Dobesedni zapisi razprav

Četrtek, 23. april 2009 - Strasbourg

4. Varnost pacientov (razprava)

  Predsednik. – Naslednja točka je poročilo (A6-0239/2009) gospe Sartori v imenu Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane o predlog priporočila Sveta o varnosti pacientov, vključno s preprečevanjem in obvladovanjem okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo (COM(2008)0837 – C6-0032/2009 – 2009/0003(CNS)).

Poročevalka ne more biti prisotna in jo bo pri uvodni predstavitvi nadomestila gospa Grossetête.

  Françoise Grossetête, namestnica poročevalke. – (FR) Gospod predsednik, nadomeščam gospo Sartori, ki je zadržana v Italiji in posredujem njeno iskreno opravičilo, ker si je še posebej prizadevala, da bi lahko bila danes tukaj prisotna.

Predvsem bomo govorili o zdravniških postopkih, saj lahko imajo včasih škodljive posledice na zdravje bolnikov zaradi neželenih učinkov zdravil, zaradi zdravniških napak ali zaradi okužb na mestu zdravljenja.

Od teh tveganj lahko posebej omenimo bolnišnične okužbe, ki prizadenejo enega izmed 20 bolnikov v bolnicah, povedano drugače 4 100 000 ljudi letno. Številke Evropske komisije v zvezi s tem vprašanjem so zelo zaskrbljujoče.

Do neželenih dogodkov pride pri 8 % do 12 % bolnikov v bolnicah v državah članicah Evropske unije. To letno pomeni med 7 milijoni in 15 milijoni bolnikov v bolnicah, k temu številu pa lahko prištejemo še približno 37 milijonov bolnikov, ki poiščejo osnovno zdravstveno varstvo.

Samo bolnišnične okužbe povprečno prizadenejo enega izmed 20 bolnikov v bolnicah, kar pomeni več kot 4 milijone bolnikov letno. Vsako leto so bolnišnične okužbe vzrok za smrt približno 37 000 ljudi v Evropi.

Da bi do leta 2015 lahko dosegli cilj zmanjševanja teh okužb za 900 000 primerov – povedano drugače, zmanjšanje za 20 % – pozivamo države članice in evropske institucije, da uvedejo potrebne ukrepe.

Poročilo še posebej priporoča: spodbujanje izobraževanja in usposabljanja zdravstvenega osebja ter paramedicinskega osebja, pri čemer je posebna pozornost namenjena bolnišničnim okužbam in odpornosti virusov na zdravila, ki jih povzročajo; izboljšanje poznavanja tega problema med bolniki, s tem ko Komisijo poziva, da pripravi dokument za bolnike, ki temelji na priročniku za preprečevanje bolnišničnih okužb, ki ga je pripravila Svetovna zdravstvena organizacija – WHO – leta 2003; podpiranje raziskav na tem področju, pri čemer je posebna pozornost namenjena novim tehnologijam, nanotehnologiji in nanomaterialom; in večanje števila medicinskih sester in specializiranih medicinskih sester za obvladovanje okužb.

Predvsem je pomembno, kot poudarja besedilo – gospa Sartori pa je bila zelo vztrajna glede te točke – izboljšati izobraževanje bolnikov v zvezi s tem vprašanjem.

Od Komisije je treba nujno zahtevati, da pripravi dokument za preprečevanje bolnišničnih okužb, namenjen bolnikom in da ga predstavi Parlamentu in Svetu. Komisija mora prav tako pripraviti uredbo za triletno spremljanje napredka na tem področju s strani držav članic in Evropske unije.

Raziskava, ki je bila izvedena v Franciji, je na primer pokazala, da je 83 % vprašanih ljudi slišalo za bolnišnične okužbe in da je to tveganje glavni vir zaskrbljenosti med francozi, kadar so sprejeti v bolnico. Na drugi strani splošna javnost meni, da ni ustrezno obveščena o vzrokih in posledicah bolnišničnih okužb.

V naslednjih nekaj letih morajo prizadevanja za preprečevanje bolnišničnih okužb večji pomen nameniti informacijam za zdravstvene strokovne delavce in za celotno prebivalstvo.

