Dobesedni zapisi razprav

Četrtek, 23. april 2009 - Strasbourg

3. Pravice bolnikov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo gospod Johna Bowisa v imenu Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o uveljavljanju pravic bolnikov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva (COM(2008)0414 – C6-0257/2008 – 2008/0142(COD)) (A6-0233/2009).

Kot mnogi že veste, je John Bowis pred kratkim zbolel v Bruslju in bil hospitaliziran. Bil je na operaciji, za katero lahko z veseljem povem, da je bila uspešna in sedaj okreva in je tako dober primer za čezmejno zdravstveno varstvo. Danes je njegovo mesto zasedel moj prijatelj in kolega Philip Bushill-Matthews.

  Philip Bushill-Matthews, poročevalec. − Gospod predsednik, moja naloga je precej zapletena in enostavna hkrati. Zelo težka zaradi tega, ker gre za dokument, ki je zelo zapleten in občutljiv in pri katerem sem osebno zelo malo sodeloval. Zelo enostavna pa zaradi tega, ker gre za poročilo mojega uglednega kolega, Johna Bowisa, ki, kot ste povedali, trenutno okreva po zahtevni operaciji srca, opravljeni pred nekaj tedni v Bruslju.

Opravil je osupljivo delo in pripeljal ta dokument do današnjega uspešnega zaključka, hkrati pa postavil temelje za ta uspeh v izvornem poročilu o mobilnosti bolnikov v juniju 2005. Prepričan sem, da bi prav tako želel, da se komisarki za njeno podporo in poročevalcem v senci osebno zahvalim, prav tako pa tudi našemu sekretariatu skupine in raziskovalcu-strokovnemu sodelavcu za prizadevanja pri doseganju širokega soglasja glede številnih spornih vprašanjih. Z njihovo pomočjo si je John prizadeval osvetliti področje, ki je bilo zelo megleno in zagotoviti jasnost, kjer je prej vladala negotovost in sicer vedno na podlagi dveh sorodnih načel, da morajo biti bolniki vedno prvi in da je treba bolnikovo izbiro opredeliti na podlagi potreb ne sredstev.

V zadnjih 10 letih so se evropski državljani na sodiščih borili za svojo pravico, da bi odšli na zdravljene v drugo državo članico. Jasno je, da si bolniki želijo in zaslužijo to pravico, ter da so do nje upravičeni. Za doseganje te pravice se ne bi smeli boriti na sodiščih. Predlog, ki je pred nami, nam daje priložnost, da to tudi dejansko zagotovimo. Sedaj je čas, da politiki prevzamemo odgovornost in sami nadomestimo potrebo po sodnikih, kot je veljajo do sedaj, z vzpostavitvijo pravne varnosti.

Večina ljudi si bo vedno želela, da bi bili zdravljeni blizu doma. Prav tako pa bodo tudi vedno obstajali bolniki, ki bodo iz različnih razlogov želeli odpotovati na zdravljenje v drugo državo članico. Če se bolniki odločijo za to možnost, moramo zagotoviti, da bodo pogoji, pod katerimi bodo to storili, pregledni in pošteni. Zagotoviti moramo, da bodo vedeli, kakšni bodo stroški, kakšne varnostne standarde in standarde kakovosti lahko pričakujejo ter kakšne pravice imajo, če pride do kakršnih koli zapletov. To poročilo pokriva vsa ta vprašanja.

Naj jasno izrazim, da ta pravica bolnikov ne sme na noben način škoditi zmožnosti držav članic, da zagotovijo kakovostno zdravstveno oskrbo vsem svojim državljanom. To poročilo državam članicam ne narekuje, kako morajo organizirati svoje zdravstvene sisteme. Ne narekuje, kakšno kakovost oskrbe morajo zagotoviti. Dejansko vgrajuje zaščitne ukrepe, da bi tako državam članicam pomagali pri zaščiti lastnih nacionalnih zdravstvenih sistemov, na primer z izbiro sistema o predhodni odobritvi v nekaterih primerih.

Vendar pa takšne predhodne odobritve ni dovoljeno uporabljati za namene omejevanja bolnikove izbire. Povečana dostopnost čezmejnega zdravstvenega varstva bi morala postopoma spodbuditi nacionalne sisteme, da sami zagotavljajo vse boljše standarde zdravstvenega varstva.

Veselim se pripomb kolegov v razpravi, ki sledi.

  Daniela Filipiová , predsednica Sveta – (CS) Gospe in gospodje, v veliko čast mi je, da sem se vam danes lahko pridružila in da lahko sodelujem v razpravi o številnih pomembnih temah, ki se nanašajo na javno zdravje, o katerih bo danes govora. To vključuje tudi uporabo bolnikovih pravic na področju čezmejnega zdravstvenega varstva, ki zagotavljajo bolnikovo varnost in skupne ukrepe EU v primeru redkih bolezni.

Najprej bi rada povedala, da vsa tri vprašanja spadajo med prednostne naloge češkega predsedstva in bodo prav tako na programu Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in potrošniške zadeve 7. junija 2009 v Luksemburgu. Zato toplo pozdravljamo naslednjo razpravo.

Češko predsedstvo se popolnoma zaveda pomembne vloge, ki jo je imel Evropski parlament v zakonodajnem postopku na področju javnega zdravja in se zaveda, da je tesno sodelovanje med Svetom in Parlamentom ključno. Vaša poročila o teh treh temah so torej bila pripravljena ravno pravi čas.

Rada bi spregovorila nekaj besed o perspektivi Sveta v zvezi s predlagano direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi pravic bolnikov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva.

Češko predsedstvo se popolnoma zaveda, da je treba zagotoviti pravno varnost za bolnike, ki so deležni zdravstvenega varstva v drugi državi članici in gradi na rezultatih dela francoskega predsedstva na tem področju. Naš cilj je pridobiti soglasje glede tega besedila, ki bo jasno in razumljivo državljanom EU, ki bo upoštevalo primarno zakonodajo, vključno s pravili subsidiarnosti in ki bo izpolnjevalo naveden cilj vzpostavitve pravne varnosti za državljane EU v zvezi z uporabo njihovih pravic, kadar prejmejo čezmejno zdravstveno varstvo. Istočasno pa je treba pozorno premisliti o možnih vplivih izvajanja predloga na stabilnost zdravstvenih sistemov v državah članicah EU.

Ob upoštevanju bistvenega pomena predloga so potekale zelo intenzivne razprave v pravnih organih Sveta, ki se še nadaljujejo. Zaradi tega vam sedaj ne morem povedati ali bo Svet dosegel politično soglasje ob koncu češkega predsedovanja, t.j. na svetu EPSCO junija. Vendar pa lahko sedaj podam številne splošne zaključke. Prihodnja direktiva mora kodificirati celotno sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti, ki se nanaša na izvajanje načela prostega pretoka blaga in storitev na področju javnega zdravja, prav tako pa mora vključevati uredbo o usklajevanju socialnih sistemov, da bi tako bila državam članicam zagotovljena možnost, da zagotavljanje zdravstvenega varstva v drugi državi članici pogojujejo s predhodno odobritvijo, ali možnost, da uveljavijo sistem „straže“.

Ta načela so zapisana v poročilu gospoda Johna Bowisa o predlogu direktive, o kateri boste razpravljali. Prav tako je mogoče opredeliti druge teme, v zvezi s katerimi imata Evropski parlament in Svet enaka stališča: pomembnost zagotavljanja popolnih in pravilnih informacij bolnikom o možnostih za prejem čezmejnega zdravstvenega varstva ali poudarek na zagotavljanju visoke kakovosti in varnosti pri zagotavljanju varstva.

Češko predsedstvo ceni skrbnost Parlamenta pri pripravi tega poročila, katerega besedilo je rezultat številnih zahtevnih, a plodnih razprav in številnih ustreznih odborov. Zavedam se, da besedilo poročila predstavlja kompromis med različnimi političnimi skupinami in da doseganje tega kompromisa ni bilo enostavno. Zato se želim zahvaliti vsem, ki so sodelovali pri pripravi, pa tudi poročevalcu Johnu Bowisu, ki mu vsi želimo hitro okrevanje. To predstavlja dragocen prispevek, ki omogoča nadaljevanje zakonodajnega procesa v zvezi s predlagano direktivo. Svet bo podrobno pregledal besedilo poročila, kot tudi vse predlagane spremembe in bo pozorno preučil, kako jih vključiti v skupno stališče Sveta, da bi bilo mogoče podpreti sporazum na drugi obravnavi.

Gospod predsednik, gospe in gospodje, kot sem že prej omenila, je še prezgodaj, da bi lahko povedali, ali bo na junijskem Svetu EPSCO dosežen političen sporazum o predlagani direktivi, saj razprave, ki temeljijo na kompromisnem predlogu, ki ga je predložilo češko predsedstvo, še niso zaključene. Kakor koli že, Svet bo še naprej razpravljal o tej temi, pri tem pa upošteval poročilo, ki ga je odobril Evropski parlament.

  Predsednik. − Gospa Filipiová verjetno ne bo nasprotovala, če vas seznanim, da tudi sama uporablja invalidski voziček.

  Androulla Vassiliou, članica Komisije. − Gospod predsednik, preden spregovorim o pravicah bolnikov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva, naj izrazim spoštovanje poročevalcu gospodu Johnu Bowisu, ki ga danes žal ni z nami, a mu vseeno veliko dolgujemo v zvezi s tem dokumentom. Želim mu, da bi čim prej okreval, pa tudi zdravja in zadovoljstva po številnih letih odličnega opravljanja službe v imenu Evropskih državljanov.

(Aplavz)

Prav tako se želim zahvaliti vsem poročevalcem v senci za konstruktivno delo in seveda gospodu Bushillu-Matthewsu, ki danes govori v imenu gospoda Bowisa.

Včeraj smo tu v Strasbourgu praznovali evropski dan bolnikovih pravic. S tem priznavamo vse večjo vlogo bolnikov v zdravstvenem varstvu in priznavamo pomembnost, da bolniki zaupajo in poznajo varstvo, ki jim je zagotovljeno.

Osrednje vprašanje v tem kontekstu se glasi: kaj lahko Evropska unija stori za bolnike? Danes imamo priložnost, da napravimo pomemben korak k izgradnji Evrope po meri bolnikov, za vsakega posameznega evropskega državljana, ki ga spoštovani poslanci predstavljate.

Prvič, povedati moram, da sem zelo cenim trdo delo, ki ga je opravil Parlament pri preučevanju predloga direktive o pravicah bolnikov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva, o katerem boste kmalu glasovali. Naj se vam zahvalim in vam čestitam za vse vaše zanimive in pogostokrat zahtevne razprave in za zelo učinkovit postopek.

Dovolite mi, da se na kratko dotaknem načela, ki je v ozadju te predlagane direktive, kot tudi njegovih glavnih ciljev in načel. Izvor predloga temelji na desetletju sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti, ki je razsodilo, da imamo bolniki pravico do odškodnine za zdravstveno varstvo, ki so ga prejeli v tujini, tudi če bi ga lahko prejeli doma.

To je pomembno. To je pravica, ki za državljane EU izhaja neposredno iz Pogodbe. Čeprav so bile razsodbe jasne za zadevne posameznike, je bilo vprašanje, kako veljajo za vse druge primere, precej nejasno. Zato se je pojavila potreba po zakonodajnem okviru, da bi lahko vsi bolniki v Evropi uveljavljali svojo pravico do povračila stroškov čezmejnega zdravstvenega varstva.

Ta pravica ne bi smela veljati le za bolnike, ki imajo dostop do informacij, ki niso javno dostopne in za tiste, ki si lahko privoščijo odvetnika. Zato je Komisija po poglobljenem premisleku in obsežnem posvetovanju 2. julija lani sprejela predlog direktive.

V prvi vrsti je njen namen zagotoviti bolnikom boljše možnosti in dostop do zdravstvenega varstva po vsej Evropi. Bolniki predstavljajo osnovo tega osnutka zakona, ki prav tako v celoti upošteva različnost zdravstvenih sistemov po Evropi. Naj pojasnim. Vem, da so bili izraženi številni strahove, vendar ta zakonodaja ne bo nalagala nobenih sprememb glede organizacije in financiranja nacionalnih zdravstvenih sistemov.

Predlagana direktiva ima tri glavne cilje: prvič, razjasniti pogoje, pod katerimi bodo bolniki odškodovani po tarifi, ki velja v matični državi, za čezmejno zdravstveno varstvo; drugič, podati zagotovila glede kakovosti in varnosti oskrbe po vsej Evropi; in tretjič, spodbuditi sodelovanje sistemov zdravstvenega varstva v Evropi.

Na podlagi teh treh stebrov lahko veliko storimo za naše državljane, predvsem za tiste, ki želijo poiskati čezmejno zdravstveno oskrbo, predvsem pa za vse bolnike po vsej Evropi. Veselim se vaše razprave.

  Iles Braghetto, pripravljavec mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, kako lahko opredelimo to direktivo? Predstavlja priložnost za bolnike, da izberejo ustrezno zdravljenje in da hitro pridejo do storitve; priložnost za regionalne sisteme zdravstvenega varstva, da izboljšajo kakovost in učinkovitost zdravstvenih storitev; priložnost za večjo evropsko združevanje v sektorju storitev osebne nege. Evropske referenčne mreže, tehnološki standardi in razvoj telemedicine bodo olajšali čezmejno sodelovanje, ki že poteka.

To zahteva primeren informacijski sistem, nadziranje kakovosti in učinkovitosti ustanov zdravstvenega varstva, zagotavljanje poklicne etike zdravstvenih delavcev in nebirokratskih postopkov za urejanje čezmejne mobilnosti. Ta direktiva zagotavlja ustrezen odziv na te zahteve.

  Françoise Grossetête, pripravljavka mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko. – (FR) Gospod predsednik, gospa Vassiliou, najprej bi rada čestitala našemu kolegu gospodu Bowisu, čeprav ni prisoten. Njegovo odsotnost še toliko bolj obžalujem, ker je tesno sodeloval pri oblikovanju poročila o pravicah bolnikov, da res zasluži, da bi bil danes z nami.

Očitno je, da tu zagotovo ne gre za novo direktivo o storitvah. Gre za zavračanje ideje, da namesto politikov evropsko zakonodajo pripravlja Sodišče Evropskih skupnosti. To je nesprejemljivo.

Evropski državljani imajo pravico prejeti varstvo v drugi državi članici pod določenimi pogoji. Želim pomiriti tiste poslance, ki jih skrbjo morebitne zlorabe: ta direktiva v celoti upošteva suverenost držav članic v zvezi z njihovimi zdravstvenimi sistemi. V nasprotju s tem, kar so trdili njegovi nasprotniki, se to besedilo nanaša na vse bolnike in ponovno vzpostavlja večjo pravičnost in poštenost, saj so do sedaj do čezmejnega varstva imeli dostop le najbogatejši.

S to direktivo lahko takšno varstvo prejme vsak državljan, če v primeru bolnišničnega zdravljenja pridobi predhodno odobritev od svoje države članice pogodbenice, ki s tem dopušča odškodovanje stroškov po tarifah, ki veljajo v matični državi članici.

Če je storjeno vse, da bi se izognili zdravstvenemu turizmu, na to gledam le kot na napredek. Gre za velik napredek Evrope v zdravstvu, je bolj pošten in zagotavlja več informacij našim sodržavljanom glede varstva, ki je na voljo, prav tako pa povečuje sodelovanje v kontekstu novih zdravstvenih tehnologij.

