad spregovoril o spremembah, ki jih je vložil gospod Jarzembowski, ki nas je pravkar pozval k razumnosti – prepričan sem, da je pri tem besedilu najpomembneje to, je v resnici razumno.

Ali je razumna želja odpraviti zahtevo, naj prevozniki usposobijo svoje osebje, ki je v stikih z osebami z omejeno mobilnostjo?

Ali je razumno odpravljati odškodnine za izgubljeno opremo, zlasti za invalidske vozičke za oseben z omejeno mobilnostjo?

Ali je razumno – gospod Rack, ki je bil še ravnokar med nami, je to poudaril, in zahvaljujem se mu za njegov govor – izogibati se vračilu stroškov nakupa vozovnic, kar se dogaja vsepovsod,še posebej v Združenih državah Amerike, če pride do odpovedi poleta, ni pa na voljo nikakršnih informacij ali nadomestnega prevoza?

Zato se mi ti elementi v vaših spremembah ne zdijo razumni, in čutim, da vam to moram povedati.

Glede ostalega sem prepričan, da smo dosegli soglasje. To je očitno iz razprav. Rad bi se zahvalil Komisiji, Svetu in kolegom poslancem, ki so sodelovali pri tem delu v izvrstnem duhu, saj smo se vsi zavedali, da gre za stvar, ki je za evropske ljudi izrednega pomena.

Zato sem glede jutrišnjega dne prepričan – in tukaj pozivam Skupino Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov: vaše spremembe niso razumne – glasovati moramo za besedilo in poslati jasno sporočilo v časih, v katerih Evropejci včasih dvomijo v Evropo. Kot je povedal gospod Tajani, moramo poslati jasno sporočilo 500 milijonom evropskih državljanov, da upoštevamo njihove potrebe. To je vse, kar sem hotel povedati.

 
  
MPphoto
 

  Gabriele Albertini, poročevalec. (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, po tem, ko sem pazljivo spremljal razpravo, govore gospoda Swobode in gospoda Tajanija, pa tudi kolegov poslancev, še bolj kot prej čutim, da je na mestu zahvala za vso pomoč in nasvete, ki sem jih bil deležen v naši zbornici.

Ni dovolj časa, da bi lahko komentiral posamezne predloge in vidike te široke razprave, ker pa moram v nekaj sekundah, ki so še preostale za moj nastop, napraviti povzetek, bom z dvema pridevnikoma orisal in povzel vaše misli in predloge. Kolikor je mogoče pričakovati pri tako zahtevni uredbi, ste ocenili opravljeno delo kot razumno.

Uredba skuša razširiti pravice potnikov in izenačiti pogoje zaščite pravic pri vseh načinih prevoza, obenem pa upošteva posebnosti malih prevoznikov, ki imajo težave pri prilagajanju ostrejšim zahtevam v času gospodarske krize, zato je moj prvi pridevnik „razumna“.

Naslednja je misel o možnosti izboljšav, ki so jo tudi omenili nekateri poslanci, in sicer naj bi, ob razumevanju okoliščin pravice razširili tudi na mestni promet in na potnike z omejeno mobilnostjo. Smo torej na potovanju k popolnosti, vse človeške zadeve se dajo še izboljšati, in ta uredba, ki je „razumna“ in po mojem mnenju dobro sestavljena, je tudi „odprta za izboljšave“.

Poročevalec ne odreka državam članicam možnosti razširitve pravic tudi na mestni prevoz, regionalni prevoz pa je že zajet obvezno. Raven pravic je bila že orisana, pogosto je podobna ravni pravic pri nadnacionalnih in nacionalnih prevozih, enako pa velja za uporabljene tehnologije in veljavnost programa pravic za invalide.

Za zaključek bi se rad še enkrat zahvalil vsem, in izrazil upanje, da današnji dan ne označuje konca zgodbe, pač pa bomo v prihodnje morda lahko dosegli še višje cilje.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik . – Skupna razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo jutri.

Pisne izjave (člen 142)

 
  
MPphoto
 
 

  Daniel Strož (GUE/NGL), v pisni obliki. – (CS) V zvezi s poročilom o pravicah potnikov bi rad opozoril na zadevo, ki se ne nanaša na zaščito koristi potrošnikov, pač pa na kršenje načela prostega gibanja ljudi v schengenskem območju. Konkretno se nanaša na prosto gibanje ljudi prek češko-nemške meje. Češki državljani se vedno pogosteje pritožujejo – meni osebno in regionalnim ter lokalnim organom na območju ob češko-nemški meji – o nadlegovanju, ki ga doživljajo od nemške policije pri prečkanju češko-nemške meje v skupinah ali z osebnimi vozili. Državljani se pritožujejo, da jih brez razloga ustavljajo policisti v civilu, preverjajo ali celo zaslišujejo o namenu potovanja v Nemčijo. Tako ravnanje nemške policije je pravo nadlegovanje in je v neposrednem nasprotju z načelom prostega gibanja ljudi v EU. Naj poudarim, da so ti primeri vse pogostejši, zato nujno pozivam organe EU k odpravi tega nesprejemljivega stanja.

 
  
  

(Seja, ki je bila prekinjena ob 18.15 v pričakovanju začetka časa za vprašanja, se je nadaljevala ob 18.30)

 
  
  

PREDSEDSTVO: GOSPOD DOS SANTOS
Podpredsednik

 

14. Čas za vprašanja (vprašanja Komisiji)
Video posnetki govorov
MPphoto
 
 

  Predsednik . – Naslednja točka je čas za vprašanja (B6-0227/2009).

Komisiji so bila predložena naslednja vprašanja.

Prvi del

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik . – Vprašanje št. 28 predložila Sarah Ludford (H-0142/09)

Zadeva: E-trgovina

Kakšne nadaljnje ukrepe izvaja Komisija za zagotovitev popolne odprave ovir, ki potrošnikom na podlagi države bivanja ali države registracije plačilne kartice onemogočajo dostop do najboljše cene ali do polne ponudbe blaga ali storitev, na primer pri prenosu glasbe z interneta, nabavi železniških in letalskih vozovnic, nabavi DVD-jev in računalniških igric, zlasti tistih, ki se prodajajo prek interneta, ki se prodajajo kjerkoli v EU?

 
  
MPphoto
 

  Charlie McCreevy, član Komisije. - Komisija se popolnoma zaveda težav, ki jih imajo potrošniki, ki jim je onemogočen dostop do spletnih strani ali so pri spletnih nakupih izpostavljeni diskriminaciji na zemljepisni podlagi. Naj vam zagotovim, da je boj proti zemljepisni delitvi trga, bodisi zaradi državnih ukrepov ali ravnanja zasebnih strank, pomembna prednostna naloga naše politike notranjega trga. Prakse, kakršne je omenila spoštovana poslanka v svojem vprašanju, evropskim državljanom kratijo pravice in možnosti, ki jih ponuja enotni trg. Te prakse so v popolnem nasprotju s pravico do uporabe čezmejnih storitev, ki je temeljni dvojnik pravice do izvajanja čezmejnih storitev, zapisane v Pogodbi o EGS. Z Direktivo o storitvah smo dobili učinkovito orodje za bistveno omilitev težav potrošnikov, ki naletijo na diskriminacijo ob čezmejnem nakupu blaga ali naročilu storitve, tudi prek interneta.

Direktiva o storitvah je prvi akt zakonodaje notranjega trga, ki od držav članic izrecno zahteva odpravo diskriminacijskih praks poslovnih subjektov na podlagi državljanstva ali prebivališča potrošnikov. Kot veste, mora biti Direktiva o storitvah uveljavljena do decembra letos, in ko bo določba o nediskriminaciji iz člena 20 prenesena v pravni red držav, bodo prakse, kakršne je omenila spoštovana poslanka v svojem vprašanju, postale nezakonite. Edina izjema pri tem pravilu bodo lakho primeri, v katerih bodo poslovni subjekti lahko dokazali, da različno obravnavo kategorij potrošnikov neposredno upravičujejo objektivni razlogi, torej ne pomeni diskriminacije. Komisija ta čas v sodelovanju z državami članicami skrbi za pravočasno uveljavitev člena 20 in za učinkovito izvrševanje njegovih določb pri državnih organih in sodiščih.