  Daniela Filipiová , predsednica Sveta – (CS) Gospe in gospodje, področje varnosti bolnikov in kakovosti zdravstvenega varstva je ena izmed glavnih prednostnih nalog češkega predsedstva na področju javnega zdravja. Zavedamo se pomembnosti nenehnega izboljševanja varnosti bolnikov in povezanih izboljšav kakovosti zdravstvenega varstva v zvezi s čezmejnim zdravstvenim varstvom.

Glavni cilj osnutka predloga Sveta o varnosti bolnikov in kakovosti zdravstvenega varstva, vključno s preprečevanjem in obvladovanjem bolnišničnih okužb, je opredeliti celostni pristop, v skladu s katerim bi bolniki lahko varno prešli na visoko kakovostne centre in kjer bodo upoštevani vsi dejavniki, ki vplivajo na to.

Do pobude je prišlo na osnovi ugotovitev zaskrbljujoče rasti pojava neželenih dogodkov v Evropi, pri čemer so bolnišnične okužbe najpogostejši neželeni dogodki. To je velik izziv, ki je povezan z vse večjimi pričakovanji javnosti na tem področju, staranjem prebivalstva v Evropi in nenehnim napredkom na področju medicine. Bolnišnične okužbe prav tako vzbujajo vse večjo pozornost v medijih in pri politikih.

Prav to so bili razlogi, da se je češko predsedstvo odločilo pripraviti ministrsko konferenco, ki je potekala 15-16 aprila v Pragi pod naslovom „Bakteriološka nevarnost za varnost bolnikov v Evropi“. Osredotočena je bila predvsem na programe, povezane z antibiotiki v bolnicah, vpliv dejavnikov zdravstvenega sistema na pojavnost odpornosti na antibiotike in bolnišnične okužbe, pa tudi na obvladovanje in odgovornosti na tem področju.

Vrnimo se na osnutek predloga. Češko predsedstvo se zaveda, da je organiziranje zdravstvenih sistemov v celoti v pristojnosti držav članic. Po mojem mnenju bo ta pobuda dala ustrezne spodbude za nadaljnji razvoj nacionalnih politik, namenjenih večji varnosti za zdravje in življenja državljanov.

Svet se na splošno strinja s potrebo po boljšem sodelovanju in usklajevanju na tem področju na vseh ravneh, t.j. lokalni, regionalni, nacionalni in EU, kot tudi s potrebo po izmenjavi ustreznih informacij. Vzpostavitev sistema za poročanje o pojavnosti neželenih dogodkov tako predstavlja pomemben ukrep. Sistem bo seveda zagotavljal imuniteto, da bi tako spodbujal k poročanju.

Poudarek je prav tako namenjen obsežnejšemu usposabljanju zdravstvenih delavcev na področju varnosti bolnikov in vzpostavitvi skupnih opredelitev in izrazoslovja, kot tudi primerljivih indikatorjev, ki bodo omogočilo enostavnejše prepoznavanje težav. To bo omogočilo nadaljnje ocenjevanje učinkovitosti ukrepov in posegov, ki so namenjeni povečevanju varnosti bolnikov in enostavnejšemu izmenjevanju izkušenj in informacij med državami članicami.

Češko predsedstvo trenutno zaključuje pogajanja o osnutku predloga v delovnih telesih Sveta in bo skušalo zagotoviti, da ga bo svet EPSCO sprejel junija letos. Seveda je se je ravno zaradi pomembnosti tega vprašanja Svet odločil, da se bo posvetoval tudi z Evropskim parlamentom, njegovo mnenje pa znatno prispeva k razpravi.

Trdno sem prepričana, da si Svet in Parlament skupaj prizadevata, da bi povečala varnost bolnikov v EU. V tem duhu bo Svet prav tako pozorno preučil predloge sprememb, ki so navedeni v vašem poročilu o osnutku predloga.

Na koncu bi se rada še enkrat zahvalila vsem, ki so sodelovali pri pripravi poročila EP in poročevalki Amalii Sartori, ki je pripravila poročilo.

  Androulla Vassiliou, članica Komisije. − Gospod predsednik, najprej bi se rada zahvalila Odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane za delo pri pripravi tega dokumenta, predvsem pa poročevalki gospe Amalii Sartori za njena prizadevanja glede prednostnih nalog, povezanih z zdravstvenim varstvom.