  Bernadette Vergnaud, pripravljavka mnenja Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov. – (FR) Gospod predsednik, gospa Vassiliou, gospe in gospodje, podali bomo mišljenje o besedilu, za katerega sem prosila in upala že dlje časa, predvsem v okviru mojega poročila o vplivu izključitve zdravstvenih storitev iz direktive o storitvah.

Bojim pa se, da je nedavno glasovanje pustilo grenak priokus v mojih ustih. Poročilo, kot je bilo potrjeno v Odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane, ob podpori večine političnih skupin, razen socialdemokratov, je dejansko le odziv na odločitev Sodišča Evropskih skupnosti z nekaj izboljšavami. Ne samo, da se ne odziva na večino izzivov zdravstvenih politik v Uniji, ampak prav tako ne rešuje vprašanja pravne negotovosti za bolnike in poudarja tržni pristop k zdravstvenemu varstvu.

V zvezi s pravno negotovostjo, se mi zdi več kot očitno, da bo nejasnost, ki prevladuje med ustreznimi pogoji za izvajanje te direktive in Uredbe (EGS) št. 1408/1971, kmalu pa tudi Uredbe (ES) št. 883/2004, ki je bila sprejeta včeraj, povzročila nove sodne odločbe Sodišča Evropskih skupnosti.

V zvezi s tržnim pristopom, je mogoče duh tega poročila že zaslediti v povzetku njegove pravne podlage, povedano z drugimi besedami, členu 95, ki ureja pravila notranjega trga. Zdravje bi s tem postalo le produkt, kot vsi drugi, za katerega veljajo enaka pravila ponudbe in povpraševanja.

To lahko ima za posledico le neenak dostop do varstva, kjer bodo premožni in dobro obveščeni državljani lahko izbrali najboljše varstvo, ki je na voljo v EU, medtem, ko se bodo ostali morali zadovoljiti s storitvami, ki so že oslabljene v številnih državah članicah in ki jih ta direktiva nikakor ne bo izboljšala.

V tem duhu je tudi Sprememba 67 osredotočena le na vzpostavitev konkurence med nacionalnimi javnimi zdravstvenimi sistemi, kjer bi se vsaka oseba lahko po lastni izbiri, seveda pod pogojem, da plača, vključila v sistem v EU.

Na koncu želim zastaviti vprašanje glede predhodne odobritve za bolnišnično zdravljenje, katere uvedba je pogojena s številnimi omejitvami s strani držav članic, čeprav to načelo omogoča nadzor finančne uravnoteženosti socialnih sistemov in zagotavljanje jamstva bolnikom glede pogojev za odškodovanje.

Zaradi vseh teh razlogov in ker si ne ustvarjam iluzij o izidu današnjega glasovanja, glede na čudovito soglasje...

(Predsednik je prekinil govornico)

  Diana Wallis, pripravljavka mnenja Odbora za pravne zadeve. − Gospod predsednik, v imenu Odbora za pravne zadeve, želimo pozdraviti ta predlog in izpostaviti, kaj prinaša z vidika pravne varnosti, kar je treba pozdraviti, pa tudi z vidika poudarjanja bolnikove izbire. Vendar kot odbor prav tako verjamemo – menim, da je to pomembno, glede na pomisleke, ki so bili danes zjutraj izraženi –, da upošteva subsidiarnost, s tem pa upošteva tudi celovitost nacionalnih zdravstvenih sistemov.

Mogoče edino področje, kjer se ne strinjamo v celoti s tem poročilom je to, da bi radi videli, da bi bilo več postorjenega za tiste bolnike, kjer je žal prišlo do zapletov. Menimo, da veljavni pravni režim in določena pravila glede pristojnosti niso dovolj jasna: lahko bi bila bolj osredotočeno na bolnike, kot smo to storili na drugih področjih, tako da bi lahko bolniki vložili škodne zahtevke v državi stalnega prebivališča in bi prejeli odškodnino v skladu z zakonodajo njihove države stalnega prebivališča. Dobro bi bilo, če bi to še enkrat pregledali.

  Anna Záborská, pripravljavka mnenja Odbora za pravice žensk in politiko enakih možnosti. – (SK) Kot pripravljavka mnenja Odbora za pravice žensk in politiko enakih možnosti se želim zavaliti gospodu Bowisu za tesno sodelovanje in številne razprave pri pripravi tega poročila. Prav tako mu želim vse najboljše.

Poročilo se neposredno nanaša na pravice bolnikov, evropske zakonodajne oblasti pa morajo zagotoviti, da se enakost dosledno upošteva v zvezi z zagotavljanjem zdravstvenega varstva za ženske in moške. Nobena oblika diskriminacije na podlagi spola s strani zdravstvenih ustanov, zavarovateljev ali državnih uradnikov ni sprejemljiva. Nevarnost predlaganega sistema je v tem, da bodo čezmejno zdravstveno varstvo, ki pomeni obliko preferenčnega zdravljenja, uporabljali predvsem finančno bolje situirani državljani.

Eden izmed načinov za odpravo teh razmer je z možnostjo medregionalnega sodelovanja. Čezmejni regionalni sporazumi med finančnimi in zdravstvenimi ustanovami bi morali prispevati k usklajevanju zahtev bolnikov, stabilnosti javnih financ, predvsem pa prednostne naloge države glede zagotavljanja, da so njeni državljani dobrega zdravja.

  Avril Doyle, v imenu skupine PPE-DE. – Gospod predsednik, od leta 1998 Sodišče Evropskih skupnosti ugotavlja, da imajo bolniki pravico do odškodovanja za zdravstveno varstvo, ki so ga prejeli v drugi državi članici. To poročilo na koncu osnutka predloga komisarja pojasnjuje, kako uporabiti načela, določena v primerih Sodišča Evropskih skupnosti.

Pozdravljam odlično poročilo Johna Bowisa in njegovo spretno reševanje številnih pravnih problemov, ki so se nanašali na izvoren osnutek predloga. Poročilo temelji na bolnikovih potrebah in ne na njegovih sredstvih. O opredelitvi bolnišničnega zdravljenja in predhodni odobritvi je že tekla razprava in kolikor mi je znano, je že dogovorjena s Svetom in Komisijo. Standardi kakovosti bodo ostali v pristojnosti države članice, medtem, ko bodo varnostni standardi veljali na evropski ravni. Viri informacij za bolnike po vzoru vse na enem mestu, bodo v vsaki državi članici ključnega pomena za dobro informiranost bolnikov, zagotavljanje vzajemnega priznavanja receptov pa bo po mojem mišljenju zelo pomemben dodatek k temu delu zakonodaje in mora čimprej slediti.

Čeprav so bile zdravstvene storitve prvotno vključene v osnutek predloga čezmejnih storitev gospoda Bolkesteina, je hitro postalo očitno, da je potrebna samostojna direktiva o tem zelo pomembnem vprašanju zdravja, ki vpliva na vse vidike zdravstvenega varstva v naših 27 državah članicah. Bolniki bodo vedno dajali prednost zdravstvenemu varstvu, ki je blizu mestu, kjer živijo. Trenutno se za čezmejno zdravstveno varstvo porabi le en odstotek naših proračunov. Ne pozabimo na to.

Vendar kadar to zahtevajo okoliščine, je lahko prejemanje zdravstvenega varstva v drugi državi EU zelo koristno – predvsem v obmejnih regijah, kjer je lahko najbližja zdravstvena ustanova na primer v drugi državi, ali kjer je na voljo več strokovnega znanja, na primer pri redkih boleznih ali pa je lahko določeno varstvo ali zdravljenje mogoče prej zagotoviti v drugi državi. Pri tem pa moram navesti, da splošna pristojnost v zdravstveni politiki in financiranje zdravstvene politike ostaja in bo še naprej ostalo na ravni države članice.

Glede poročila gospoda Trakatellisa imam le eno pripombo. Veliko je nejasnosti in negotovosti v zvezi s spremembo 15 in pozdravljam dejstvo, da bo mogoče z glasovanjem po delih glasovati proti konceptu „izkoreninjanja“ redkih bolezni, ki je sprožil precej zaskrbljenosti. Kljub temu pa bom podprla preostali del spremembe in odlično delo, ki ga je opravil moj kolega profesor Antonios Trakatellis o redkih boleznih.

  Dagmar Roth-Behrendt, v imenu skupine PSE. – (DE) Gospod predsednik, najprej bi v imenu svoje skupine zaželela gospodu Bowisu čimprejšnje okrevanje. Vem, da je do zadnjega dne glasovanja trdo delal v odboru in upam, da bo kmalu okreval po operaciji in da bo zopet med nami pred poletnimi počitnicami.

Moja skupina meni, da gre za zelo dobro poročilo. Vidimo, da je bil predlog Komisije temeljito izboljšan s številnimi spremembami s strani Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in zaradi kompromisov, ki smo jih dosegli. Komisarka Vassiliou, s svojo skupino ste opravili dobro delo, vendar je bilo veliko prostora za izboljšave in to nam je tudi uspelo.

Uspelo nam je zagotoviti, da bodo sedaj vsi bolniki vedeli, da imajo v Evropski uniji pravice, prav tako, kot vsi ostali. Lahko se prosto gibljejo, prav tako, kot je to samoumevno vsakemu delavcu, vsakemu študentu in kot je samoumevno za blago, storitve in druge stvari. Tudi bolniki bodo imeli svoje pravice na notranjem trgu. Prav to ureja ta zakonodaja in zaradi tega jo tudi brez zadržkov pozdravljamo.

Poleg tega pa moramo izpostaviti, katera področja poročila še posebej odobravamo. To vključuje na primer dejstvo, da bo bolnikom zagotovljeno prosto gibanje, kadar ne bo šlo za bolnišnično zdravljenje. Prav tako menimo, da morajo države članice ohraniti pristojnost nad svojimi zdravstvenimi sistemi. Zagotovljeno mora biti, da bodo lahko načrtovale svojo zdravstveno varstvo, specialistično oskrbo, njihove naložbe v zadevni državi članici pa morajo biti cenovno sprejemljive. Ne zahtevamo, da se državam članicam odvzame ta pristojnost, ta nadzor. Prav tako ne želimo, da so popolnoma izčrpane. Zaradi tega je prav, da za določene vrste zdravljenj obstaja predhodna odobritev. Tudi to je nekaj, kar moja skupina z velikim veseljem v celoti podpira in na koncu se bom vrnila na to vprašanje. To je dober pristop, kar je značilno za celotno poročilo.

Ena izmed stvari, ki jo osebno zelo pozdravljam, je dejstvo, da bodo končno vzpostavljene referenčne mreže. Kako dolgo smo zahtevali, da mora biti jasno, kje v Evropski uniji se uporablja najboljša praksa? Kje se zdravljenje najbolje izvaja? Kje so najuspešnejši? Katera skupina v kateri bolnici v kateri državi članici ima pomembne novice? Trenutno je vse to prepuščeno naključju. Mogoče majhen del znanstvenikov to ve, vendar ne vsak lokalni zdravnik. Dejstvo, da lahko te razmere izboljšamo z uvedbo referenčnih mrež, predstavlja velik napredek. Ti viri informacij bodo vsakemu bolniku v vsaki državi članici omogočili, da se oglasi in postavi vprašanje: „Kakšne so moje pravice?“ informacije o pravicah bodo prejeli v svojem jeziku, v primeru težav pa bodo dobili odgovore. To je pozitiven napredek.

Ob koncu mojega govorniškega časa moram omeniti tudi tista področja, s katerimi se večji del moje skupine ne strinja. Za veliko večino moje skupine to vključuje dve točki, ki sta za nas ključnega pomena, kot tudi za potek našega glasovanja danes. Prva od teh je, da želimo dvojno pravno podlago. Z zdravstvenim členom, členom 152, moramo zagotovili, da bo iz našega sporočila, ki ga pošiljamo v svet, razvidno, da gre za vprašanje zdravstvene politike, kot tudi za vprašanje prostega gibanja. To potrebujemo in to pogojujemo z našo podporo.

Poleg tega smo prepričani, da je predhodna odobritev, kot je navedeno v členu 8(3), neustrezno opredeljena. Če tega ne bomo mogli izboljšati s pomočjo sprememb, ki smo jih predložili, moja skupina žal ne bo mogla glasovati za to poročilo, kar osebno obžalujem, čeprav bo to mogoče prispevalo k boljšim rezultatom na drugi obravnavi, če danes ne bomo naredili dovolj velikega napredka.

  Jules Maaten, v imenu skupine ALDE. – (NL) Ta direktiva govori o bolnikih. To bi rada močno poudarila, saj smo seveda govorili o številnih drugih stvareh v sklopu čezmejnega zdravstvenega varstva: prost pretok zdravstvenih storitev in kaj storiti v zvezi s trgom zdravstvenega varstva. In ravno o tem sedaj ne govorimo.

Govorimo o pragmatičnem pristopu. Kako lahko naredimo sistem takšen, da bo bolnikom koristil? In če tega ne naredimo mi, kdo bo? Bolniki so v zelo slabem položaju. Ne želimo si, da bi bolni ljudje morali sodelovati v boju s hladnimi birokrati v zdravstvenem varstvu, ki obravnavajo zdravstveno politiko njenimi statističnimi podatki in številkami na svojih preglednicah, na računalnikih. To se ne sme zgoditi.

Prav zaradi tega gre tudi za socialno direktivo. Čezmejno zdravstveno varstvo je bilo seveda že dolgo dostopno vsem, ki so ga lahko plačali, vendar pa je treba nekaj storiti tudi za tiste, ki si tega ne morejo privoščiti. Ravno o tem razpravljamo danes, gospod predsednik.

Prav iz tega razloga naša skupina pripisuje takšen pomen predhodni odobritvi, ki je pri tej zadevi seveda ključnega pomena, gospa Filipiová. Zelo me veseli, da je danes prisoten tudi Svet. Predhodna odobritev ne sme biti vzpostavljena z namenom, da bi onemogočala čezmejno zdravstveno varstvo – vsekakor ne – ampak, da bi se bilo mogoče izogniti resnemu razvrednotenju nacionalnih sistemov. S tem se strinjamo in pri tej stvari gremo še dalje, kot bi verjetno to običajno storili. Zaradi tega je potreben kompromis. Menimo, da morajo obstajati izjeme za redke bolezni ali življenjsko nevarne okoliščine na čakalnem seznamu. Radi bi določili opredelitev bolnišničnega zdravljenja na evropski ravni, da bi tako bolnikom zagotovili pravno varstvo in varstvo znotraj nacionalnih sistemov.

Menimo, da bolniki, ki so že hudo bolni, v primeru zapletov ne bi smeli biti vpleteni v dolgotrajne pravne postopke; namesto tega bi moral biti vzpostavljen sistem evropskega varuha človekovih pravic.

Na Odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane smo o tem seveda razpravljali in pozivam vse poslance na levici, da se tokrat odrečejo ideologiji in zagotovijo, da bomo sprejeli dobro direktivo za bolnike in se odločijo za pragmatičen pristop. S velikim spoštovanjem sem poslušala govor gospe Roth-Behrendt v zvezi s to temo.

Na koncu se želim resnično zavaliti poročevalcu gospodu Bowisu. Opravil je čudovito delo in iskreno upam, da bo kmalu okreval.

  Salvatore Tatarella, v imenu skupine UEN. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, danes odobravamo direktivo ki je precej pomembna, direktivo, ki se nanaša na bolnike – kot je že bilo izpostavljeno – in vse evropske državljane. Evropski državljani lahko tik pred evropskimi volitvami ponovno vidijo, kako lahko Parlament pozitivno vpliva na življenje vsakega posameznika.

