Dobesedni zapisi razprav

Četrtek, 23. april 2009 - Strasbourg

9. Obrazložitve glasovanja

  Predsednik. − Gospe in gospodje, nekaj bi predlagal: ker ste številni med vami zahtevali več obrazložitev glasovanja, vas prosim, da nanizate vse svoje obrazložitve v enem govoru, ko dobite besedo.

Ustne obrazložitve glasovanja

- Poročilo: Paulo Casaca (A6-0184/2009)

  Jim Allister (NI). - Gospod predsednik, vsak dan je vedno več mojih volivcev praktično na robu preživetja. Nato pa vzamem v roke poročilo, kot je to, in ugotovim, da je bilo 1,6 milijarde EUR denarja evropskih davkoplačevalcev porabljenega za Evropski parlament kot ustanovo, da je bilo 9,3 milijona EUR potratno zapravljenih za politične stranke v Evropskem parlamentu, in nato preverim in najdem potrditev, da smo se zavezali k 30-odstotnemu zmanjšanju emisij ogljika do leta 2020, nikjer pa nobene omembe najbolj nezaslišane od vseh emisij – tiste, ki nastane zaradi nepotrebnega potovanja na ta kraj vsako leto dvanajstkrat. To poročilo je grozno v delu, kjer razkriva ravnanje tega Parlamenta.

  Richard Corbett (PSE). - Gospod predsednik, dovolite mi, da vnesem komentarje gospoda Allisterja v sobesedilo: Evropski parlament vsakega državljana stane 1,74 GBP – zaradi gospoda Allisterja govorim v „funtih“ – letno. Za primerjavo, spodnji dom vsakega državljana stane 5,75 GBP letno, zgornji dom pa državljana Združenega kraljestva stane 1,77 GBP letno. Povedano drugače, ta Parlament je za državljane bistveno cenejši.

To pa ne pomeni, da moramo počivati na lovorikah. Seveda moramo biti pozorni in seveda moramo zmanjševati stroške. Seveda se strinjam z ugotovitvijo gospoda Allisterja glede dvanajstih izjemno dragih delnih zasedanj v Strasbourgu. Vendar pa ta odločitev ni v rokah Evropskega parlamenta: je v rokah držav članic, ki pa so, na žalost – v Edinburghu, pod vodstvom Johna Majorja – iz nje naredile pravno obveznost Evropskega parlamenta, da prihaja sem dvanajstkrat na leto. Države članice pozivam, naj ponovno preučijo to odločitev.

- Poročilo: Søren Bo Søndergaard (A6-01503/2009)

  Richard Corbett (PSE). - Gospod predsednik, moj komentar se nanaša na vprašanje razrešnice Svetu. Zadeva prijateljski sporazum, sklenjen pred neposrednimi volitvami, da Parlament in Svet kot dve veji zakonodajne oblasti vsak zase nosita celotno odgovornost za svoje lastne proračune in se ne vmešavata v proračun drug drugega ter takšnega proračuna ne kritizirata.

Menim, da je prišel čas, da ponovno preučimo ta prijateljski sporazum, ne le zato ker proračun Sveta sedaj vključuje ne samo administrativni proračun ustanove oziroma našega so-zakonodajalca, ampak tudi proračun, ki se bo v prihodnosti morebiti povečal zaradi izvršilnih funkcij na področju skupne zunanje in varnostne politike.

Prijateljski sporazum pa nikoli ni bil namenjen za uporabo za izvršilne funkcije. Nikoli ni bil mišljen kot zaščita pred parlamentarnim nadzorom in menim, da je skrajni čas, da se začnemo pogovarjati s Svetom o prenovi tega sporazuma.

- Poročilo: Paulo Casaca (A6-0184/2009)

  Astrid Lulling (PPE-DE). – (FR) Gospod predsednik, vzdržala sem se glasovanja o razrešnici proračuna Evropskega parlamenta za leto 2007, saj so nekateri odstavki v tem poročilu oblikovani na podlagi napačnih informacij in neresnic, objavljenih v medijih, predvsem tukaj, glede prostovoljnih pokojninskih skladov poslancev.

Gospod Cohn-Bendit lahko mirno spi, saj od njega kot davkoplačevalca nihče ne bo zahteval zagotavljanja pravic za tiste člane sklada, ki so se že upokojili, niti za njihove vdove ali vzdrževane člane, niti za poslance, ki bodo 14. julija končali z delom tukaj.

Če misli, da poslanci, ki so vključeni v prostovoljni pokojninski sklad, ne bi smeli glasovati o razrešnici, bi bilo dobro, da bi najprej pometel pred svojim pragom. Poleg tega z veseljem sodeluje pri glasovanju o kreditih iz našega proračuna, ki se uporabljajo za financiranje njegovih nadomestil, čeprav je zaradi potrebe po preglednosti pravkar postalo jasno, da se je na primer le enkrat v petih letih udeležil sestanka odbora, katerega član je. Njegova legendarna skrbnost za zakonodajno delo Parlamenta – ni dovolj le glasno trobiti naokrog in organizirati tiskovne konference – bi ga lahko spodbudila, da bi bil diskretnejši, toda pri njegovih oseminšestdesetih bi od njega težko pričakovali kaj boljšega.

Nadalje pa naj povem še to, gospod predsednik, da nobene izjave, niti če jih da sam vodja skupine, ne bodo spremenile nobenega dela zakonske odgovornosti tega Parlamenta, ki so tako rekoč vklesane v kamen.

- Poročilo: Christofer Fjellner (A6-0148/2009)

  Daniel Hannan (NI). - Gospod predsednik, pravkar smo glasovali o financiranju številnih evro-agencij in kvazi nevladnih organizacij – Agencije za zdravila, Agencije za zunanje meje, Agencije za varnost v letalstvu in tako dalje – in po mojem mnenju obstajajo trije razlogi, zakaj je to sporno. Proti njim govorijo evroskeptični argument, zakonski argument in demokratični argument.

Pričakujem, da evroskeptični argument ne bo najbolj privlačen v tem Parlamentu. Popolnoma jasno je, da teh stvari ni treba početi na ravni Bruslja. Pričakujem, da tudi zakonski argument ne bo preveč privlačen: dejstvo je namreč, da trenutno večina od teh agencij nima prave pravne podlage, čeprav bi z Lizbonsko pogodbo ali Evropsko ustavo dobile pravno moč. Menim pa, da bi lahko demokratični argument kazal sledi avtentičnosti celo med kolegi federalisti in to je to. Ko parlament kot je ta za vsakodnevno vodenje svojih politik najema takšne zunanje izvajalce, kot so organizacije, ki jih praktično nikoli ne obiščemo in skoraj nikoli ne vidimo – mogoče nas kakšen odbor obišče enkrat na leto – in nato od njih pričakuje, da bodo izvajale politike, mi pa bomo pridno podpisovali čeke vsako leto, je s tem razvrednotil demokracijo.

Kot je rekel Hayek, je prenos pooblastil na zunanje agencije, ki je sicer reden pojav, prvi korak demokracije proti predaji svoje moči. Kolegi tukaj, bodisi federalisti bodisi evroskeptiki, bi se morali zavedati nevarnosti.

- Poročilo: Mathieu Grosch (A6-0215/2009)

  Siiri Oviir (ALDE). - (ET) Imam ogromno komentarjev. Tega nisem naredil še nikoli prej, danes pa sem menil, da je potrebno. Najprej bi rad spregovoril o poročilu gospoda Groscha, za katerega sem glasoval in tudi podprl priporočila odbora za promet, saj menim, da bi bilo treba namesto dveh trenutnih uredb o avtobusnih storitvah sprejeti eno spremenjeno in prenovljeno uredbo. S tem bomo zagotovili jasnost in zmanjšali birokracijo.

- Poročilo: Silvia-Adriana Ţicău (A6-0210/2009)

  Siiri Oviir (ALDE). - (ET) Drugo je poročilo Silvie-Adriane Ţicău, ki sem ga prav tako podprl, saj omogoča še bolj poenoteno izvajanje nove uredbe o cestnem prometu. Prepričan sem, da bi morali ob upoštevanju mednarodne narave tega področja načrtovati omogočanje vseevropskih poizvedovanj v registrih, da bi tako stranke lažje zaščitili pred nepošteno konkurenco.

- Poročilo: Mathieu Grosch (A6-0211/2009)

  Siiri Oviir (ALDE). - (ET) Tudi sam sem podprl poročilo gospoda Groscha, saj je posvečeno prometu in pomaga izboljšati učinkovitost in pravno varnost notranjega trga cestnega prometa, zmanjšati administrativne stroške in omogočiti bolj pošteno konkurenco. Prepričan sem, da bi morali v prihodnjih letih v okviru integracije skupnega evropskega trga tudi ukiniti omejitve glede dostopa do notranjih trgov držav članic.

- Poročilo: Silvia-Adriana Ţicău (A6-0254/2009)

  Siiri Oviir (ALDE). - (ET) Drugo poročilo gospe Ţicău o energetski učinkovitosti stavb sem podprl zato, ker bo pomagalo soočiti se z izzivi, s katerimi se sooča Evropa na področju oskrbe z energijo in povpraševanja po energiji. To pomeni, da bo izboljšanje energetske učinkovitosti pomagalo prihraniti 20 % porabe energije. Naložbe v energetsko učinkovitost bodo pomagale oživiti današnje evropsko gospodarstvo, saj bodo ustvarile skoraj toliko delovnih mest, morda pa celo več, kot naložbe v tradicionalne infrastrukture. Povečanje energetske učinkovitosti je najučinkovitejši način, s katerim lahko Evropska unija doseže cilj zmanjšanja emisij CO2, ustvari delovna mesta in zmanjša vedno večjo odvisnost Evropske unijo od zunanjih dobaviteljev energije.

- Poročilo: Jean-Paul Gauzès (A6-0191/2009)

  Siiri Oviir (ALDE). - (ET) Poročilo gospoda Gauzèsa – ne vem, če sem pravilno izgovoril njegovo ime – govori o bonitetnih agencijah, podprl pa sem ga zato, ker so pomanjkljivosti in napake v bonitetnih ocenah in nadzoru nad njimi pomembno prispevale k trenutni finančni krizi. Zaradi dejstva, da obstaja le nekaj bonitetnih agencij, da delujejo globalno in da so njihovi sedeži ponavadi zunaj EU, se sprašujem, kako učinkovita je lahko evropska zakonodaja na tem področju. Strinjam se, da je treba pri iskanju rešitve za ta problem okrepiti sodelovanje med EU in tretjimi državami in da je to samo sredstvo za doseganje usklajene regulativne osnove.

- Poročilo: Michel Teychenné (A6-0209/2009)

  Siiri Oviir (ALDE). - (ET) Glede poročila o pravicah potnikov med potovanjem po morju in celinskih plovnih poteh – uredba na tem področju je zelo dobrodošla, saj bi lahko ta korak pomagal okrepiti pravice Evropejcev med potovanjem z omenjenimi prevoznimi sredstvi, potrošnikom pa zagotavlja enake pravice pri uporabi različnih načinov prevoza.

- Poročilo: Gabriele Albertini (A6-0250/2009)

  Siiri Oviir (ALDE). - (ET) Poročilo gospoda Albertinija o pravicah potnikov z avtobusi sem podprl zato, ker bodo ukrepi, ki ščitijo potnike z avtobusi, pomagali dokončno odpraviti neenakost, ki prevladuje v Evropski uniji, in zagotoviti enako obravnavo vseh potnikov, kar že velja za uporabnike zračnega in železniškega prometa. Ker ta zakonodajni dokument zadeva tako prevoznike kot tudi potnike in predpisuje številne nove obveznosti za prevoznike, je smiselno, da se ponudnikom storitev zagotovi nekoliko daljše obdobje izvajanja in s tem doseže boljši rezultat.

- Poročilo: Anne E. Jensen (A6-0226/2009)

  Siiri Oviir (ALDE). - (ET) Poročilo gospe Jensen o inteligentnih prometnih sistemih – njihovo izvajanje je dokazalo njihovo uspešnost pri doseganju večje učinkovitosti in varnosti prometa in pomagalo doseči politični cilj čistejšega prometa. Iz teh razlogov sem glasoval za poročilo.

- Poročilo: Ulrich Stockmann (A6-0217/2009)

  Siiri Oviir (ALDE). - (ET) Poročilo gospoda Ulricha Stockmanna o programu Marco Polo II je vredno podpore, saj omogoča zmanjšanje avtocestnih zastojev, izboljšanje načinov okoljske zaščite prometnih sistemov in spodbujanje kombiniranih načinov prevoza. Vendar pa me skrbi, ker je vsako leto manj vlog za finančno pomoč in s tem načrtovanih projektov, ki bi lahko bili financirani v okviru tega programa.

