Dobesedni zapisi razprav

Četrtek, 23. april 2009 - Strasbourg

23. Profiliranje, zlasti na podlagi narodnosti in rase, pri protiterorističnih dejavnostih, izvrševanju predpisov, priseljevanju, carinskem in mejnem nadzoru (razprava)

  Predsednica. – Naslednja točka je poročilo (A6-0222/2009) gospe Ludford v imenu Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, o profiliranju, zlasti na podlagi narodnosti in rase, pri protiterorističnih dejavnostih, izvrševanju predpisov, priseljevanju, carinskem in mejnem nadzoru [2008/2020(INI)].

  Sarah Ludford, poročevalka. − Gospa predsednica, v zadnjem desetletju so bili uvedeni zakoni in prakse, ki omogočajo zadržanje in izmenjavo velike količine osebnih podatkov. Trenutno EU sama predlaga številne ukrepe, ki omogočajo profiliranje, tehniko zbiranja podatkov iz različnih virov, da se ustvari neka vrsta šablone, na podlagi katere se identificirajo tisti ljudje, katerih značilnosti, vedenje ali podobno se zdijo sumljivi in ki si zaslužijo nadaljnji pregled kot domnevni storilci kaznivega dejanja ali teroristi.

Bil je tudi narejen napredek v policijski dejavnosti proti napovednim in preventivnim pristopom, ki sicer imajo nekaj vrednost v določenih okoliščinah, a lahko vodijo do represivnih ukrepov proti nedolžnim ljudem, ki temeljijo na stereotipih, pogosto na podlagi rase ali religije.

Razlog, zakaj sem zaskrbljena glede profiliranja in rudarjenja podatkov, je ta, ker izhajata iz splošnega pravila, da morajo odločitve organov pregona temeljiti na osebnem ravnanju posameznika. Obstaja nevarnost, da je lahko nedolžna oseba predmet samovoljnih ustavitev, preiskav ali prekinitev na potovanju. Če izpostavljenost neke osebe kot osebe interesa ni ustrezno odpravljena, lahko sledijo dolgoročne omejitve, kot so zavrnitev vizuma ali vstopa, prepovedi zaposlovanja ali celo aretacije in pridržanja.

V svetu, kjer je mednarodna izmenjava podatkov vse večja, ima lahko identifikacija nekoga za osebo, zanimivo za varnost ali policijo, če ni preklicana, ne le neprijetne ali drage, ampak tudi grozne posledice. Spomnimo se samo kanadske žrtve mučenja Maherja Arrara – na čigar strašni izkušnji temelji film „Izročitev“ – ki so ga izbrali po profiliranju na podlagi ljudi, ki jih je njegov brat naključno poznal; sam ni naredil nič narobe, da bi postal sumljiv, pa je vendar prebil sedem mesecev v mučilnem zaporu v Siriji.

Poročilo, ki vam ga predstavljam, je v veliki meri tako dobro zaradi prispevka poročevalcev v senci, katerim se toplo zahvaljujem. Oriše človekove pravice, varstvo podatkov in standarde za nediskriminacijo v poskusu podpreti dve temeljni načeli, ki jih mora izpolniti vsako profiliranje: represivne posledice morajo temeljiti na posameznem vedenju in upoštevati je treba načelo enakosti pred zakonom.

Za vsako profiliranje pravni ugovori niso osnovani. Vsi poznamo srhljivke, kjer mora psiholog narisati profil morilca; in če priča poda jasen opis, profil – na primer bančnega roparja: belec, moški, star 30 let – bi bilo neumno aretirati nekoga, ki je Azijec, ženska in okrog 50.

Najočitnejše tveganje profiliranja je tisto na podlagi narodnosti ali rase. Če policisti to vzamejo kot edino podlago za odločanje, koga bodo ustavili, preiskali ali aretirali, je to leno, zavajajoče sterotipiziranje, ki vodi do nezakonite diskriminacije manjšin.

Obstaja zaskrbljenost zaradi viktimizacije Romov, če se sledi temu načinu. V mojem mestu London je vpliv na mlade črnce vodil do strožjih smernic in zaščitnih ukrepov – od katerih pa nobeno, to je treba poudariti, ne bi smelo ovirati preiskave kaznivega dejanja, ki temelji na obveščanju.