Listina temeljnih pravic Evropske unije določa pravico do zdravstvenega varstva, s to direktivo pa tej pravici dajemo tudi vsebino. Gre za vprašanje, ki je pomembno velikemu številu državljanov: nedavna raziskava Eurobarometra je pokazala, da je danes 50 % evropskih državljanov pripravljeno potovati, da bi prejeli zdravljenje v tujini, v upanju, da bodo našli boljše, hitrejše zdravljenje za bolezni, 74 % državljanov pa meni, da bi morali, kadar grejo na zdravljenje v tujino, stroške dobiti povrnjene s strani njihove države članice.

Področje trenutno urejajo nacionalne zakonodaje, državljani pa so slabo seznanjeni v zvezi z možnostmi, odškodninami in možnostjo zdravljenja v tujini. Danes je le 4 % evropskih državljanov zdravljenih v tujini. Evropska unija ima enotne predpise le v primerih nujnega zdravljenja v tujini na podlagi uredbe o evropski kartici zdravstvenega zavarovanja.

Danes Parlament odobrava zahtevo evropskih državljanov o varovanju zdravja in se pripravlja, da bodo na področju zdravstvenega varstva v Evropi odpravljene meje, s tem pa bo vsem bolnikom omogočeno, da se odločijo, kje bodo zdravljeni.

  Claude Turmes, v imenu skupine Verts/ALE. – (FR) Gospod predsednik, na direktivo, s katero se danes ukvarjamo, moramo gledati predvsem kot na dopolnilo pri sodelovanju, ki poteka že tri desetletja med državami članicami in njihovimi sistemi socialne varnosti.

Danes je v moji državi Luksemburgu že več kot 30 % zdravstvenega varstva opravljeno izven njenih meja, poleg tega je primer gospoda Bowisa, ki mu želim popolno okrevanje, odličen primer pravilne uporabe obstoječe uredbe, saj je bil sprejet v bolnico v Bruslju kot nujni primer. Za njega je bilo dobro poskrbljeno, za britanske državljane pa ni nobenih težav z odškodovanjem.

Kaj mora ta direktiva torej izboljšati? Predvsem mora izboljšati informacije, ki jih prejmejo državljani: informacije o ponujenih storitvah, informacije o centrih odličnosti, kar je gospa Roth-Behrendt tako dobro pojasnila, predvsem pa informacije o kakovosti varstva. Verjamem, da morajo številne države članice, vključno z mojo, narediti napredek glede meril kakovosti in kakovosti informacij o varstvu. Poleg tega moram imeti, če sem v tujini in se stvari zapletejo, mesto, na katero se lahko obrnem.

Vse to je dobro urejeno v trenutnem besedilu, vendar menim, da je treba izboljšati tri stvari. Prvič, menimo, da sistem predhodne odobritve za bolnišnično zdravljenje prinaša dve sorodni prednosti: prvič, gre za veliko prednost za evropske državljane, ker bodo točno vedeli, kdaj bodo prejeli odškodnino, prav tako pa bo predhodno financirano tudi varstvo. Poleg tega to omogoča načrtovanje večje bolnišnične infrastrukture, saj dobrega zdravstvenega sistema ne bo vzpostavila nevidna roka na trgu. To je treba načrtovati.

Druga zahteva skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze se nanaša na dvojno pravno podlago, saj ne želimo, da bi se na zdravstveno varstvo gledalo kot na trg. Zelo jasno mora biti, da sistem organizirajo predvsem države članice.

Tretja točka se nanaša na redke bolezni: želimo posebno zakonodajo, saj gre za preveč pomembno zadevo in zavajali bi evropske državljane, če bi jim govorili „pojdite in iščite nekje v Evropi in za vse bo poskrbljeno“. Želimo posebno zakonodajo. Zato ne želimo Bolkenstein II, želimo besedilo, ki zagotavlja pravno varnost in služi večini evropskih državljanov.

  Kartika Tamara Liotard, v imenu skupine GUE/NGL. – (NL) Tudi jaz se želim iskreno zahvaliti gospodu Bowisu. Trdo je delal na tem poročilu in upam, da bo kmalu okreval.

Vendar pa moram povedati, da poskuša Evropska komisija pod zavajajočim izrazom „pravice bolnikov“ v zdravstveno varstvo za celotno Evropo uvesti tržna načela. Ni treba posebej poudarjati, da moja skupina zagovarja več pravic za bolnike in mobilnost bolnikov v obmejnih regijah. Sami gremo še dlje. Menimo, da imamo vsi, revni in bogati, pravico do oskrbe z visoko kakovostnim zdravstveni varstvom.

Resno pa me moti dejstvo, da predlog temelji na členu o notranjem trgu, kar samo po sebi nakazuje, da gospodarski interesi prevladujejo nad interesi bolnikov. Poleg tega je predlog odvečen. Področje kritja stroškov je že urejeno. Dejstvo, da nekateri zavarovatelji in države članice ne spoštujejo teh ureditev, je treba bolje obravnavati.

Predlog prav tako na splošno obravnava področje, ki spada v pristojnost držav članic, posledica tega pa je, da imajo premožnejši ljudje dostop do boljšega varstva. Predlagan sistem nadomestil in stroškov v skladu s pravili matične države uvaja obliko mobilnosti bolnikov, ki je v nasprotju z načelom enakega dostopa do zdravstvenega varstva za vse. Predlog prav tako predstavlja veliko tveganje, da kmalu ne bo več bolnik tisti, ki bo imel pravico iskati zdravljenje v tujini, ampak zavarovatelji ali države članice, ki bodo lahko bolnike prisilili, da gredo k najcenejšemu ponudniku. Zaradi tega bo šlo za dolžnost, ne pa pravico bolnika.

Glede na to, da imamo 27 držav s 27 različnimi sistemi zdravstvenega varstva, bo predlog Komisije, ki temelji izključno na členu 95 – slavnemu uskladitvenemu členu – imel za posledico razkrojitev nacionalnih zdravstvenih sistemov, s tem pa tudi države članice ne bodo več prevzemale odgovornosti. Kot izhodiščno točko si želimo enak dostop za bolnike, ne pa povečevanja vloge trga v zdravstvenem varstvu.

  Hanne Dahl, v imenu skupine IND/DEM. – (DA) Gospod predsednik, ena izmed posledic, ki jih direktiva o bolnikih v trenutni obliki lahko ima na zdravstveno varstvo je, da bo zelo težko nadzirati javno porabo. Zato pozivam, da glasujemo za spremembo 122, ki se nanaša na predhodno odobritev. Menim, da je nujno, da imajo vsi državljani prost in enak dostop do zdravljenja v razumnem času in v skladu z njihovimi potrebami. To pomeni, da bi se moral zdravnik odločati, katero zdravljenje je najprimernejše – in kdaj.

Žal ta direktiva ponazarja več kot očitne smernice, v skladu s katerimi se bomo iz državljanov spremenili v potrošnike. Namesto da bi bili državljani v družbi, ki temelji na načelu vzajemne obveznosti, smo postali potrošniki na velikem notranjem trgu. Vendar pa to, da smo državljani, pomeni tudi, da smo ljudje, in prav tako smo državljani, kot smo tudi ljudje. Kot potrošniki pa postanemo le predmet v tržnih kampanjah. To pomeni, da smo predmeti in ne državljani. Bolniki bi morali biti osebe, ne pa predmet tržnih kampanj.

  Jim Allister (NI). - Gospod predsednik, pridružujem se željam našemu poročevalcu in mu želim hitro okrevanje in vrnitev.

Prepričan sem, da je pridobivanje najboljših storitev za naše volivce v interesu vseh nas. Vendar je zame pomembno, da ta direktiva vzpostavi pravo ravnotežje med prostim gibanjem ter bolnikovo varnostjo in odgovornostjo. Nikakor ne nameravam spodbujati zdravstvenega turizma in zato verjamem, da je treba zaščititi nacionalno avtonomijo nad ureditvenimi vidiki in da se moramo izogniti usklajevanju standardov na najmanjši skupni imenovalec. Prav tako moramo preprečiti vse večji pritisk na lokalne storitve, kar škoduje avtohtonim bolnikom, to je še posebej pomembno na področjih, kjer obstajajo specializacije, za katere bi se ljudje odločili.

Prav tako mora biti ustrezno obravnavano nadaljnje varstvo po zdravljenju v tujini, saj me skrbi, da bi storitve, kot je fizioterapija, bile preobremenjene zaradi povpraševanja po naknadnem varstvu.

  Colm Burke (PPE-DE). - Gospod predsednik, toplo pozdravljam poročilo mojega spoštovanega kolega gospoda Bowisa o pravicah bolnikov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva. Obžalujem, da danes zjutraj gospod Bowis ni prisoten v Parlamentu in mu želim hitro okrevanje po bolezni.

V čast mi je bilo opravljati svoje delo pri izboljšanju pravic bolnikov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva. Tudi sam sem uporabnik deležen čezmejnega zdravstvenega varstva. Na srečo sem si to lahko privoščil in plačal. Sedaj želim, da bi tudi tisti, ki niso tako srečni, imeli koristi od pravice do potovanja in zdravljenja, ne da bi jih pri tem morali skrbeti stroški, da bi bili popolnoma seznanjeni s svojimi pravicami in kakovostjo oskrbe, ki jo lahko pričakujejo.

O vprašanju pravic bolnikov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva že vrsto let potekala razprava na Sodišču Evropskih skupnosti. Zaradi tega je skrajni čas in primerno, da kot predstavniki ljudi, za bolnike jasno in nedvoumno opredelimo neizpodbitno pravico do čezmejnega zdravstvenega varstva, ne glede na njihova sredstva ali glede na to, kje živijo.

Prav tako moramo imeti pravico do visoko kakovostne zdravstvene oskrbe blizu doma. Vendar pa se moramo zavedati, da to ni vedno mogoče, predvsem v primeru redkih bolezni, kjer v državi članici bolnika zdravljenje mogoče ni na voljo.

Če moramo potovati v tujino zaradi zdravstvenega varstva, pri tem ne bi smelo biti nobene negotovosti ali bomo zmožni poravnati račun za zdravljenje, ki je pogostokrat zelo drago. Zaradi tega sem vesel, da je bila ta negotovost in zmeda enkrat za vselej odpravljena. V normalnih primerih bodo bolniki pred izdajo dovoljenja dolžni kriti samo stroške zdravljenja, ki presegajo stroške, ki bi nastali, če bi prejeli podobno zdravljenje doma.

Za tiste, ki morajo mogoče poiskati zdravljenje v tujini, predstavljajo informacije o kakovosti in standardih varstva v drugih državah članicah drugi pomemben dejavnik. Močno smo se trudili, da bodo te informacije na voljo bolnikom, ki bodo morali ali želeli poiskati zdravljenje v tujini. Zaradi tega nacionalne kontaktne točke, ki so predlagane v tem dokumentu, predstavljajo ključno izboljšanje in bodo zelo pripomogle k večji mobilnosti bolnikov. Pozdravljam poročilo in upam, da bo danes sprejeto.

  Guido Sacconi (PSE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, gospa Roth-Behrendt je opravila odlično delo pri pojasnjevanju stališča naše skupine, predvsem pa je odlično izpostavila, zakaj cenimo ves ta napredek, do katerega je prišlo zaradi izboljšanja tega besedila. Prav tako je jasno navedla, kako pomembno je, da izvedemo še zadnje korake, in sicer dvojno pravno podlago ter jasnejšo in močnejšo utemeljeno možnost držav članic, da v zvezi z bolnišničnim zdravljenjem vzpostavijo predhodno odobritev.

Povedano na kratko, prenehajmo s to razpravo, saj zelo dobro poznamo to direktivo, saj smo se o njej pogovarjali več mesecev. Zastavil bi rad dve izključno politični vprašanji, saj je čas za sprejemanje odločitev. Prvo vprašanje je namenjeno komisarki Vassiliou: kaj točno misli Komisija glede dvojne pravne podlage? Drugič, naslavljam predvsem skupino Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov – obžalujem, da moj prijatelj John Bowis ni prisoten, saj smo v tem parlamentarnem obdobju z njim, kot koordinatorjem glavnih skupin v Odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane, rešili številna vprašanja, in tudi sam mu želim hitro okrevanje – vprašanje bi rad zastavil skupini PPE-DE, pa tudi skupini zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo: ali menite, da je bolje nadaljevati z drugo obravnavo brez glasovanja skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu? Brez velike večine?

Zato vas resno pozivam, da temeljito razmislite o spremembah 116 in 125 o dvojni pravni podlagi in spremembah 156 in 118 o predhodni odobritvi. Če bodo ti dokumenti odobreni, bomo glasovali za; sicer to ne bo možno. Od vas je odvisno, da razmislite in se odločite za izid, ki si ga želite.

  Karin Riis-Jørgensen (ALDE). - (DA) Gospod predsednik, smo sredi kampanje za evropske volitve – volilne kampanje, v kateri moramo stkati tesnejše sodelovanje z evropskimi državljani. Tu gre za kos zakonodaje, ki pripomore k tesnejšemu odnosu z evropskimi državljani. Izkoristimo to zakonodajo in zagotovimo, da bo bolnik pridobil osrednjo vlogo. Kot ena izmed poročevalk za skupino Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo sem osredotočena predvsem na tisto vrsto ljudi, ki jo boste prepoznali iz volilnih enot. Prihajam iz države, kjer vedno, kadar grem v supermarket, srečam moškega, ki vozi kolo z motorjem, ki ima na zadnji strani nameščeno leseno škatlo. Ta moški predstavlja samo bistvo mobilnosti bolnikov, saj bi vsakemu morala biti zagotovljena možnost, da se odpravi v tujino na zdravljenje, če tako želi, ne glede na njegovo plačo ali prihranke. Bolnikov, ki bi si želeli potovati, je zelo malo. V tujino se odpravijo samo tisti, ki so obupani.

Vendar pa samo zaradi tega, ker lahko ta moški z motorjem potuje, še ne pomeni, da bi moral za to porabiti tudi svoj denar. Na srečo v Parlamentu obstaja široko soglasje, da posameznim bolnikom, ni treba kriti stroškov iz lastnega žepa. To je resnično izboljšanje predloga Komisije. Bistvena sprememba skupine ALDE je bilo imenovanje evropskega varuha bolnikovih pravic. Hvala, da ste jo sprejeli. Točna vloga varuha bolnikovih pravic bo zagotavljati, da bo državljan EU, bolnik, lahko uveljavljal pravico, ki izhaja iz tega dela zakonodaje. Žoga je sedaj na strani Sveta. Je na strani ministrov, ki nam nenehno govorijo, da moramo imeti več stikov z državljani EU. Tudi sama trdim, da mora EU imeti več stikov z državljani EU. Tu gre za primer, ki vam je lepo serviran. Zgrabite ga! Ne zapravimo te priložnosti!

  Ewa Tomaszewska (UEN). – (PL) Gospod predsednik, opredelitev bolnikovih pravic na področju čezmejnega zdravstvenega varstva je nujna naloga. Bolniki imajo pravico poznati podlago, na kateri jim bo zagotovljena zdravstvena pomoč, ne glede na to ali potujejo in nepričakovano potrebujejo pomoč ali ker se zaradi težav z dostopanjem do posebnih zdravstvenih storitev v lastni državi odločijo, da bodo odšli v zdravstvene ustanove v drugi državi Evropske unije.

