Dobesedni zapisi razprav

Četrtek, 23. april 2009 - Strasbourg

18. Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov – Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov – Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov (izbirni protokol) (razprava)

  Predsednik. – Naslednja točka je skupna razprava o:

- o izjavi Sveta o Konvenciji Združenih narodov o pravicah invalidov;

- o poročilu (A6-0229/2009) gospe Jeleve v imenu Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve o predlogu sklepa Sveta o potrditvi Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov s strani Evropske skupnosti [KOM(2008)0530 - C6-0116/2009 - 2008/0170(CNS)];

- o poročilu (A6-0229/2009) gospe Jeleve v imenu Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve o predlogu sklepa Sveta o potrditvi izbirnega protokola h Konvenciji Združenih narodov o pravicah invalidov s strani Evropske skupnosti [KOM(2008)0530 - C6-0116/2009 - 2008/0170(CNS)];

  Petr Nečas, predsednik Sveta. – (CS) Gospod predsednik, gospe in gospodje, rad bi začel z zahvalo poročevalki Rumiani Jelevi za dve odlični poročili, ki ju je pripravila. Moje pripombe k poročiloma in zaključki bodo relativno kratki.

11. junija 2007 je Svet na prvem neformalnem srečanju ministrov glede vprašanj invalidnosti sprejel jasno stališče, da podpre Konvencijo ZN o pravicah invalidov. Na tem srečanju je Svet odobril Konvencijo ZN kot osnovni korak za podporo, varovanje in ustrezno izvajanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin za vse invalide. Istočasno so se ministri obvezali, da bodo nadalje podpirali razvoj ustreznih politik s ciljem varovanja celovitega izvajanja Konvencije. Pozvali so Komisijo, da zagotovi, da nove prednostne naloge evropskega akcijskega načrta na področju invalidov prispevajo k učinkoviti izvedbi Konvencije ZN.

V svoji resoluciji glede dejavnosti, povezanimi z evropskim letom enakih možnosti 2007, ki so bile sprejete decembra 2007, je Svet pozval Komisijo in države članice, da nadaljujejo s procesom podpisa, sklenitve in ratifikacije Konvencije ZN v skladu z njihovimi pooblastili. 1. marca 2008 je Svet sprejel resolucijo o stališču do invalidov v Evropski uniji. Svet je v resoluciji pozval države članice in Komisijo, da v skladu s svojimi pooblastili zagotovijo, da imajo invalidi dostop do vseh človekovih pravic. To pomeni ratifikacijo, sklenitev in izvedbo Konvencije ZN, vključno s skupnimi evropskimi rešitvami v okviru vodenega in usklajenega pristopa do izvajanja te konvencije. Svet je naknadno od Komisije prejel osnutek sklepa Sveta o potrditvi Konvencije ZN o pravicah invalidov s strani Evropske skupnosti. Pregled tega predloga se je začel konec lanskega leta in Svet še ga vedno obravnava.

Gospe in gospodje, kot poudarja vaše poročilo, iz poročila izhaja vrsta vprašanj v zvezi s pooblastili in ta vprašanja zahtevajo nadaljnjo razpravo v Svetu. Toda predsedstvo se je obvezalo, da bo poskusilo in zaključilo pogajanja čim prej, da Konvencijo čim prej potrdi Skupnost. Rad bi se zahvalil Parlamentu za interes, ki ga je izkazal glede tega vprašanja. Predsedstvo vas bo še naprej obveščalo o napredku pri razgovorih, ki potekajo v Svetu.

  Olli Rehn , član Komisije. − Gospod predsednik, Konvencija o invalidih je prva konvencija človekovih pravic, ki jo je Evropska skupnost podpisala poleg držav članic. To je bil potreben korak, da se omogoči celovito izvajanje Konvencije v Evropski uniji, tudi na političnih področjih, ki so v pristojnosti Evropske skupnosti.

Ker sta Konvencija in njen izbirni protokol začela veljati pred enim letom, 3. maja 2008, je sedaj prednostna naloga hitra potrditev s strani držav članic in Skupnosti. Sedem držav članic je že tako storilo.

Zahvaliti se želim Parlamentu in zlasti poročevalki, gospe Jelevi, za njihovo podporo potrditvi Evropske skupnosti te konvencije ZN o pravicah invalidov in izbirnega protokola. Vesel sem, da lahko Parlament potrdi oba predloga.