Poleg skrbi glede legitimnosti se zelo sprašujem o učinkovitosti profiliranja. Če kar naprej iščemo osumljence na podlagi izgleda ali vedenja, nas lahko to odpelje stran od iskanja tistih, ki so zares nevarni. Obstaja tudi tveganje resničnih zločincev, ki se prilagajajo profilu tako, da uporabljajo ljudi nedolžnega izgleda kot tihotapce droge ali samomorilske napadalce ali s spreminjajo potovalne poti stran od tistih, ki so nadzorovane.

Prizadevanja za protiterorizem se osredotočajo na Azijce, zlasti na tiste pakistanskega izvora. 32 % britanskih muslimanov poroča, da so predmet diskriminacije na letališčih. Obstaja veliko tveganje, da bomo te ljudi odtujili in na koncu ne bodo hoteli sodelovati s policijo in konec koncev ovirali varnost.

Poročilo zahteva, da se evropska in nacionalna zakonodaja o profiliranju uskladi z obstoječo evropsko zakonodajo in mednarodnimi pogodbami. Če je mogoče, je treba vse zaščitne ukrepe za profiliranje združiti v enem pravnem instrumentu.

Poleg pravne presoje bi bilo treba opraviti še nadaljnje študije za sorazmernost in učinkovitost profiliranja. Agencija za temeljne pravice in evropski nadzornik za varstvo podatkov bi v skladu z njihovima pristojnostma morala igrati ključno vlogo pri teh študijah.

In če se profiliranje uporabi zakonito in pošteno kot sredstvo za prispevanje k ohranitvi varnosti, je treba vzpostaviti skladen in pravičen pravni okvir.

  László Kovács, član Komisije. − Gospa predsednica, v imenu Komisije bi rad pozdravil pobudi Parlamenta, da postavi profiliranje, zlasti na podlagi narodnosti in rase, pri protiterorističnih dejavnostih, izvrševanju predpisov, priseljevanju, carinskem in mejnem nadzoru, v središče pozornosti na evropski ravni.

Ludfordovo poročilo predstavlja zelo dobro platformo, ki nadalje prispeva k temu vprašanju s tem, da uvede široko razpravo in predlaga, kako rešiti to težavo. Želel bi poudariti, da že sedanja zakonodaja o varstvu podatkov zagotavlja visoko raven varstva osebnih podatkov – vključno z občutljivimi podatki, kot so informacije o narodnosti ali rasi – in se uporablja ne glede na uporabljeno tehnologijo. Zato je očitno, da se splošna načela varstva podatkov uporabljajo za profiliranje kot eden izmed načinov obdelave podatkov.

Komisija trdno verjame, da je neupravičeno in nepotrebno etnično profiliranje nepoštena in prepovedana praksa, tudi ko je opravljeno v namene kazenskega pregona ali v povezavi s priseljevanjem, navadami in mejnim nadzorom in je v nasprotju s temeljnimi vrednotami Evropske unije.

V skladu s pomembnimi instrumenti, ki jih predlaga Komisija – kot so Zakonik o schengenskih mejah, Eurodac, SIS, VIS – je uporaba tehnik etničnega profiliranja nedovoljena. Na primer, kar zadeva mejni nadzor, določbe člena 6 Zakonika o schengenskih mejah zahtevajo, da mejni organi opravljajo preglede brez diskriminacije med potniki na podlagi rase, narodnosti, vere ali prepričanja.

Rad bi tudi omenil dejavnosti Agencije za temeljne pravice na tem področju. Agencija namerava predstaviti priročnik dobre prakse za boj proti etničnemu profiliranju in njegovemu preprečevanju. Komisija podpira vključitev skupnega usposabljanja s Frontexom v delovni program agencije 2010, kjer se bi omenjeni priročnik lahko uporabljal. Komisija prav tako podpira vključitev projekta o izvajanju člena 6 Zakonika o schengenskih mejah, katerega namen je zbiranje podatkov, v delovni program agencije 2010.