Seznanjeni morajo biti z morebitnimi stroški, ki jih bodo morali kriti, pa tudi z možnostjo predfinanciranja. Prav tako jim mora biti zagotovljen dostop do zanesljivih informacij o kakovosti razpoložljivih storitev v priporočenih zdravstvenih ustanovah. Tu govorim o referenčnih mrežah in informacijskih točkah. Bolnikom morajo biti zagotovljene informacije o njihovih pravicah v primeru škode, ki je nastala zaradi neustreznega zdravljenja, pa tudi informacije o vzajemnem priznavanju receptov. Nadziranje čezmejnega zdravstvenega varstva bo v pomoč pri ocenjevanju razmer na tem področju. Gospodu Bowisu želim hitro okrevanje.

  Margrete Auken (Verts/ALE). - (DA) Gospod predsednik, rada bi se zahvalila gospodu Bowisu za odlično opravljeno delo pri izvedbi teh nič kaj enostavnih pogajanj. Eno izmed težkih vprašanj je predstavljala pomoč bolnikom z redkimi boleznimi – tema, ki jo bomo obravnavali malo kasneje. Vsi želimo tem bolnikom zagotoviti najboljše možnosti za zdravljenje, ki so na voljo in seveda pri menimo, da bo tesno evropsko sodelovanje v zvezi s tem v veliko pomoč. Vendar pa to ne bo pomagalo, če bomo bolnike pustili, da potujejo po Evropi, ne da bi njihovim matičnim državam zagotovili možnost, da takšno potovanje nadzirajo, tako z zdravstvenega, kot tudi finančnega vidika. Če bo besedilo sprejeto v trenutni oblili, bo vsem bolnikom z redko boleznijo zagotovilo možnost potovanja v tujino in vse vrste zdravljenja, ki ga mora nato financirati matična država. Vendar pa kako naj nadziramo porabo in kako naj bolnikom zagotovimo, da ne bodo deležni neustreznega ali prekomernega zdravljenja? Nenazadnje so prepuščeni na milost in nemilost izvajalcev zdravstvenega varstva. Prav tako tvegajo, da bomo imeli resne težave z njihovimi matičnimi državami, ki lahko zavrnejo plačilo, pod pretvezo, da bolezen, za katero trpijo, ni dovolj redka. Do sedaj nismo dosegli še nobenega sporazuma, kako identificirati ta delež populacije bolnikov. Veliko raje bi imeli ločen del zakonodaje na tem področju, da bomo lahko na najboljši način pomagali ljudem z redkimi boleznimi.

  Adamos Adamou (GUE/NGL). - (EL) Gospod predsednik, tudi jaz želim našemu prijatelju Johnu Bowisu hitro okrevanje in vse najboljše, hkrati pa se mu zahvaljujemo za njegovo trdo delo.

Najprej bi rad povedal, da v ničemer ne nasprotujemo čezmejnemu zdravstvenemu varstvu. Prav nasprotno, zavedamo se, da morajo države članice uporabiti pristojnosti, ki izhajajo iz člena 152 Pogodbe o Evropski uniji. Žal ta direktiva temelji na členu 95 in pričakujem, da bo komisarka pojasnila pravno podlago tega.

Ne želimo, da se uporablja politika, ki daje prednost premožnim bolnikom na škodo nižjih družbenih razredov. Gospod Maaten ni prisoten, vendar menim, da ni mogoče govoriti o „ideološki neprožnosti“, če trdimo, da lahko na koncu dobimo dvotirno zdravstveno varstvo.

Prizadevati si moramo in zagotoviti enako zdravstveno varstvo, ne da bi Evropska unija posegala v sisteme socialne varnosti in ne da bi komercializirali zdravstveno varstvo.

  Urszula Krupa (IND/DEM). – (PL) Gospod predsednik, urejanje možnosti za zdravljenje v drugih državah članicah Evropske unije, ki bo začelo veljati po sprejetju direktive o uveljavljanju pravic bolnikov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva bi imelo za posledico vmešavanje Skupnosti v zdravstvene sisteme, kar je v nasprotju s prejšnjimi uredbami. Poleg tega bodo vzpostavljene možnosti za zdravljenje, predvsem bogatih bolnikov, istočasno pa bo oviran dostop bo zdravstvenega varstva, predvsem za bolnike v najrevnejših državah članicah. Za strategijo odobravanja posebnih privilegijev za elito z vidika dostopa do visoko kakovostnega zdravstvenega varstva si trenutno prizadeva liberalna vlada na Poljskem, to pa vodi v privatizacijo državnih zdravstvenih ustanov, večjemu delu družbe pa odvzema možnost za zdravljenje. Ne glede na mnenje Sodišča Evropskih skupnosti, zdravje ljudi ne bi smelo biti tržno blago, ampak neodtujljiva pravica, ki jo morajo zagotavljati državne zdravstvene službe v skladu z načeli spoštovanja in varstva pravice do življenja in zdravja in neodtujljiva vrednota vsakega človeka.

  Andreas Mölzer (NI). – (DE) Gospod predsednik, pokojninski zahtevki, zavarovanje za primer brezposelnosti in zdravstveno zavarovanje – skoraj 25 let po uveljavitvi schengenskega sporazuma, socialno varstvo še vedno zaostaja. Počitniški obiskovalci so pogostokrat nesramno izkoriščani in morajo lokalno plačevati pretirane račune, potem pa prejmejo le delno nadomestilo ali pa ga sploh ne prejmejo, ko se vrnejo v matično državo znotraj Unije.

Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja je žal pogostokrat zavrnjena, poravnava plačil med državami članicami pa ne deluje dobro. Bolniki morajo ravno v času omejenih proračunskih sredstev postati pomembnejši del zagotavljanja zdravstvenega varstva. V zvezi s tem je seveda treba povečati pravice bolnikov. Precej dvomljivo je, ali bo bolnik, ki potrebuje nujno zdravstveno pomoč, lahko pridobil predhodno odobritev za povrnitev stroškov za bolnišnično zdravljenje. Če bomo nenehno varčevali glede zdravstvenega osebja zaradi stroškov, potem se naši zdravstveni sistemi razvijajo v napačno smer. Zaradi tega je boljše sodelovanje smiselno. Vendar pa ne smemo dopustiti, da bi se spremenilo v tekmo postavljanja birokratskih ovir.

  Péter Olajos (PPE-DE). – (HU) Pregovor pravi, da „vsak, ki zna dobro uporabljati kladivo, meni, da je vse žebelj“. To opisuje tudi moja občutja glede trenutne krize: menim, da sta rast in oživljanje najpomembnejši.

Verjamem, da bo nam bo ta zakonodaja zagotovila najrazličnejše priložnosti. Poleg revolucije v zdravstvenem varstvu, lahko da nov zagon tudi ustvarjanju delovnih mest in gospodarskemu razvoju. Uvedba mobilnosti bolnikov ne bo vplivala le na zdravstveno varstvo. Vpliva lahko tako na kulturno ponudbo države gostiteljice, kot tudi na njeno gostinstvo. Lahko pripomore tudi k ustvarjanju na tisoče delovnih mest v bolnišničnem sektorju. To ne bi povečalo le prihodka in vsekakor ne le v sektorju zdravstvenega varstva, ampak tudi v povezanih službah.

Podobno si lahko rasti želijo tudi v sektorju finančnih storitev. Uporaba novega sistema bo zahtevala tudi veliko število klirinških hiš, posrednikov na področju zdravstvenega varstva, svetovalcev, strokovnjakov za zavarovanje, tolmačev in prevajalcev. V času rehabilitacije bi od tega imel koristi celoten „zdravstveni turizem“. Glavna prednost te uredbe je v tem, da vzpostavlja vsestranske koristi za vse. Na primer, če država članica ne želi, da bi njeni državljani imeli koristi od te nove možnosti, bo izboljšala nivo svojih zdravstvenih služb in skrajšala čakalne dobe. Če država članica privablja bolnike iz tujine, to državi in zdravstvenemu sektorju prinaša denar, kar bo dvignilo raven oskrbe bolnikov v tej državi.

Kot madžarska poslanka v EP vidim izjemno priložnost v spodbujanju „zdravstvenega turizma“, ki temelji na mobilnosti bolnikov v Evropi. Številni bolniki že prihajajo iz tujine na zdravljenje v mojo državo, vendar pa je bilo kar nekaj zmešnjave glede vprašanj, povezanih z zavarovanjem. Stvari so bile v veliki meri odvisne od najnovejše zakonodaje države, od koder so bolniki napoteni. Prepričana sem, da bo ta uredba izboljšala kakovost vseh naših življenj. Gospodu Bowisu želim hitro okrevanje. Tudi sam je bil dlje časa zdravljen na Madžarskem. Prav tako mu čestitam za to zakonodajo. Z velikim veseljem bom podprla ta odličen dokument.

  Anne Van Lancker (PSE). – (NL) Najpomembnejša stvar za dobro politiko zdravstvenega varstva, dragi poslanci, je, da mora vsak imeti možnost do dobrega in cenovno sprejemljivega zdravstvenega varstva, po možnosti blizu doma. Vendar če le 1 % bolnikov odide v tujino na zdravljenje, je to izključno zaradi negotovosti glede kakovosti in povračila stroškov.

Prav zaradi tega ta direktiva predstavlja dobro novico, predvsem za ljudi v obmejnih regijah, za bolnike, ki so na dolgih čakalnih seznamih, za ljudi, ki lahko v tujini prejmejo boljše zdravljenje za svojo bolezen. Vendar pa pravica teh bolnikov, da so zdravljeni v tujini, ne bi smela ogrožati možnosti držav članic, da ustrezno organizirajo in financirajo svoje zagotavljanje zdravstvenega varstva, saj je le tako mogoče jamčiti zdravstveno jamstvo za vse. Prav zaradi tega je dobro, da je Parlament izpostavil več ključnih smernic. Navedel bom tri.

Prvič, direktiva upravičeno ureja le mobilnost bolnikov, ne pa tudi zdravstvenih delavcev. Namen ne more biti vzpostavitev trga zdravstvenih storitev. V tej točki je poročilo popolnoma primerno.

Drugič, države članice se morajo biti same sposobne odločiti o zdravstvenem varstvu, ki ga zagotavljajo in za kaj je mogoče prejeti povračilo. To je v direktivi zelo lepo obravnavano.

Tretjič, povračilo za ambulantno nego mora biti poenostavljeno, vendar pa morajo države članice v primeru bolnišničnega ali specialističnega zdravljenja pridobiti predhodno odobritev, saj je zdravljenje drago. Država, ki želi zagotoviti zdravstveno varstvo za vse, mora biti sposobna izvesti tovrstno načrtovanje varstva. V tej točki, gospod Bushill-Matthews, pa je poročilo pomanjkljivo. Še vedno določa preveč pogojev za predhodno odobritev, kar otežuje delo držav članic. Podpreti nameravam tiste moje kolege, ki so jasno izrazili, da je to res ključna točka za mojo skupino pri zagotavljanju podpore pri odobritvi te direktive.

Na koncu želim podpreti dvojno pravo podlago, saj je zdravstveno varstvo javna odgovornost držav članic do njihovega prebivalstva, ter ga ne moremo prepustiti prostemu trgu. Upam, da bosta ti dve smernici na koncu tudi upoštevani.

  Elizabeth Lynne (ALDE). - Gospod predsednik, zakaj bi moral bolnik izgubiti vid, medtem ko na primer čaka na operacijo sive mrene v Združenem Kraljestvu, ko pa bi lahko bila enostavno izvedena v drugi državi članici? Zakaj ne bi smela oseba, ki čaka v bolečinah na zamenjavo kolka, izkoristiti priložnosti, da v drugih državah članicah ni čakalnih seznamov – včasih ob nižjih stroških za matično državo. In zakaj morajo nekateri srčni bolniki po nepotrebnem več mesecev čakati na operacijo za odmašitev arterij? Če klinični zdravnik svetuje zdravljenje in tega doma ni mogoče zagotoviti, potem potrebujemo pravni okvir, s katerimi je mogoče zagotoviti, da lahko to zdravljenje poiščejo drugje.

Vse prepogosto – kot je bilo že povedano – se ravno najrevnejši ljudje soočajo z diskriminacijo in neenakostjo pri dostopanju do zdravstvenega varstva. Prav zaradi tega sem srečna, da je poročevalec sprejel mojo spremembo, iz katere jasno izhaja, da so države članice odgovorne odobriti in plačati zdravljenje v drugi državi.

Čezmejnega zdravstvenega varstva ne smemo omejiti samo na tiste, ki si ga lahko privoščijo. Prav tako ne smemo izključiti invalidov in prav zaradi tega sem srečna, da so bile glede tega sprejete številne moje spremembe glede te točke. Pravice in varnost bolnikov morajo biti na prvem mestu. Še enkrat, ravno zaradi tega sem vesela, da je poročevalec podprl moje spremembe v zvezi z zdravstvenimi delavci. Poslance tega Parlamenta želim spomniti, da ti predlogi vnašajo zaščitne ukrepe v že obstoječo pravico državljanov EU v skladu s sodbo Sodišča Evropskih skupnosti pred nekaj leti.

Na koncu bi gospodu Bowisu zaželela hitro okrevanje. Njegovo delovanje kaže na pomen sodelovanja med državami članicami EU.

  Jean Lambert (Verts/ALE). - Gospod predsednik, s to direktivo imam že nekaj časa težave, saj njen naslov dejansko ne odraža njene vsebine. Nekaj govorov, ki smo jih lahko danes slišali o načrtih za ustvarjanje delovnih mest itd., le še krepijo mojo skrb. Kot vemo, je veliko teh vprašanj povezanih z izbiro in plačilom in zaradi tega se to ravno toliko nanaša na socialno varnost, kot na zdravstveno varstvo.

Ta teden smo posodobili uredbo, ki je del našega sistema in ki že zagotavlja sodelovanje in v nujnih primerih že zagotavlja, da zdravstvenega varstva v drugi državi članici ni mogoče zavrniti. Poslance pozivam, naj preberejo, kaj sedaj navaja določba.

Ta direktiva govori o izbiri. Gre o denarju glede na izbiro bolnikov in rada bi pozvala ljudi, naj ne zamenjujejo dveh različnih sistemov, kot to velja za nekatere spremembe. Ker imajo ti dve različni filozofiji, po mojem mnenju rabimo tudi dvojno pravno podlago.

  Jens Holm (GUE/NGL). - (SV) Gospod predsednik, celotna podlaga tega poročila je napačna. Temelji na členu 95 Pogodbe, ki zagotavlja svobodo trga in se s tem ne nanaša ja javno zdravje ali na bolnike. Pravica do dobrega zdravstvenega varstva v vseh državah članicah bi morala spadati med glavne prednostne naloge, vendar pa je izhodišče Komisije trg, v katerem je zdravstveno varstvo obravnavano kot katero koli drugo blago. Ta direktiva daje prednost tistim državljanom, ki lahko plačajo visoke zneske denarja za potovanje in namestitev in tiste z dobrim poznavanjem in “vezami” v birokraciji zdravstvenega varstva. Govori o tistih z visokimi zaslužki in dobro izobraženostjo, ne pa o tistih, ki so pomoči najbolj potrebni.

Nekateri ljudje menijo, da je sprememba, ki jo je predlagal Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane, v skladu s katero bi morale države članice imeti možnost podati predhodno odobritev pred zdravljenjem, dobra. Vendar je težava v tem, da vsebuje polno omejitev, države članice pa nosijo veliko breme dokazovanja, da bi lahko to zagotovile. Javno načrtovanje bo težje, prav tako pa obstaja tveganje, da bo prišlo do izčrpanja nacionalnega zdravstvenega sistema.