Poleg tega je Komisija dne 5. marca objavila poročilo, ki obravnava predvsem čezmejne vidike e-trgovine. Ta delovni dokument služb Komisije o čezmejni e-trgovini je bil sestavljen na pobudo moje kolegice, komisarke Meglene Kuneve. Poročilo kaže, da se e-trgovina v Evropski uniji na splošno razvija uspešno, čezmejna e-trgovina pa pri tem zaostaja. Možnosti razvoja čezmejne elektronske trgovine so velike. Vendar možnosti čezmejne e-trgovine niso izkoriščene zaradi praktičnih težav in regulativnih ovir, na katere naletijo tako potrošniki kot poslovni subjekti. Rezultat je razdrobljen notranji e-trg. To težavo je odkrila in jo obravnava akcija spremljanja trga, ki jo je sprožila Komisija v okviru raziskave števila dobavnih verig na določenih drobnoprodajnih trgih. Ta akcija bo omogočila Komisiji poglobiti svojo analizo maloprodajnega sektorja in odkriti prakse, ki izkrivljajo poslovne odnose med dobavitelji in prodajalci na drobno ter med prodajalci na drobno in kupci, ter oceniti potrebe po nadaljnjih reformah ustreznih nacionalnih predpisov in predpisov EU. Akcija spremljanja zajema pet skupin izdelkov, med njimi tudi rekreacijske izdelke, kakršni so glasba in knjige, v spletni in klasični prodaji, in bo podlaga za sporočilo, ki ga bo Komisija izdala predvidoma jeseni 2009. Učinkovita in odločna uveljavitev člena 20 Direktive o storitvah naj bi nam, skupaj z analizo drugih odprtih vprašanj v okviru akcije spremljanja trga, omogočila celovit odziv na težave v zvezi z ovirami v e-trgovini v škodo uporabnikov storitev na splošno ter konkretno potrošnikov.

 
  
MPphoto
 

  Sarah Ludford (ALDE). - To je pomembno vprašanje za Evropo državljanov, zlasti v sedanji recesiji. Vsakdo si želi in si zasluži skleniti najboljšo možno kupčijo, pa naj živi v Lizboni ali v Londonu. Ali ni sramotno, da je 50 let po uvedbi enotnega trga še vedno mogoče, kot poroča revija Which? britanske zveze potrošnikov, da so cene na angleški različici spletnih strani španskega železniškega prevoznika Renfe 60 % višje od cen na španski različici spletnih strani? Gotovo ne morejo biti vzrok regulativne razlike. Ali se bo Komisija spopadla tudi s čistim izkoriščanjem?

 
  
MPphoto
 

  Charlie McCreevy, član Komisije. Soglašam z baronico Ludfordovo, da tudi 50 let po ustanovitvi ES in ob poznavanju temeljnih načel tega podviga, lahko še vedno naletimo na tako diskriminacijo. Glavni razlog za izdajo Direktive o storitvah pa je bilo spoznanje, da nam na področju storitev ni uspelo doseči tega, kar nam je uspelo na področju blaga. Tako pa bo po uveljavitvi Direktive o storitvah ob koncu letošnjega leta člen 20 določal, da je treba razlike v obravnavi, kakršno je omenila baronica Ludfordova, izrecno utemeljiti z objektivnimi razlogi.

Ne da bi se spuščal v podrobnosti omenjenega primera, ki spada na področje prometa in torej bolj v resor kolege Tajanija, bi bil lahko edini objektivni razlog, ki bi upravičeval tako diskriminacijo, kak dodaten strošek. To bi bil objektiven pogled na zadevo. Če na primer v Dublinu prek spleta naročite nekaj iz Strasbourga, bodo seveda nastali določeni dodatni stroški embalaže, poštnine itd. To bi bil lahko objektiven razlog, ki bi upravičil določeno razliko v ceni. Ni pa dovoljena diskriminacija na nikakršni drugi podlagi. Zato upajmo, da bo po uveljavitvi Direktive o storitvah takih primerov manj.

Trenutno pa je treba glede prevoza upoštevati, da je prevoz izvzet iz področja veljavnosti Direktive o storitvah. Kolega gospod Tajani in njegovi sodelavci pa preučujejo določene pobude tudi na tem področju.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik . - Vprašanje št. 29 predložil Claude Moraes (H-0149/09)

Zadeva: Strategija EU za boj proti Alzheimerjevi bolezni

Februarja je vlada Združenega kraljestva objavila nacionalno strategijo za boj proti demenci, ki predvideva vlaganja v mrežo spominskih klinik, izboljšanje pomoči prizadetim ljudem in večje akcije osveščanja javnosti. Nadalje je Parlament 5. februarja v Strasbourgu sprejel Pisno izjavo 0080/2008 - http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=TA&reference=P6-TA-2009-0081&language=SL" , s katero poziva k uvrstitvi Alzheimerjeve bolezni med prednostne naloge na področju javnega zdravja v Evropi.

Kakšne pobude načrtuje Komisija na tem področju v zvezi z raziskavami, preventivo in osveščanjem javnosti?

Ali Komisija razmišlja o oblikovanju evropske strategije za boj proti Alzheimerjevi bolezni, podobne britanski, zlasti ob upoštevanju priporočil evropske skupine za projekt demence, ki so bila že predstavljena Komisiji?

 
  
MPphoto
 

  Androulla Vassiliou, članica Komisije. − Boj proti Alzheimerjevi bolezni je uvrščen med prednostne pobude v zakonodajnem in delovnem programu Komisije za leto 2009 na podlagi sklepov o Alzheimerjevi bolezni, ki jih je sprejel Svet pod francoskim predsedstvom, in Komisija načrtuje sprejem sporočila o Alzheimerjevi bolezni in drugih pojavih demence v letošnjem letu.

Nadalje je za spodbujanje usklajenih in učinkovitih raziskav na tem področju predviden sprejem sporočila ob predlogu priporočil Sveta o skupnem programiranju raziskav nevrodegenerativnih bolezni, vključno z Alzheimerjevo boleznijo. To se navezuje na sporočilo o skupnem programiranju raziskav, ki je bilo sprejeto 15. julija 2008.

Na področju Alzheimerjeve bolezni potrebujemo točne podatke, ki jih je mogoče zbrati le na ravni EU, za načrtovanje in prilagoditve zdravstvene službe na ravni držav članic. Doslej je evropska skupina za projekt demence predložila točne, kvalitativne in kvantitativne podatke in analize razširjenosti Alzheimerjeve bolezni v Evropski uniji, ki jih je objavilo združenje Alzheimer Europe v letopisu Dementia in Europe Yearbook. Projekt pa je bil konec leta 2008 zaključen in zdaj moramo preučiti možnosti, kako to delo nadaljevati.

Odprta metoda usklajevanja (OMC) na področju socialnega varstva predstavlja okvir, v katerem lahko države članice EU izvajajo reforme svojih sistemov socialnega varstva na podlagi izmenjav politik in medsebojnega učenja. V okviru OMC države članice opredeljujejo skupne izzive in se dogovarjajo o skupnih ciljih za enakost dostopa, kakovost in trajnost zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe.

V nacionalnih poročilih o strategiji države članice opisujejo, kako nameravajo razvijati svoje politike za doseganje skupnih ciljev. EU podpira ukrepe držav članic, usmerjene na skupne izzive in k skupnim ciljem prek OMC, z zagotavljanjem možnosti za dialog o izkušnjah in za izmenjavo dobrih praks s področja zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe.

Prek programov financiranja podpira tudi razvoj izvirnih dobrih praks. Izmenjava ima lahko obliko strokovnih pregledov ožjih tematik, ki jih opravlja omejeno število izvajalcev, ali pa širših razprav na konferencah.