Komisija pozdravlja raziskavo o manjšinah in diskriminaciji, ki je bila predstavljena včeraj. Oddelki o izvrševanju predpisov in mejnem nadzoru zagotavljajo prihodnje in pretekle podatke o izkušnjah etničnega profiliranja. Komisija bo seveda pazljivo preučila rezultate raziskave o manjšinah in diskriminaciji, ki bo objavljena po poglavjih skozi leto. Toda že sedaj lahko ugotovimo, da sta rasizem in ksenofobija še vedno prisotna pojava v Evropski uniji in da prizadevata življenja članov narodnostnih manjšin.

Komisija se strinja z osnutkom poročila, da se obdelava podatkov za statistične namene, vključno z narodnostjo, raso ali poreklom, lahko uporablja za identifikacijo posredne diskriminacije ali neupravičenih praks izvrševanja predpisov. Toda ta zorni kot je treba ustrezno oceniti. Zato Komisija preučuje možnost, da bi zahtevala od delovne skupine za varstvo podatkov iz člena 29, da pripravi mnenje o obdelavi osebnih podatkov za statistične namene, vključno z narodnostjo, raso ali poreklom.

Komisija prav tako podrobno spremlja dejavnosti Sveta Evrope o osnutku Priporočila o profiliranju. Komisija bo kmalu poslala zahtevo Svetu, da se jo pooblasti za pogajanja glede tega osnutka priporočila.

Kar zadeva potrebo po pravnem okviru, da se opredeli profiliranje, Komisija verjame, da je zadevna zakonodaja EU o upravljanju meja in varstvu podatkov primerna, da zaščiti temeljne pravice. In res zahteva, da mora vsaka dejavnost obdelave podatkov temeljiti na specifični, priznani pravni podlagi, in zlasti spoštovati načela nujnosti, sorazmernosti, omejitve namena in točnosti. Je predmet nadzora neodvisnih javnih organov. Trenutno okvir prav tako vsebuje stroge predpise glede obdelave občutljivih osebnih podatkov ali avtomatiziranih odločitev. Vsa ta načela prav tako veljajo za profiliranje kot enega od načinov za opravljanje obdelave osebnih podatkov.

Komisija se je obvezala – kot tudi sam – da se bo bojevala z rasizmom in ksenofobijo v največjem obsegu pooblastil, ki so ji bila podeljena s Pogodbami, in to vključuje primere, kjer rasizem pride od javnih organov. Komisija je odločena, da bo okrepila našo politiko za boj proti rasizmu in ksenofobiji v okviru stockholmskega programa, ki bi moral vključevati reševanje težav etničnega profiliranja.

Še enkrat v imenu Komisije pozdravljam osnutek poročila in se veselim njegovega sprejetja jutri na plenarnem zasedanju.

  Claude Moraes, v imenu skupine PSE. – Gospa predsednica, socialdemokrati popolnoma podpiramo to poročilo in smo k njemu prispevali, ker mislimo, da je prvič v tem parlamentu, da je bila pravilno odprta politična, pravna in moralna razprava okrog etničnega profiliranja in njegovih učinkov na navadne ljudi.

Mislimo, da so napovedno profiliranje in rudarjenje podatkov vprašanja, ki so bila dolgo nepregledana in pozdravljam pozitivni pristop Komisije do tega, da je prepoznala problem in razumela možno neposredno diskriminacijo, ki jo lahko povzroči narodnostno profiliranje.

Socialdemokrati upamo, da če bo to poročilo jutri sprejeto, in po prihajajočem priporočilu Sveta Evrope o profiliranju, da bo dovolj političnega zagona za obravnavo tega vprašanja na najvišjih ravneh. Zakaj? Za moj volilni okraj London in zame osebno lahko rečem, da vem, kaj pomeni narodnostno profiliranje. Pomeni, da si redno zaustavljen in preiskan zaradi svojega izgleda in ne zaradi ustrezne obveščenosti, ustrezne policijske dejavnosti z ustreznimi uvedenimi postopki.

Taka vrsta profiliranja je zapravljanje sredstev. Z njo ni mogoče ujeti ne teroristov ne storilcev kaznivih dejanj. Kar povzroči, je, da cilja posredno ali neposredno na tiste, ki so ranljivi, ki imajo etnično ozadje, ki je pa napačno ozadje.