Varnost bolnikov pomeni zmanjševanje neželenih dogodkov, do katerih prihaja v vseh zdravstvenih ustanovah – v bolnicah, osnovni zdravstveni dejavnosti, dolgotrajni oskrbi ali v skupnosti.

Glede na ocene v državah članicah EU med 8 % in 12 % bolnikov, sprejetih v bolnico, trpi zaradi negativnih dogodkov v času zdravljenja. Te številke so nesprejemljive. Kažejo skrb vzbujajočo sliko, ki ne vpliva le na bolnike, ampak tudi na njihove družine in prijatelje. Poleg tega so neželeni dogodki veliko breme za proračune zdravstvenega varstva in za celotno gospodarstvo.

Z zdravljenjem povezane okužbe so poseben primer zelo pogostega neželenega dogodka. Skupno število v bolnici zdravljenih bolnikov, ki jih je prizadela vsaj ena z zdravljenjem povezana okužba v EU v enem letu je ocenjeno na vrednost 4,1 milijarde EUR - kar ustreza 1 od 20 bolnikov, zdravljenih v bolnici.

Glede na ocene je zaradi teh okužb umrlo približno 37 000 bolnikov. Očitno je, da si moramo prizadevati za znatno izboljšanje teh razmer.

Države članice se vse zavedajo izziva varnosti bolnikov, s katerimi se soočajo in so sprejele ukrepe za odpravljanje tega problema. Vendar se zavedamo, da med 27 državami članicami obstajajo različne ravni zavedanja, virov in znanja, ki je na voljo za odpravljanje tega problema.

Zelo verjetno je, da bolniki v vseh državah članicah ne bodo imeli koristi od trenutnih ugotovitev raziskave in sistematične izmenjave najboljših praks in znanja. Zaradi tega menim, da je varnost bolnikov še eno področje, na katerem lahko EU zagotovi dodano vrednost, da bi s tem bili vsi evropski bolniki varnejši, hkrati pa pri tem spoštuje odgovornost držav članic, da zagotavljajo zdravstveno varnost na svojih ozemljih.

Prav zaradi tega je Evropska komisija pripravila svoje sporočilo in predlog priporočila Sveta o varnosti bolnikov, vključno s preprečevanjem in obvladovanjem okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo. Veselim se vaših stališč.

  Antonios Trakatellis, v imenu skupine PPE-DE. – (EL) Gospod predsednik, številke, ki sta jih navedli gospa Grossetête in komisarka, so resnično osupljive in kažejo na to, da so številni bolniki izpostavljeni zaskrbljujočim dogodkom v bolnicah, od katerih so najpogostejše bolnišnične okužbe.

Število okužb bi bilo vsekakor mogoče znatno zmanjšati; najprej je potreben strožji red v bolnicah, saj so tam ljudje, ki obiskujejo bolnike in vedno obstaja tveganje prenosa bakterij, prav tako pa morajo pravila glede higiene strogo upoštevati bolniki in osebje, osebje pa potrebuje nenehne informacije in izobraževanje v zvezi z bolnišničnimi okužbami.

Vendar pa verjamem, da problem današnje teme leži v tem, da moramo zbrati točne podatke, saj obstajajo razlike med posameznimi bolnicami in posameznimi klinikami, tudi v isti državi; na primer, vedeti moramo ali so bolnišnične okužbe pogostejše pri operiranih bolnikih ali na internističnih ambulantah, poznati moramo vrsto in odpornost bakterij; vsi ti podatki so zelo pomembni, če želimo ugotoviti vzroke, s tem pa doseči učinkovito zmanjšanje bolnišničnih okužb.

Zaradi tega moramo zbrati podrobne podatke, da bi se lahko spopadli s problemom bolnišničnih okužb.

  Linda McAvan, v imenu skupine PSE. – Gospod predsednik, mislim, da je to priporočilo zelo dober primer dodane vrednosti, ki jo lahko Evropska unija doprinese k zdravstvenemu varstvu, kjer lahko, čeprav imamo omejene pristojnosti, povezovanje strokovnjakov iz držav članic resnično vpliva na življenja ljudi. Kot je povedal gospod Trakatellis, so številke, ki jih je navedla komisarka glede neželenih dogodkov v zvezi z bolnišničnimi okužbami in okužbami, povezanimi z zdravljenjem, strašne. Nihče se ne sme odpraviti v bolnico in se iz nje vrniti bolj bolan, kot je bil prej, številni izmed nas pa poznamo ljudi, ki se jim je zgodilo ravno to. Gre za problem, ki tare celotno Evropsko unijo in ravno zaradi tega je zelo pomembno, da se vaša pobuda o okužbah, povezanih z zdravljenjem nadaljuje.