Na podlagi navedb v nacionalnih poročilih o strategijah iz leta 2008 in sinteze teh navedb v skupnem poročilu za leto 2009 bomo naslednji mesec v Franciji opravili strokovni pregled pod naslovom „Alzheimerjeva bolezen in druge z njo povezane bolezni: Kako ravnati v kriznih stanjih in kako oskrbovati pacienta na domu“. Temu bo v septembru pod švedskim predsedstvom sledila konferenca z naslovom „Zdravo in dostojanstveno staranje“, v okviru katere bo tudi delavnica o usklajevanju nege ljudi z Alzheimerjevo boleznijo in drugimi oblikami demence.

Poleg tega službe Komisije tehtajo možnost sklica še ene konference sredi leta 2010, katere točen program bo odvisen od rezultatov dogajanj v letu 2009 in drugih dejavnikov. Nadalje akcijski načrt Komisije o invalidnosti za obdobje 2003-2010 vsebuje tudi ukrepe, ki zadevajo tudi Alzheimerjeve bolnike, na primer spodbujanje samostojnega življenja, kakovostne storitve podpore in nege, dostop do blaga in storitev široke potrošnje, in medicinsko-tehnične rešitve.

Ker lahko zaradi staranja evropskega prebivalstva pričakujemo, da bomo imeli vedno več prizadetih starih ljudi, ki bodo potrebovali dolgotrajno oskrbo, je to vprašanje ena od prednostnih nalog pri spremljanju sedanjega akcijskega načrta o invalidnosti.

Komisija sodeluje tudi z državami članicami, prek skupine visokih uradnikov za področje invalidnosti, in spremlja izvajanje konvencije ZN o pravicah invalidnih oseb, ki so jo podpisale tudi Evropska komisija in vse države članice. Konvencija zajema široko področje političnih ciljev, ki so pomembni tudi za ljudi z Alzheimerjevo boleznijo, med drugim dostopnost, samostojno življenje, rehabilitacijo, socialno vključenost in socialno varstvo, ter se izvaja na državni ravni in ravni Skupnosti.

 
  
MPphoto
 

  Claude Moraes (PSE). - Komisarka, glede na to, da več kot šest milijonov evropskih državljanov trpi za demenco in da mora še precej dodatnih milijonov Evropejcev za te bolnike skrbeti ali bolezen kako drugače vpliva na njihova življenja, toplo pozdravljam sklep Komisije, da to področje uvrsti med prednostne naloge javnega zdravja. Vaš odgovor je bil izčrpen.

Prosil bi pa, da pri razpravi o akcijskem načrtu o invalidnosti vi kot komisarka in Komisija v celoti upoštevate, da učinki Alzheimerjeve bolezni segajo na področja invalidnosti, staranja in javnega zdravja, in da zagotovite celovito strategijo, ne le uvrstitve Alzheimerjeve bolezni med prednostne naloge, pač pa tudi vseh z njo povezanih vidikov, in da ohranite nujnost njene obravnave. Za starajoče se prebivalstvo ta bolezen pomeni javnozdravstveno krizo. Zahvaljujem pa se vam za izčrpen odgovor.

 
  
MPphoto
 

  Androulla Vassiliou, članica Komisije. − Razumela sem, da je spoštovani poslanec zadovoljen z mojim izčrpnim odgovorom. Kar se tiče akcijskega načrta o invalidnosti, je to seveda širša zadeva, vendar se nekateri njegovi vidiki nanašajo posebej na Alzheimerjevo bolezen in te bomo upoštevali pri našem akcijskem načrtu za to področje.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik . Vprašanje št. 30 predložila Rodi Kratsa-Tsagaropoulou (H-0163/09)

Zadeva: Grožnja recesije v jugovzhodni Evropi in posledice za evropsko gospodarstvo

Zadnje analize mednarodnih finančnih inštitutov in bonitetnih agencij napovedujejo veliko recesijo v jugovzhodni Evropi in nevarnost nesposobnosti odplačila posojil pri potrošnikih in podjetjih. Glede na velika vlaganja zahodnoevropskih podjetij in bank na tem območju bi to lahko imelo skrajno resne vplive na gospodarstva držav članic EU.

Ali je Komisija naklonjena zagotavljanju podpore bankam v državah jugovzhodne Evrope – v okviru nacionalnih akcijskih programov, ki so del evropske sosedske politike – v sodelovanju s temi državami in morda z Evropsko investicijsko banko? Kako namerava Komisija uporabiti razpoložljiva finančna sredstva, na primer instrument za predpristopno pomoč (IPA) in instrument sosedstva in partnerstva (ENPI) za oživitev lokalnih gospodarstev in odvračanje grozeče recesije?

 
  
MPphoto
 

  Janez Potočnik, član Komisije. − Vprašanje se nanaša na stališče Komisije glede morebitne evropske gospodarske in socialne pomoči državam južne in jugovzhodne Evrope, ki jih je hudo prizadela svetovna gospodarske kriza. Odgovarjam v imenu kolega komisarja Alumnie.

Nenaden gospodarski upad v vrsti držav tega območja res lahko škodljivo vpliva tudi na gospodarstva nekaterih držav članic Evropske unije, zlasti tistih, katerih poslovne banke so, pogosto prek svojih lokalnih podružnic, podjetjem in gospodinjstvom v državah tega območja odobrile znatne zneske posojil.

Najprej moramo ugotoviti, da so med temi državami velike razlike glede gospodarskih in finančnih razmer. Komisija svojega zato ne more oblikovati enotnega odziva na krizo za vse države, pač pa mora upoštevati razmere v vsaki državi posebej.

Za države kandidatke in morebitne kandidatke v jugovzhodni Evropi so, kot veste, po programih tehnične pomoči strukturnim reformam in vzpostavljanju institucij v obdobju 2007-2013 predvidena znatna sredstva – 9,1 milijarde EUR v okviru instrumenta za predpristopno pomoč (IPA). Komisija uvaja tudi sveženj kriznega odziva v znesku 150 milijonov EUR, ki se financira iz omenjenega instrumenta, služi pa kot vzvod za hitro pridobitev 500 milijonov 500 milijonov EUR posojil od mednarodnih finančnih institucij. Sveženj obsega ukrepe, ki segajo od zagotavljanja mikro-posojil in financiranja ukrepov učinkovite rabe energije v malih in srednjih podjetjih do posebne tehnične pomoči pri nadzoru finančnega sektorja in finančni regulativi.

Kot dodatno podporo realnemu gospodarstvu smo Komisija, EIB, EBOR in Svet Evropske razvojne banke skupaj oblikovali pobudo za infrastrukturo, ki zagotavlja tehnično pomoč in sofinanciranje za prednostne infrastrukturne naložbe v promet, energijo, okolje in socialni sektor. Oblikovanje pobude smo pospešili in zdaj se začenja njeno izvajanje. To je prvi korak k naložbenemu okviru za zahodni Balkan, ki bo zajemal tudi naložbe v druga socialno-ekonomska področja, na primer v mala in srednja podjetja in v učinkovito rabo energije.

V državah vzhodne Evrope, ki jih zajema Evropska sosedska politika – Ukrajini, Belorusiji, Moldaviji in kavkaških državah – so instrumenti Evropske unije za pomoč finančnemu sektorju bolj omejeni. Vendar EU tudi tem državam nudi znatno tehnično pomoč prek nacionalnih in regionalnih programov v okviru Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva pri izvajanju skupnih akcijskih načrtov evropske sosedske politike. V dodatno pomoč realnemu gospodarstvu smo oblikovali sosedski investicijski sklad, ki združuje nepovratna sredstva iz programov ENPI in od držav članic Evropske unije ter posojila evropskih javnih finančnih institucij. Ta instrument je v letu 2008 zagotovil 71 milijonov EUR nepovratnih sredstev za zagon velikih infrastrukturnih projektov v vrednosti približno 2,74 milijarde EUR.