Ker Konvencija spada pod deljeno pristojnost Skupnosti in držav članic in je tudi obvezujoča za institucije EU, sem vesel, da so pripravljene sodelovati v zagotavljanju, da se Konvencija pravilno izvaja.

Cilji konvencije so na splošno zelo pomembni, da se omogoči pozitivni vpliv na življenja naših sodržavljanov invalidov, da se izboljša usklajenost pravne razlage nekaterih določb, ki so v pristojnosti Skupnosti, in da se zagotovi enotna minimalna zaščita pravic invalidov po vsej Evropski uniji v zvezi z obveznostmi, ki izhajajo iz Konvencije.

Sodelovati morami pri varovanju človekovih pravic invalidov in učinkovita izvedba Konvencije ZN bo naredila prav to in dosegla cilj Računam na sodelovanje pri doseganju skupnega cilja.

  Rumiana Jeleva, poročevalka. – (BG) Minister, komisar, gospe in gospodje, danes, ko razpravljamo o poročilih Evropskega parlamenta o Konvenciji ZN o invalidih, njenem izbirnem protokolu in izjavi o teh dveh dokumentih s strani Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, bi vas rada pomnila da invalidi štejejo več kot 10 % prebivalstva Evropske unije in v svetu. Glede na podatke Svetovne zdravstvene organizacije ta odstotek še raste zaradi povišanja celotnega prebivalstva na Zemlji, zaradi napredkov v medicini in svetovnega trenda v staranju prebivalstva.

Konvencija ZN, ki jo danes obravnavamo, je prva na področju človekov pravic, ki je odprta za pristop in formalno potrditev s strani Evropske skupnosti. To tudi zaznamuje edinstven prvi korak v dejavnostih Evropskega parlamenta. Cilj konvencije je spodbujati, zaščititi in zagotoviti celovito in enako uživanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin za vse invalide in istočasno spoštovanje njihovega človekovega dostojanstva.

Zelo sem zadovoljna, da smo med razpravo v Odboru za zaposlovanje in socialne zadeve delovali v duhu dobre volje in sodelovanja. Mislim, da je zelo pomembno, da smo se s kolegi v parlamentarnem odboru odločili, da izrečemo več kot le kratek „da“ podpori poročiloma o Konvenciji in protokolu in smo predlagali predlog resolucije.

Kolegi parlamentarci, Evropski parlament je vedno vztrajno podpiral vsako prizadevanje Skupnosti pri oblikovanju, izvajanju in uveljavljanju zakonodaje glede enakih možnosti in nediskriminacije invalidov. Ko se postavi vprašanje invalidov, naše politične razlike izginejo, kadar se gre za končni cilj, to je, da zagotovimo večjo kakovost življenja in dela. Seveda obstajajo različni pogledi glede tega, kako lahko dosežemo naš cilj, toda s skoraj soglasno odločitvijo – le en glas ni bil za – je Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve dokazal, da je razlike treba preseči, da se dosežejo razumne, dolgoročne in trajnostne rešitve.

Kolegi, verjamem, da so naše odločitve, odločitve Evropskega parlamenta, zelo pomembne za invalide v Evropski uniji. Na tej točki bi rada vašo pozornost pritegnila na dejstvo, da se pristojnosti, ki izvirajo iz izvajanja Konvencije ZN in izbirnega protokola, delijo med Skupnost in njene države članice. Izvajanje izbirnega protokola je pomembno iz stališča, da se ponudi priložnost posameznikom ali skupini ljudi, da lahko obvestijo Odbor ZN za invalide glede kršitev pravic, ki izhajajo iz Konvencije. Pomembno je poudariti, da bo ta možnost na razpolago, ko bodo nacionalni instrumenti pravnega varstva izčrpani.

Kot je navedeno v poročilu o izbirnem protokolu, bomo zahtevali od Evropske komisije in držav članic, da nas vsake tri leta obveščajo o uporabi Konvencije v skladu z njihovimi pristojnostmi. Mislim, da ima Evropski parlament kot edina evropska institucija, katere člani so neposredno voljeni s strani državljanov EU, pravico in glavno odgovornost do spoštovanja pravic vseh državljanov.