Na koncu bosta Komisija in Svet Evropskih skupnosti sprejela odločitev ali so predhodne odobritve držav članic sorazmerne. Če direktiva temelji na členu 95, ki se nanaša na trg, bo prevladujoč dejavnik predstavljal trg, ne pa dobro zdravstveno varstvo.

  Johannes Blokland (IND/DEM). – (NL) V zadnjih nekaj mesecih je bilo opravljenega veliko težkega dela pri tem poročilu o pravicah bolnikov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva. Zahvaljujem se poročevalcu gospodu Bowisu za delo, ki ga je opravil in mu želim hitro okrevanje.

Čezmejno zdravstveno varstvo je dejstvo in v zvezi s tem morajo biti zaščitene pravice bolnikov. Pri tem pa moramo paziti, da ne bomo šli predaleč. Zdravstveno varstvo mora biti prepuščeno državam članicam. Vendar pa zaradi sodelovanja na ravni EU ne sme trpeti kakovost varstva ali načelne etične odločitve držav članic. Etično raznolikost je treba varovati in vesel sem, da je to vprašanje v poročilu obravnavano.

Pravna podlaga predstavlja zelo težko vprašanje. Žal mi je, da je bil v ta namen izbran člen 95. Takšno priporočilo je izrekel tudi Odbor za pravne zadeve. Po mojem mnenju je to v nasprotju s subsidiarnostjo na tem področju politike, državam članicam pa otežuje neodvisno odločanje brez posredovanja Sodišča Evropskih skupnosti.

  Lydia Schenardi (NI). – (FR) Gospod predsednik, 2. julija 2008 je Komisija predstavila osnutek direktive o uveljavljanju pravic bolnikov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva, z namenom, da bi odpravila obstoječe ovire.

To vprašanje predstavlja prednostno nalogo za vse države članice. Vendar nimajo vseh virov, s katerimi bi bolnikom zagotavljale podano raven kakovosti in varnosti, pa naj bo to na ravni nege ali celo na ravni kakovosti strokovne usposobljenosti zdravnikov. Zaradi tega je treba opredeliti odgovornosti, ki jih imajo države članice na tem področju.

Ker se soočamo z različnimi metodami organiziranosti sistemov zdravstvenega varstva v Uniji, ne smemo pozabiti na dejstvo, da mora zdravje ostati v nacionalni pristojnosti in da se vsaka država lahko po lastni presoji odloči za zdravstveno politiko.

Če pa upoštevamo mobilnost evropskih delavcev – čeprav predstavljajo le 3 do 4 % državljanov in nekoliko manj kot 10 milijard EUR letno – obstajajo številne negotovosti glede kakovosti in varnosti varstva, pravic bolnikov, varovanja podatkov in možnosti pritožb v primeru zapletov.

Vendar pa gremo žal v smeri neizbežnega usklajevanja, ki vodi le navzdol in prav na to bomo še naprej izjemno pozorni pri zagotavljanju naše podpore temu poročilu, da bi lahko tako bolje zaščitili socialni pravni red naših sodržavljanov.

  Pilar Ayuso (PPE-DE). - (ES) Gospod predsednik, najprej želim izreči pohvalo na račun prizadevanj gospoda Bowisa, da bi zagotovil široko soglasje glede tega vprašanja, prav tako pa mu želimo hitro okrevanje.

Osnutek dokumenta, o katerem bomo glasovali, pomeni velik korak naprej, saj bodo države članice začele z izvajanjem skupnega projekta zdravstvenega varstva. Obravnava zelo zapleteno vprašanje, saj v Evropski uniji zdravje predstavlja pristojnost, za katero velja načelo subsidiarnosti. S tem osnutkom dokumenta smo razbili oviro, to pa smo storili zaradi tega, ker moramo skrbeti za bolnike.

Gre za velik dosežek, glede na to, da ta direktiva, ne da bi pri tem obravnavali pravno podlago, priznava nesporne pravice bolnikov in jim odpira nove možnosti za dostop do boljšega zdravljenja.

Gre za direktivo, namenjeno bolnikom, ki govori o bolnikih.

Je zelo zapletena direktiva, do katere so nekatere države, kot je moja, nezaupljive, direktiva, v kateri obravnavamo splošen zdravstven sistem za več kot milijon državljanov Skupnosti.

V zvezi s tem zdravstveni sistemi, takšni, kot je naš, zelo jasno zahtevajo priznavanje dejstva, da gostujoči bolnik nima več pravic, kot domači bolniki iz države članice, kjer poteka zdravljenje.

Iz tega razloga smo predložili spremembo, ki naj bi bila vključena v predlog in ki zahteva, da morajo bolniki, ki potujejo iz drugih držav članic, upoštevati pravila in predpise države članice, kjer poteka zdravljenje, predvsem v zvezi z izbiro zdravnika ali bolnice.

Vsi se zavedamo, da okoliščine, ko bolniki prihajajo iz drugih držav članic ne smejo imeti za posledico diskriminacije državljanov države članice, kjer poteka zdravljenje.

Prav tako ne moremo odobriti pravice do neomejenega potovanja bolnikov.

Prav tako podpiramo predlagano izključitev presajanja organov iz področja uporabe te direktive.

Menim, da smo naredili pomemben napredek in zaradi tega skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov podpira to direktivo, čeprav verjamemo, da bi lahko bila še boljša, predvsem v zvezi s položajem evropskih državljanov, ki bivajo v drugih državah članicah in predvsem tistih, ki trpijo zaradi kroničnih bolezni.

  Edite Estrela (PSE). – (PT) Gospod predsednik, moja kolega gospa Roth-Behrendt in gospod Sacconi sta že jasno pojasnila stališče naše skupine. V skladu s tem tudi mi mislimo, da je sprememba pravne podlage ključna.

Komisarka, zdravstveno varstvo ni potrošno blago. Zato ne razumemo, zakaj je Komisija morala vključiti člen 152 Pogodbe ES. Da bi bilo mogoče zaščititi bolnike, je prav tako ključnega pomena, da je treba pred bolnišničnim in specialističnim zdravljenjem zaprositi za predhodno odobritev. Varno in visoko kakovostno varstvo je mogoče zagotoviti le z obvezo za predhodno odobritev.

Končala bom z željo, da bi gospod Bowis čim prej okreval. Njegov primer dokazuje, da čezmejne storitve delujejo tudi brez te direktive.

  Siiri Oviir (ALDE) . – (ET) Gospod predsednik, gospe in gospodje, odvetniki pravijo, da kjer sta dva odvetnika, bodo vedno na voljo tri mnenja. Ne želim dvomiti v sodbe Sodišča Evropskih skupnosti, vendar se ne strinjam, da so do sedaj odvetniki odločali o politiki glede mobilnosti bolnikov. Celotna zdravstvena pomoč, ne glede na njene značilne lastnosti, spada v področje uporabe Pogodbe o ustanovitvi Evropske unije.

Cilj programa socialnih ukrepov, ki smo ga potrdili prejšnje leto, ne bo uresničen, če ne bomo sprejeli pomembnega dela tega programa t.j. pravice bolnikov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva. Naša dolžnost v vlogi izvoljenih zastopnikov naših ljudi je, da vzpostavimo pravo in politično varnost na tem zelo pomembnem področju. Direktiva, o kateri razpravljamo, ob sprejetju ne bo odpravila neenakosti v zdravstvenem varstvu držav članic, vseeno pa je velik korak k poštenosti in enakim pravicam bolnikov.

Nesprejemljivo je, da v teoriji podpiramo poštenost, v praksi pa je ne upoštevamo zaradi domačih finančnih omejitev. Ne glede na to, kako upravičene so, s finančnimi omejitvami ni mogoče legalizirati neupoštevanja pravic bolnikov ali pravic ogroženih bolnikov. Na koncu se želim zahvaliti poročevalcu gospodu Bowisu za njegovo odgovorno in zelo strokovno opravljeno delo.

  Roberto Musacchio (GUE/NGL). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej želim Johnu Bowisu iskreno zaželeti vse najboljše. Pravna podlaga te direktive predstavlja njen preskus z lakmusovim papirjem.

Če gre za to, da vsem zagotovimo pravico do najboljšega zdravljenja kjerkoli, kaj ima potem s tem opraviti pravna podlaga, ki velja za trg. Pravno podlago bi morala predstavljati pravica do zdravja. Poleg tega bi morala pravica do zdravja predvsem zagotavljati pravico do najboljšega zdravljenja v lastni državi, za katerega bi veljali evropski standardi kakovosti, ne pa da se skrivamo za subsidiarnostjo.

Če trg predstavlja pravno podlago, lahko celo pomislimo, da je namenjen vključiti zdravje v Bolkesteinovo direktivo in poskrbeti za uresničevanje interesov zavarovalnic ali tistih, ki želijo na račun zdravja priti do dobička.

Zato je prazno upanje, da parlamentarne spremembe celo o ključnih vprašanjih o tveganju glede pravne osnove štejejo kot nesprejemljive in da je to dovolj dober razlog za temeljno pojasnitev tudi s strani Komisije, preden se opravi glasovanje v Parlamentu.

  Kathy Sinnott (IND/DEM). - Gospod predsednik, opravljenega je bilo veliko dela, s katerim bi bilo mogoče zagotoviti, da ljudje, ki so bolni, prejmejo potrebno zdravljenje, ne glede na to, kje in kdo so.

Žal je bilo opravljenega tudi veliko dela, s katerim je bilo zagotovljeno, da te pomoči ne bodo prejeli. V tej direktivi predhodna odobritev s strani zdravstvenih oblasti, ki ne temelji na zdravniškem pregledu, odpravlja pravice bolnikov. Tako smo se spet znašli na začetku. Ravno zaradi predhodne odobritve so se bolniki obračali na Sodišče Evropskih skupnosti, razsodbe sodišča pa so razlog, da se danes ukvarjamo s to direktivo.

Tako smo se spet znašli na začetku: smrt glede na geografsko lokacijo bo še vedno ostala pravilo. Zdravstveni organi, kot na primer v moji lastni državi, na Irskem, bodo v skladu s to direktivo spet lahko zavrnili odobritev potovanja, povezanega z zdravljenjem, prav tako kot to počnejo v skladu s trenutno veljavno E112, ki jo nameravamo izboljšati.

  Ria Oomen-Ruijten (PPE-DE). – (NL) Gospod predsednik, najprej želim gospodu Bowisu čim prejšnje okrevanje. V tej direktivi bolnik predstavlja bistvo, državljan, ki se lahko in se želi odločiti za najboljše zdravljenje, po možnosti čim bliže domu, če pa to ni možno, pa tudi v tujini.

Za to zakonodajo se moramo zahvaliti zelo pogumnim državljanom Evropske unije, ki so se obrnili na Sodišče Evropskih skupnosti, da bi prejeli dobro zdravljenje in varstvo v drugi državi članici, ker jim njihova država tega ni omogočila. Sodišče je razsodilo, da imajo prav. Danes z zakonom določamo to, da je razsodilo Sodišče Evropskih skupnosti, prav tako pa oblikujemo posebne pogoje, pod katerimi lahko državljan pridobi pravico do čezmejnega zdravstvenega varstva.

Gospod predsednik, ta direktiva je čudovita novica za vse, ki živijo v obmejnih regijah, čudovita novica za ljudi z redkimi boleznimi, fantastična novica za ljudi, ki se soočajo z dolgimi čakalnimi seznami, ker bodo do septembra njihovi kolki odpovedali. Ti ljudje lahko sedaj izbirajo.

Bolje smo poskrbeli za informacije, natančneje smo opredelili pravila glede povračil, prav tako pa smo določili evropske referenčne mreže, ki zagotavljajo, da se bo kakovost varstva izboljšala. Zagotovili smo možnost za reševanje sporov preko varuha pravic, čeprav so obstajale tudi druge možnosti. Sklicujem se na nizozemski model reševanja sporov v zdravstvenem varstvu, ki se je začel uporabljati pred kratkim. Zagotovljena nam je možnost uporabe poskusnih regij, vsi tisti, ki pa živimo v obmejni regiji Limburg, iz katere prihajam, bi pri tem z veseljem sodelovali. Prav tako smo opazili, da so zdravstveni sistemi v državah članicah ostali nespremenjeni. Državljanom je zagotovljena izbira in menim, da je ta svobodna izbira zelo pomembna.

  María Sornosa Martínez (PSE). - (ES) Gospod predsednik, komisarka, gospe in gospodje, najprej bi se rada zahvalila gospodu Bowisu in poročevalcem v senci za njihovo delo, gospodu Bowisu pa želim hitro okrevanje.

Verjamem, da ta direktiva predstavlja poskus vzpostavitve pravnega okvira, ki je širši od okvira trenutnih predpisov, ki že zagotavljajo varstvo pravic državljanov do zdravstvenega varstva v drugih državah članicah, s tem ko vključuje sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti. Vendar pa tega ne zagotavlja, saj povzroča še več pravne negotovosti z dvema kanaloma mobilnosti, ki se med seboj ne izključujeta: uredbe in direktiva. Ker ni jasne opredelitve temeljih pravic, kot so obseg storitev, prejemki socialne varnosti in potrebna, dejansko nujno potrebna predhodna odobritev,obstaja le ena pravna podlaga, ki pa temelji na notranjem trgu.

Gospe in gospodje, nesprejemljivo je, da bi takšno osnovo, vsesplošno načelo, kot je dostopnost zdravstvenega varstva, temeljilo izključno na podlagi pravil notranjega trga. To lahko negativno vpliva na zdravstvene sisteme v številnih državah članicah, poleg tega pa se s tem ne odzivamo pravilno na zahteve naših državljanov v zvezi s to temeljno pravico, do katere smo vsi upravičeni.

  Holger Krahmer (ALDE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, z odločitvijo, da so bolniki upravičeni do povračila stroškov zdravljenja v tujini, nam je Sodišče Evropskih skupnosti naložilo jasno nalogo. V zvezi s tem, komisarka Vassiliou, je predlog Komisije odličen. Gre za predlog, ki ga je vredno podpreti. Žal mi je za vse, kar se je dogajalo v Parlamentu v zvezi s to direktivo v zadnjih nekaj tednih. Vpeljani so bili vidiki trga in vzpostavljene so bile nesmiselne povezave na direktivo o storitvah. Nekatere spremembe – in to govorim, kot oseba, ki je odrasla v bivši Nemški demokratični republiki – mi vzbujajo nepopisen strah. Eden izmed primerov navaja, da lahko države članice izvedejo ustrezne ukrepe, s katerimi omejijo pretok bolnikov. Kakšni ljudje so to? Zdi se, da se vzpostavljajo nove železne zavese. Še bolj nenavadno je to, da ta predlog prihaja ravno s strani skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze.

Govorimo o socialni Evropi, kar je v zadnjih dneh zelo pogosta tema – to predvsem radi počnejo člani skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu. V času kosila imamo priložnost, da opravimo ta preskus vzdržljivosti in razjasnimo, ali se zavzemamo za pravice bolnikov ali pa nam je ljubša omejena perspektiva birokracij v nacionalnih zdravstvenih sistemih.

  Frieda Brepoels (PPE-DE). - (NL) Zdravje v Evropi postaja vse pomembnejše in menim, da bolniki pričakujejo večjo gotovost glede njihovih pravic, prav tako pa pričakujejo točne in dobre informacije. Zaradi tega ta predlog v zvezi z mobilnostjo bolnikov vsekakor ni prezgoden. Vsi že dolgo časa čakamo nanj. Zato je obžalovanja vredno, da iz zdravstvenih razlogov manjka ravno človek, ki je velik del svoje kariere posvetil tej zadevi in pridružujem se željam, da bi John hitro okreval.