- Poročilo: Petr Duchoň (A6-0220/2009)

  Siiri Oviir (ALDE). - (ET) Poročilo gospoda Duchoňa sem podprl zato, ker železniški promet igra zelo pomembno vlogo v okviru evropskega prometa, tudi danes, navkljub stalnemu zmanjševanju obsega tovornega prometa. Prav tako sem poročilo podprl zato, ker se strinjam s poročevalcem, da je treba ta del zakonodaje pripraviti na tak način, da bo železniški promet v prihodnosti postal učinkovit za vse uporabnike.

- Poročilo: John Bowis (A6-0233/2009)

  Siiri Oviir (ALDE). - (ET) Danes dopoldne smo razpravljali in pravkar tudi glasovali o nekaterih poročilih iz svežnja o zdravstvenem varstvu. Podprl sem zaščito bolnikovih pravic v čezmejnih zdravstvenih storitvah, saj menim, da so bili izvoljeni predstavniki v Evropskem parlamentu predolgo zadovoljni s tem, da so zakonodajo na tem področju oblikovali odvetniki – zakone morajo sestavljati politiki, torej poslanci, ki jih izvolijo evropski volivci. To je zadnja priložnost da obravnavamo in sprejmemo to direktivo.

- Poročilo: Antonios Trakatellis (A6-0231/2009)

  Siiri Oviir (ALDE). - (ET) Poročilo gospoda Trakatellisa o redkih boleznih je kot nekakšen dodatek k poročilu o bolnikovih pravicah, ki sem ga podprl, čeprav ne podpiram priporočila 15 v tem poročilu, saj to priporočilo spada v prejšnje stoletje in politiki ne bi smeli vplivati na genske raziskave.

- Poročilo: Gilles Savary (A6-0199/2009)

  Siiri Oviir (ALDE). - (ET) Poročilo o mestnem prometu in akcijski načrt na tem področju sta si prislužila moj glas zato, ker mestni promet igra zelo pomembno vlogo v tovornem in potniškem prometu v EU. Zaradi tega je priprava ločene mestne prometne strategije popolnoma upravičena.

- Poročilo: Anne Jensen (A6-0227/2009)

  Siiri Oviir (ALDE). - (ET) Nazadnje bi rad omenil poročilo gospe Anne Jensen o akcijskem načrtu za inteligentne prometne sisteme, saj se ta načrt osredotoča na geografsko skladnost.

- Poročilo: Jean-Paul Gauzès (A6-0191/2009)

  Daniel Hannan (NI). - Danes praznujemo obletnico najslavnejšega Angleža in verjetno največjega dramatika in pisatelja v zgodovini človeštva. Za Shakespearova dela je značilno, da ne glede na to, kakšne izkušnje mi vnesemo vanje, vedno one osvetljujejo naše izkušnje bolj kot pa naše izkušnje osvetljujejo njih. Najbolje, kar lahko danes storim, je da citiram zadnji govor pred smrtjo Johna Gaunta iz Riharda II, ki ne le da krasno opisuje naše proračunske probleme v Britaniji, temveč tudi situacijo tukaj v Evropi.

Najprej glede proračuna:

„To drago, predrago domovino src predragih [...]

– to ti povem umirajoč – so dali zdaj v zakup kot kakšen grunt, ki se duši v dolgéh.“

Sedaj pa poslušajte še njegov opis Lizbonske pogodbe oziroma Evropske ustave:

„Angleško, obdano z morjem in čermi,

ki zmagovito odbijajo navale

viharnega Neptuna, obdaja zdaj

sramota, tinta in gnili pergament:

Angleška, vajena zmag nad sosedi,

slavi zdaj zmago sama nad seboj.“

Če obstaja še kakšen boljši opis, prosim, povejte mi ga.

  Predsednik. − Nisem vedel, da ste tako nadarjen deklamator. Zelo dobro ste recitirali.

- Poročilo: Silvia-Adriana Ţicău (A6-0254/2009)

  Syed Kamall (PPE-DE). - Gospod predsednik, ko v Evropskem parlamentu glasujemo o zadevah, moramo vedno biti prepričani, da predstavljamo moralni zgled.

Čisto primerno je, da govorimo o energetski učinkovitosti. Odkrito povedano, ne vidim glede tega nobenega problema na evropski, nacionalni ali lokalni ravni. Menim, da je več mogoče storiti na ravni lokalne vlade, dobro pa je tudi izmenjati najboljše prakse in ideje na evropski in nacionalni ravni.

Vendar pa moramo s tem, ko prevzamemo vodstvo, pokazati moralno pobudo. Kako lahko govorimo o energetski učinkovitosti, ko pa še naprej delujemo v dveh parlamentarnih stavbah, ena tukaj v Strasbourgu in ena v Bruslju? Kaj pa emisije CO2 Parlamenta v Strasbourgu, pri čemer govorimo o več deset tisoč tonah emisij CO2 vsako leto? Ne bodimo hipokritski, postanimo pravi vodje in zaprimo Parlament v Strasbourgu.

- Poročilo: John Bowis (A6-0233/2009)

  Syed Kamall (PPE-DE). - Gospod predsednik, naj začnem s pohvalo kolegu Johnu Bowisu, ki mu nedvomno vsi želimo čimprejšnje okrevanje. Na srečo je imel možnost, da je izkoristil storitve sistema zdravstvenega varstva v drugi državi. Kot britanski državljan je imel možnost, da je izkoristil odlične storitve belgijskega zdravstvenega varstva.

To je le nekaj korakov v pravi smeri za državljane po celotni EU, ki se bodo tako lahko odločili, kje bodo poiskali zdravstvene storitve. Če bodo bolniki prejeli informacije o stopnjah okrevanja za različne bolezni v različnih državah in bodo imeli možnost izbire, bodo lahko izbrali, v kateri državi bodo lahko najbolje okrevali. Izkoriščanje teh zdravstvenih storitev je pozitiven korak v pravi smeri.

Večkrat sem kritiziral posamezne pobude, o katerih razpravljamo tukaj, vendar menim, da je to pozitiven premik. Veselimo se, da bomo lahko ponudili možnost izbire in boljše storitve vsem bolnikom v Evropski uniji.

- Poročilo: Brian Crowley (A6-0070/2009)

  Zuzana Roithová (PPE-DE). - (CS) Tudi jaz bi rada obrazložila svoje glasovanje o Crowleyevem poročilu – Trajanje varstva avtorske pravice. Glasovala sem proti poročilu, ki ni bilo ustrezno obravnavano, ki pa bi lahko vplivalo na ceno, ki jo bodo potrošniki plačevali za glasbo v naslednjih 45 letih. Želim pomagati običajnim umetnikom, da pa lahko to storimo, potrebujemo zakonodajo na področju urejanja pogodbenih pogojev in kolektivnega upravljanja ter vzpostavitve sistema socialnega varstva, pokojninskih načrtov ali sprememb licenčnih tarif. Študije vpliva kažejo, da si običajni umetniki razdelijo le okrog 2 % prihodkov, ostalo pa poberejo založbe in največji umetniki. Naknadna prerazporeditev bo škodljiva za obetajoče male umetnike, potrošniki in davkoplačevalci pa bodo plačevali dodatne stotine milijonov evrov. Predlog zelo zakomplicira zadevo za knjižnice, arhive, akademije umetnosti in neodvisne filmske ustvarjalce. Ni pa jasnega vpliva na avdiovizualne umetnike. Vsi zakonski organi svarijo pred tem predlogom in zato sem glasoval proti njemu.

- Poročilo: Anne E. Jensen (A6-0226/2009)

  Brigitte Fouré (PPE-DE). – (FR) Gospod predsednik, glasovala sem za poročilo gospe Jensen, torej poročilo o predlogu za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov. Cilj te direktive je zagotoviti interoperabilnost informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ki se uporabljajo v prometnih sistemih.

Spodbujati je treba inovativnost na področju prometa, predvsem tam, kjer lahko izboljša varnost vozil. Dejstvo je, da bo inovativnost izgubila uporabno vrednost, če ne bomo zagotovili njene uporabe na celotnem ozemlju Evrope.

Ta direktiva bi nam morala omogočiti, da bi prispevali k zmanjšanju števila smrti na evropskih cestah z zmanjševanjem tveganja trčenja in resnosti morebitnih nesreč. Rad bi vas spomnil, da si je Evropska unija sama zastavila cilj razpolovitve števila smrti na cestah do letal 2010 v primerjavi z ravnmi iz leta 2000.

S tega vidika obžalujem, da prometni ministri Evropske unije še vedno niso sprejeli direktive o čezmejnem sodelovanju na področju cestne varnosti, ki smo jo sprejeli pred nekaj meseci in ki bi prav tako pomagala rešiti življenja, s tem ko bi spodbudila izvajanje kazni za motoriste, ki kršijo zakon v drugi državi članici, ki ni tista, kjer je registrirano vozilo.

- Poročilo: Petr Duchoň (A6-0220/2009)

  Brigitte Fouré (PPE-DE). – (FR) Glede poročila gospoda Duchoňa o železniških tovornih koridorjih bi rad povedal, da je Evropski parlament pravkar sprejel to poročilo o evropski železniški mreži za konkurenčen tovorni prevoz. Glasovala sem za to poročilo, ki bi moralo povečati in izboljšati prevoz blaga po železnici.

Na tem področju je bil potreben evropski ukrep. Železniški tovorni promet je trenutno popolnoma nezanesljiv, saj nudi premalo zagotovil glede zanesljivih urnikov podjetjem, ki želijo uporabiti železnico za prevoz svojega blaga.

Železniški tovorni promet mora postati privlačnejši za podjetja, saj prenos določenega blaga iz cestnega v železniški tovorni promet pomeni manj toplogrednih plinov ter manj tovornjakov v cestnih in avtocestnih zastojih.

Sedaj upam, da bodo prometni ministri držav članic šli po poti, ki jo je začrtal Evropski parlament proti učinkovitejšemu evropskemu železniškemu tovornemu prometu.

- Poročilo: Antonios Trakatellis (A6-0231/2009)

  Bernd Posselt (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, glasoval sem proti poročilu gospoda Trakatellisa, in sicer zaradi škandalozne spremembe 15, ki zamenjuje zdravljenje bolezni z umorom nerojenih človeških bitij in zaudarja po evgeniki. To mora biti jasno: človeška bitja imajo pravico do življenja od trenutka, ko se združita jajčece in semenčica pa vse do naravne smrti, ta sprememba pa postavlja pod vprašanje to osnovno pravico do življenja. Nerojeno človeško bitje ne bi imelo več pravice do življenja samo zato, ker ima neko bolezen. To je ravno nasprotno od medicine – to je umor.

Iz tega razloga je poročilo gospoda Trakatellisa nesprejemljivo, ta sprememba pa škandal, ki diskreditira ta Parlament, ki je sicer večkrat služil bioetiki in dobro zaščitil še nerojeno človeško življenje.

  Ingeborg Gräßle (PPE-DE). - (DE) Gospod predsednik, prvič, odkar sem postal poslanec tega Parlamenta, sem glasoval o razrešnici proti razrešnici Komisije in rad bi pojasnil svoje razloge: moja glavna skrb je način, na katerega je Evropska komisija obravnavala pristop dveh novih držav, in sicer Bolgarije in Romunije.

V Romuniji in Bolgariji imamo veliko problemov, s katerimi se je treba ukvarjati, kot je na primer močno razširjena korupcija, zaradi katere neznano kam izgine veliko evropskega denarja. Evropska komisija ni zamrznila tega denarja vse do leta 2008. V letu 2007 smo izgubili ogromno denarja, sedaj pa se moramo zadovoljiti s kontrolnimi sistemi, ki komaj da obstajajo ali takšnimi, ki delujejo le občasno. Romunija se srečuje z močno razširjeno korupcijo in problemi sodstva. Za vse to je kriv predpristopni proces.

Hočem dati znak, reči Evropski uniji, da se mora v prihodnosti na drugačen način ukvarjati s pristopi in reči, da so v drugih državah v preteklosti že ugotovili, da je možen veliko uspešnejši napredek, če si le dovolj prizadevajo za to.

Želel bi pozvati Komisijo, naj obema državama pomaga vzpostaviti finančne kontrolne sisteme, ki bodo vredni svojega imena, ter tako pomagati odpraviti sistemske slabosti v teh dveh državah. Sicer bo tukaj ostal stalen problem, stalna bolečina v vratu za celotno Evropo.