Želim poudariti, da smo začeli delati na dokumentih konec leta 2008 in samo štiri države članice – Avstrija, Španija, Slovenija in Madžarska – so ratificirale Konvencijo in izbirni protokol, medtem ko so še tri naredile enako – Švedska, Nemčija in Italija – od takrat do danes.

Verjamem, da bomo z današnjo razpravo in upam z jutrišnjim glasovanjem ubili dve muhi na en mah: potrdili bomo predloge Komisije za sklepe Sveta in državam članicam bomo dali pozitiven, spodbuden znak, da nadaljujejo s procesom ratifikacije in/ali pristopa.

Na koncu bi se rada še enkrat zahvalila vsem svojim kolegom, ki so bili vključeni v pripravo poročil in predloga resolucije. Prav tako bi se rada zahvalila svojim kolegom iz Evropske komisije za njihovo pomoč in predstavnikom organizacij invalidov za predloge, ki so jih predložili.

  Hiltrud Breyer, pripravljavka mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov. − (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, ženske in dekleta invalidke občutijo mnogovrstno diskriminacijo in invalidnost ima zelo specifične razsežnosti glede na spol. Zagotoviti moramo, da postanejo invalidne ženske in dekleta bolj vidne in predvsem si moramo prizadevati, da se jim posveti več pozornosti na ravni EU.

Evropski parlament je podal zelo pomembna stališča, ki so mi jasna, v resoluciji o položaju žensk invalidk, ki je bila sprejeta leta 2007. Posebnemu položaju žensk in deklet je prav tako potrebno nameniti vso pozornost pri izvajanju Konvencije ZN. Na žalost so le 4 države članice EU ratificirale Konvencijo in protokol. Potrebujemo načelo enakosti med spoloma v politikah EU o ljudeh—invalidih, zlasti glede dostopa do dela in vključevanja na delovnem mestu. Treba je zavarovati izobraževanje, nediskriminacijo in pravico do dela.

Glavni problem je nasilje in jasno mu moramo pokazati rdeči karton. Invalidne ženske in dekleta so pod velikim tveganjem nasilja, vključno s spolnim nasiljem doma in zunaj njega. Pogosto je njihova pravica do spolnosti in materinstva omejena, prihaja do prisiljenih splavov in sterilizacije. Države članice bi zato morale sprejeti zakonodajo, da se jih zavaruje pred nasiljem in se da žrtvam boljšo podporo.

(Predsednik je prekinil govornico)

  Rovana Plumb, v imenu skupine PSE. – (RO) Gospod predsednik, komisar, minister, najprej bi se rada zahvalila svoji kolegici članici gospe Jelevi za učinkovito sodelovanje pri poročilu in tudi ostalim kolegom članom ter združenjem invalidov.

Rada bi poudarila, da moramo zagotoviti jasno zaščito za prikrajšane skupine, še toliko bolj ker se naša razprava odvija v času, ko se čuti vpliv gospodarske krize.

Rada bi poudarila, da Evropska unija spodbuja aktivno vključevanje invalidov in njihovo celovito sodelovanje v družbi. To je pristop, ki je v jedru Konvencije ZN o pravicah invalidov. Zato pozivamo, da se te mednarodne listine nujno ratificirajo s strani držav članic Evropske unije in prav tako pozivamo k aktivnemu vključevanju invalidov in organizacij, ki jih zastopajo, v proces spremljanja in izvajanja teh listin. Prav tako pozivamo vodilne v državah članicah in Skupnost, da zagotovijo prost dostop in distribucijo …

(Predsednik je prekinil govornico)

  Elizabeth Lynne, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, najprej bi se rada zahvalila poročevalki za njeno sodelovanje pri sestavi tega poročila v Odboru za zaposlovanje in socialne zadeve. Kot veste sem bila poročevalka za Konvencijo ZN v imenu Evropskega parlamenta leta 2003, ko se je Konvencija ZN sestavljala.

Od takrat smo dosegli pravno zavezujočo konvencijo, kar je po mojem mnenju zgodovinsko. To je prelomnica, toda kar sem povedala leta 2003, bom povedala še enkrat. Če želi biti EU v tej razpravi kredibilna, mora slediti z vzgledom. Mednarodne pogodbe o človekovih pravicah ne služijo ničemur, če jih države ne podpišejo, ratificirajo in izvajajo. Da, vse države članice so podpisale, toda vse niso podpisale protokola. Večina jih ni ratificirala in prav gotovo niso konvencije izvedle – k čemur smo pozivali v številnih parlamentarnih poročilih.