Naj povem še nekaj besed o pomoči, ki jo poslovnim bankam na tem območju nudijo specializirane finančne institucije. Pri tem je najbolj aktivna EBOR, ki pri tem uporablja polno paleto instrumentov, od kapitalskih vlaganj do kratkoročnih posojil. EBOR nima pristojnosti za neposredno bančno kapitalizacijo na tem območju, njene dejavnosti so omejene na prometno, telekomunikacijsko, energetsko in okoljsko infrastrukturo. Pristojnosti ne zajemajo malih in srednjih podjetij. Precej finančne pomoči gospodarstvom na tem območju zagotavljajo institucije Bretton Woods, predvsem Mednarodni denarni sklad (MDS). MDS nudi obsežno finančno pomoč programom celovite stabilizacije. Komisija ocenjuje, da MDS v boju proti posledicam krize igra zelo pomembno vlogo.

In končno, vrsta držav pristopnic in držav, zajetih v sosedski politiki, je zaprosila Evropsko unijo za makroekonomsko pomoč. Komisija sedaj preučuje, kako bi lahko najbolje pomagala tem državam, ki so se že dogovorile z Mednarodnim denarnim skladom glede programov stabilizacije.

 
  
MPphoto
 

  Rodi Kratsa-Tsagaropoulou (PPE-DE). - (EL) Gospod predsednik, komisar, najlepša hvala za vaše informacije.

Rada bi vas vprašala, ali verjamete, da omenjenih 71 milijonov EUR nepovratnih sredstev našim partnerjem v vzhodni Evropi zadostuje. Menim sem, da v sporočilu Komisije o krizi in njenih učinkih na vzhodno Evropo temu ni posvečene dovolj pozornosti. Še eno vprašanje: ali menite, da bi bilo treba revidirati cilje, sredstva in prednostne naloge predpristopne pomoči, saj je Srbija že zaprosila za pomoč pri urejanju nujnih proračunskih potreb.

 
  
MPphoto
 

  Janez Potočnik, član Komisije. − Kot sem povedal, imamo na voljo le zelo omejene finančne možnosti, kar se tiče realnega gospodarstva in držav vzhodne Evrope. Zato skušamo pridobiti čim več sredstev tudi od drugih finančnih institucij. Zato sem tudi omenil znesek, ki sicer znaša le 71 milijonov EUR, je pa kot vzvod pripomogel k financiranju velikih infrastrukturnih projektov v vrednosti več kot 2,5 milijarde EUR.

Odkrit odgovor se po mojem mnenju glasi, da smo vsi v hudih težavah in da moramo zelo pazljivo spremljati, kaj se dogaja na tem območju, saj smo tesno povezani z njim in veliko evropskih držav ima intenzivne trgovinske odnose s tem območjem.

Kar se tiče makro-finančne pomoči, so zanjo zaprosile številne med temi državami, ki so verjetne prihodnje članice EU, kandidatke ali možne kandidatke. Res je, da je Srbija zaprosila za tako pomoč. Zelo verjetno bo zanjo zaprosila tudi Črna gora. Od držav južne regije so za pomoč zaprosile že praktično vse razen Rusije in Azerbajdžana. Možnosti za makro-finančno pomoč so, odkrito povedano, precej omejene, seznam držav prosilk pa je precej dolg.

Mislim, da bi glavni instrument – prav zato je bila razprava o tem na vrhu G20 med osrednjimi temami - moral biti pomoč MDS. Zelo smo naklonjeni temu in okrepljeni vlogi kapitalizacije MDS v tej smeri, saj gre vsekakor za problem svetovnih razsežnosti.

Naj omenim tudi, da bo makro-finančna pomoč, če bo kateri od prosilk odobrena, tudi predmet posvetovanja z Evropskim parlamentom.

 
  
 

Drugi del

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik . – Vprašanje št. 31 predložil Gay Mitchell (H-0131/09)

Zadeva: Državna pomoč v evropskih državah, ki niso članice EU

V sedanjem času gospodarskih zmešnjav je nujno, da vse evropske države igrajo po enakih pravilih in da se ne ubadajo še s selitvijo delovnih mest v države izven EU, ki nudijo državno pomoč nezdravim podjetjem. Če naj države EGP ali EFTA, kakršna je Švica, uživajo prednosti trgovine z območjem EU, je nujno, da se tudi same držijo enakih pravil, kar zadeva državno pomoč. Sedanji postopki protiukrepov ob kršitvah so počasni in zapleteni in ne zagotavljajo nikakršne zaščite tistim, ki izgubljajo delovna mesta. Kako namerava Komisija zaostriti to področje konkurenčnega prava in zagotoviti hitrejše ter učinkovitejše postopke obravnave pritožb?

 
  
MPphoto
 

  Neelie Kroes, članica Komisije. − Najprej bi rada omenila, da si moramo biti na jasnem, da v državah EFTA, članicah Sporazuma o EGP – to je na Norveškem, na Islandiji in v Liechtensteinu – velja na področju državne pomoči stroga disciplina, po zgledu ureditve v EU.

Člen 61 Sporazuma o EGP je sestavljen natančno po zgledu člena 87 Pogodbe ES. Za njegovo izvajanje skrbi nadzorni organ EFTA (ESA). Po Protokolu 26 Sporazuma o EGP ima ta organ na področju državne pomoči pristojnosti, enakovredne pristojnostim Evropske komisije. Države morajo o vsakem novem ukrepu državne pomoči obvestiti ESA in pred uveljavitvijo dobiti odobritev od tega organa. ESA lahko tudi preiskuje primere domnevne neskladne pomoči v omenjenih državah EFTA.

Švica je drugačen primer, saj ni ratificirala Sporazuma o EGP. Za Švico veljajo pravila o državni pomoči, ki jih določa sporazum med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo iz leta 1972. Po členu 23 tega sporazuma velja za kršitev sporazuma državna pomoč, ki vpliva na trgovino med Skupnostjo in Švico ter izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco. Kar se tiče postopka, lahko v primeru nezdružljive državne pomoči prizadeta stranka predloži zadevo skupnemu odboru, ki deluje v okviru sporazuma, in ta lahko uporabi zaščitne ukrepe, če stranka, ki izvaja nezdružljivo državno pomoč, s tem ne preneha.

Res je protiukrepe ob nezdružljivi državni pomoči v primeru Švice teže doseči, vendar si Komisija prizadeva uveljaviti določbe sporazuma o prosti trgovini iz leta 1972, kadarkoli je to mogoče in potrebno. Tako je na primer 23. februarja 2007 sprejela ugotovitveni sklep, da davčne ureditve v treh švicarskih kantonih niso združljive s sporazumom iz leta 1972, zdaj pa se pogaja s pristojnimi švicarskimi organi o zadovoljivi rešitvi zadeve.

Komisija se zaveda, da bi bilo treba določbe o državni pomoči v obstoječih trgovinskih sporazumih, kakršen je sporazum s Švico iz leta 1972, popraviti, zato si je Komisija v skladu s sporočilom „Globalna Evropa: Konkurenca v svetu“ iz leta 2006 zastavila cilj, da bo v prihodnjih trgovinskih sporazumih s pogajanji skušala doseči strožja pravila o državni pomoči in boljše protiukrepe, na primer mehanizem reševanja sporov.

 
  
MPphoto
 

  Gay Mitchell (PPE-DE). - Zahvaljujem se komisarki za koristen odgovor.

Komisarka ve, da govorim o podjetju SR Technics, ki ima sedež na dublinskem letališču in ki je odpustilo 600 delavcev od 1 100, kolikor jih je imelo pred kratkim.

Podjetje je imelo odlične poslovne stike v panogi, odlično znanje, goro naročil in veliko prihodnost pred seboj. Ni jasno, zakaj se je to podjetje preselilo, krožijo pa sumi, da je k temu prispevala švicarska vlada ali kateri od arabskih prijateljev, delavce na Irskem, v Evropski uniji, pa odpuščajo.

Ali bo Komisija preiskala to zadevo in uporabila vsa razpoložljiva sredstva za pomoč? Gre za zelo razumne ljudi, ki uživajo močno podporo v skupnosti, med poslovnimi krogi in v javnosti, ki razume težave, ki jih doživljajo.

 
  
MPphoto
 

  Neelie Kroes, članica Komisije. − Zelo sem vesela vašega vprašanja, kajti lahko nam pomagate, saj potrebujemo več podatkov. Zaenkrat še nimamo 100-odstotno zanesljivih podatkov o tem primeru, jih pa nujno potrebujemo. Sicer ne moremo jamčiti uspeha, je vredno vsaj poskusiti.