Pisne obrazložitve glasovanja

- Poročilo: Paulo Casaca (A6-0184/2009)

  Alexander Alvaro (ALDE), v pisni obliki. − (DE) Evropski parlament je danes glasoval o poročilu gospoda Casace o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2007. Poročilo obravnava tudi vprašanje pokojninskega sklada Evropskega parlamenta.

Pokojninski sklad Evropskega parlamenta je prostovoljni pokojninski sklad. Zdaj je pokojninski sklad zašel v denarne težave in si nakopal primanjkljaj.

Svobodna demokratska stranka v Evropskem parlamentu nasprotuje uporabi davčnih prihodkov za pokritje tega primanjkljaja. Pričakovati od evropskih davkoplačevalcev, da bodo krili te izgube, je neodgovorno. Takšnim načrtom se je treba izogibati. Svobodna demokratska stranka v Evropskem parlamentu je glasovala proti razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega parlamenta. Možnost uporabe davčnih prihodkov za pokritje primanjkljaja pa ni bila v celoti izključena.

  Richard James Ashworth (PPE-DE), v pisni obliki. − Britanski konzervativci niso mogli odobriti razrešnice za evropski proračun za leto 2007, oddelek I, Evropski parlament. Vztrajamo pri tem, da mora parlamentarni proračun evropskim davkoplačevalcem zagotoviti vrednost za denar, zato podpiramo večji del poročila poročevalca. Predvsem pa z odobravanjem ugotavljamo napredek pri izvrševanju parlamentarnega proračuna, kot je bil zabeležen v poročilu Računskega sodišča za leto 2007. Prav tako podpiramo pripombe poročevalca glede prostovoljnega pokojninskega sklada za poslance. V skladu z našim tradicionalnim pristopom pa bomo še naprej glasovali proti podelitvi razrešnice, dokler ne bo opazen dejanski napredek v smeri izjave Evropskega računskega sodišča o zanesljivosti brez pridržka.

  Monica Frassoni (Verts/ALE), v pisni obliki. − Skupina Zelenih je danes glasovala za poročilo gospoda Casace o razrešnici EP za leto 2007.

Poudariti želimo, da bi moral Parlament s sprejetjem tega poročila na plenarnem zasedanju prevzeti odgovornost in takoj ukrepati glede sprejetega besedila, ki zadeva prostovoljni pokojninski sklad, ter da je treba sprejeti jasne odločitve, ki bodo zagotavljale, da prostovoljnega pokojninskega sklada v nobenem primeru ne bodo reševala dodatna denarna sredstva iz parlamentarnega proračuna, bodisi neposredno ali posredno, ter da bo seznam udeležencev v skladu nemudoma javno objavljen.

Biti mora jasno, da v kolikor mora Parlament jamčiti pokojninske pravice poslancev, potem bi moral imeti tudi popoln nadzor nad skladom in njegovo naložbeno politiko. Pričakujemo, da bodo te odločitve sprejete do konca aprila 2009.

  Marian Harkin (ALDE), v pisni obliki. − Ker sem članica pokojninskega sklada, sem se vzdržala.

  Jens Holm in Eva-Britt Svensson (GUE/NGL), v pisni obliki. − Iz treh razlogov smo glasovali proti poročilu gospoda Casace o razrešnici Evropskega parlamenta za leto 2007. Najprej nasprotujemo situaciji, v kateri se prostovoljni pokojninski sklad evropskih poslancev financira iz davkoplačevalskega denarja. Potem nasprotujemo situaciji, v kateri je možno davkoplačevalski denar nameniti zasebnemu pokojninskemu skladu, pri čemer pa je seznam članov in upravičencev tajen in ni javno objavljen.

Kot tretje pa naj povem, da v celoti nasprotujemo uporabi še več davkoplačevalskega denarja za kritje trenutnega primanjkljaja pokojninskega sklada, ki je posledica špekulativnih naložb. Podpiramo odstavka 105 in 109 poročila gospoda Casace, ki predstavljata rešitev za nekatere naše pripombe glede prostovoljnega pokojninskega sklada evropskih poslancev, ampak ker poročilo gospoda Casace ne spremeni trenutne situacije, smo glasovali proti razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2007.

  Kartika Tamara Liotard in Erik Meijer (GUE/NGL), v pisni obliki. − Iz treh razlogov smo glasovali proti poročilu gospoda Casace o razrešnici Evropskega parlamenta za leto 2007. Najprej nasprotujemo situaciji, v kateri se prostovoljni pokojninski sklad evropskih poslancev financira iz davkoplačevalskega denarja. Potem nasprotujemo situaciji, v kateri je možno davkoplačevalski denar nameniti zasebnemu pokojninskemu skladu, pri čemer pa je seznam članov in upravičencev tajen in ni javno objavljen.

Kot tretje pa naj povem, da v celoti nasprotujemo uporabi še več davkoplačevalskega denarja za kritje trenutnega primanjkljaja pokojninskega sklada, ki je posledica špekulativnih naložb. Podpiramo odstavka 105 in 109 poročila gospoda Casace, ki predstavljata rešitev za nekatere naše pripombe glede prostovoljnega pokojninskega sklada evropskih poslancev, ampak ker poročilo gospoda Casace ne spremeni trenutne situacije, smo glasovali proti razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2007.

  Toine Manders (ALDE), v pisni obliki. – (NL) Na žalost sem moral zamuditi začetek glasovanja, kljub temu pa se v celoti strinjam s poročili o razrešnici in predvsem s poročilom gospoda Casace. V teh časih bi bilo še posebej neodgovorno, če bi primanjkljaj pokojninskega sklada pokrili z davkoplačevalskim denarjem. Morebitni primanjkljaj v skladu je stvar sklada in njegovih članov, ne pa evropskih davkoplačevalcev.

Poslanci morajo biti zgled in zato previdni pri svoji uporabi sredstev Skupnosti. To velja za njihove prihodke, pokojnine in stroške. Zato sem zadovoljna, da je Parlament odobril to poročilo.

  Carl Schlyter (Verts/ALE), v pisni obliki. − Ne bom podelil razrešnice ustanovi, ki več kot 1 milijardo EUR na leto nepremišljeno porabi za dodatno pokojninsko zavarovanje, od katerega se dve tretjini financirata iz javnega denarja. Poslanci Evropskega parlamenta, ki so vključeni v to dodatni pokojninski sklad, se bodo morali sprijazniti z znižanjem razkošnih pokojnin, prav tako kot so se tisti z nizkimi dohodki morali sprijazniti z nižjimi pokojninami. Razrešnica se nanaša na leto 2007, vendar pa ne moremo čakati eno leto, da izrazimo svojo kritiko odločitve, sprejete v letu 2008 glede dodatnih vplačil v pokojninski sklad.

  Olle Schmidt (ALDE), v pisni obliki. − (SV) Vzdržal sem se glasovanja, saj sem prostovoljni pokojninski sklad zapustil 21. aprila 2009, zaradi česar nisem hotel vplivati na izid glasovanja.

  Kathy Sinnott (IND/DEM), v pisni obliki. − Kot poslanci Evropskega parlamenta moramo zastopati in služiti Evropejcem. Vsi naši volivci trpijo zaradi posledic gospodarske krize, predvsem zaradi izgube in znižanja njihovih pokojnin. V mojem volilnem okrožju Munster, Irska se številni delavci soočajo s problemom negotove starosti, saj so pokojnine, ki so jih vplačali, izgubile velik del svoje vrednosti, v nekaterih primerih pa so jih izgubili v celoti, ker so propadla njihova podjetja.

V skladu s Poslovnikom veseljem povem, da imam tudi sam interes pri tem glasovanju. Kot poslanec plačujem v pokojninski sklad. Vendar pa na to ne gledam kot na navzkrižje interesov.

Po mojem mnenju je nesmiselno, da evropski poslanci pričakujejo imuniteto, saj bi morali tudi mi nositi breme gospodarske krize. Kot evropski poslanec dajem prednost interesom državljanov pred svojimi interesi.

  Søren Bo Søndergaard (GUE/NGL), v pisni obliki. − Iz treh razlogov sem glasoval proti poročilu gospoda Casace o razrešnici Evropskega parlamenta za leto 2007. Najprej nasprotujem situaciji, v kateri se prostovoljni pokojninski sklad evropskih poslancev financira iz davkoplačevalskega denarja. Potem nasprotujem situaciji, v kateri je možno davkoplačevalski denar nameniti zasebnemu pokojninskemu skladu, pri čemer pa je seznam članov in upravičencev tajen in ni javno objavljen.

Kot tretje pa naj povem, da v celoti nasprotujem uporabi še več davkoplačevalskega denarja za kritje trenutnega primanjkljaja pokojninskega sklada, ki je posledica špekulativnih naložb. Podpiram odstavka 105 in 109 poročila gospoda Casace, ki predstavljata rešitev za nekatere naše pripombe glede prostovoljnega pokojninskega sklada evropskih poslancev, ampak ker poročilo gospoda Casace ne spremeni trenutne situacije, sem glasoval proti razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2007.

- Priporočilo za drugo obravnavo: Silvia-Adriana Ticău (A6-0210/2009)

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Ta predlog pojasnjuje pravila o tem, kako postati cestni prevoznik.

Nova pravila so predlagana z namenom povečanja varnosti in odličnosti te dejavnosti ter zagotavljanja skupnih meril finančnega upravljanja za ta podjetja.

Obveznost zaposlitve usposobljenega direktorja, ki je odgovoren za upravljanje prevozne dejavnosti podjetja in zagotavljanja dokazov, da je finančno stanje podjetja znak tega novega pristopa k tej dejavnosti.

Drugi pomembni elementi tega besedila so točke o varstvu osebnih podatkov, vzpostavitvi registra z javnimi in zaupnimi oddelki in koncu tako imenovanih „slamnatih podjetij“.

Zahteve za dostop do poklica, namreč sloves, finančno stanje in strokovne kompetence, ustrezajo pojasnilu te dejavnosti, za katero upamo, da ji bomo omogočili uspešen razcvet na bolj pregleden način, hkrati pa strankam zagotovili boljšo zaščito in varnost. -{}-

- Priporočilo za drugo obravnavo: Mathieu Grosch (A6-0211/2009)

  Dirk Sterckx (ALDE), v pisni obliki. − Nasprotujem kompromisu, ki so ga sklenili poročevalec in Svet glede pravil dostopa do trga mednarodnega cestnega prevoza blaga. Verjamemo, da ustvarjanje novih mej in novih omejitev glede kabotaže v prometnem sektorju ni rešitev za probleme, s katerimi se srečuje sektor cestnega prometa kot rezultat gospodarske krize. Nadalje, z okoljskega vidika ne moremo sprejeti omejitev, kot je zahteva, da mora biti blago, ki se prevaža v vhodnem mednarodnem prevozu, v celoti dostavljeno, preden se lahko opravi kabotaža. To je v čistem nasprotju z dejanskim stanjem v cestnem prometu in preprečuje učinkovito organizacijo tovornega prometa. Zaradi tega bo še več praznih tovornjakov.

Ne glede na to pa podpiram zelo strog pristop glede dostopa do poklica cestnega prevoznika. Če bomo določili stroga pravila glede dostopa do poklica, se nam ne bo treba bati za odprt evropski prometni trg.

- Poročilo: Silvia-Adriana Ţicău (A6-0254/2009)

  Martin Callanan (PPE-DE), v pisni obliki. − Zavedam se potrebe po izboljšanju energetske učinkovitosti stavb in prepričana sem, da lahko EU igra pozitivno vlogo pri tem. Dejansko mislim, da to poročilo ne posveča dovolj pozornosti energetski učinkovitosti stavb v širšem kontekstu obvladovanja okoljskih vprašanj, kot so podnebne spremembe.

Relativno enostavno, poceni in koristno je graditi stavbe, ki bodo energetsko učinkovitejše. Če bodo stavbe energetsko bolj učinkovite, bo to tudi močno pozitivno vplivalo na emisije ogljika v EU. Vendar pa Evropska komisija energetsko učinkovitost kot paradno politiko vztrajno potiska ob stran v korist spodbujanja avtomobilske industrije. Prepričan sem, da je politika, v skladu s katero so proizvajalci avtomobilov grešni kozli za podnebne spremembe izjemno zgrešena in kontraproduktivna.

Na žalost je v mojem volilnem okrožju v severovzhodni Angliji Nissan pred nedavnim objavil, da bo ukinil delovna mesta in zmanjšal obseg proizvodnje. Naivno bi bilo, če bi zanemarili vlogo uredbe EU v trenutni krizi, ki je prizadela avtomobilsko industrijo. Tej krizi bi se lahko v veliki meri izognili, če bi obstajala bolj uravnotežena okoljska politika EU, ki bi pripisovala ustrezen pomen energetski učinkovitosti stavb.