Vlada Združenega kraljestva – moja lastna vlada – je na primer spet zamudila rok, ki si ga je sama postavila za ratifikacijo Konvencije, kar je popolna sramota. Po moje je to sramotno. Rada bi, da Komisija in Parlament še naprej izvajata pritisk na države članice, da Konvencijo ratificirajo in izvajajo. Ta konvencija lahko da moč na milijone invalidom v EU. Sedaj moramo narediti vse, da se to uresniči.

  Elisabeth Schroedter, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, komisar, predsedujoči Sveta, gospe in gospodje, s Konvencijo je bila zagotovljena pravica do varstva in priznavanja njihovega človekovega dostojanstva in polnega sodelovanja invalidov v družbi. Zato je sedaj še bolj pomembno, da Svet predloži ratifikacijski instrument ZN še to leto do mednarodnega dneva invalidov.

Istočasno pozivamo države članice, da ratificirajo izbirni protokol, tako da bo Konvencija ZN dobila mednarodni odbor za pritožbe. Lahko vam povem, kako je to pomembno, če govorim za svojo državo. Do sedaj je bil invalidom zavrnjen enak dostop do izobraževanja. Samo 15 % otrok invalidov je vključenih v šolski sistem. Zahtevki za dostop, ki jih vložijo invalidi, se v moji državi obidejo s pomočjo ukan pri razlagah. Zato moramo spet protestirati proti dejstvu, da se to še vedno dogaja, in varovati polno družbeno sodelovanje invalidov v vsej EU v prihodnosti.

  Richard Howitt (PSE). - Gospod predsednik, zelo sem ponosen, da sem bil prisoten v Sadler’s Wells leta 2001, ob začetku kampanje za Konvencijo. Zelo sem ponosen, da so člani tega parlamenta igrali vodilno vlogo pri podpiranju sestavljanja Konvencije. Ponosen sem, da sem bil v Pododboru za človekove pravice v Ženevi, ki deluje v okviru Komisije za človekove pravice in Sveta, da sem lobiral za ta sporazum. Zelo sem ponosen, da sta Evropska komisija in Evropska skupnost prvič podpisala instrument za človekove pravice. Zelo sem ponosen, da je konvencija, kjer je prišlo najhitreje do dogovora v zgodovini Združenih narodov, toda od vsega sem najbolj ponosen, da so invalidi in njihove organizacije igrali polno vlogo pri njeni sestavi in dogovoru.

Naša podpora ratifikaciji ta teden bi morala pojasniti tri točke. Prvič, ko postajamo osma država, ki ratificira konvencijo, Evropska unija sporoča državam članicam, da jo tudi one morajo ratificirati in izvajati, vključno z izbirnim protokolom.

Drugič, komisar, mi in Evropska komisija, bi morali glede na vse pristojnosti prevetriti obstoječe politike in postopke, da se zagotovi, da smo skladni s Konvencijo in primerno ukrepamo.

(Predsednik je prekinil govornika.)

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL). – (PT) Tudi jaz pozdravljam dejstvo, da smo tukaj, da razpravljamo in spremljamo Konvencijo združenih narodov o pravicah invalidov in istočasno pozovemo, da države članice upoštevajo njen izbirni protokol.

To predstavlja bistven korak naprej pri zagovarjanju in spodbujanju pravic invalidov s ciljem, da se spoštujejo njihove pravice. Toda za države ni dovolj, da so podpisale to konvencijo ali da so celo pripravljene, da upoštevajo njen izbirni protokol. Te države jo tudi morajo ratificirati in biti pripravljene, da Konvencija in protokol začneta veljati čim prej.