Osredotočiti se želim predvsem na številne pozitivne točke, ki so v interesu bolnikov. Vzpostavitev kontaktnih točk v matični državi bolnika, na katere se lahko le ta obrne in pridobi vse vrste informacij, kot tudi varuh bolnikovih pravic, vsekakor predstavljata dodano vrednost za bolnike, predvsem za tiste, ki so jih prizadele redke bolezni.

Menim, da je bil v zvezi z zapletenim vprašanjem predhodne odobritve bolnišničnega zdravljenja dosežen kreativen sporazum, ki je v korist tako bolnikom, kot tudi zdravstvenim zavarovateljem. Da bi ohranili povratni pojav, pojav prekomernega pretoka, pod nadzorom, kar je pomembno za mojo regijo Flandrijo, poročilo izrecno navaja, da bolnica nikoli ne sme sprejeti bolnikov iz tujine, če bi se zaradi tega njeni lastni državljani znašli na čakalni listi.

Kot prebivalka v obmejni regiji med Flandrijo, Nizozemsko, Nemčijo in Wallonio, sem zelo zadovoljna s zahtevo Komisije glede izbire nekaterih obmejnih regij, kot poskusnih regij za inovativne projekte, ki se nanašajo na čezmejno zdravstveno varstvo. Menim, da bodo rezultati tega preskusa zelo informativni za druge regije. Upam, da bo v zvezi s tem Evroregija služila kot dober vzgled.

  Dorette Corbey (PSE). - (NL) Začela bom z zahvalo gospodu Bowisu za energično in prizadevno delo v zvezi z javnim zdravjem in mobilnostjo bolnikov, hkrati pa mu želim hitro okrevanje.

Zdravstveno varstvo je v nacionalni pristojnosti, vendar obstajajo skupne točke z Evropo. Bolniki poznajo možnosti zdravljenja v drugih državah in želijo koristiti storitve v drugih državah. To vsekakor drži v primeru bolnikov iz obmejnih regij, ali kjer so bolniki v svojih državah na dolgih čakalnih seznamih.

Z iskanjem varstva in zdravljenja v drugih državah nič ni narobe, vendar mora biti praksa ustrezno urejena. Prvič, ne sme biti vsiljenega zdravstvenega turizma. Ne sme se zgoditi, da bi zavarovatelji silili bolnike, da se bolniki odpravijo drugam, kjer bodo deležni poceni varstva.

Drugič, obstajati morajo minimalna jamstva glede kakovosti. Vsakdo, ki skrbi za bolnike, zdravljene v tujini, mora zagotoviti dobre informacije, hkrati pa mora biti prepričan, da je ustrezna tudi kakovost.

Tretjič – in to je zelo pomembno – države članice morajo imeti pravico zahtevati predhodno odobritev. Zdravje ni prost trg. Načrtovanje je nujno potrebno, če želimo ohraniti naše storitve, bolnice pa morajo vedeti, kakšen obseg bolnikov lahko pričakujejo.

Zame je najpomembneje, da bo ta direktiva pripomogla predvsem k temu, da bodo prek meja prehajale predvsem metode zdravljenja. Med državami obstajajo velike razlike, vendar tega ni mogoče rešiti s pošiljanjem bolnikov prek meja, ampak z izmenjavo zdravljenja in ta direktiva lahko tudi v tej zvezi predstavlja napredek.

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Minister, gospe in gospodje, že več let kritiziram dejstvo, da Sodišče Evropskih skupnosti določa pravico bolnikov do plačila stroškov v tujini. Sodišče jamči, da državljanom ni treba čakati na odobritev s strani njihovega zdravstvenega zavarovatelja in da lahko obiščejo zdravnika takoj, ko ga potrebujejo, prav tako pa so upravičeni vsaj do nadomestila za stroške zdravljenja doma, saj to ne bi smelo predstavljati ovire za prosto gibanje oseb. To izhaja iz pogodb, vendar so socialdemokrati pet let nasprotovali tej pravici. V tem času so vlade izgubile še več sporov s svojimi državljani. Lobisti so pogostokrat govorili o tveganju za zlom zavarovalnic. Bojijo se, da bodo bolniki potovali v države, kjer jim ne bo treba čakati več mesecev ali let na operacijo, kot bi morali doma. Bolniki bodo zaradi tega morali pred dragim zdravljenjem pri svojih zdravstvenih zavarovateljih pridobiti predhodno odobritev. Vendar bolniki in zdravniki po vsej EU potrebujejo enostavno pravilo, kadar zaprosijo za odobritev. Zaradi tega ne podpiram predloga o pripravi 27 opredelitev specialističnega in dragega varstva za the namene. Gre za hinavščino, saj vključuje obseg stroškov, ki bi ga bile zavarovalnice pripravljene plačati za zdravljenje državljanov v tujini. Zakaj ga ne bi izrazili kar neposredno v evrih?

Zagovarjala sem predloge glede razvoja sistema, s katerim bi bilo mogoče izboljšati kakovost in varnost zdravstvenega varstva in objaviti objektivne ocene kakovosti zdravstvenih ustanov. To vključuje nacionalno in mednarodno akreditacijo bolnic. Kompromisni predlog je splošnejši, vseeno pa zagotavlja pomembno spodbudo za države, v katerih še vedno niso vzpostavljeni takšni sistemi. Verjamem, da bodo kmalu vse bolnice pridobile prostovoljno nacionalno ali evropsko akreditacijo, ki vključuje preverjanje kakovosti. Bolnice v Češki republiki so to že dolžne početi. Prav tako verjamem, da Komisija ne bi smela določati, ampak samo usklajevati obmejne regije kot pilotska območja, na katerih je mogoče preskušati projekte čezmejnega zdravstvenega varstva. Žal mi je, da socialdemokrati še naprej hinavsko in pod pretvezo nasprotujejo razjasnitvi pravic bolnikov v EU.

  Genowefa Grabowska (PSE). – (PL) Gospod predsednik, ni dobro, če Sodišče Evropskih skupnosti odloča o pravicah državljanov, še slabše pa je, če se to ponavlja in če to namesto Parlamenta in Sveta nenehno počne Sodišče Evropskih skupnosti. Zato pozdravljam poročilo gospoda Bowisa in mu želim hitro okrevanje. V tem poročilu vidim priložnost za izboljšanje standardov zdravstvenega varstva v moji državi, na Poljskem.

Vendar pa se želim osredotočiti na tri pomembne elemente tega poročila. Prvič, mislim, da je obravnava zdravstvenega varstva kot izključno tržne storitve napačna. Državljanom je zajamčena pravica do zdravstvenega varstva tako v njihovih nacionalnih ustavah, kot tudi s pravom Evropske unije. Zaradi tega je treba spremeniti pravno podlago. Drugič, uporaba čezmejnega zdravstvenega varstva mora temeljiti na osveščeni izbiri bolnika, in ne na omejevanju. Tretjič, odločitev za zdravljenje v drugi državi članici mora temeljiti na potrebi in ne na debelini bolnikove denarnice.

Prepričana sem, da mora biti evropski odprti prostor za zdrave državljane odprt tudi za državljane, ki so bolni in potrebujejo pomoč v drugi državi članici.

  Christofer Fjellner (PPE-DE). - (SV) Gospod predsednik, na takšne odločitve, kot jih sprejemamo danes v Evropskem parlamentu, sem najbolj ponosen. Gre za odločitev o odprtju Evrope in zagotavljanju prostega gibanja za tiste, ki so bolni in potrebujejo zdravstveno varstvo, za tiste, katerim lahko prosto gibanje predstavlja razliko med življenjem in smrtjo, odločitev, ki vsem daje priložnost, da se odločijo glede lastnega zdravstvenega varstva, te možnosti pa ne bodo imeli samo tisti, ki so dobro obveščeni ali premožni, ampak bomo vsem zagotovili, da si poiščejo zdravstveno varstvo, kjer to želijo.

Socialdemokrati želite prisiliti ljudi, da bi morali zaprositi za predhodno odobritev. Povedano preprosto to pomeni, da želite tiste, ki so bolni prisiliti k temu, da bi zaprosili za dovoljenje, preden obiščejo zdravnika, vsaj kadar to počnejo v drugi državi članici EU. Zakaj to počnete? Vsekakor zaradi tega, da boste lahko rekli „ne“! Želite nadzirati, urejati in načrtovati –, da bi bolnikom odvzeli možnost odločanja. Vendar ne potrebujemo vaše predhodne odobritve, da ljudem samim ne bi bilo treba plačevati. Če danes obiščem zdravnika v Stockholmu, ne rabim odobritve, prav tako pa mi ni treba plačati. Resnica je v tem, da temu predlogu nasprotujete že od samega začetka. Poskušali ste ga omejiti, ogroziti in uničiti. To ponovno počnete.

Ko smo o tem vprašanju razpravljali na Švedskem, ste poskušali zagotoviti, da ljudje na Švedskem ne bi mogli poiskati zdravstvenega varstva, kadar bi ga želeli. Sedaj ne želite, da bi ljudje v Evropi lahko poiskali zdravstveno varstvo, kadar to želijo. Pravite, da podpirate predlog, ko pa smo o njem glasovali v odboru, ste se vzdržali glasovanja. Ali lahko obstaja še bolj strahopetno dejanje? Niti ne veste, kako boste danes glasovali. Niti ne veste, o čem boste danes glasovali.

Danes nam je na voljo izbira. Lahko se odločimo, da bomo podprli pravice bolnikov, ali pravice birokratov in politikov, da sprejemajo odločitve in urejajo zadeve. Vem, kako bom glasoval. Glasoval bom tako, da bodo v središču pozornosti bolniki. Menim, da bi to morali narediti vsi v Parlamentu, če se želite danes zvečer odpraviti spat z mirno vestjo.

  Åsa Westlund (PSE). - (SV) Gospod predsednik, vsi bolniki imajo pravico do zdravstvenega varstva, kadar ga potrebujejo. Socialdemokrati smo prepričani, da je za ljudi pomembno, da lahko poiščejo zdravstveno varstvo v tujini, na primer, kadar so čakalne liste v njihovi matični državi predolge. Prav zaradi tega je na Švedskem socialdemokratska vlada sprejela pobudo za direktivo na tem področju. Vendar o zdravstvenem varstvu ne sme odločati debelina denarnice posameznika; odločitve o zdravstvenem varstvu se morajo sprejemati ob sodelovanju bolnikov, ne pa s strani birokratov v sistemu EU.

Predlog Evropske komisije glede direktive birokratom v EU daje veliko pristojnosti. Poleg tega ne upošteva vseh teh ljudi, ki ne morejo plačati visokih zneskov. Kljub temu pa so desnosredinski švedski poslanci v tem Parlamentu nekritično hvalili predlog Komisije. Po drugi strani pa smo mi pripravili predloge in si močno prizadevali, da bi ljudem s tanjšimi denarnicami olajšali potovanje v tujino, da bi tam prejeli zdravljenje. Prav tako smo si močno prizadevali, da bi razjasnili dejstvo, da je zdravstveno varstvo odgovornost držav članic in ne nekaj, o čemer bi morali odločati birokrati v EU. Nismo dosegli toliko, kot smo želeli. Zato pozivamo vse poslance, da podprejo našo spremembo člena 8(3). Potem bomo lahko podprli to direktivo in bom lahko našli hitro rešitev za vse bolnike v Evropi.

  Emmanouil Angelakas (PPE-DE). - (EL) Gospod predsednik, komisarka, gospa Filipiová, najprej želim čestitati komisarki Vassiliou za njeno pobudo o predlogu direktive in poročevalcu gospodu Bowis za odlično delo, prav tako pa mu želim hitro okrevanje.

Vem, da ni enostavno doseči rezultata, ki bi bolje spodbujal čezmejno zdravstveno varstvo, če pri tem upoštevamo: prvič, razlike med sistemi socialne varnosti držav članic; drugič, različne gospodarske ravni držav članic; in tretjič, različne ravni zdravstvenih storitev v posameznih državah članicah. Glede na to je poročevalec opravil odlično delo.

Poročilo, o katerem danes razpravljamo, sproža vprašanja mobilnosti bolnikov, predvsem za namene pregledovanja in zdravljenja bolnikov v specializiranih zdravstvenih centrih. Gotovo je, da to ne bo povečalo zdravstvenega turizma, ampak bo evropskim državljanom omogočilo, da pridobijo najboljše možno zdravstveno varstvo, saj bodo poznali svoje pravice, ne da bi morali prositi za povračilo stroškov, ker bodo države članice vzpostavile jasen sistem predhodne odobritve takšnih stroškov.

Ne pozabimo, da je bilo to predmet številnih sodb Sodišča Evropskih skupnosti. To poročilo pokriva pomembna vprašanja: Zdravstveno varstvo še naprej opredeljujejo države članice, krijejo se enaki stroški, kot bi bilo varstvo zagotovljeno v državi članici, obravnavano je vprašanje zdravstvenega varstva za bolnike z redkimi boleznimi, ne glede na to ali stroške krije matična država članica bolnika ali ne, predlogi glede evropskega varuha pravic, ki bi obravnaval pritožbe bolnikov predstavljajo razvoj v pravi smeri in zadnje, poudarja potrebo po informacijski kampanji, namenjeno seznanjanju bolnikov z njihovimi pravicami.

Obravnavati je treba še številna vprašanja, kot so na primer: prvič, nadaljnje vzpostavljanje mehanizma izračunavanja stroškov; drugič, seznam bolezni, ki bodo zajete v sistem; tretjič, priznavanje receptov, glede na to, da v državah članicah niso na voljo enaka zdravila; in četrtič, spodbujanje e-zdravja.

Kakor koli že, celotno delo predstavlja premik v pravi smeri in škoda je, da so socialdemokrati danes zatajili. Verjamem, da bodo razprave hitro napredovale in občutek imam, da je prispevek Evropskega parlamenta odziv na ključno zahtevo našega časa in evropskih državljanov.

PREDSEDSTVO: GOSPOD COCILOVO
podpredsednik

  Charles Tannock (PPE-DE). - Gospod predsednik, večino mojih volivcev iz Londona le malo zanima in zelo malo ve o tem, kaj poslanec v EP dejansko počne in čemu služi EU. Vendar pa v tem tednu pričakujemo dve plenarni poročili, kjer se lahko ljudje resnično enačijo z vsebino. Prvo je zgornja omejitev stroškov gostovanja v telekomunikacijskem paketu, drugo pa se nanaša na pravice pacientov za učinkovito zdravljenje v drugih državah EU.

Tudi sam želim podpreti poročilo mojega londonskega kolega Johna Bowisa. Žal zaradi slabega zdravja danes ne more biti z nami in želim mu hitro okrevanje in vsekakor ga bomo v naslednjem Parlamentu močno pogrešali.

V Združenem kraljestvu je zdravljenje prek nacionalnega zdravstvenega sistema pogostokrat povezano z zamudami in je zelo drago v primerjavi z drugimi državami EU. Prožnejši trg EU z razumnimi varovali glede odobritev v zdravstvenem varstvu pomeni korist za vse, tako za javnost, kot tudi za nacionalne zdravstvene proračune držav članic.

  Catiuscia Marini (PSE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, danes obravnavamo zelo pomembno direktivo, s katero bomo zagotovili pravico do mobilnosti evropskih bolnikov, pravico do zdravstvenega varstva v državah Evropske unije.