Mnenje o obstoju državne pomoči, še bolj pa o njeni nezdružljivosti s sporazumom s Švico iz leta 1972, je mogoče podati le, če ne gre le za storitve, pač pa tudi za blagovno proizvodnjo ali trgovanje. Zato, prosim, poskusite doseči, da nam bodo vaši bližnji priskrbeli informacije. Poleg tega prosim tudi prizadete osebe in podjetja na Irskem, naj službam Komisije posredujejo morebitne dodatne informacije o tem primeru, da bomo lahko sprejeli stališče.

Dodati moram, odkrito in pošteno, da lahko po sporazumu iz leta 1972 prizadeta stranka le zahteva od stranke-dajalke pomoči, naj ukine ukrep pomoči, s sklepu, sprejetem leta 2007, pa je Komisija odločila, da ukrepi predstavljajo državno pomoč in da je ta nezdružljiva s sporazumom s Švico iz leta 1972. Po tem sklepu so švicarske oblasti začele dialog s Komisijo o ustrezni rešitvi. Zadnji tehnični sestanek smo imeli 13. februarja 2009.

Švicarski organi so dali nekaj konstruktivnih predlogov, na primer odpravo davčnih oprostitev odgovornim podjetjem. Še vedno pa ostaja v pretežni meri v veljavi prednostna obravnava holdingov in mešanih podjetij. Zato so nujno potrebna nadaljnja pogajanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. – Vprašanje št. 32 predložil Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk (H-0165/09)

Zadeva: Diskriminacija poljskih ladjedelnic glede na sklep Komisije, da odobri državno pomoč za industrijo motornih vozil

Po rešitvi svojih bank z milijardami evrov pomoči se je več vlad držav članic odločilo podpreti tudi industrijo motornih vozil. Združeno kraljestvo, Nemčija, Francija in Italija želijo zagotoviti temu sektorju več deset milijard evrov pomoči, Komisija pa je ta predlog načeloma sprejela brez zadržkov, kljub temu, da taka finančna pomoč izkrivlja konkurenco na trgu.

Ne da bi skušal izpodbijati to pomoč, bi rad vprašal Komisijo, zakaj je pred kratkim nasprotovala temu, da bi poljska vlada pomagala svojim ladjedelnicam.

Zaradi takega stališča Komisije sta dve poljski ladjedelnici ukinjeni, brezposelnih pa je več deset tisoč ljudi, ki so delali v ladjedelnicah ali pri njunih dobaviteljih. Ali tak sklep Komisije ni pomenil diskriminacije, če upoštevamo nedavno odobritev pomoči industriji motornih vozil?

 
  
MPphoto
 

  Neelie Kroes, članica Komisije. − Komisija poudarja, da je v primeru poljskih ladjedelnic uporabila povsem enaka pravila kot v vseh drugih primerih državne pomoči za prestrukturiranje in da obravnava Poljsko popolnoma enako kot vse druge države članice.

Težave ladjedelnic izvirajo že iz devetdesetih let, točneje, iz leta 1990, torej iz časa precej pred vstopom Poljske v EU, in jih, mimogrede, ni povzročila sedanja finančna in gospodarska kriza. Komisija je začela preiskovati pomoč poljskim ladjedelnicam za prestrukturiranje leta 2004. Položaja poljskih ladjedelnic torej ni mogoče primerjati s položajem drugih podjetij, katerih konkretne težave so povezane s sedanjo finančno krizo.

Ladjedelnici v Gdinji in Szczecinu sta dolga leta prejemali državno pomoč, v škodo drugih evropskih ladjedelnic. Na žalost poljske ladjedelnice prejete pomoči niso porabile za naložbe in prestrukturiranje. Še več, še naprej so poslovale z izgubo, niso mogle plačevati davkov in socialnih prispevkov, nabrale pa so si tudi znatne dolgove.

Iz teh razlogov Komisija ni imela drugih možnosti kot sprejeti dokončni negativni odločbi glede ladjedelnic v Gdinji in Szczecinu im zahtevati vračilo nezakonito in nepravilno dodeljene pomoči ladjedelnicama.

Da bi omilila neugodne ekonomske in socialne posledice teh odločb, pa je Komisija naložila poljski vladi, naj vračilo nezakonite pomoči pokrije iz delne prodaje sredstev ladjedelnic in podjetji nato likvidira. To bi zagotovilo najboljše možnosti za nadaljevanje uspešne gospodarske dejavnosti na teh lokacijah.

Pri tem je še posebej vredno omembe, da ob uspešni in pravilni izvedbi prodaje podjetjem, ki bi kupila sredstva ladjedelnic, nezakonite pomoči ne bi bilo treba vračati, četudi bi nadaljevala z ladjedelništvom.

Komisija bi rada poudarila tudi, da strukturni skladi, zlasti Evropski socialni sklad in Evropski sklad za regionalni razvoj, lahko služijo tudi za blaženje socialnih posledic ukinjanja delovnih mest. Nadalje pride v določenih okoliščinah in pod določenimi pogoji v poštev tudi Evropski globalizacijski sklad.

 
  
MPphoto
 

  Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk (UEN). (PL) Komisarka, jasno mi je, da je vaša naloga bdeti nad količino državne pomoči, dodeljene podjetju, ampak poljska družba ima vtis, da se poljske ladjedelnice na žalost obravnavajo drugače kot podjetja v starih članicah EU – pri slednjih Komisija daje soglasje za reševanje delovnih mest, v primerih poljskih ladjedelnic pa soglasja k reševanju delovnih mest ni, ta neenakost pa nas hudo boli. Vztrajamo pri enaki obravnavi podjetij v novih in starih članicah EU. Ob tej priložnosti bi rad vprašal tudi, kakšne dvome ima Komisija glede programa prestrukturiranja ladjedelnice v Gdinji.

 
  
MPphoto
 

  Neelie Kroes, članica Komisije. − Kdor na Poljskem misli tako, kot je orisal spoštovani poslanec, je v popolni zmoti. To ni res in zmotnost vam lahko dokažem z dejstvi in številkami. In preden vam odgovorim na vašo navedbo nemških ladjedelnic (omenili ste le stare med njimi), bi rada poudarila, da se je ladjedelništvo v drugih državah – ne le v Nemčiji, pač pa tudi na primer na Danskem, v Združenem kraljestvu, na Nizozemskem in v Španiji, kjer pipe javnih sredstev niso bile tako velikodušno odprte – po obsegu skrčilo, nekatere ladjedelnice pa so se celo zaprle. Poznamo nekaj primerov zaprtja ladjedelnic. Če že govorimo o enakopravni obravnavi, moramo upoštevati tudi ta dejstva, ne pa le čustveno govoriti – ne obsojam nikogar, ker ga zadeve čustveno prizadenejo, lahko si predstavljam, da je stanje težko, vendar ne smemo ustvarjati napačnega vtisa s trditvami, da obravnava ni bila enakopravna.

Vsekakor vam lahko zagotovim, gospod predsednik, da je Komisija uporabljala pravila na enak način pri nemških in pri poljskih ladjedelnicah, pa tudi pri vseh drugih prejle omenjenih. Pri ocenjevanju državne pomoči smo uporabljali enaka merila, najpomembnejše med njimi je bila ekonomska upravičenost poslovanja, in nemške ladjedelnice - naj jih navedem kot primer – so se uspešno prestrukturirale in se razvile v poslovno uspešna podjetja, po mnenju Komisije pa načrti za prestrukturiranje, ki so jih predložile poljske oblasti, ne morejo zagotoviti dolgoročne poslovne uspešnosti.