  Petr Nečas, predsednik Sveta. – (CS) Gospod predsednik, gospe in gospodje, mislim, da se strinjamo, da čeprav je v zadnjih letih in desetletjih EU precej napredovala pri boju z diskriminacijo invalidov, je stanje daleč od zadovoljivega. Danes in vsak dan, ta mesec, teden, na današnji dan, na deset tisoče, sto tisoče EU državljanov invalidov trpi zaradi diskriminacije. Diskriminirani so na trgu dela, storitvenem sektorju in v prometu. Diskriminirani so zaradi slabšega dostopa do javnih storitev in pogosto zaradi dostopa do nekaterih javnih storitev, kot je na primer izobraževanje na vsaki ravni. Prepričan sem, da se strinjamo, da je glavni problem, s katerim se srečujemo na tem področju, socialna izključenost naših sodržavljanov invalidov. Za reševanje tega potrebujemo cel niz zakonskih aktov, ki bodo preprečili diskriminacijo, in istočasno prav tako potrebujemo delujoč sistem socialnih storitev, ki bodo ključni instrument ne le za omejevanje družbene izključenosti, ampak tudi za vnašanje socialne vključenosti. Največja težava, na katero naletijo invalidi, je seveda njihova višja reven nezaposlenosti.

V gospodarskih težavah, ki trenutno pestijo EU, vsi vemo, da so naši državljani invalidi tisti, ki plačujejo najvišjo ceno za slabše stanje na trgu dela. Razpoložljivost zaposlitvenih možnosti je zanje slabša, kot je bila v časih blaginje. Pogosto plačujejo za to, ker imajo slabše kvalifikacije in izobrazbene strukture kot ostalo prebivalstvo in to ima seveda negativne posledice na njihove možnosti vključevanja na trg dela. Pogosto naletijo na veliko slabši dostop do izobraževanja, običajnih šol in izobraževalnih ustanov, kot je pravilno izpostavila gospa Schroedter. Prav tako bi rad dejal, da se popolnoma zavedamo raznovrstne diskriminacije, s katero se soočajo mnogi invalidi, kot je poudarila gospa Breyer. In tukaj bi rad dejal, da konvencija, o kateri razpravljamo, vključuje določene člene, ki se uporabljajo za ženske, tako da raznovrstna diskriminacija tukaj ni bila pozabljena. Trenutno moramo seveda zaploskati 7 državam, ki so ratificirale Konvencijo. So vzgled za ostale države, ki še ta postopek morajo dokončati. Jasen poziv gospe Lynne, da se pospeši proces ratifikacije, je pomemben, toda po drugi strani moramo spoštovati dejstvo, da ima ratifikacija pravila, da je ta pravila treba spoštovati in da se ta pravila pogosto med državami članicami razlikujejo in treba jih je upoštevati.

Prav tako bi rad pozdravil izjave, ki smo jih danes slišali, na primer od gospe Plumb, ki je izpostavila bistveno vlogo partnerjev prostovoljnih sektorjev pri razvoju in izvedbi politik, ki se navezujejo na naše sodržavljane invalide, ki poskušajo omejiti diskriminacijo, socialno izključenost invalidov in jih družbeno vključiti. Rad bi le dejal, da je Svet posvetil veliko pozornost tej zadevi in da predsedstvo daje močan poudarek sodelovanju partnerjev iz prostovoljnih sektorjev. V duhu našega slogana „Evropa brez ovir“ smo tudi povabili predstavnike invalidov na dogodke, ki so povezani s tem vprašanjem. Pod sponzorstvom predsedstva se je odvilo več dogodkov, ki so jih pripravile organizacije invalidov.

Rad bi omenil srečanje Sveta Evropskega invalidskega foruma, ki je potekal v Pragi med 28. februarjem in 1. marcem 2009. Tudi ta teden se je odvijala mednarodna konferenca z naslovom „Evropa brez ovir“. Pripravil jo je češki nacionalni svet za invalide. Konferenca se je odvijala neposredno pod okriljem predsedstva in je sestavljala enega izmed dogodkov predsedstva. Kot udeleženec lahko potrdim, da je bila Konvencija ZN o pravicah invalidov ena od glavnih točk na dnevnem redu konference. Predsedstvo je odločeno, da bo razvijalo bistvene dejavnosti na tem področju, vključno z rednimi stiki s partnerji prostovoljnih sektorjev na vseevropski ravni.