Zdravstvenega varstva seveda ni mogoče enačiti z nobeno drugo storitvijo, ki je na voljo na notranjem trgu, državljanov v vlogi bolnikov pa ni mogoče primerjati z navadnimi potrošniki; pravica do zdravja je zagotovljena v pravici do zdravljenja in varstva, ki se začne v matični državi. Pravica bolnikov do mobilnosti ne more služiti kot izgovor nekaterih držav članic, da se izogibajo vlaganju v nacionalne zdravstvene službe, kar bi spodbudilo državljane k zdravstvenemu turizmu, ne pa k izbiri.

Bolje bi bilo, če bi direktiva obravnavala neenakosti pri dostopu do in kakovosti storitev v državah, kjer bolniki živijo. Zdravstveno varstvo ni blago; je socialna pravica. Pravo vprašanje in vprašanje predhodne odobritve dejansko predstavljata način za zavračanje pravice do zdravja.

  Marios Matsakis (ALDE). - Gospod predsednik, to poročilo predstavlja prelomno obdobje za zagotavljanje zdravstvenega varstva državljanom EU. Jasno in odločno postavlja zdravje bolnikov na prvo mesto, prav tako pa vzpostavlja okvir zdravstvenih sistemov v različnih državah članicah, ki omogoča zdravo konkurenčnost na področju izboljšav. Ta zakonodaja bo nedvomno pripomogla k znatnemu izboljšanju zdravstvenega varstva v Evropi. Prav tako bo pripomogla k enakosti oskrbe bolnikov, kjer bodo vsi državljani, bogati ali revni, znani ali neznani, po potrebi imeli dostop do boljšega zdravljenja v tujini.

Moje prvotne skrbi v zvezi z morebitnimi negativnimi vplivi na nacionalne sisteme manjših in revnejših držav članic so bile odpravljene z vključitvijo določbe o predhodni odobritvi, ki služi kot varovalo. Sedaj lahko z gotovostjo zatrdim, da je ta zakonodaja dobra tako za bolnike kot tudi zdravstvene sisteme v vseh državah članicah in zasluži našo popolno in soglasno podporo. Presenečen sem nad negativno držo, ki so jo v zvezi s tem zavzeli moji socialdemokratski kolegi.

  Elisabeth Schroedter (Verts/ALE). – (DE) Gospod predsednik, v ničemer se ne strinjam z gospodom Matsakisom, saj predlog Komisije ne zagotavlja pravne varnosti bolnikov, ki so deležni zdravljenja izven matičnih držav. Poleg tega prav tako ne odpravlja sivih področij v sistemih socialne varnosti, ki izhajajo iz Uredbe (ES) št. 883/2004. Povračilo stroškov bi bilo zajamčeno le z jasnim sistemom predhodne odobritve za primere dragega zdravljenja.

Direktiva je nejasna tudi v zvezi s svojo pravno podlago – kot so jasno izrazili že drugi poslanci – vključno v zvezi z delitvijo pristojnosti med državami članicami in Evropo. Zdravstveni sistemi držav članic so solidarnostni sistemi, ki zagotavljajo enak dostop za vse, ne glede na debelino njihove denarnice in ne glede na to, kje živijo. Zakonodaja EU ne sme ogroziti teh solidarnostnih sistemov. Tudi v zvezi s tem je predlog Komisije neustrezen in bomo zaradi tega zanj glasovali le, če bodo odobrene naše spremembe.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL). – (PT) Gospod predsednik, nesprejemljivo je, da Evropska komisija in večina v Parlamentu želi pod pretvezo uveljavljanja pravic bolnikov pod vprašaj postaviti nacionalno in javno zdravstvo, kot je to v primeru Portugalske.

S pozivanjem, da bi bil ta predlog sprejet na podlagi člena 95 Pogodbe ES, ki zagotavlja usklajevanje na notranjem trgu, dejansko skušajo liberalizirati sektor, kar je nesprejemljivo. Gre za sektor, v katerem logika trga in dobiček v interesu gospodarskih in finančnih skupin ne smeta prevladati. Zdravje ne more biti posel. Prav zaradi tega nameravamo zavrniti predlog Komisije.

Predpisi in sporazumi za zagotavljanje čezmejnega zdravstvenega varstva že obstajajo in izboljšati jih je mogoče, ne da bi pri tem bile ogrožene odgovornosti in pravice držav članic nad lastništvom in upravljanjem nacionalnih zdravstvenih služb, za katere menimo, da morajo biti javne, enotne in dostopne za vse.

  Christel Schaldemose (PSE). - (DA) Gospod predsednik, vse jutro že razpravljamo o tem, kako izjemno pomembna je vzpostavitev kakovostnega zdravstvenega varstva in zagotavljanje ustreznih zaščitnih ukrepov za državljane s tem predlogom. Priznati je treba, da ta predlog vsebuje številne dobre stvari, na primer številne zahteve, ki urejajo dostop bolnikov do informacij in podobne stvari. Vendar bodimo popolnoma odkriti. Varnost bolnikov bomo lahko zajamčili le, če bomo zagotovili, da bo predhodna odobritev izdana še preden bodo bolniki odpotovali v tujino. To predstavlja 100 % jamstvo, da bodo bolniki upravičeni do takšnega obsega zdravljenja, za katerega imajo kritje, pa tudi da bodo prispeli na pravo mesto in da bodo deležni ustreznega zdravljenja. Zame je tovrstno jamstvo ključnega pomena. Predhodna odobritev bo služila tudi kot orodje, s katerim bodo zdravstveni organi lahko zagotovili varnost za tiste bolnike, ki ostanejo v matičnih državah.

  Olle Schmidt (ALDE). - (SV) Gospod predsednik, komisarka, končno! Komisarka in gospod Bowis sta opravila odlično delo. Razgreta razprava glede te direktive je osupljiva. Evropska unija in mi v Parlamentu imamo izjemno priložnost v zvezi s tem, da se „ponovno povežemo z ljudmi“, kot si to čustveno želimo in vedno znova poudarjamo. In kaj se dogaja? Oklevamo in številni v Parlamentu – vključno s švedskimi socialdemokrati – želijo stvari otežiti za bolnike in ovirati njihove možnosti za prejemanje zdravstvenega varstva v tujini. Zakaj? Verjetno samo zaradi tega, da bi rešili sisteme, namesto bolnikov, ki potrebujejo zdravljenje. Veseli me, da smo naredili takšen napredek, komisarka. Prevzeli ste svoj del odgovornosti. Sedaj imamo v Parlamentu priložnost, da prevzamemo svoj del odgovornosti. Naj tudi Svet prevzame svojo odgovornost!

  Proinsias De Rossa (PSE). - Gospod predsednik, zagotavljanje in financiranje dostopnega in kakovostnega zdravstvenega varstva je odgovornost vsake države članice. Vloga Evrope je usklajevalne narave. Seveda obstaja močan razlog za boljše usklajevanje naših zdravstvenih služb po vsej Evropski uniji, predvsem v obmejnih območjih, vendar ta direktiva ni namenjena temu. Njen namen je zagotoviti, da je pravica državljana do zdravstvenega varstva v drugi državi članici skrbno opredeljena, tako da zdravstveni turizem ne ogroža zmožnosti posamezne države članice glede financiranja in organiziranja.

Gospa Sinnott je s svojim prekomernim opozarjanjem v Parlamentu tako kot običajno tudi danes v zmoti. Nihče na Irskem ni umrl zaradi tega, ker bi ne bi bilo dovoljeno potovanje v drugo državo članico na zdravljenje – dejansko so na voljo sredstva za ljudi, ki potrebujejo takšno varstvo.

Najpomembnejše so zdravstvene potrebe bolnikov, ne pa potrošniška izbira. Predhodna odobritev in ustrezna pravna podlaga sta ključni in če ti dve stvari ne bosta vključeni, ne bom mogel podpreti te direktive.

  Daniela Filipiová , predsednica Sveta – (CS) Gospe in gospodje, rada bi se zahvalila vsem poslancem v EP za njihove pripombe, predloge in opažanja. Zagotovim vam lahko, da mnenja Sveta in Evropskega parlamenta sovpadajo pri številnih vprašanjih, čeprav še vedno obstajajo vprašanja, o katerih moramo skupaj še naprej razpravljati. Gospod Bushill-Matthews, ki nadomešča poročevalca gospoda Bowisa, je v svojem uvodnem govoru omenil, da gre za težko in občutljivo vprašanje. Kot je povedal gospod Maaten, moramo doseči soglasje ne samo v Evropskem parlamentu, ampak tudi v Svetu. Veseli me, da je odbor JURI pozdravil predlog glede povečanja pravne varnosti. Prav tako se strinjam z gospodom Braghetto, da predlog predstavlja priložnost za nacionalne zdravstvene sisteme. Predlog bo istočasno izboljšal pravice pacientov, kot je povedala gospa Roth-Behrendt. Ponoviti moram, da mora biti direktiva uporabna tudi v praktičnem smislu in mora zaradi tega odražati finančne, zakonodajne in organizacijske možnosti posameznih držav članic. Prav tako je jasno, da bo Svet glede na številne predloge sprememb potreboval nekaj časa, da jih preuči. Razprava med Svetom in Evropskim parlamentom se bo nadaljevala. Najti moramo pravo ravnotežje med različnimi pogledi in predlogi, vendar verjamem, da bomo na koncu to uspeli doseči z obojestranskim sodelovanjem.

  Androulla Vassiliou, članica Komisije. − Gospod predsednik, kot smo danes še enkrat ugotovili, so razprave Parlamenta na to temo plodne in vnete. Te razprave veliko prispevajo k pobudi Komisije, prav tako pa zelo dragocene informacije predstavljajo spremembe o številnih ključnih vidikih, o katerih bi potekalo glasovanje.

Mnogi izmed vas ste glede pravic pacientov do kakovostnega in varnega zdravstvenega varstva potrdili ključen pomen zagotavljanja jasnosti in jamstev. S tem se v celoti strinjam in močno upam, da bo to prizadevanje potrjeno.

Glede vprašanja prevzemanja stroškov zdravljenja v tujini, so bili izraženi jasni pomisleki o tem, da si številni bolniki ne morejo privoščiti čezmejnega zdravstvenega varstva. To je pomembno in tehtno vprašanje. V Evropi obstajajo neenakosti glede prihodkov, to pa ima resne posledice na dostopnost številnih osnovnih storitev, vključno z zdravstvenim varstvom. To vprašanje moramo obravnavati. Vendar pa je zmanjševanje takšnih neenakosti težek izziv in še težji zaradi trenutne gospodarske krize. Potrebna bodo znatna in usklajena prizadevanja EU in držav članic na vseh ravneh.

Žal je to, kar lahko naredimo v sklopu osnutka direktive, omejeno. Predlog Komisije državam članicam omogoča, da ponudijo neposredno prevzemanje stroškov čezmejnega zdravljenja, na primer s sistemom pisnih potrdil o znesku, ki ga bodo plačale. Če Parlament želi, da je to v besedilu jasno navedeno, lahko to le pozdravim. Predlagana direktiva tega ne skuša preprečiti, vendar dosledno upošteva odgovornosti držav članic pri organiziranju zdravstvenega varstva. Prav zaradi tega smo bili previdni, da bi omejili finančni vpliv čezmejnega zdravstvenega varstva na nacionalne zdravstvene sisteme in sklade zdravstvenega zavarovanja. Vendar ta dva cilja nista neskladna. Države članice morajo same razmisliti o tem, da bi kar najbolj pomagale bolnikom, predvsem tistim z nižjimi dohodki.

V zvezi s povezanostjo te direktive in uredbe o socialni varnosti menim, da se strinjamo glede jasne opredelitve, kar bi pomenilo, po tem ko bolnik zaprosi za predhodno odobritev in če so izpolnjeni pogoji uredbe – povedano drugače, kadar prihaja do nepotrebnih zamud –, da mora veljati uredba. Popolnoma jasno mora biti, da to pomeni veljavnost tarif uredbe, tako da lahko bolniki koristijo najnaprednejši sistem.

V zvezi s predhodno odobritvijo bolnišničnega zdravljenja, predlagane določbe temeljijo na dveh sklopih pomislekov. Prvič, sodna praksa: sodišče je razsodilo, da je takšen sistem lahko upravičen v določenih primerih. To smo kodificirali v členu 8(3). Drugič, ne bi bilo primerno, če bi takšne določbe presegli z ohlapnejšim – ali celo brezpogojnim – sistemom predhodne odobritve, ki je pravno ali dejansko posplošen v vseh državah članicah. Vsi vemo, da bo mobilnost bolnikov ostal zelo omejen pojav. To pomeni, da bo tudi njegov vpliv na proračun omejen. Zaradi tega ni nobene potrebe po vzpostavljanju nepotrebnih ovir za bolnike. Predhodna odobritev za bolnišnično zdravljenje mora ostati varnostni mehanizem, ki se uporablja, kadar je to upravičeno.

Glede na to lahko imajo sistemi predhodnega obveščanja, kot jih predlaga poročevalec, za posledico posreden – in dejansko nepotreben – nadzor bolnikov, kar omejuje, ne pa tudi olajšuje postopka. Razumem, da razlog, na katerem temelji ta predlog, ni bil doseči takšen izid, vendar verjamem, da bo to omejilo pravice bolnikov, kot jih je opredelilo sodišče. Takšni upravni mehanizmi predstavljajo tveganje, da postanejo okorni in samovoljni.

Skrbi me predlog v zvezi z opredelitvijo bolnišničnega zdravljenja. Ta opredelitev je ključnega pomena za pravice bolnikov in določa omejitve za sistem predhodnih odobritev. Predlagali smo opredelitev koncepta bolnišničnega zdravljenja s pomočjo seznama Skupnosti, ki bi temeljil na skupnem razumevanju strokovnjakov, ki bi upoštevali razvoj tehnologij. To bi omogočilo razumen in sodoben pristop h konceptu bolnišničnega zdravljenja.

Nekateri izmed vas pozivate k neodvisni pripravi nacionalnih seznamov, k temu pa poziva tudi večina držav članic. Opredelitev, ki temelji na nacionalnih seznamih, bi dejansko povzročila neskladja glede tega, kaj obsega bolnišnično zdravljenje v vsaki državi članici, kar bi znatno ogrozilo pravice bolnikov. Če bi se odločili za to pot, bi morali ti seznami temeljiti na jasno opredeljenim merilih, prav tako pa bi morali biti podvrženi postopku revizije. Drugače bi bile ogrožene pravice pacientov, kot so jih opredeliti evropski sodniki.

Nekateri izmed vas ste omenili, da bi ob sprejetju te predlagane direktive, imelo koristi le nekaj bolnikov in da bi šlo le za majhno število obveščenih bolnikov. Prav nasprotno, verjamem, da v skladu s to direktivo zagotavljamo priložnost in pravico vsakemu posameznemu bolniku, preden zapusti svoj dom, da je v celoti seznanjen in da bi lahko sprejel ozaveščeno odločitev.

Razumem pomisleke, ki se nanašajo na težave pridobivanja jasnih informacij o zdravstvenih strokovnih delavcih, kadar bolniki iščejo zdravstveno varstvo v tujini. Tu gre preprosto za vprašanje varnosti bolnika. Tu se moramo dogovoriti o praktičnih rešitvah, v katerih so upoštevana tudi številna ključna načela, kot je pravica do varstva osebnih podatkov in domneva nedolžnosti. »Prepričana sem, da je mogoče najti skupno osnovo na podlagi vaših predhodnih predlogov.

Nekateri ste se sklicevali na spremembo 67 o omilitvi pravil glede vključevanja v sisteme socialne varnosti. Žal tega ni mogoče sprejeti.