  Călin Cătălin Chiriţă (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Glasoval sem za poročilo gospe Ţicău, saj menim, da je izboljšanje energetske učinkovitosti stavb bistvenega pomena za varovanje okolja ter za zmanjšanje izgub energije, ki jih utrpijo potrošniki.

Hkrati pa evropski državljani niso dolžni sami nositi vseh stroškov izboljšanja energetske učinkovitosti stavb. EU in države članice morajo zagotoviti potrebne finančne vire za ta namen. do leta 2014 morajo ustanoviti Sklad za energetsko učinkovitost, ki se bo financiral iz proračuna Skupnosti, Evropske investicijske banke (EIB) in držav članic, z namenom spodbujanja javnih in zasebnih naložb v projekte, katerih cilj je izboljšanje energetske učinkovitosti stavb, uvedba znižanih stopenj davka na dodano vrednost (DDV) za blago in storitve, povezane z energetsko učinkovitostjo in obnovljivimi viri energije ter razširitev meril upravičenosti do financiranja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) tudi na izboljšanje energetske učinkovitosti stavb, ne le stanovanjskih. Drugi inštrumenti vključujejo projekte, ki se financirajo neposredno iz javnih sredstev, garancije za posojila in subvencije ter socialno podporo.

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. – (PT) Cena in zanesljivost oskrbe z energijo sta ključna dejavnika v konkurenčnosti EU. Povečevanje energetske učinkovitosti je eden od najučinkovitejših načinov, s pomočjo katerih bo Evropska unija izpolnila svoje cilje glede emisij CO2, ustvarjanja delovnih mest, zmanjševanja stroškov poslovanja, reševanja socialnih vplivov na cene energije in zmanjševanja naraščajoče odvisnosti EU od zunanjih dobaviteljev energije.

Energetska učinkovitost stavb trenutno predstavlja okrog 40 % porabe energije, s prenovo te direktive pa bo možno trenutno situacijo še izboljšati. Vsi pomembni akterji se morajo zavedati koristi izboljšanja energetske učinkovitosti stavb in imeti dostop do ustreznih informacij o tem, kako ravnati. Zato je ključnega pomena, da so finančni inštrumenti, ki podpirajo energetsko učinkovitost stavb, dostopni lokalnim in regionalnim oblastem.

  Peter Skinner (PSE) , v pisni obliki. − Pozdravljam pobudo o zagotovitvi zadostne energetske učinkovitosti stavb. Jasno je, da je treba vzpostaviti ravnotežje med potrebo po ukrepanju in prepovedi emisij CO2, kjer je to možno, ter gospodarskimi stroški. Ideja o energetski certifikaciji takšnih stavb je eno od ključnih vprašanj, ki lahko pomagajo zagotoviti obveščeno potrošnjo.

- Poročilo: Jean-Paul Gauzès (A6-0191/2009)

  Jens Holm, Kartika Tamara Liotard, Erik Meijer in Eva-Britt Svensson (GUE/NGL), v pisni obliki. − Povsem podpiramo strožja pravila o finančnih dejavnostih in bonitetnih agencijah. Toda danes smo se odločili, da glasujemo proti poročilu gospoda Gauzèsa. Tako smo se odločili, ker je poročilo pomanjkljivo in ne poudarja dovolj pravih vprašanj. Zelo potrebne so javne bonitetne agencije, ki ne delujejo za dobiček, saj se lahko le tako izognemo navzkrižju interesov v postopku ocenjevanja. Poročilo tega vprašanja ne obravnava zadovoljivo.

  Astrid Lulling (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Brez oklevanja podpiram poročilo gospoda Gauzèsa. Ponovno se je izkazal kot pogajalec. K sreči je bilo mogoče hitro doseči kompromis o tem besedilu.

Evropa se je z regulativnim okvirom za bonitetne agencije postavila na čelo in kaže pot, medtem ko Združene države na tem področju praktično še niso reagirale. Verodostojnost in zaupanje v kapitalske trge sta deloma odvisna od ocen, ki jih izdelajo in objavijo te agencije.

Regulativni okvir, ki ga vzpostavljamo danes, bi moral omogočiti izboljšanje pogojev, v katerih se te ocene izdelujejo, pod pogojem, da se uporabljajo v nadzornem okviru za regulirane dejavnosti.

Toda pomembno je bilo, da se kompromis ne sprejme v obliki rešitev, katerih cilj je zgolj prepovedati vse sklicevanje na ocene v kakršnem koli kontekstu, ki ni bil opredeljen v okviru te uredbe. Poleg tega, da to nekoliko škodi temeljnim svoboščinam, kot sta svoboda izražanja in trgovanja, bi bil takšen pristop verjetno v večjo korist neevropskim trgom v škodo tistih s sedežem v Evropi in bi verjetno dal prednost zasebnim in zaupnim finančnim transakcijam v škodo javnih transakcij, za katere veljajo pravila preglednosti. Zato v celoti soglašam z izbrano rešitvijo.

  Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Stanje v svetovnem gospodarstvu je še vedno nemirno in še včeraj je Mednarodni denarni sklad najavil, da se finančna kriza prav lahko še poslabša. Nihče ni presenečen, da je to čas veselja za tiste, ki so navdušeni nad ureditvijo in nadzorom.

Vendar pa je začetek načrtovanja obsežnih nadzornih sistemov za delovanje finančnega trga še pred izvedbo preiskav in zaključkom analiz grozna napaka. Več pomembnih akterjev, vključno z Banko Švedske, verjame, da Komisija ni uspela verodostojno dokazati pomanjkljivega delovanja trga, ki opravičuje dodatno ureditev bonitetnih agencij.

To EU očitno ne skrbi. Namesto da bi bili pripravljeni na nemirno stanje na svetovnih trgih, so zakonodajalci v Bruslju pripravljeni EU dati povod, da izboljšajo lasten položaj. Če danes na svetu obstaja globalen sistem v pravem pomenu besede, potem so to finančni trgi. Zato bi bilo treba dodaten nadzor bonitetnih agencij, če in ko se presodi, da je potreben, uvesti in načrtovati na globalni ravni. Ker Parlament išče rešitve v okviru sodelovanja EU, sem se odločil, da glasujem proti poročilu.

  Mary Lou McDonald (GUE/NGL), v pisni obliki. − Povsem podpiram strožja pravila o finančnih dejavnostih in bonitetnih agencijah.

Toda danes sem se odločila, da glasujem proti poročilu gospoda Gauzèsa. Tako sem se odločila, ker je poročilo pomanjkljivo in ne poudarja dovolj pravih vprašanj. Zelo potrebne so javne bonitetne agencije, ki ne delujejo za dobiček, saj se lahko le tako izognemo navzkrižju interesov v postopku ocenjevanja. Poročilo tega vprašanja ne obravnava zadovoljivo. To je le en primer pomanjkljivosti tega poročila.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Zdaj ukinjamo sive cone na finančnih trgih in uvajamo strožje zahteve, in to nič prekmalu. Toda s tem zdravimo le simptome in ne vzrokov. V zadnjih letih je deregulacija omogočila, da so vzniknili novi – in zaradi svoje zapletenosti nepregledni – produkti denarnega trga. Glede na to sem glasoval za strožji finančni nadzor, čeprav ta sam po sebi še zdaleč ne bo zadostoval.

Če želimo preprečiti, da bi se v prihodnje gradile takšne hiše iz kart, nam preostane le, da prepovemo tvegane finančne produkte. Toda naš lasten nadzorni organ bi gotovo povzročil več birokracije, ne bi pa privedel do večje gospodarske smiselnosti in odpravil filozofije loterije.

  John Purvis (PPE-DE), v pisni obliki. − Bonitetne agencije morajo sprejeti del krivde za neuspelo listinjenje drugorazrednih hipotekarnih posojil, ki je privedlo do finančne krize, toda delegacija konzervativcev iz Združenega kraljestva je z obžalovanjem glasovala za načrte ureditve bonitetnih agencij, ki so zasnovani v poročilu gospoda Gauzèsa. Bonitetnih agencij ne smemo imeti za grešnega kozla, saj je enako kriva bančna in regulativna kultura, ki je strategije tveganja potisnila v ozadje.

Upamo, da bodo lahko EU, Združene države in bonitetne agencije skupaj ustvarile sistem, ki bo deloval ustrezno. Za to pa mora okoren regulativni pristop dati prostor pristopu, ki sprejema element tveganja v vseh naložbah in omogoča, da se v določeni meri izdelane ocene sprejmejo izven okvira, o katerem smo danes glasovali. Predvsem mora biti dovolj prožen, da se prilagodi novim okoliščinam in omogoči trgu, da diha.

  Olle Schmidt (ALDE), v pisni obliki. − (SV) V tem glasovanju nisem sodeloval zaradi mojih posebnih povezav z bonitetnim sektorjem.

  Peter Skinner (PSE) , v pisni obliki. − Priporočila G20 delovni skupini za finančne storitve očitno pozivajo k večji preglednosti in ureditvi bonitetnih agencij. To poročilo, s katerim je Evropski parlament odgovoril G20, nudi pravo ravnotežje. Vendar pa obstaja vprašanje, kakšno raven pristojnosti bo moral dokazati Odbor evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje, če bo želel imeti osrednjo vlogo pri takšni ureditvi.

- Poročilo: Gabriele Albertini (A6-0250/2009)

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. − (IT) Hvala, gospod predsednik. Glasoval sem za.

Uredbi Sveta (ES) št. 11/98 in 12/98 sta povzročili nastanek enotnega trga za mednarodni avtobusni potniški prevoz. Ta liberalizacija je prispevala k enakomernemu porastu obsega prometa, povezanega s sektorjem, ki od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja do danes beleži neprekinjeno rast.

Vendar pa te rasti ne spremljata zaščita in spoštovanje pravic potnikov: slednji so izpostavili številne težave, zlasti odpovedi, preveliko število rezervacij, izgubo prtljage in zamude.

V nasprotju s potniki, ki se odločijo za druga sredstva prevoza, so avtobusni potniki še vedno nezaščiteni zaradi vrzeli v zakonodaji Skupnosti.

Zato pozdravljam predlog Odbora za promet in turizem, da se vzpostavijo pravice teh potnikov na podlagi dokumenta, o katerem bomo zdaj glasovali. Predlog je zanimiv predvsem zato, ker uvaja odgovornost prevoznikov v primeru smrti ali poškodb, odškodnino in pomoč v primeru odpovedi in zamud, priznava pravice oseb z zmanjšano mobilnostjo in invalidov ter vzpostavlja organe, odgovorne za nadzor te ureditve in reševanje pritožb.

To predstavlja pomemben korak k enakim pravicam za vse potnike.

  Brian Crowley (UEN), v pisni obliki. − Evropska unija je ustvarila uspešen notranji trg z edinstvenim pretokom kapitala, storitev in oseb. Toda ni dovolj le ustvariti prosti pretok. Državljane držav EU moramo zaščititi med potovanji v Uniji in zagotoviti moramo enak dostop do naših prevoznih storitev.

Priča smo bili uspehu politik EU za dostop potnikov in pravice do odškodnine v sektorju letalskega prevoza in toplo pozdravljam dejstvo, da je EU podala podobne predloge za druge prometne sektorje. Vendar je pomembno, da vedno upoštevamo poseben značaj vsakega posameznega prometnega sektorja. Enaka načela pravic in prostega dostopa ter enakovredne pravice bi morali veljati za vse oblike prevoza, pri tem pa moramo upoštevati lastnosti posameznih oblik prevoza. Sicer bomo pustili na cedilu tako potnika kot prevoznika.

Vesel sem, da je s tem svežnjem pravic potnikov, ki pokriva pomorski promet, promet po celinskih plovnih poteh in avtobusni promet, Evropski parlament izdelal zakonodajo, ki je pravična in uravnotežena ter se bo izkazala za izjemno učinkovito pri zaščiti in spodbujanju pravic potnikov v EU.

  Timothy Kirkhope (PPE-DE), v pisni obliki. − Konzervativci pozdravljajo splošen cilj izboljšanja pravic potnikov, dostopa za invalide in oblikovanja enakovrednih pogojev za mednarodne avtobusne potnike, zato sem glasoval za poročilo. Toda želel bi, da se regionalne storitve izvzamejo, saj so trgi v Združenem kraljestvu liberalizirani in delujejo na podlagi svobodne konkurence in ne javnih naročil storitev. Poleg tega ne kaže, da bi predlog priznaval lokalni značaj avtobusnih storitev, ki se izvajajo v obmejnih območjih. Konzervativci imajo pomisleke tudi glede sorazmernosti določenih vidikov predlagane uredbe, zlasti določb o odgovornosti. V nasprotju z železniškim in letalskim sektorjem sestavljajo avtobusni sektor mnoga mala in srednje velika podjetja z omejenimi viri.