Menim, da se lahko veliko naučimo drug od drugega in vsekakor se lahko izognemo številnim problemom za naše državljane, če se bomo tega vprašanja lotili skupaj in združili najboljše ljudi v Evropi.

Druga zadeva, o kateri želim spregovoriti, je zelo na kratko omenjena v našem parlamentarnem poročilu, tu govorim o okužbah zaradi vbodov z iglami. Vem, da Komisija že dolgo časa preučuje to vprašanje in da obstaja sodelovanje med zaposlenimi in sindikati glede tega vprašanja, pa vendar se po ocenah v Evropi še vedno poškoduje približno en milijon delavcev zaradi vbodov z iglami. Temu bi se lahko izognili, če bi igle, ki jih uporabljajo, nadomestili z varnejšimi iglami.

Gospa komisarka, upam, da se boste vrnili v Komisijo in da boste v novem mandatu Parlamenta pripravili predlog o poškodbah zaradi vbodov z iglami, ki je zelo pomemben za številne zdravstvene delavce in je problem, ki se mu je v naših zdravstvenih sistemih mogoče zelo enostavno izogniti.

  Marios Matsakis, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, približno 10 % bolnikov, sprejetih v bolnico in približno 15 % bolnikov, ki prejme osnovno varstvo v EU, prizadene kakšna od oblik neželenega dogodka, vse od blagih, popolnoma ozdravljivih stanj, do smrtno nevarnih dogodkov. Povedano drugače, približno eden izmed štirih naših bolnikov utrpi škodo zaradi zdravljenja, ne pa zaradi bolezni. Ta statistika je še bolj dramatična, če upoštevamo, da je število smrti v Evropi, povezanih z zdravstvenim varstvom, skoraj dvakrat večje od števila smrti, ki so posledica prometnih nesreč.

Poročilo gospe Sartori lahko veliko pripomore k izboljšanju zadev, vendar je uspeh katere koli politike kot vedno zelo odvisen od njenega izvajanja in v tem pogledu morajo nacionalne vlade z dejanji dokazati, da res skrbijo za svoje državljane. Zdravstveni sistemi, predvsem v 12 novih državah članicah v številnih primerih potrebujejo popolno prenovo, pri čemer pa je treba biti pozoren na strukturne izboljšave bolnic, posodobitev opreme in najnovejše usposabljanje zdravstvenega osebja. Do nekaterih sprememb lahko pride le s pomočjo EU, tako z vidika financ, kot tudi znanja, takšna pomoč pa mora biti zaradi varnosti bolnikov hitro na voljo.

  Siiri Oviir (ALDE) . – (ET) Odprto zdravstveno varstvo je osnovna ugodnost in pravica. 37 000 smrtnih primerov, ki so posledica infekcij, do katerih pride v zdravstvenih ustanovah, je preveč in kot državljani Evropske unije tega ne moremo dovoliti ali sprejeti. Evropske institucije, predvsem pa Komisija, morajo na osnovi načela subsidiarnosti prevzeti pomembno vlogo pri spodbujanju razširjanja informacij in najboljših praks.

Poudariti moram pomembnost zagotavljanja posebnih in hitrih rešitev za pomembno in trajno zmanjševanje bolnišničnih okužb v Evropi. Na tem področju podpiram priporočila poročevalke, ki jih je navedla v tem poročilu.

  Daniela Filipiová , predsednica Sveta – (CS) Gospod predsednik, gospe in gospodje, rada bi se zahvalila vsem poslancem v EP za njihove pripombe, predloge in opažanja. Veseli me, da mnenja Evropskega parlamenta in Sveta glede tega vprašanja načeloma sovpadajo. Svet bo seveda pazljivo preučil vse predloge sprememb Evropskega parlamenta in na podlagi tega bo ocenil, ali jih vključiti v končno različico osnutka predloga ali ne.