Nazadnje, gospod predsednik, je treba položaj primerjati tudi s tistimi, kjer Komisija ni odobrila državne pomoči in je celo odredila vračilo nezakonite državne pomoči v drugih državah članicah.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. – Vprašanje št. 33 predložila Giovanna Corda (H-0171/09)

Zadeva: Spletna prodaja parfumov, oblačil in proizvodov blagovnih znamk

Uredba Komisije (ES) št. 2790/1999(1) (skupaj s smernicami glede vertikalnih omejitev) predpisuje ureditev pogodb o distribuciji različnih izdelkov, vključno s parfumi, oblačili in izdelki „blagovnih znamk“. Po teh določbah je prodaja (vključno s spletno prodajo) vrste izdelkov blagovnih znamk prepovedana, če je tržni delež dobavitelja manjši od 30 %.

Ali Komisija smatra, da je smiselno nadaljevati z uporabo teh zastareli pravil na račun zdrave konkurence glede cen in možnosti izbire in zgolj v finančno korist nekaterih velikih skupin, ki jim pravila zagotavljajo zelo udoben položaj na trgu, saj večina njihovih prihodkov izvira iz izključnih pravic do prodaje takih izdelkov?

 
  
MPphoto
 

  Neelie Kroes, članica Komisije. − Sedanja konkurenčna politika EU glede vertikalnih pogodb močno podpira spletno prodajo in prepričana sem, da vam je to znano, gospod predsednik. Tako smernice o vertikalnih omejitvah, ki tolmačijo Uredbo (ES) št. 2790/1999, jasno določajo, da „mora imeti vsak distributer pravico do uporabe interneta za oglaševanje ali prodajo izdelkov“. Torej je jasno, da dobavitelji ne morejo uveljavljati omejitev glede distributerjeve uporabe interneta - ne morejo prepovedati distributerju, da bi imel spletno stran v katerem koli jeziku, ali da bi pošiljal elektronska sporočila posameznim odjemalcem, razen če je taka prepoved objektivno utemeljena.

Celo pri omrežjih selektivne distribucije, ki se zlasti uporabljajo v segmentu luksuznih izdelkov, in pri distribuciji zahtevnih izdelkov, na primer elektronike – ne glede na tržni delež dobavitelja – vsaka omejitev spletne prodaje s strani proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika pomeni očitno kršitev pravil konkurence.

To pa ne pomeni, da lahko vsak trgovec na drobno lahko prodaja – prek spleta ali na drug način – izdelke proizvajalca končnim kupcem. Proizvajalec lahko distributerjem predpiše merila za spletno prodajo njegovih izdelkov, enak način, kot jih lahko predpiše klasičnim trgovinam iz opeke in betona.

Taka merila lahko služijo vzdrževanju ugleda znamke ali primerne ravni storitev. Po sedanjih pravilih je selektivna distribucija zakonita, če ne predstavlja več kot 30 % tržnega deleža dobavitelja, saj se smatra, da zaradi premajhne teže trga njene prednosti presegajo morebitno škodo potrošnikom.

Komisija trenutno preučuje dosedanje izvajanje Uredbe (ES) št. 2790/1999 in tehta, ali so potrebne kakšne spremembe na področju selektivne distribucije.

Komisija želi vzpostaviti pravo ravnovesje med tem, da lahko potrošniki uživajo prednosti spletnega trga, in tem, da lahko proizvajalci po lastni presoji organizirajo svoje distribucijske sisteme.

 
  
MPphoto
 

  Giovanna Corda (PSE). (FR) Gospod predsednik, komisarka, zahvaljujem se vam, na splošno pa upam, da Komisija meni, da je čas za ponovno preučitev smernic glede vertikalnih omejitev, ki ste jih pravkar omenili, saj so v resnici stare že približno 10 let.

Seveda moramo upoštevati sedanje stanje: spletna prodaja in elektronske dražbe so v temeljih spremenile naše metode distribucije, pa tudi pogoje konkurence. Tega se moramo dobro zavedati.

 
  
MPphoto
 

  Paul Rübig (PPE-DE). (DE) Komisarka, zanimalo bi me slišati vaša stališča o stanju v zvezi s tržno močjo, ki nastopa pri takih načinih distribucije. V kateri točki po vašem mnenju pojavi tržna moč in kako je mogoče ukrepati proti njej?

 
  
MPphoto
 

  Neelie Kroes, članica Komisije. − Samo ponovila bom, kar sem pravkar dejala: Komisija trenutno preučuje dosedanje izvajanje Uredbe (ES) št. 2790/1999, ki je, kot je pravilno ugotovila spoštovana poslanka, stara deset let. Odločiti se moramo, ali jo je treba kaj spremeniti, morda tudi na področju selektivne distribucije.

Komisija meni, da je pri tem pomembno doseči pravo ravnovesje, ki bo evropskim potrošnikom omogočalo v celoti izkoristiti možnosti interneta in premagovati zemljepisne ovire, obenem pa bo proizvajalcem dopuščalo organizirati distribucijske sisteme po lastni presoji. V tem smislu bomo vsekakor ponovno preučili koristi selektivne distribucije za potrošnike, tako v spletnem okolju kot v klasičnem okolju.

Gospod Rübig je vprašal, kaj lahko storimo v sedanjem stanju. Po pregledu bomo morali upoštevati, kakšne so potrebe, nato bomo predstavili svoje sklepe in nadaljevali z urejanjem zadeve, ki jo je omenil spoštovani poslanec.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. – Vprašanje št. 34 predložil Georgios Papastamkos (H-0172/09)

Zadeva: Državna pomoč za mala in srednja podjetja (MSP)

Ali lahko Komisija pove, katere dodatne oblike – skladne s pravili Skupnosti o državni pomoči – imajo na voljo države članice za pomoč MSP v sedanji gospodarski krizi, zlasti za lajšanje dostopa do finančnih virov?

 
  
MPphoto
 

  Neelie Kroes, članica Komisije. − Potrudila se bom. Dne 19. januarja 2009 je Komisija sprejela nov začasni okvir državne pomoči, ki odpira državam članicam nove možnosti zagotavljanja državne pomoči do konca leta 2010. To pobudo je predvidel načrt Komisije za obnovo prejšnji mesec.

Glavni cilj novega okvira je omejiti neugodne učinke krize z olajšanjem dostopa podjetij do finančnih virov. Ukrepi se lahko uporabljajo za vsa podjetja – pomoč malim in srednjim podjetjem (MSP) pa je lahko višja, saj so nedvomno najbolj občutljiva na zaostritve pogojev dodeljevanja posojil. Z drugimi besedami, ta ukrep še posebej koristi malim in srednjim podjetjem. Najpomembnejša za MSP je nova možnost dodelitve do 500 000 EUR posameznemu podjetju za kritje naložbenega/obratnega kapitala za dveletno obdobje.

To je nova oblika začasno skladne pomoči – nikakor ne nova oblika 500 000 EUR de minimis – in če izpolnjuje določene pogoje, jo Komisija razglasi za združljivo po členu 87(3)(b) Pogodbe, torej na pravni podlagi za zelo izjemne primere, kar je neposredno vezano na sedanjo finančno krizo. Nova oblika pomoči in pomoč de minimis se ne izključujeta, vendar skupni znesek ne sme preseči 500 000 EUR v obdobju 2008-2010.

Poleg tega lahko po tem začasnem okviru države članice podeljujejo državna jamstva za posojila po zmanjšani zavarovalni premiji, pomoč v obliki subvencioniranja obrestne mere pri vseh vrstah posojil in ugodnih posojil za proizvodnjo zelenih izdelkov, kjer je zajeta predčasna prilagoditev proizvodnje ali prilagoditev prek ravni, ki jo predpisujejo standardi Skupnosti za proizvode v prihodnosti.

Komisija je dvignila tudi mejo dovoljenega tveganega kapitala – za financiranje MSP – z 1,5 milijona EUR na 2,5 milijona EUR na leto, in znižala zahtevano raven zasebne soudeležbe s 50 % na 30 %.

O vseh ukrepih, sprejetih po začasnem okviru, je treba še vedno obveščati Komisijo, vendar smo uvedli poseben režim, ki zagotavlja hiter sprejem odločitev v Komisiji. Tako so lahko ukrepi hitri, uspešni in učinkoviti.