  Fernand Le Rachinel (NI), v pisni obliki. – (FR) Avtobusni potniki uživajo podobne pravice kot železniški in letalski potniki. To je filozofija tega poročila.

Dejansko morajo biti načeloma vsi potniki enaki pred zakonom.

Vendar pa je treba izraziti številne zadržke.

Izhajajo iz same narave tega sektorja, v katerem prevladujejo mikropodjetja in MSP. Ne moremo biti zadovoljni z ukrepi, ki se predlagajo v tem Parlamentu in ki pod pretvezo večje zaščite pravic potnikov le uvajajo neizvedljive omejitve za avtobusne voznike in neizogibno povišanje cen vozovnic za same potnike.

Zakaj bi od voznika, čigar delo je varna vožnja, pričakovali, da bo vozil po določeni poti, ki mu bo omogočala, da pomaga osebam z zmanjšano mobilnostjo ali invalidom?

Zakaj ne bi jasno izvzeli iz te nove evropske uredbe storitev linijskega mestnega, primestnega in regionalnega prevoza, ki jih zajemajo javna naročila?

Zakaj si prizadevamo ustvariti pravice do odškodnine v višini 200 % cene vozovnice v primeru, da se vkrcanje zavrne zaradi prevelikega števila rezervacij?

V Franciji je Fédération nationale des transporteurs de voyageurs predlagala pragmatične rešitve za vse te težave. Nekaterim so prisluhnili. Vsem ne. Škoda.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Namen poročila gospoda Albertinija je pomagati ustvariti pogoje za jasnejši okvir o uporabi in delovanju avtobusnega prevoza. Poročilo rešuje vprašanja, povezana s pravicami oseb z zmanjšano mobilnostjo, določa jasnejša pravila za primer smrti ali poškodbe potnikov in tudi za primer izgube ali poškodovanja prtljage ter s tem pomaga povečati varnost tako potnikov kot družb. Nakazuje tudi rešitve za primere odškodnine in pomoči v primeru odpovedi, zamude ali prekinitve potovanja.

S tem so ustvarjeni boljši pogoji za boljše obveščanje potnikov pred, med in po potovanju. Prav tako pojasnjuje njihove pravice kot tudi odgovornosti prevoznikov, da bi bili slednji konkurenčnejši in varnejši.

- Poročilo: Brian Crowley (A6-0070/2009)

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo Briana Crowleyja o trajanju varstva avtorske pravice in sorodnih pravic, ker spodbuja evropske izvajalce in evropsko glasbo.

Predlog Evropskega parlamenta uvaja večje koristi za izvajalce, ki bodo uživali varstvo celotno življenjsko obdobje, enako kot v Združenih državah in v skladu z evropskimi načeli spoštovanja ustvarjalnosti in kulture.

Menim, da bo podaljšano trajanje varstva s 50 na 70 let spodbudilo naložbe v glasbene inovacije in privedlo do večje izbire med potrošniki, kar bo Evropi omogočilo, da ostane konkurenčna največjim svetovnim glasbenim tržiščem.

  Vasco Graça Moura (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Portugalski managerji v tem sektorju menijo, da je to zelo pomembno vprašanje za evropsko in portugalsko glasbeno industrijo. Potrjujejo, da bo predlog Komisije o podaljšanju trajanja varstva izvajalcev in proizvajalcev nosilcev zvoka nad posnetki izpolnil potrebo, kar bo Evropi omogočilo, da ostane konkurenčna največjim glasbenim tržiščem na svetu.

Izvajalci in producenti predlog močno podpirajo, saj je skoraj 40 000 izvajalcev in glasbenikov podpisalo peticijo, ki Evropsko unijo poziva, da zmanjša neskladje z drugimi državami, ki že imajo daljše trajanje varstva.

Upamo, da bo daljše trajanje varstva spodbudilo reinvesticije v raznoliko novo glasbo, zaradi česar bodo imeli potrošniki večjo izbiro. Omeniti velja tudi, da je prispevek glasbene industrije v zaposlovanju in davčnih prihodkih izjemno velik ter da je ta industrija največji izvoznik intelektualne lastnine.

Iz teh razlogov, ki so jih navedli zgoraj omenjeni managerji, sem glasoval za kompromisno besedilo, o katerem smo danes glasovali. Če bo odobreno, bo mogoče doseči soglasje med Svetom in Parlamentom, kar bo pospešilo sprejetje direktive s strani Sveta.

  Tunne Kelam (PPE-DE), v pisni obliki. − Glasoval sem za spremembo 79, da se predlog o podaljšanju trajanja varstva avtorske pravice za zvok nad 50 let posreduje nazaj odboru.

Menim, da bi moral biti osnutek Komisije bolje pripravljen, zato si mora Parlament vzeti več časa za odločitev. Zdi se, da obstoječi osnutek Komisije nudi objektiven razlog za oblikovanje umetnih monopolov nad kulturnimi deli.

Povsem se strinjam, da imajo številni umetniki premajhno korist od svojega dela. Toda rešitev ni dodatno popuščanje produkcijskim družbam, temveč dejanski prenos koristi z njim na umetnike in izvajalce.

  Arlene McCarthy (PSE), v pisni obliki. − Ni pošteno, da so pravice skladateljev ali oblikovalcev ovitka za CD zavarovane njihovo celo življenje in še dodatnih 70 let, medtem ko traja varstvo izvajalca samo 50 let od izdaje. Trajanje ne sledi pričakovani življenjski dobi, kar pomeni, da glasbeniki izgubijo nadomestilo za svoje delo ravno, ko se upokojijo in dohodek najbolj potrebujejo. Nadarjene glasbenike obstoječi sistem goljufa. Za našo podporo pri odpravi te diskriminacije je zaprosilo 38 000 izvajalcev. Gre za izenačenje pravic z glasbeniki z običajno zaposlitvijo.

Žal mi je, da so se o tem predpisu pojavile številne napačne trditve. V času gospodarskega upada moramo podpreti naše ustvarjalne industrije in umetnike, ki prispevajo k našemu BDP, delovnim mestom, rasti in globalnemu izvozu. Ta predpis bo zelo pomagal revnim glasbenikom, ki si zaslužijo enako obravnavo. Upam, da lahko Svet in Komisija sprejmeta glasovanje Parlamenta, da se ta predpis uvede še pred koncem tega parlamentarnega mandata.

  Ieke van den Burg (PSE), v pisni obliki. – (NL) Nizozemska laburistična stranka (Skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu) podpira spremenjeni predlog, ker vsebuje mnoge pozitivne elemente za umetnike, kot so varstvo integritete umetnika in sklad za študijske glasbenike. Glasovali smo za spremembe, na podlagi katerih naj bi umetniki prejeli 100 % prihodka, ki izhaja iz podaljšanja trajanja. Doseženi kompromis je korak v pravo smer, vendar še ni optimalen.

Nizozemska laburistična stranka ima resne pomisleke glede položaja več manjših glasbenikov, ki se morajo v zameno za izdelavo nosilca zvoka odpovedati presežku prihodka, ki ga tak nosilec zvoka prinese, nad njihovim predplačilom. Zato upamo, da bo Komisija kmalu predložila predloge za izboljšanje položaja umetnikov v odnosu z glasbenimi založbami, tudi kar zadeva pogodbe za prvih 50 let sorodnih pravic.

  Thomas Wise (NI), v pisni obliki. − Čeprav močno podpiram zamisel podaljšanja avtorskih pravic, ta predlog ne ustreza namenu. EU je pokazala, da se ne zna lotiti težave na logičen in učinkovit način, zato sem glasoval proti.

- Poročilo: Ulrich Stockmann (A6-0217/2009)

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Vzpostavitev drugega programa Marco Polo je pomemben korak, saj zagotavlja potrebno finančno pomoč za tiste ukrepe, katerih namen je povečati in izboljšati okoljsko učinkovitost sistema tovornega prometa.

Ta predlog izhaja iz ocene učinkovitosti prvega programa Marco Polo, s katero je bilo ugotovljeno, da je bilo do danes doseženo samo 64 % ciljnega prenosa načina, kar je še daleč od ocenjenih ciljev.

Upamo, da bo imel novi program Marco Polo korist od izboljšanih finančnih pogojev pri izvajanju zastavljenih ciljev, ki bodo zdaj vključevali tudi projekte za pomorske avtoceste in projekte z ukrepi za zmanjšanje prometnih zastojev.

Prepričan sem, da mora biti ta program, katerega namen je spodbujati in podpirati projekte prenosa cestnega prometa na pomorski in železniški promet ter promet po celinskih plovnih poteh, povsem zmožen pripomoči k zmanjšanju zastojev in onesnaževanja ter zagotavljanju učinkovitega in okoljsko trajnostnejšega prevoza.

- Poročilo: Petr Duchoň (A6-0220/2009)

  Elisabeth Jeggle (PPE-DE), v pisni obliki. − (DE) Poročilo Odbora za promet in turizem ne upošteva v zadostni meri pravega interesa železniškega prometa kot celote za boljši izkoristek razpoložljivih zmogljivosti.

Upravljavci infrastrukture so obvezani ohraniti rezervne zmogljivosti v letnem voznem redu za občasen promet. Ta predhodna zahteva upravljavcem infrastrukture ne dopušča nobene prilagodljivosti pri odločanju o takšnih ukrepih v realnem času. Prvotni predlog Komisije je zdaj še strožji, saj morajo rezervne zmogljivosti jamčiti dodatno kakovost za hitre mednarodne poti tovornega prometa.

Za namen načrtovanja ni mogoče približno oceniti, v kolikšnem obsegu železniška podjetja dejansko uporabljajo prošnje za poti. Te zmogljivosti se vnaprej izločijo iz postopka določanja voznega reda, zaradi česar ni mogoče izpolniti drugih, kasnejših prošenj za poti. Če prevozne družbe zmogljivosti obrobnega omrežja že tako ne uporabljajo, bodo te zmogljivosti sčasoma opuščene na škodo vseh uporabnikov. Ta uredba bi dosegla ravno nasprotno od dejanskega cilja, ki je boljša izraba razpoložljivih zmogljivosti.

Da bi omejili negativen vpliv na kratkoročno zahtevani potniški in tovorni promet, je potrebna uredba, ki upravljavcem infrastrukture omogoča, da se odločijo, ali je tak ukrep primeren ob upoštevanju zahtev potnikov v železniškem prometu ali glede na to, kako bi bilo mogoče bolje upoštevati potrebe tovornega železniškega prometa.

  Erik Meijer (GUE/NGL), v pisni obliki. – (NL) Čezmejni, daljinski tovorni promet se vse bolj prenaša z železnice na ceste. Pomembni razlogi za to so dejstva, da se gradijo številnejše avtoceste, neposredne železniške povezave do podjetij se opuščajo in cestni promet je postopoma postal relativno cenejši. Ti razlogi se večinoma prezrejo. Vsa naša pozornost je usmerjena v dva druga razloga. Prvi je ta, da je usklajevanje med železniškimi podjetji in različnimi državami članicami pomanjkljivo, zaradi česar morajo tovorni vagoni po nepotrebnem dolgo čakati, preden se priključijo na lokomotivo, ki jih bo peljala naprej. Zdaj obstaja rešitev za ta problem v obliki direktnih vlakov z rednim voznim redom.

Druga kritična točka je počasnost te vrste prevoza, saj imajo potniški vlaki prednost. Poročilo gospoda Duchoňa naj bi ukinilo to prednost. Na odsekih z gostim prometom lahko to pomeni, da bo EU zahtevala razveljavitev rednih voznih redov z zmanjšanjem števila vlakov. Volivci bodo kmalu spoznali, da se za poslabšanje storitev lahko zahvalijo Evropi. Namesto da bi omejili potniški promet, je treba najti rešitev za ozka grla in premajhno železniško zmogljivost. Dobro je, da je bilo besedilo v tem pogledu omiljeno.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Trenutno večina tovornega prometa poteka po cestah, delež tovornega prometa prek železnice, voda ali zraka pa upada. V časih vse manjših marž in izjemne konkurence so prehitevalni manevri tovornjakov v kombinaciji z utrujenimi vozniki in preobremenitvijo tovornjakov usodna mešanica tveganj. Poleg tveganja nesreče je tovorni promet, kjer so okvare pogoste, nevzdržen s stališča zastojev, hrupa in onesnaževanja okolja.