  Androulla Vassiliou, članica Komisije. − Gospod predsednik, današnja razprava ponazarja veliko zanimanje in zaskrbljenost Parlamenta v zvezi z varnostjo bolnikov. Prav tako pomeni sporočilo, da to področje predstavlja velik potencial za dodano vrednost EU.

V večini primerov Komisija pozdravlja predlagane spremembe: na primer, podpiramo predlog, da države članice imenujejo pristojne organe za varnost bolnikov na različnih ravneh države in lokalne državne uprave. To odraža dejstvo, da so nekatere države članice prenesle sisteme zdravstvenega varstva. Prav tako se strinjamo, da obseg in strošek zbiranja podatkov ne sme biti nesorazmeren z pričakovanimi koristmi.

V zvezi s predlaganimi spremembami, ki se nanašajo na okužbe, povezane z zdravstvenim varstvom, pozdravljamo določbo o ustrezni zaščiti za zdravstveno osebje. Prav tako podpiramo izpostavljanje obolevnosti in umrljivosti zaradi okužb, povezanih z zdravstvenim varstvom, in potrebe po povečanju števila medicinskih sester za obvladovanje okužb.

Vendar pa moramo izraziti nekaj zadržkov in nasprotovanje v zvezi z zmanjševanjem ciljev. Nekateri ste predlagali, da bi morale države članice zagotoviti sredstva, s katerimi bi se število oseb, prizadetih zaradi neželenih dogodkov, zmanjšalo za približno 20 %, vključno s celotnim zmanjšanjem v EU za 900 000 primerov letno. Komisija meni, da postavljanje takšnih ciljev na ravni EU ni primerno, saj so države članice na različnih stopnjah in zelo težko bi bilo določiti ustrezne, realistične in dosegljive cilje, ki bi bili primerni za vse.

Zelo pozorno sem prisluhnila gospe McAvan, ko je govorila o poškodbah zaradi vbodov z iglami in razmislila bom o predlogu posebne pobude. Ministrica Filipiová se je dotaknila odgovornosti držav članic v zvezi s tem. Naša pobuda o varnosti bolnikov in okužbah, povezanih z zdravstvenim varstvom, v celoti upošteva pristojnost držav članic, da po lastni presoji financirajo strukturo in zagotavljajo zdravstvene storitve. S predlogom nameravamo pomagati državam članicam, da vzpostavijo ustrezne in primerne strategije za zmanjšanje ali izogibanje neželenim dogodkom v zdravstvenem varstvu, vključno z okužbami, ki so povezane z zdravstvenim varstvom, s tem, ko bodo združile najboljše dostopne dokaze in strokovno znanje v EU, ter pomagale Komisiji pri vzpostaviti ekonomije obsega na tem področju.

Ko bo to priporočilo o varnosti bolnikov sprejeto v Svetu, bo to pomenilo politično zavezanost vlad držav članic k postavljanju varnosti bolnikov v ospredje v svojih politikah zdravstvenega varstva, kakršne še ni bilo. Nas skupni cilj je ukrep za zmanjšanje neželenih dogodkov vseh oblik, vključno z okužbami, povezanimi z zdravstvenim varstvom v vseh zdravstvenih sistemih in vseh državah članicah EU. Ta predlog lahko predstavlja pomemben del pri uresničevanju tega cilja.

  Françoise Grossetête, poročevalka. – (FR) Gospod predsednik, rada bi se zahvalila vsem poslancem, ki so spregovorili o poročilu gospe Sartori. Zahvalila bi se jim zada za vse predloge, ki so jih podali.

Prav tako bi rada sporočila gospe Vassiliou, ki očitno ne podpira količinsko opredeljenih ciljev, določenih v poročilu gospe Sartori, da njeno pripombo vsekakor sprejemamo, vendar je za nas v vsakem primeru pomembno, da storimo vse, kar je v naši moči, pri zagotavljanju visoke ravni varstva, tako za bolnike, kot tudi za zdravstveno osebje. Čeprav ni zaželeno imeti količinsko opredeljenega predloga, ob upoštevanju raznolikosti varstva, ki se zagotavlja v Evropski uniji, vseeno menim, da je za nas pomembno, da storimo vse, kar je v naši moči, za zagotavljanje najvišjih možnih ravni varnosti.

To predstavlja dodano vrednost Evropske unije.

  Predsednik. – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo danes ob 12.00.