Rad bi zaključil s tem, da poudarim zbliževanje evropskega akcijskega načrta o invalidnosti in Konvencije ZN kot tudi rezultatov, ki so bili doseženi pri izvajanju akcijskega načrta, ki daje poseben poudarek dostojanstvu, temeljnim pravicam, zaščiti pred diskriminacijo, pravičnosti in socialni koheziji. Sedaj je splošno priznano, da je upoštevanje vprašanja invalidov ključ za njegovo reševanje. V ta namen je akcijski načrt o invalidnosti podprl dostop do socialnih storitev in povečal dostop do blaga in storitev. Trdno verjamem, da bo EU nadaljevala s pozitivnimi koraki, ki jih želi popeljati nasproti celoviti socialni vključenosti in celoviti integraciji sodržavljanov invalidov.

  Olli Rehn , član Komisije. − Gospod predsednik, še enkrat bi se rad zahvalil vsem, ki so sodelovali v tej zanimivi razpravi, zlasti poročevalki gospe Jelevi – za pomembno resolucijo, ki bo sprejeta na jutrišnjem plenarnem zasedanju. Prav tako bi se rad zahvalil Svetu za zagotovilo, da si bo češko predsedstvo prizadevalo za hitro sklenitev ratifikacije in celotnega procesa.

Prav tako bi se rad zahvalil Parlamentu za vašo podporo predlogu Komisije za horizontalno direktivo o protidiskriminaciji. Če bo direktiva sprejeta s strani Sveta – kjer se zahteva soglasnost – bo nadalje utrdila pravice invalidov na evropski ravni, kar verjamem, da je naš skupni cilj, tako v Svetu kot Parlamentu – in prav gotovo v Komisiji.

  Rumiana Jeleva, poročevalka. – (BG) Gospe in gospodje, rada bi se zahvalila vsem za sodelovanje in stališča, ki so bila izražena. Današnjo razpravo lahko postavimo v širši kontekst, zlasti s tem, da naredimo povezavo z dejstvom, da je Svet ZN za gospodarstvo in socialo lani sprejel sklep, kjer bo prednostna vsebina za pregled in politične cikle za leto 2009-2010 socialna integracija.

Posebno mesto v tem političnem ciklu za socialno vključevanje ima svetovni program za ukrepanje glede invalidov. Prav tako verjamem, da bo današnja razprava spodbodla država članice, ki še niso ratificirale Konvencije in/ali izbirnega protokola, da bodo to storile v bližnji prihodnosti. Prepričana sem, in na tej točki bo se rada strinjala s Svetom, da bo glasovanje o poročilih pomagalo sprejeti pozitivni korak v pravi smeri.

Evropski parlament mora nositi svoj del odgovornosti za izboljšanje pogojev za invalide. Kot je bilo poudarjeno med razpravo, moramo resnično delati neutrudno in izvajati ves možni nadzor, tako da se bo zakonodaja, ki jo sprejmemo, pravilno izvajala, in da ne bomo odgovorni za dobro zakonodajno osnovo in slabo izvajanje.

Še enkrat bi se rada zahvalila kolegom parlamentarcem iz raznih političnih skupin za njihovo podporo kot tudi svojim kolegom iz Evropske komisije in NVO, s katerimi smo sodelovali skozi celotni proces.

  Predsednik. Prejel sem en predlog resolucije⁽¹⁾, predložene v skladu s členom 103(2) Poslovnika.

Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo v petek, 24. aprila 2009.

PREDSEDSTVO: Diana WALLIS
podpredsednica

Pisne izjave (člen 142)

  Filip Kaczmarek (PPE-DE), v pisni obliki. – (PL) Pravice invalidov se redno kršijo. Pred kratkim se je v mojem domačem kraju Poznań pripetil dogodek, ki je za to značilen. Član poljskega nacionalnega parlamenta je parkiral avto na kraju, rezerviranem za invalide. Presenetljivo je, da ima ta član parlamenta prijatelja, ki je invalid. Zakaj to omenjam? Ker nobeni zakoni, konvencije ali listine ne bodo izboljšali položaja invalidov, če bodo javni uradniki odprto in brez kazni kršili predpise, ki so bili uvedeni izključno za pomoč invalidom, da bi živeli in delali. Konvencije so seveda zelo pomembne, toda enako pomembna je pristna, zanesljiva in celovita izvedba. Invalidi niso zadovoljni s pravicami, ki jih imajo le na papirju. Invalidi računajo na resnične spremembe, ki jim bodo dale enake možnosti. Najlepša hvala.

(1) glej zapisnik