Skrajni čas je, da se tovorni promet prenese na železnice, toda za to bomo potrebovali boljše tehnične rešitve in logistične modele za usklajevanje in organizacijska omrežja. To poročilo je korak v pravo smer, zato sem glasoval zanj.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Ustanovitev pravega notranjega železniškega trga je izjemno pomembna za cilje evropske politike o trajnostnem prevozu ali z drugimi besedami za prihodnost Evrope in njenega prometa. Pomembna je tudi zato, da se temu sektorju omogoči, da postane sestavni del ukrepov, ki bodo pomagali zagotoviti uspeh lizbonske strategije.

Železniški promet je tudi zelo pomemben dejavnik na različnih področjih delovanja prometa.

Vzpostavitev evropskega železniškega omrežja za tovorni promet, v okviru katerega bi vlaki potovali nemoteno in tekoče prehajali iz enega nacionalnega omrežja v drugega, bo, upamo, omogočila izboljšano uporabo infrastruktur in pospešila konkurenčnejši prevoz.

Verjamem, da je ključno, da podpremo ukrepe, namenjene za izboljšanje stanja v sektorju železniškega prometa, v pričakovanju, da ta sektor postane povsem povezan in celovit za vse prihodnje evropsko železniško omrežje.

  Brian Simpson (PSE), v pisni obliki. − Čestitam poročevalcu in Evropski komisiji za njun pogum pri prizadevanjih, da se železniški promet v celotni EU postavi v ospredje.

Osebno bi si želel bolj radikalen predlog, ki bi uvajal strategijo, ki vključuje prednostne poti na določenih progah, in priznanje preostale železniške industrije, da je železniški promet pomemben, da ga je treba razvijati in podpirati.

V Evropi železniški promet dušita dva elementa. Prvi je pomanjkanje medobratovalnosti, zlasti pri signaliziranju, drugi pa je sama železniška industrija – predvsem prevozniki potnikov in ponudniki infrastrukture, ki se na skrivaj dogovarjajo, s čimer zagotovijo, da pristane železniški promet na dnu kupa, ko se določajo poti in vozni redi.

Vendar pa to poročilo vsaj predstavlja začetek konca obstoječega udobnega zakona iz preračunljivosti in daje železniškim prevoznikom tovora vsaj možnost, da razvijejo svoj posel.

Če pustimo, da se ohrani status quo, čez dvajset let železniški promet ne bo več obstajal. Zdaj moramo ukrepati, da omogočimo preživetje, privlačnost in konkurenčnost železniškega prometa, sicer ne bomo nikoli uspeli spraviti tovornega prometa s cest.

- Poročilo: John Bowis (A6-0233/2009)

  Martin Callanan (PPE-DE), v pisni obliki. − Pozdravljam delo mojega kolege Johna Bowisa na tem dokumentu, ki predstavlja mejnik na področju pravic bolnikov. Konzervativci podpirajo mobilnost bolnikov v EU in jo dojemajo kot način za krepitev javnega zdravstvenega varstva.

Zna biti poučno, da je to vprašanje najprej prišlo v ospredje zaradi primera v nacionalnem zdravstvenem sistemu v Združenem kraljestvu. Ženski, ki se je odločila, da bo v odpotovala Francijo zaradi zamenjave kolka, ker bi pri lokalnem zdravstvenem organu predolgo čakala, so ob vrnitvi domov odklonili povračilo stroškov. Primer je naslovila na Sodišče Evropskih skupnosti, ki je oblikovalo pomembno načelo – bolniki imajo pravico odpotovati v drugo državo članico na zdravljenje in nato prejeti povračilo od svojega nacionalnega javnega ponudnika zdravstvenega varstva.

Nisem privrženec Sodišča, ki je pomemben dejavnik, zaradi katerega si EU nenehno kopiči nove in nove pristojnosti, toda ta sodba je bila nadvse pomembna. Upam, da bodo imeli od zamisli v tem poročilu korist številni moji volivci, ki jih je slabo upravljanje nacionalnega zdravstvenega sistema s strani laburistične vlade hudo razočaralo.

  Anne Ferreira (PSE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem proti poročilu o čezmejnem zdravstvenem varstvu, saj ne izpolnjuje ne cilja EU o visoki ravni zdravstva v skladu s členom 152 Pogodbe, ne zahteve evropskih državljanov po varnem, kakovostnem zdravstvenem varstvu blizu doma.

Poročilo ne postavlja predhodne odobritve kot pravila za možnost zdravljenja v drugi državi članici EU. Predhodna odobritev omogoča upravljanje finančnega ravnovesja socialnih sistemov, obenem pa bolnikom jamči pogoje za povrnitev stroškov in informacije, ki jih potrebujejo, preden so deležni kakršnega koli zdravljenja v tujini.

Nesprejemljivo je, da se izboljšanje kakovosti zdravstvenega varstva doseže s konkurenco med izvajalci zdravljenja ali da se zagovarja načelo prostega pretoka bolnikov: slednje je odvisno predvsem od njihovega zdravstvenega stanja.

Sprejete spremembe so preohlapne in vodijo v to, da se težave rešuje na Sodišču Evropskih skupnosti.

Ta direktiva le stopnjuje neenakost zdravstvenega varstva evropskih državljanov, saj se bodo za kakovostne storitve lahko odločili le tisti, ki jih lahko plačajo vnaprej.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Bistveno sporno vprašanje je, da je bilo to poročilo sprejeto, ne da bi se spremenila podlaga iz člena 95 oziroma, z drugimi besedami, zdravje na notranjem trgu se šteje kot dobrina, kar je nesprejemljivo. Torej bi bilo bolje zavrniti predlog Komisije, kot smo trdili. Na žalost se večina ni strinjala z našim stališčem.

Posledično pravic bolnikov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva ne varuje izključna pristojnost držav članic, da odločajo o organizaciji in financiranju svojih sistemov zdravstvenega varstva. To zajema tudi njihovo pristojnost, kar zadeva vzpostavitev sistemov predhodne odobritve za namen bolnišničnega zdravljenja v tujini.

Pravica državljanov do zdravja in tudi pravice tistih, ki delajo v tem sektorju, niso zajamčene. Morali bi okrepiti solidarnost in usklajevanje med sistemi socialnega varstva v različnih državah članicah EU, zlasti z uporabo, krepitvijo in ustreznejšim odzivom na pravice in potrebe uporabnikov zdravstvenih storitev.

Zaradi tega smo glasovali proti poročilu.

  Christa Klaß (PPE-DE), v pisni obliki. − (DE) Glasovala sem za direktivo o pravicah bolnikov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva, ker bolnikom zagotavlja večjo pravno varnost. Zlasti na področjih Evropske unije v bližini meja, kjer se nahaja tudi moje domače mesto v veliki nemški regiji, pa tudi v Belgiji, Luksemburgu in Franciji ali v podeželskih regijah, kjer je pomanjkanje zdravstvenih storitev, je spodbujanje mobilnosti bolnikov pomemben element za izboljšanje in povečanje učinkovitosti zdravstvenih storitev.

Nemški zdravstveni sektor bo imel korist od čezmejne mobilnosti bolnikov, če bodo bolniki iz drugih držav članic EU bolje izkoristili naš visok standard zdravstvenih storitev, na primer v rehabilitaciji. Vendar pa je treba ohraniti suverenost držav članic. Slednje so same odgovorne za zagotavljanje zdravstvenega varstva in organizacijo svojih zdravstvenih sistemov. Če naj bo direktiva skladna z načelom subsidiarnosti, mora urejati samo področja, ki zadevajo čezmejno mobilnost bolnikov. Naši visokokakovostni in varnostni standardi v Nemčiji ne smejo biti ogroženi. Etični standardi, ki jih države članice upoštevajo iz utemeljenega razloga, na primer pri umetni oploditvi, analizi DNK ali pomoči pri samomoru, ne smejo biti postavljeni pod vprašaj.

  Astrid Lulling (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Pozdravljam cilje tega poročila, katerega namen je olajšati zdravstveno varstvo bolnikov v tuji državi članici in razjasniti postopke povračila stroškov po zdravljenju, ki jih evropska zakonodaja trenutno ne zajema. Zdravo, učinkovito in kakovostno zdravljenje bi torej moralo postati dostopno vsem evropskim državljanom prek mehanizmov sodelovanja z državami članicami.

Vendar pa bi vztrajala, da ohranijo države članice izključno pristojnost za organizacijo in financiranje zdravstvenih sistemov. Predhodna odobritev bolnišničnega zdravljenja je instrument, ki je ključen za izvajanje te pristojnosti. Samo po sebi je umevno, da je treba pri uveljavljanju te pravice spoštovati načela sorazmernosti, potrebe in nediskriminacije.

Kar zadeva pravno podlago, bi zagovarjala dvojno pravno podlago, s čimer bi zagotovili spoštovanje nacionalnih pristojnosti. Dejansko je predlog Komisije vseboval mnoge poskuse poseganja v to področje skozi zadnja vrata.

Končno besedilo mora zagotoviti ustrezno ravnovesje med pravicami bolnikov in nacionalnimi pristojnostmi držav članic v zdravstvenem sektorju.

  Linda McAvan (PSE), v pisni obliki. − V imenu delegacije britanske laburistične stranke v Evropskem parlamentu pozdravljam številne pozitivne vidike poročila Parlamenta o predlogu direktive o čezmejnem zdravstvenem varstvu. Zlasti podpiramo spremembe, ki jasno določajo, da so nacionalne vlade še naprej odgovorne za organizacijo svojih nacionalnih sistemov zdravstvenega varstva in določanje pravil zdravljenja.

Vendar pa nas še vedno skrbi, da pripravljena pravila niso dovolj jasna. Bolniki, ki potujejo v drugo državo EU zaradi zdravljenja, morajo vedeti, ali jim bodo povrnjeni stroški in morajo imeti vse potrebne informacije o vrsti in kakovosti zdravstvenega varstva v državi gostiteljici. Zato delegacija laburistične stranke poziva, da se v direktivi jasno navede, da lahko države članice vzpostavijo sistem predhodne odobritve. Podpiramo tudi dvojno pravno podlago iz členov 152 in 95, ki zagotavlja, da imajo prednost zdravstvena vprašanja in ne interesi notranjega trga. Laburistična delegacija se je vzdržala končnega glasovanja, s čimer je želela pokazati, da je treba ti dve vprašanji rešiti na drugi obravnavi.

  Arlene McCarthy (PSE), v pisni obliki. − Vzdržala sem se glasovanja o tem poročilu, ker ne daje zadostnega jamstva za varstvo integritete in financiranja britanskega nacionalnega zdravstvenega sistema niti ne zagotavlja gotovosti ali jasnosti za manjšino bolnikov, ki si lahko privoščijo potovanje na zdravljenje v drugo državo članico EU.

Torijski poslanci v Evropskem parlamentu imajo pri predlogu o ponovni uvedbi diskreditiranega sistema zdravstvenih bonov skozi zadnja vrata v mislih en cilj; po njihovih predlogih bi tistih nekaj bogatih prejelo bone, na podlagi katerih bi sredstva nacionalnega zdravstvenega sistema namenili za zasebno zdravljenje v Evropi zunaj Združenega kraljestva. Davkoplačevalci pričakujejo, da se bo njihov denar vložil v nacionalni zdravstveni sistem za plačilo zdravstvenega varstva doma, ne pa da se bo preusmeril k drugim zdravstvenim sistemom v EU. Ne preseneča, da je nedavno torijski poslanec Parlamenta, Dan Hannan, zagovarjal privatiziran pristop k zdravstvenemu varstvu.

V nedavni razpravi o čezmejnih zdravstvenih plačilih med Britanijo in Irsko je torijski minister za zdravstvo v senci, Andrew Lansley, dejal, da so sredstva nacionalnega zdravstvenega sistema vedno dragocena in kritiziral izplačilo 180 milijonov GBP teh sredstev Irski. Toda torijci niso podprli našega predloga o jasnem sistemu predhodne odobritve, ki je nujen za zaščito dragocenih sredstev in storitev nacionalnega zdravstvenega sistema.

  Dimitrios Papadimoulis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Glasoval sem proti poročilu gospoda Bowisa in predlogu Komisije, ker sama pravna osnova le-teh dokazuje, da imata finančni interes in nenadzorovan trg prednost pred pravicami bolnikov do boljšega in popolnejšega zdravstvenega varstva. Ta predlog izničuje napovedi o socialni Evropi in solidarnosti ter bo povzročil situacije, v katerih bodo imeli samo najpremožnejši dostop do čezmejnega zdravstva, o katerem je toliko govora.

S tem se bodo podrli nacionalni zdravstveni sistemi, bolniki pa bodo prisiljeni iskati zdravstveno varstvo v tujini. Zdravstveno varstvo je odgovornost držav članic in mora tako tudi ostati. Trgovanje z zdravstvenim varstvom, kot da je tržna dobrina in ne javna služba, je nesprejemljivo. Poleg tega osnutek direktive predlaga sistem povračila stroškov čezmejnega zdravstvenega varstva, ki je odvečen, če upoštevamo, da je bilo povračilo stroškov zdravstvenega varstva uvedeno leta 1971 z uredbo o sodelovanju med sistemi socialne varnosti.