 
  
MPphoto
 

  Georgios Papastamkos (PPE-DE). - (EL) Gospod predsednik, zahvaljujem se komisarki za njen res podroben odgovor. Evropska komisija, ki je skrbnik politike konkurence, utemeljeno dovoljuje dodatne začasne oblike pomoči malim in srednjim podjetjem, saj so, kot vemo vsi člani naše zbornice, mala in srednja podjetja hrbtenica evropskega gospodarstva.

Imam še eno vprašanje, ki pa je širše od mojega prvega vprašanja: Evropska unija ni sama na svetu, zunaj Evrope imamo tudi druge pomembne poslovne akterje in gospodarske sile, naše zunanje partnerje, ki v sedanji gospodarski krizi izkrivljajo konkurenco tja do popolnega zasičenja. Ali ste že oblikovali kako obliko sodelovanja s tretjimi državami, s katero bi se spopadli s kršitvami pravil konkurence?

 
  
MPphoto
 

  Paul Rübig (PPE-DE). - (DE) Rad bi izvedel, kakšno pravilo dejansko velja za posojila v zameno za lastniški delež v tem okviru.

 
  
MPphoto
 

  Marie Panayotopoulos-Cassiotou (PPE-DE). - (EL) Gospod predsednik, rada bi vprašala komisarko, ali ta izredna pomoč zajema tudi socialne ukrepe za mala in srednja podjetja. Ali je mogoče ob subvencioniranju podjetja subvencionirati tudi ukrepe v prid delavcem?

 
  
MPphoto
 

  Neelie Kroes, članica Komisije. − Vprašanje je rahlo zapleteno. Smo pomembni igralci, tudi če premerimo celotno igrišče, ampak na igrišču je tudi nekaj drugih igralcev, ki pa ne ravnajo vedno tako, kot bi želeli mi.

Glede na to, gospod predsednik, obstaja kar nekaj teles, v katerih skušamo po najboljših močeh odpreti razpravo o zadevi, ki jo je omenil spoštovani poslanec: na primer na srečanju G20 v Londonu, kjer je bila to zelo pomembna točka razprave, pa tudi pri krogu pogajanj STO, ki se ga udeležujemo, in menim, da je smotrno potruditi se, da bi zadevo sprejeli tudi drugi igralci.

S ponosom lahko povem, da ima več kot sto držav po svetu politiko konkurence, podobno naši, torej nismo sami. Smo v tesnih stikih, ponekod prek uradnih sporazumov, ponekod prek dvostranskih sporazumov, in skušamo politiko razširiti po vsem svetu.

Seveda smo z novo administracijo v ZDA na začetku nove etape in vzpostavili smo že odlične kanale za sodelovanje z našimi sogovorniki v ZDA; npr. z Zvezno komisijo za trgovino (FTC) in Ministrstvom za pravosodje (DOJ).

To je torej glavno vprašanje, če mi dovolite, da na vaše vprašanje pogledam še malce od strani, pa gre tudi za vprašanje protekcionizma: to je naš resnični sovražnik in na proti njemu se moramo bojevati. Kajti protekcionizem je preživel pristop, nezdružljiv s skupnim trgom in zelo neprimeren za zagotavljanje uspeha naših državljanov, potrošnikov in podjetij v igri na odprtem igrišču po poštenih pravilih.

Seveda za področja zaposlovanja in socialne varnosti odgovarjajo države članice in one morajo odločati, kako lahko sedanjo možnost rahle sprostitve pravil za državno pomoč najbolje vključijo v svoje politike.

Komisija želi tudi poudariti, da lahko države članice za blaženje socialnih posledic zapiranja delovnih mest uporabijo tudi strukturne sklade – zlasti sredstva Evropskega socialnega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj, pod določenimi pogoji pa pridejo v poštev tudi sredstva Evropskega globalizacijskega sklada.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. Vprašanje št. 36 predložila Marie Panayotopoulos-Cassiotou (H-0154/09)

Zadeva: Raziskave in pomorski poklici

Morska znanost, tehnologija in raziskave so temeljnega pomena za trajnostni razvoj pomorskih dejavnosti in pomagajo širiti področje študija pomorstva ter dvigujejo strokovno raven pomorskih poklicev.

Ali lahko Komisija glede na to pove, s kakšnimi ukrepi bo spodbujala raziskave na tem področju in zagotovila širše in boljše možnosti Evropejcem, ki se odločajo za poklice na področju pomorstva? Ali bo imela gospodarska kriza kakšne negativne učinke na to?

 
  
MPphoto
 

  Janez Potočnik, član Komisije. − V zadnjih letih Komisija pripisuje pomorski znanosti in tehnologiji pomen prečnega prednostnega področja. Septembra 2008 je Komisija v tem smislu sprejela sporočilo o strategiji Evropske unije za morsko in pomorsko raziskovanje.

Strategija skuša zlasti spodbujati medsektorsko združevanje prednostnih nalog pri obravnavi vprašanj, povezanih z morjem, spodbujati sinergije med raziskovalnimi dejavnostmi v državah članicah, krepiti financiranje infrastrukture za morske raziskave in oblikovati nove oblike usmerjanja predvsem s tesnejšim sodelovanjem morske znanosti in pomorskih gospodarskih dejavnosti.

V okviru te strategije smo že sprožili naslednje dejavnosti. Prvič, pripravljamo skupne razpise, ki jih bomo objavili še v letošnjem letu, za raziskave medsektorskih morskih in pomorskih tematik. Drugič, lotili smo se že korakov za nadgradnjo programa BONUS v eno od glavnih raziskovalnih pobud Skupnosti po členu 169 Pogodbe - s tem vprašanjem je povezano tudi eno od vprašanj, ki pride na vrsto kasneje. Tretjič, lotili smo se postopne nadomestitve različnih obstoječih programov ERA-NET z enotnim, združenim morskim programom ERA-NET. Četrtič, preučujemo možnosti novih virov financiranja ključne infrastrukture za morske raziskave, zlasti prek strukturnih skladov. In končno, financirali bomo dva projekta za okrepitev sodelovanja med morskimi znanostmi in pomorskimi gospodarskimi dejavnostmi ter poglobitev stikov med različnimi člani skupnosti raziskovalcev morja.

Izvajanje strategije Evropske unije za morske in pomorske raziskave v obdobju sedanjega finančnega okvira bo spodbudila morske in pomorske raziskave na ravni Skupnosti v naslednjih letih, prek instrumentov okvirnega programa.

Širitev možnosti za poklice, povezane z morjem, ki jo tudi omenjate v svojem vprašanju, neposredno ne spada med cilje politike raziskav. S spodbujanjem sodelovanja med morsko znanostjo in pomorskim gospodarstvom ter z združevanjem in povezovanjem morskih in pomorskih raziskav pa lahko strategija Evropske unije za morske in pomorske raziskave posredno razširi področje pomorskih znanj in spodbudi oblikovanje morskih in pomorskih grozdov. Tako lahko posredno prispeva k dvigu strokovne ravni pomorskih poklicev.

In končno, v širšem smislu vašega vprašanja in mojega odgovora: lani jeseni je v načrtu za oživitev evropskega gospodarstva Komisija predlagala državam članicam in zasebnemu sektorju, naj povečajo sredstva, predvidena za raziskave in razvoj. Sledil je sklep pomladanskega Evropskega sveta, ki je pomenil jasno sporočilo, da je treba za oživitev gospodarstva močno povečati obseg in izboljšati kakovost vlaganj v znanje in raziskave. Seveda to v celoti velja tudi za morske in pomorske raziskave.

Prezgodaj je še za oceno, ali države članice upoštevajo ta priporočila, in kako jih upoštevajo. Eno pa je jasno: tudi v sedanjih težavnih gospodarskih in finančnih okoliščinah ne bi smeli izgubiti izpred oči dolgoročnih ciljev, kakršna sta trajnostni razvoj in nizkoogljično gospodarstvo. Zato se moramo usmeriti v „pametne naložbe“, ki kratkoročno merijo na reševanje krize, dolgoročno pa na naš čim ugodnejši splošni položaj po rešitvi krize.