V zvezi s pravno podlago za predlagano direktivo želite mnogi izmed vas dodati člen 152 k členu 95. Zavedam se, da je to pomembno vprašanje za nekatere politične skupine, vendar je težko imeti dokončna stališča v tej fazi pregledovanja direktive. Zelo pomembno je, da ocenimo to vprašanje v luči razvoja besedila, da bi se tako lahko odločili, kaj predstavlja ustrezno pravno podlago. Jasno je, da če bi vsebina končnega besedila to opravičevala, bi vsekakor lahko razmislili o vključitvi člena 152 k členu 95. Pripravljena sem na razpravo o tem v kateri koli prihodnji fazi postopka soodločanja.

(Aplavz)

Nekateri izmed vas ste ponovno izpostavili vprašanje morebitnega prekomernega pritoka bolnikov iz drugih držav članic in kako bi bilo mogoče zdravstvene sisteme, ki sprejemajo te bolnike, zaščititi. Moj odgovor vam je enak kot odgovor tistim, ki se bojijo prekomernega odtoka zaradi tega, ker ni vzpostavljena predhodna odobritev za bolnišnično zdravljenje in sicer, da namen tega predloga ni spodbujati mobilnost bolnikov. Kot sem že povedala, je mobilnost bolnikov omejen pojav in ne pričakujemo, da bi se to spremenilo. Zaradi tega ne bi bilo sorazmerno, če bi državam članicam pustili odprte roke pri sprejemanju ukrepov, s katerimi bi zavrnili bolnike, ter tako nadzirale pritok. Države članice morajo zagotoviti, da bolniki iz drugih držav članic ne bodo diskriminirani. Kakršna koli oblika nadzora prihajajočih bolnikov bi morala biti ocenjena na osnovi tega, ali bo imela za posledico sprejemljivo izjemo načela nediskriminacije na podlagi narodnosti, kot je določeno v pogodbi EU.

V zvezi z bolniki, ki trpijo za redkimi boleznimi, se zavedam, da si prizadevate za najboljši pristop, da bi tako imeli dostop do zdravstvenega varstva, ki ga potrebujejo, vendar pa včasih zaradi najboljšega spregledamo dobro. Danes bomo glasovali o poročilu gospoda Trakatellisa, ki se nanaša na nedavno strategijo, ki jo je Komisija že določila za primere redkih bolezni in vključuje predlagana priporočila Sveta. Kot veste so za te bolezni hitre diagnoze in dostop do zdravljenja zelo zapletene in niso vedno možne ali dostopne doma. Zato morajo biti, da bi bolniki z redkimi boleznimi imeli koristi od evropskega sodelovanja, vključene v to direktivo o pravicah bolnikov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva. Menim, da obstaja široko soglasje na primer glede potrebe po evropskem sodelovanju referenčnih centrov za redke bolezni. Zato vas pozivam, da ohranite redke bolezni v sklopu te direktive.

V zvezi z predlagano izključitvijo presajanja organov se enostavno ne morem strinjati. Presajanje je zdravniški postopek in težko je utemeljiti, zakaj bolniki ne bi smeli imeti koristi od njega v sklopu čezmejnega zdravstvenega varstva, kot je razsodilo sodišče. Vendar pa je vprašanje dodeljevanja organov zelo zahtevno. Zaradi tega bi prosila strokovnjake v Komisiji, da ga preučijo in poiščejo rešitev, kako bi lahko obravnavali dodeljevanje organov v drugačnem kontekstu.

Danes lahko naredimo pomemben korak k sprejetju te direktive. Sedaj, ko je le še nekaj tednov do naslednjih evropskih volitev, naj se zahvalim Parlamentu in njegovi upravi za vse napore, da bi bilo to glasovanje danes mogoče izvesti. Naj se zahvalim še enkrat gospodu Bowisu in poročevalcem v senci za prizadevanja in naporno delo, prav tako pa mu želim hitro okrevanje. Upamo, da se bo kmalu vrnil, ter da bo ponovno začel z normalnim življenjem in prevzel svoje dolžnosti.

(Aplavz)

  Philip Bushill-Matthews, namestnik poročevalca. − Gospod predsednik, rad bi se zahvalil vsem kolegom za – če mi bodo oprostili besedno igro – zelo zdravo razpravo. Predvsem bi se rad osebno zahvalil – in opravičil, ker tega nisem že prej omenil – poročevalcem iz šestih odborov, ki so pripravili tako uporabna mnenja, za njihove pripombe in njihove informacije danes zjutraj. Prav tako se želim zahvaliti vsem kolegom v Parlamentom za njihov poklon Johnu Bowisu, tako poklicno za njegovo delo, kot tudi osebno, prek dobrih želja po hitrem okrevanju, ki mu jih bom z veseljem prenesel.

Kot vsa poročila, tudi to temelji na kompromisih in ni vedno mogoče, da bi se vsi strinjali o vsem. Zavedam se in spoštujem dejstvo, da še vedno obstajajo določene težave za nekatere politične skupine in nekatere delegacije, zaradi česar bo treba kasneje na plenarnem zasedanju sprejeti odločitve o številnih spremembah.

Zato bi se rad zahvalil komisarki, predvsem za njene sklepne pripombe, za katere upam, da bodo nekaterim kolegom v drugih skupinah olajšale glasovanje. Iskreno upam, da bo zaradi teh pripomb celotno poročilo deležno široke pozitivne podpore v vseh političnih skupinah, saj mora biti opredeljevanje potreb bolnikov kot prednostnih nalog nad strankarsko politiko.

Zavedam se, da bo kakršen koli današnji sporazum prepozen za uradno prvo obravnavo sporazuma v času češkega predsedovanja, vseeno pa razumem, da že obstaja znatno politično soglasje znotraj Sveta, zahvaljujoč že opravljenemu delu predsedstva, za katerega se želim zahvaliti.

Vem, da bi John želel, da se ta sporazum začne čim prej izvajati, prav to pa si želijo tudi številni bolniki v EU, ki na to že predolgo čakajo. V imenu poročevalca pozivam Komisijo, prihodnje predsedstvo Sveta in prihodnje poslance EP v naslednjem mandatu, da zgodnja druga obravnava postane prednostna naloga v drugi polovici tega leta, tako da bo mogoče hitro odpraviti vse preostale težave. Sedaj ne želimo izgubiti zagona. To poročilo ne bo pomenilo prave koristi le za prave ljudi v EU, ampak bo pokazalo, da lahko imajo od sodelovanja na ravni EU koristi tudi posamezniki, ne glede na to, kje živijo in ne glede na njihova sredstva. Današnje glasovanje bo začrtalo pot naprej. Odpravimo se po tej poti čim hitreje, saj prav tako kot poročevalec tudi kolegi ne vedo, kdaj bodo mogoče sami potrebovali takšno čezmejno zdravstveno varstvo.

  Predsednik. – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo danes ob 12.00.

Pisne izjave (člen 142)

  Cristian Silviu Buşoi (ALDE), v pisni obliki. – (RO) Rad bi se zahvalil poročevalcem iz različnih odborov za izjemno delo, ki so ga opravili. To poročilo predstavlja pomemben korak naprej z vidika izboljšanja mobilnosti bolnikov znotraj EU.

V Evropi, kjer svoboda gibanja predstavlja temeljno vrednoto, je zagotavljanje mobilnosti bolnikov nekaj povsem običajnega in ključnega, da bi lahko tisti, ki potrebujejo takšne storitve, bili deležni zdravstvene oskrbe, ki ustreza najvišjim možnim standardom. To bi dolgoročno lahko pripeljalo tudi do izboljšanja nacionalnih zdravstvenih sistemov, zahvaljujoč določeni meri konkurenčnosti med njimi.

Kljub znatnim izboljšavam pa še vedno obstajajo nekateri problemi, ki jih ta predlog ne odpravlja. Menim, da potrebujemo več jasnosti glede pogojev povračila stroškov in predpisov, ki predstavljajo osnovo za sistem predhodnih odobritev, kadar je potrebno. Prav tako obžalujem, da mobilnost zdravstvenega osebja ni bila vključena v ta predlog, saj sta mobilnost bolnikov in zdravstvenega osebja tesno povezani. Da bi se lahko učinkovito odzvali na potrebe bolnikov, prav tako potrebujemo pravila, ki bodo omogočala mobilnost zdravstvenega osebja, hkrati pa ohranjala uravnoteženost na ravni nacionalnih zdravstvenih sistemov, tako da v nobeni izmed držav ne bi prišlo do pomanjkanja zdravstvenega osebja.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. – Predlog za sistem čezmejnega zdravstvenega varstva mora biti v prvi vrsti sistem, ki upošteva pravice bolnikov, ki temelji na javnem zdravju, kot tudi na načelih notranjega trga in ki ne diskriminira bolnikov na osnovi njihove zmožnosti plačevanja zdravljenja. Na podlagi lastnih izkušenj sem prepričan, da morajo nacionalne zdravstvene službe v Združenem kraljestvu imeti pravico, da zahtevajo predhodno odobritev za bolnike, ki si želijo zdravljenja v tujini. Bolniki v Združenem kraljestvu, ki si ne morejo privoščiti, da bi odšli na zdravljenje v tujino, ne smejo biti diskriminirani na račun tistih, ki si lahko privoščijo vnaprejšnje plačilo stroškov zdravljenja in načrtujejo, da bodo te stroške dobili povrnjene s strani nacionalnega zdravstvenega sistema, ko se vrnejo v Združeno kraljestvo. Menim, da je ta praksa nepoštena, saj omogoča bolnikom, da pridejo do prednostnega zdravljenja v tujini, s tem pa „preskočijo vrsto“ znotraj nacionalnega zdravstvenega sistema.

  Iosif Matula (PPE-DE), in writing. – (RO) Nove možnosti, ki se ponujajo bolnikom v Evropi, predstavljajo pomemben korak k usklajevanju zdravstvenih sistemov v Evropi in zagotavljanju kakovostnega zdravljenja za vse evropske državljane. Predlog direktive določa načela, ki so skupna za vse zdravstvene sisteme: vzpostavitev modela evropskih omrežij, zagotavljanje informacijskih točk za bolnike v vsaki državi članici in e-zdravje.

To poročilo zagotavlja vsem državam članicam, vključno z Romunijo, pomembne ugodnosti. Direktiva bolje ustreza potrebam bolnikov, saj lahko prejmejo zdravljenje v drugi državi članici, kadar tega ni mogoče zagotoviti v bolnici v matični državi ali kadar prihaja do zamud pri zdravljenju. Stroške bo krila matična država.

Drug pomemben vidik se nanaša na izmenjavo dobrih praks in mobilnost strokovnega zdravstvenega osebja, kot tudi na zagotavljanje dostopa državljanom do brezplačnih informacij o čezmejnem zdravstvenem varstvu. Države članice morajo zagotoviti, da so državljani seznanjeni s potrebnimi postopki in merili za upravičenost, kot tudi s stroški potovanja in zdravstvenimi standardi v centru za zdravljenje v tujini. Prav zaradi tega podpiram vzpostavitev informacijskih centrov, da bodo lahko državljani izbrali metodo in mesto, kjer bodo zdravljeni.

  Mary Lou McDonald (GUE/NGL), v pisni obliki. – Države članice so dolžne za svoje državljane načrtovati in zagotavljati zdravstveno varstvo.

Zdravje ni blago, ki ga je mogoče kupiti in prodati na notranjem trgu.

Ta predlog je prava sramota. Kaže na to, da Komisija slepo sledi svojemu sramotnemu in zastarelemu načrtu liberalizacije. Vse želi privatizirati in še dodatno okrepiti moč v svojih rokah. Diskriminira manj premožne ljudi v bogatih državah in vse ljudi, ki niso super bogati v manj bogatih državah. Gre za načrt uničenja javnih zdravstvenih služb v državah članicah.

Evropska komisija bi morala sramotno povesiti glavo in nemudoma umakniti ta predlog.

  Nicolae Vlad Popa (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Predlog direktive o uveljavljanju pravic bolnikov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva skuša vzpostaviti dosleden okvir Skupnosti za zagotavljanje varnosti bolnikom na tem področju, kjer je do sedaj smernice določalo Sodišče Evropskih skupnosti. Čeprav so načela sodišča v celoti uporabna, so bila sedaj z zgoraj omenjenim poročilom pojasnjena nekatera „siva“ območja.

V postopku prenašanja sodb Sodišča Evropskih skupnosti o pravici bolnikov, da prejmejo zdravstveno pomoč v drugi državi članici v zakonodajo Skupnosti, predlog direktive ohranja potrebno uravnoteženost v zvezi z odgovornostmi držav članic na tem področju.

Prav tako je namen določb direktive omogočiti lažji dostop do zdravstvenih storitev s tem, ko pozivajo k vzpostavitvi neposrednega sistema povračil med organom iz matične države, ki zagotavlja sredstva in bolnico, kjer je opravljeno zdravljenje.

Naslednja zanimiva točka v poročilu se nanaša na vzajemno priznavanje zdravniških receptov. Besedilo ponuja le priporočila v zvezi z možnostjo, da lekarna v matični državi upošteva zdravniški recept, ki ga je izdal zdravnik v drugi državi, pri čemer pa se države članice same odločijo, katera zdravila je mogoče izdati na zdravniški recept.

  Richard Seeber (PPE-DE), v pisni obliki. – (DE) Sporazum, ki je bil dosežen z namenom izboljšanja mobilnosti bolnikov, je v celoti gledano dober. Poenostavitev zagotavljanja storitev čezmejnega zdravstvenega varstva predstavlja pomemben korak k resničnemu prostemu pretoku ljudi. Uporaba zmogljivosti specialističnih ambulant bo tudi z gospodarskega vidika prinesla prednosti. Ob vseh teh pozitivnih stvareh pa ne smemo pozabiti na izjemne izzive, ki so povezani z boljšim povezovanjem nacionalnih sistemov. Predvsem mora obstajati večja varnost z vidika vprašanj, povezanih s stroški. Država članica, ki izvaja zdravljenje, ne sme utrpeti nobene škode zaradi neustrezne jasnosti glede tega ali bo račun poravnal bolnik ali država, ki je tega bolnika poslala.

Sistem pravil glede poravnave mora biti natančno določen, prav tako pa je treba upoštevati različne nacionalne okoliščine.

Poleg tega mora biti zaščitena domača oskrba in ni namen, da bi zaradi večje mobilnosti bolnikov morala trpeti prav domača oskrba. Veseli me, da je to v besedilo tudi potrjeno. V prihodnje čezmejno zagotavljanje storitev zdravstvenega varstva predstavlja dodaten mejnik na poti do evropskega združevanja. Pri izvajanju pa je treba veliko pozornost nameniti zagotavljanju, da boljša mobilnost bolnikov ne bo pripeljala do zdravstvenega turizma.

  Esko Seppänen (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FI) V državi članici, kot je Finska, kjer revnim ljudem geografske značilnosti in jezik predstavljajo oviro pri pridobivanju zdravstvenih storitev izven meja države, lahko takšna direktiva poveča neenakost pri dostopnosti storitev. Le bogati ljudje se lahko odločijo za alternativne storitve v drugih državah, s tem pa negativno vplivajo na javni zdravstveni sistem, ki predstavlja varnostno mrežo za revne. Javna sredstva odtekajo v tujino za storitve, ki so jih prejeli bogati. Zaradi tega ne morem podpreti sprejetja te direktive. Prav tako je absurdno, da pravno podlago direktive predstavlja vitalnost notranjega trga in ne pravice bolnikov.