  Kathy Sinnott (IND/DEM), v pisni obliki. − Vzdržala sem se glasovanja o tem poročilu, ker si nadvse želim, da bi ljudje prejeli zdravljenje, ki ga nujno potrebujejo. Toda vprašanje predhodne odobritve me skrbi. V tej direktivi predhodna odobritev izničuje pravice bolnikov. Prav zaradi tega so se bolniki sploh obrnili na sodišča in sodbe teh sodišč so razlog, da danes glasujemo o čezmejnem zdravstvenem varstvu. Če v to direktivo vključimo predhodno odobritev, smo spet na začetku. Smrt glede na geografski položaj bo ostala pravilo in bolniki se bodo soočali z enakimi ovirami kot zdaj, ko prosijo za odobritev, da lahko odpotujejo na zdravljenje.

Prav tako globoko obžalujem, da poročilo ni ohranilo pravne podlage, ki postavlja zdravje bolnikov na prvo mesto. Gre za zamujeno priložnost, saj se zdravje bolnikov uporablja kot dobrina za pridobivanje dobička.

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Ključne spremembe predhodne odobritve niso uspele. Te spremembe so bile nujne za ohranitev nacionalnega zdravstvenega sistema na Škotskem in v Združenem kraljestvu nasploh. Preglasovani smo bili pri dvojni pravni podlagi, ki bi omogočala vključitev javnega zdravstva, v nasprotju s pravno podlago, ki jo predstavlja samo enotni trg. Ker sta bila izgubljena oba ključna vidika in ker gre za prvo obravnavo, nimam druge možnosti, kot da se glasovanja vzdržim.

  Marianne Thyssen (PPE-DE), v pisni obliki. – (NL) Mobilnost bolnikov je dejstvo, toda potrebna pravna gotovost za bolnike in zdravstvene delavce še ne obstaja. Zato je predlog Komisije za direktivo dobra stvar. Cenim tudi trud gospoda Bowisa, da bi dosegli kompromis o tem izjemno težkem vprašanju. Zaradi njegovih prizadevanj je bil predlog Komisije bistveno izboljšan. Kljub temu nisem mogla podpreti končnega poročila, ker ne zajema dveh točk o pristojnosti držav članic za organizacijo in financiranje svojih sistemov zdravstvenega varstva.

Pozivali smo k vključitvi pravne podlage, ki državam članicam omogoča, da bolnikom tujcem zaračunajo realne stroške in od njih zahtevajo, da krijejo del stroškov nege, ki jo prejmejo v naši državi. Poleg tega samo vedno podpirali pravico držav članic, da zavrnejo bolnike v določenih okoliščinah, na primer, če obstajajo dolge čakalne vrste. To je še zlasti pomembno v Belgiji, majhni državi z razmeroma številnimi prihodi bolnikov tujcev.

Besedilo, kot je bilo sprejeto na tem zasedanju, ne nudi zadostnih zagotovil za ta namen. Zato sem se vzdržala končnega glasovanja.

  Georgios Toussas (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Politika EU in buržujskih vlad, ki je naravnana proti navadnim ljudem, povzroča nižji standard storitev javnega zdravstva, to pa vodi do stresa za bolnike, čakalnih vrst, pomanjkanja različnih storitev, visokih davkov, nezadovoljivega kritja nezavarovanih oseb in priseljencev itd.

Zaradi drastičnega zmanjšanja socialnih nadomestil, komercializacije in nadaljnje privatizacije zdravstvenih sistemov ter napada na zavarovalne pravice veliki poslovni konglomerati lažje požanjejo velik dobiček v donosnem zdravstvenem sektorju.

Direktiva o „mobilnosti bolnikov“ spodbuja enoten zdravstveni trg, uveljavljanje svoboščin iz Maastrichtske pogodbe in mobilnost bolnikov ter zdravstvenih delavcev z namenom varovanja pred komercializacijo zdravja.

Delno povračilo stroškov zdravstvene nege v tujini je past, s katero naj bi pridobili soglasje širše javnosti h komercializaciji zdravstvenega varstva, večtirnemu zdravstvenemu varstvu in razredni diskriminaciji pri pravici do življenja.

Pravice bolnikov je mogoče varovati samo v povsem brezplačnem javnem zdravstvenem sistemu, ki pokriva vse zdravstvene potrebe (specialistične in druge) celotne populacije, ne glede na njihov finančni ali zavarovalni položaj. Samo tak sistem, ki se lahko razvije v okviru gospodarstva navadnih ljudi in iz vpliva navadnih ljudi, lahko jamči kvantitativno ustreznost in kvalitativno izboljšanje storitev ter učinkovito zaščito zdravja in življenj delavcev.

- Poročilo: Amalia Sartori (A6-0239/2009)

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. − (IT) Glasoval sem za to poročilo.

Sektorske študije izčrpno kažejo, da vsako leto 10–12 % hospitaliziranih bolnikov v Evropi, ki so v bolnico odšli na zdravljenje, zboli zaradi bolnišnične okužbe. Če to pretvorimo v številke, so ti odstotki še bolj strah vzbujajoči: po izračunih število bolnikov, ki so v Evropski uniji zboleli za bolnišnično okužbo, znaša okoli 5 milijonov.

Če se vrnem h govoru svoje kolegice, gospe Sartori, menim, da je mogoče varnost in učinkovitost zdravstvenega varstva izboljšati z izoblikovanjem programa, ki bi upošteval predvsem naslednje temeljne točke: 1) večje število medicinskih sester in tehnikov, specializiranih za nadzor okužb; 2) uvedba usposabljanja delavcev v zdravstvu ter paramedicinskega osebja, pri čemer se posebna pozornost nameni nosokomialnim okužbam in odpornosti virusov, ki jih povzročajo, na protimikrobna sredstva; 3) spodbujanje novih odkritij na podlagi raziskav teh bolezni.

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za predlog o varnosti bolnikov. Čeprav se je kakovost zdravstvenega varstva v Evropi bistveno izboljšala zaradi napredka na področju medicinske znanosti, lahko zdravstveni postopki včasih škodujejo zdravju bolnikov. Nekateri neželeni učinki so posledica zdravniških napak ali okužb, do katerih pride med zdravljenjem, ki bi se jim bilo mogoče izogniti.

To poročilo vsebuje naslednje pomembne predloge: izboljšanje zbiranja informacij na lokalni in regionalni ravni; izboljšanje informacij, ki jih pridobijo pacienti; povečanje števila medicinskih sester, specializiranih za nadzor okužb; pospeševanje izobraževanja in usposabljanja delavcev v zdravstvu; in večja osredotočenost na bolnišnične okužbe. Te ukrepe v celoti podpiram.

- Poročilo: Antonios Trakatellis (A6-0231/2009)

  Liam Aylward (UEN), v pisni obliki. − Pozdravljam predlagano pobudo za izboljšanje zdravstvenega varstva oseb, ki trpijo zaradi redkih bolezni. Zaradi posebne narave bolezni, kot so redke oblike raka, avtoimunske bolezni, toksične in infekcijske bolezni, zanje ni na voljo dovolj strokovnega znanja in sredstev, kljub temu, da za njimi trpi 36 milijonov državljanov EU.

Krepitev sodelovanja med strokovnjaki in raziskovalnimi centri v Evropi ter izmenjava informacij in storitev je za Evropsko unijo naraven način za pomoč državljanom. To je neposreden način, da se vam zagotovijo koristi. Ta predlog države članice poziva, da ustanovijo nove centre in uvedejo usposabljanje, s čimer bi dosegli največji potencial znanstvenih virov za redke bolezni ter združili obstoječe raziskovalne centre in informacijske mreže o boleznih. Podpiram te ukrepe in spodbujam večje sodelovanje med državami članicami, ki bo omogočilo večjo mobilnost bolnikov in strokovnjakov, ki bodo služili vam, državljanom.

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo o redkih boleznih, ker menim, da je usklajeno delovanje na področju redkih bolezni na ravni Evropske unije in na nacionalni ravni nujno potrebno. Razlog za to je, da je kljub zelo nizki incidenci posamezne redke bolezni v Evropski uniji prizadetih na milijone ljudi, saj je teh bolezni veliko.

Po mojem mnenju je ključna podpora neodvisnim organizacijam, zagotavljanje dostopa do informacij o redkih boleznih, oblikovanje specialističnih centrov v različnih državah članicah, uvedba usposabljanja v obstoječih centrih ter pritegnitev strokovnjakov in strokovnih delavcev. Zagotoviti je treba dovolj sredstev za takojšnje ukrepanje na področju redkih bolezni.

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. − Glasoval bom za poročilo gospoda Trakatellisa. Strinjam se, da obstajajo številne redke bolezni, ki niso predmet raziskav, saj se zdravstveni instituti ukvarjajo z neko vrsto triaže in ne upoštevajo žalostnega stanja tistih, ki trpijo zaradi nenavadnih bolezni, ki ne prinašajo posebnega dobička v primerjavi s pogostimi boleznimi.

To zlasti velja za redke genske bolezni, ki so dedne. Mislim, da bi morali spodbujati raziskave na teh področjih, tako da bi podprli element stroškov raziskav. Ob tem priznavam svoj interes, saj je ena takšnih bolezni prisotna v moji družini.

  Elisabeth Jeggle (PPE-DE), v pisni obliki. − (DE) Izrecni poziv v spremembi 15 k preprečevanju redkih bolezni z genetskim svetovanjem staršem, ki so prenašalci bolezni, in z izborom zdravih zarodkov z diagnostiko pred vsaditvijo ni le v nasprotju z obstoječimi zakoni Nemčije. Zlasti glede na nemško zgodovino bi se zdelo načelno nesprejemljivo in nevzdržno zahtevati ali priporočati izkoreninjenje in selekcijo invalidov, tudi če še niso rojeni.

Zaskrbljujoče je, ker ti predlogi in besedila izražajo popolno nespoštovanje vrednosti vsakega človeškega življenja, ne glede na to, ali gre za bolne ali zdrave ljudi. Vloženi dodatek nadomešča poziv k terapevtskemu zdravljenju redkih bolezni s ciljem preprečevanja rojstva bolnih ljudi.

To je nezdružljivo z duhom in črko evropskih in mednarodnih deklaracij o človekovih pravicah. Dejanski cilj prepričljive evropske politike bi moral biti pomagati ljudem, ki trpijo zaradi bolezni ali pri katerih obstaja tveganje za bolezen, in ne zgodnja selekcija na podlagi kakovostnih meril.

Poročilo in posamezne spremembe, predvsem sprememba 15, so v nasprotju z mojimi krščanskimi vrednotami. Zato sem glasovala proti poročilu.

  Mairead McGuinness (PPE-DE), v pisni obliki. − V tej resoluciji so številna vprašanja, ki jih podpiram. Ne morem pa podpreti poročila kot celote, ker vsebuje vprašanja, ki po mojem mnenju in tudi dejansko zadevajo subsidiarnost – namreč, sodijo v pristojnost posamezne države članice –, in kot taka niso vprašanja, o katerih bi moral Evropski parlament oblikovati stališče. Evgenična praksa je že tak primer, ki je bil s sprejetjem spremembe 15 vključen v resolucijo. Spremembe 15 nisem podprla. Ta zadeva je stvar subsidiarnosti in ne Evropske unije, ki evgeničnih ukrepov ne uzakonja niti jih ne sme. Zato poročila nisem mogla v celoti podpreti.

- Poročilo: Jean-Pierre Audy (A6-0168/2009)

  Richard James Ashworth (PPE-DE), v pisni obliki. − Britanski konzervativci niso mogli odobriti razrešnice za evropski proračun za leto 2007, oddelek III, Evropska komisija. Vztrajamo pri tem, da mora parlamentarni proračun evropskim davkoplačevalcem zagotoviti vrednost za denar, zato podpiramo poročilo poročevalca. Zlasti podpiramo kritiko poročevalca na račun Komisije, ki ni uspela doseči, da bi v Bolgariji in Romuniji imeli ustrezne standarde finančnega nadzora. Moramo pa izpostaviti, da Evropsko računsko sodišče štirinajst let zaporedoma ni moglo dati izjave brez pridržka o zanesljivosti splošnih evropskih poslovnih knjig. Evropska komisija je na koncu odgovorna za poslovne knjige, zato bomo v skladu z našim tradicionalnim pristopom še naprej glasovali proti podelitvi razrešnice, dokler ne bo opazen dejanski napredek v smeri izjave Evropskega računskega sodišča o zanesljivosti brez pridržka.