 
  
MPphoto
 

  Marie Panayotopoulos-Cassiotou (PPE-DE). - (EL) Gospod predsednik, zahvaljujem se komisarju za njegov celovit odgovor, rada pa bi ga vprašala še, ali lahko raziskovalni programi vključujejo tudi sosedne države, še posebej države na območju Sredozemlja, v okviru evro-sredozemskega sodelovanja.

 
  
MPphoto
 

  Janez Potočnik, član Komisije. − Sosedne države so seveda lahko vključene. Jasno je, da je okvirni program odprt, seveda pa morajo v njem sodelovati tudi države članice Evropske unije.

Rad pa bi bil še bolj natančen. V našem okvirnem programu sodeluje kar nekaj – več kot 10 – tako imenovanih „pridruženih članic“. Pridružene članice, ki plačujejo prispevke, imajo praktično enake pravice in odgovornosti kot države članice. Med pridružene članice spadajo na primer države zahodnega Balkana, Švica, Norveška, Islandija, Izrael in druge. Vse te države imajo povsem enake pravice in obveznosti.

Za druge države skušamo v okviru naše strategije oblikovati politiko, ki smo jo že predlagali. Trudimo se doseči, da bi, raje prej kot slej, vse sosedne države – odvisno seveda od njihovih zmožnosti in interesa – postale pridružene članice. To v resnici pomeni, da ima na področju raziskav Evropska unija precej več kot 27 članic.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. – Vprašanje št. 37 predložil Emmanouil Angelakas (H-0158/09)

Zadeva: Ocenjevanje ustvarjalnosti, inovacij in tehnološkega razvoja v državah članicah

Ali lahko Komisija, glede na to, da smo leto 2009 imenovali evropsko leto ustvarjalnosti in inovacij, in glede na programe, in sicer Sedmi okvirni program za raziskave in tehnološki razvoj (2007-2013) in Okvirni program za konkurenčnost in inovativnost (CIP), pove, ali ima kakšne statistične podatke o višini proračunskih postavk, ki so jih države članice doslej namenile področjem, ki jih zajemajo omenjeni programi? Katera področja so najbolje pokrita v državah članicah (v odstotkih)? Ali obstaja kakšna ocena odziva MPS (malih in srednjih podjetij) na te programe (v odstotkih)?

 
  
MPphoto
 

  Janez Potočnik, član Komisije. − Spoštovanemu poslancu lahko zagotovim, da Komisija, kar se tiče Sedmega okvirnega programa za raziskave (FP7), sistematično zbira in objavlja vsem na vpogled pregledne in podrobne statistične podatke o izvajanju programa.

Ne smemo pozabiti, da finančna sredstva Skupnosti za raziskave dodeljujemo prejemnikom izključno na osnovi merila znanstvene odličnosti njihovih predlogov. Kljub temu, da pri odločanju o sklepanju pogodb država predlagateljev ne igra nikakršne vloge, pa vendar zbiramo in skrbno spremljamo tudi podatke o zemljepisni porazdelitvi prejemnikov sredstev iz FP7 in o delovnih povezavah med njimi. To nam omogoča koristen vpogled v obseg in moč sinergij med državami na podlagi sodelovanja v programu FP7.

Vse te podatke in številne druge podrobne statistične podatke o izvajanju programa FP7 lahko najdete v statistični prilogi letnega poročila Komisije o dejavnostih na področju raziskav in tehnološkega razvoja, ki ga vsako leto predložimo Svetu in parlamentu. Še pomembneje, vsa poročila tja od leta 1998 naprej so javno dostopna tudi na spletni strani Komisije „Europa“.

Kaj nam povedo ti podatki? Danes ne morem z vami prelistati celotnega seznama statističnih podatkov, saj za to nimamo dovolj časa, naj pa vam vseeno navedem nekaj poudarkov, ki zadevajo vaše vprašanje: relativno pokritost raziskovalnih področij FP7 v državah članicah.

Kar se tiče števila udeležencev v podpisanih pogodbah o financiranju so po državah članicah najbolj priljubljena področja informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT), zdravje in dejavnosti Marie Curie. Upoštevati pa moramo, da njihova popularnost odseva tudi obseg proračunskih sredstev, ki so na voljo za vsako od raziskovalnih področij v FP7, pa tudi število in vrste podpisanih pogodb o financiranju v bazi podatkov v času ocenjevanja. Na splošno lahko ugotovimo, da so nove države članice bolj prisotne na področjih varnosti, socialno-ekonomskih raziskav in vesolja, manj pa na primer na področjih IKT in zdravja. V državi, iz katere prihaja spoštovani poslanec, opažamo močno usmeritev na področje IKT, a sorazmerno šibko udeležbo na primer na področjih zdravja, socialno-ekonomskih raziskav in vesolja.

Kar se tiče odziva MSP na program FP7, Komisija vsako leto objavi podrobne ocene sodelovanja MSP, po državah sedeža, v okviru našega prej omenjenega letnega poročila. Naši najnovejši podatki o sodelovanju MSP v FP7 kažejo, da pri podpisanih pogodbah o financiranju iz programa FP7 trenutno sodeluje 2 431 MSP. Podrobnejše informacije spoštovani poslanec lahko najde v samem poročilu. Če pa spoštovani poslanec želi, pa mu lahko kar tukaj izročim nekak tabel s podatki o FP7, saj jih imam s seboj.

Dejavnosti Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost so usmerjene bolj v politiko kot v financiranje. Zlasti Posebni program za podjetništvo in inovacije (EIP) je predvsem program v podporo politikam. Če si ogledamo njegove glavne instrumente, lahko ugotovimo, da Evropska podjetniška mreža služi izključno MSP z obveščanjem o možnostih različnih načinov financiranja MSP in projektov ter s pomočjo pri iskanju tehnoloških ter poslovnih partnerjev. Finančni instrument EIP, ki mu je namenjenih približno polovica vseh sredstev programa, je prav tako namenjen izključno malim in srednjim podjetjem. Do konca septembra 2008 je okoli 12 000 MSP prejelo finančna sredstva iz Jamstvenega sklada za MSP, prošnje pa so prispele iz 17 držav članic.

Poleg tega smo leta 2008 objavili prvi razpis za predloge eko-inovativnih pilotnih projektov in projektov replikacije trga, za dejavnosti na področjih recikliranja, prehrane in pijač, gradbeništva in zelenega poslovanja. Ta razpis je zelo uspešno prednostno podprl mala in srednja podjetja. Med udeleženci je bilo 74 % malih in srednjih podjetij.

In nazadnje, Posebni program za podporo informacijskih in komunikacijskih tehnologij v okviru CIP je svoja razpisa za leti 2007 in 2008 usmeril predvsem na pilotne projekte za preizkušanje inovacij na področju IKT, mala in srednja podjetja pa prejemajo več kot 30 % celotnih sredstev iz teh razpisov. Še pomembneje, namen tega programa je odpiranje trga EU inovacijam iz MSP po vsej Evropski uniji.

Podobno kot poročila o FP7 so tudi poročila v zvezi s Programom za konkurenčnost in inovativnost javno objavljena na spletni strani Europa.

 
  
MPphoto
 

  Emmanouil Angelakas (PPE-DE). - (EL) Gospod predsednik, komisarju se zahvaljujem za odgovor; podatki so dejansko objavljeni na spletni strani. Gospod komisar, hvala tudi za tabele, ki ste mi jih izročili.

Imam pa dodatno vprašanje: ali nam lahko poveste, koliko novih delovnih mest je bilo odprtih v državah članicah Evropske unije v malih in srednjih podjetjih po zaslugi projektov, ki tečejo v okviru programov? In še, ali ste izračunali povečanje bruto domačega proizvoda, ki je prispevek teh projektov?

 
  
MPphoto
 

  Justas Vincas Paleckis (PSE). - Omenili ste področja dejavnosti v državah članicah v okviru obeh programov. Rad bi vas vprašal, kaj menite na splošno: ali so nove države članice manj dejavne v primerjavi s starimi državami članicami, in če je tako, kaj lahko naredi Komisija v pomoč novim državam članicam?

 
  
MPphoto