  Călin Cătălin Chiriţă (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Skupaj s preostalimi romunskimi predstavniki v skupini PPE-DE sem glasoval proti poročilu gospoda Jean-Pierra Audyja o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007, ker ni bila sprejeta sprememba 13. Poročilo evropskega računskega sodišča za proračunsko leto 2007 se še vedno nanaša izključno na projekte v obdobju 2000–2006, saj je bilo leto 2007 večinoma pripravljalna faza za izvajanje programov v obdobju 2007–2013. Zato še ni mogoče oceniti vpliva novih predpisov, predvidenih za programsko obdobje 2007–2013, ki so enostavnejši in strožji kot predpisi, ki so veljali do leta 2006.

Želim poudariti potrebo po poenostavitvi postopkov za izvajanje strukturnih skladov, zlasti sistemov upravljanja in kontrole. Zapletenost sistema je eden izmed razlogov za nepravilnosti v državah članicah. Rad bi tudi poudaril potrebo po ukrepih za poenostavitev, ki jih je predlagala Komisija v reviziji uredb o strukturnih skladih za obdobje 2007–2013 kot odgovor na trenutno finančno krizo. Ti postopki poenostavitve so ključni pri zmanjševanju upravnega bremena na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Zagotoviti je treba, da ti postopki poenostavitve v prihodnosti pomagajo zmanjšati stopnjo napak.

  Jeanine Hennis-Plasschaert, Jules Maaten, Toine Manders in Jan Mulder (ALDE), v pisni obliki. – (NL) Nizozemska Ljudska stranka za svobodo in demokracijo (VVD) je glasovala proti podelitvi razrešnice Evropski komisiji. VVD meni, da je Komisija dosegla premajhen napredek pri spodbujanju uvedbe nacionalne izjave v državah članicah. Do danes so jo uvedle le štiri države, med njimi Nizozemska. Poleg tega VVD meni, da države članice EU še vedno delajo preveč napak pri dodeljevanju evropskih sredstev, kar jasno kažejo revizije, ki jih je opravilo Evropsko računsko sodišče. Slednje je izdalo odklonilno revizijsko mnenje, med drugim tudi glede podeželske politike ter kohezijske in strukturne politike. Po mnenju VVD je treba revizijske sisteme na teh področjih izboljšati. Napredek v zadnjih petih letih je bil premajhen.

  Rumjana Želeva (PPE-DE), v pisni obliki. – (BG) Gospod predsednik, glasovala sem za razrešnico Komisije v zvezi z izvajanjem proračuna EU za leto 2007.

Obenem moram omeniti, da sem glasovala proti besedilu v tem poročilu, ki je namenjeno uvedbi četrtletnih poročil o upravljanju sredstev strukturnih skladov in kohezijskega sklada, zlasti v primeru Bolgarije in Romunije. Glasovala sem proti, ker sem trdno prepričana, da je treba tam, kjer potrebujemo večji nadzor, le-tega pametno uvesti istočasno in v enaki meri za vse države članice, ne le za eno ali dve. Strinjam se tudi z zaskrbljenostjo Parlamenta in poročevalca, ki navaja, da sredstva, namenjena Bolgariji, ki jih je Evropska komisija zamrznila ali ukinila, znašajo skoraj 1 milijardo EUR.

Kot piše v poročilu, so bile te izgube in zamrznjena sredstva dejansko tudi posledica nepravilnosti pri javnih naročilih in upravičenosti stroškov, primerov odtujitev imetja in pomanjkanja upravnih sposobnosti. Za zaključek bi rada z vami delila svojo zaskrbljenost, ker bodo bolgarski državljani prikrajšani za instrumente, ki spodbujajo evropsko solidarnost, in bodo po krivici plačali za napake svoje vlade.

  Mairead McGuinness (PPE-DE), v pisni obliki. − Glasovala sem za razrešnico Evropski komisiji za leto 2007, vendar z nekaj zadržki.

Pred petimi leti je predsednik Barroso obljubil odpravo vseh težav na področju nadzora proračuna in uradnih izjav o zanesljivosti še pred koncem svojega mandata. Čeprav je bil dosežen določen napredek, v tem postopku še vedno obstajajo vrzeli.

Do zdaj je 22 držav predložilo letne povzetke, ki izpolnjujejo najmanjše osnovne zahteve iz finančne uredbe, vendar vsi niso zadovoljivi. Samo osem držav je zadostilo zahtevam in zagotovilo formalnejšo analizo ali izjavo o zanesljivosti, žal pa Irska ni bila med njimi. Zagotoviti moramo, da bo pri razrešnici za proračun za leto 2008 dosežen bistveno večji napredek.

  Alexandru Nazare (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Člani PD-L (romunske Liberalno demokratske stranke) v skupini PPE-DE so glasovali proti poročilu o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007, ki omenja upravljanje evropskih sredstev s strani Romunije in Bolgarije.

Poročilo o razrešnici, ki navaja nepravilnosti pri dostopu do sredstev PHARE pred letom 2007, ohranja določbo o pripravi posebnega poročila o upravljanju sredstev Skupnosti v Romuniji in o ukrepih, zabeleženih na področju boja proti korupciji. Zato je skupina PD-L v Evropskem parlamentu glasovala proti poročilu.

To posebno poročilo ni upravičeno, saj je že na voljo mehanizem za sodelovanje in preverjanje, ki ga je Evropski svet odobril decembra 2006. S pripravo dodatnega poročila bi zmanjšali verodostojnost mehanizma za sodelovanje in preverjanje, ki že deluje. Dejansko tudi reakcija Evropske komisije, izražena prek njenega predstavnika Marka Grayja, potrjuje jalovost takega ukrepa, dokler obstajajo že preizkušeni mehanizmi za odkrivanje morebitnih nepravilnosti v upravljanju sredstev Skupnosti.

- Poročilo: Søren Bo Søndergaard (A6-0153/2009)

  Philip Claeys (NI), v pisni obliki. – (NL) Glasoval sem proti podelitvi razrešnice, saj Odbora regij v zdajšnji obliki nihče ne more jemati resno. Odbor regij je izjemno heterogen subjekt, med drugim tudi zaradi nejasne definicije izraza regija, v katerem so poleg evropskih narodov zastopane tudi mestne združbe, na primer. Zelo nenavadno je tudi, da so se regije nedavno oblikovale v politične skupine, ne da bi jim volivci za to podelili kakršno koli demokratično pooblastilo.

- Poročilo: Christofer Fjellner (A6-0176/2009)

  Martin Callanan (PPE-DE), v pisni obliki. − Britanski konzervativci nasprotujejo Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Oporekam stališču, da lahko EU podeluje in predpisuje temeljne pravice. Poleg tega nasprotujem zlasti Listini o temeljnih pravicah, ker jo je EU sprejela kljub dejstvu, da ni bilo ratificirano nobeno sredstvo – ustava EU in Lizbonska pogodba–, ki je namenjeno izvajanju Listine.

Oblikovanje agencije za nadzor Listine o temeljnih pravicah je bila velikanska potrata denarja davkoplačevalcev in dokaz nečimrnosti. Enako bi lahko rekli za številne agencije EU, ki podvajajo delo, ki se opravlja na nacionalni ravni, in brez sramu podpirajo federalistična nagnjenja EU. Številni izmed mojih volivcev so izjemno razočarani, ker se velike vsote trošijo za to in druge agencije, zlasti v času gospodarske krize, ko plačujejo vse večje davke za financiranje razsipnosti EU.

  Philip Claeys (NI), v pisni obliki. – (NL) Glasoval sem proti podelitvi razrešnice, ker je Agencija Evropske unije za temeljne pravice odvečna ustanova, poleg tega pa še sovražno nastrojena do pravice do svobode izražanja.

- Predlog resolucije (B6-0191/2009)

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za predlog resolucije o spopadanju z izzivi krčenja in propadanja gozdov, ker menim, da krčenje gozdov vodi v zelo resno okoljsko škodo, ki jo je težko odpraviti, na primer motnje v vodnih razmerah, nastajanje puščav ter vpliv na podnebje in izgubo biotske raznovrstnosti.

Potrebna je večja skladnost med varstvom gozdov ter politikami za trajnostno upravljanje in drugimi notranjimi in zunanjimi politikami EU. Zato potrebujemo presojo vpliva politik EU na gozdove, namreč energetske politike (zlasti za biogoriva), kmetijske politike in politike o trgovanju.

Menim tudi, da je nujno treba zagotoviti finančno pomoč državam v razvoju, da zaustavijo krčenje tropskega gozda. Zmanjšanje krčenja gozdov bo imelo zelo pomembno vlogo pri ublažitvi podnebnih sprememb, pa tudi pri prilagajanju nanje.

- Poročilo: Gilles Savary (A6-0199/2009)

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. − (IT) Glasoval sem za to poročilo.

Upravljanje prometa na podlagi potreb in ciljev državljanov je ena izmed osnovnih točk za razpravo o politiki Evropske unije. S programom CIVITAS (razglašen leta 2002), katerega namen je spodbujati široko razširjanje mestnega prometa, in belo knjigo: „Evropska prometna politika za leto 2010: čas za odločitev“ (razglašena leta 2001), ki predlaga vzpostavitev optimalnejšega sistema mestnega prometa, je Komisija že predlagala pravi akcijski načrt za optimizacijo kakovosti evropskega prometa. Zasnovala je sistem, s katerim bi postopoma ločili povečanje zahtev po mobilnosti od gospodarske rasti ter s tem bolj ali manj učinkovito nadzorovali onesnaževanje okolja, upoštevajoč zaščito evropskega proizvodnega sistema.Zavedajoč se stanja, se je Komisija torej zavezala, da bo vsem državljanom Skupnosti zajamčila prometno omrežje, ki je obenem učinkovito in izredno varno.

Pozornost moramo posvetiti petim točkam: 1) zaščiti pravic in dolžnosti udeležencev v prometu; 2) izboljšanju varnosti cest; 3) spodbujanju varnosti; 4) omejevanju cestnega prometa, da bi odpravili zastoje v kopenskem prometu.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Trenutna hitra rast mest je skupaj s koncentracijo evropskega prebivalstva v mestnih centrih dejstvo, ki ga poročilo Evropskega parlamenta poskuša analizirati, da bi prispevalo k izjemno obsežnemu delu, ki ga je treba opraviti na tem področju.

Ob upoštevanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti to poročilo predstavlja predloge, ki so po mojem mnenju pomembni.

Najpomembnejša točka v sklopu tega stališča, ki ga je sprejel Parlament, je pozornost, ki jo posveča razkropljenosti ukrepov, ki so zato morebiti neskladni, ne le kot zakonodaja, temveč zlasti z vidika njihovega izvajanja.

Strinjam se, da je potreben usklajen pristop, ki zajema spodbujanje optimizacije različnih načinov prevoza z boljšim načrtovanjem v mestih. Poleg tega podpiram stalne raziskave in inovacije na tem posebnem področju ter sodelovanje Komisije z državami članicami, ki naj, kjer je to potrebno, prispeva k izmenjavi informacij o dobrih praksah za uporabo v različnih državah. Na koncu bi rad poudaril pomen evropske industrije pri razvoju tehnologij, ki bi lahko izboljšale upravljanje, varnost in energetsko učinkovitost mestnega prometa v evropskih mestih.

- Poročilo: Anne E. Jensen (A6-0227/2009)

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. – (IT) Hvala, gospod predsednik. Glasoval sem za poročilo gospe Jensen, ki zagotavlja celovit okvir politike in opredeljuje ukrepe za usklajeno uvajanje inteligentnih prometnih sistemov (ITS) na ravni EU.

Zastoji v cestnem prometu, povečanje izpustov CO2 in smrtne žrtve na cestah se prepoznavajo kot poglavitni izzivi, ki jih mora premagati promet v Evropi. Menim, da je ITS bistven instrument za doseganje večje učinkovitosti, varnosti in okoljske čistosti prometa, torej prispeva k razvoju trajnostne mobilnosti za državljane in gospodarstvo.

Strinjam se, da lahko inteligentni prometni sistemi izboljšajo življenjske pogoje evropskih državljanov in doprinesejo k večji varnosti na cestah ter zmanjšajo izpuste škodljivih snovi in onesnaževanje okolja. Trdno sem prepričan, da bodo inteligentni prometni sistemi povečali učinkovitost prevoza in s tem zmanjšali prometne zastoje.

Čeprav se je za različne načine prevoza (železniški, pomorski in letalski) razvilo ali uvedlo več aplikacij, ne obstaja podoben usklajen evropski okvir za cestni promet.