To lahko vodi – in mislim, da bi ljudje to morali razumeti – k preiskavam golega človeka in drugim zlorabam, kot smo lahko videli. Poročilo je pomemben korak naprej pri zaščiti ljudi pred nečim, kar je do sedaj bilo nepregledano, toda vesel sem, da je Sarah Ludford sedaj ta problem izpostavila v Parlamentu in to poročilo bomo jutri v celoti podprli.

  Carl Schlyter, v imenu skupine Verts/ALE. – Gospa predsednica, rad bi se zahvalil Sarah Ludford za njeno poročilo. Kathalijne Buitenweg ne more biti tukaj, toda zastopal bom njena stališča.

Začeti moram z vprašanjem: kaj je terorist? Kakšno vrsto občutka teroristi ustvarjajo? Ustvarjajo negotovost. Teroristi prav tako povzročijo, da so vsi ranljivi, in jim preprečijo, da bi živeli svoje življenje, kot si želijo.

Potem pogledate protiteroristično zakonodajo s profiliranjem in vidite, da ustvarja negotovost in težave za ljudi, ki živijo svoja vsakodnevna življenja. Proti terorizmu se ne morete bojevati s protiterorističnimi zakoni, ki ustvarjajo enak občutek negotovosti.

Mislim, da je Evropsko sodišče bilo glede tega zelo jasno, ko je dejalo, da bi to bilo treba prepovedati. Vidimo, da ni niti učinkovito niti legalno. Carter Center v ZDA je pokazal, da ni bilo učinkovito. Nemška nadzorna shema za muslimane stare od 18 do 40 let v Nemčiji ni bila uspešna. To ne deluje in močno upam, da lahko odpravimo še zadnje izjeme, ki dovoljujejo letališčem in pristaniščem itd. uporabo teh neučinkovitih metod, zaradi katerih se ljudje počutijo slabo.

In kako lahko rečete, da boste imeli visoko raven varstva, če ljudje puščajo zgoščenke s podatki o 20 milijonih ljudeh v kavarnah in če vemo, kako lahko je vdreti v računalnike? To sem namreč počel kot otrok.

Zato menim, da je to poročilo pomembno. Svet mora prilagoditi svojo logiko in porabiti vire učinkovito ter ciljati na določene posameznike in se osredotočiti nanje, namesto se odločiti za etnično registracijo, ki popolnoma krši vse standarde človekovih pravic.

  Emine Bozkurt (PSE). – (NL) Najprej se bi rada zahvalila baronici Ludford za dobro poročilo. Poročilo bi moralo biti še močnejše, toda predstavlja napredek v razpravi o tem predmetu.

Včasih je profiliranje lahko potrebno, toda taki primeri morajo biti jasno orisani in zaščiteni pred zlorabo. Možnosti za skladiščenje, izmenjavo in razlago informacij so se v zadnjih letih povečale hitreje kot potrebne omejitve, ki so si jih demokratične družbe zastavile zase v tem pogledu. Ameriške varnostne službe niso dobile boljših ali zanesljivejših informacij zaradi rudarjenja podatkov in preiskav, temelječih na profiliranju, ampak namesto tega najprej več delovne obremenitve. Varnostni agenti so informacije primerjali, kot da bi polnili kozarce z vodo iz gasilske cevi, z drugimi besedami, zelo neučinkovito.

Seveda pa so se profili, ki temeljijo na narodnosti, uporabljali leta, tudi če se na splošno imenujejo z drugim imenom. Celo jaz, ki sem visoka le 1,60 m, in torej po fizičnem izgledu precej neškodljiva, sem bila redno poklicana na stran na carini. Manjšo osebno vznemirjenje, toda mnogi ljudje, ki se natančno držijo zakonov, te izkušnje ne doživljajo redno, pač pa sistematično. Taki ljudje dobijo od naše družbe sporočilo, da so zmeraj osumljeni, manj vredni in nedobrodošli. S to metodo ne bomo ujeli pravih storilcev, ki prihajajo iz vsake skupine prebivalstva.

  László Kovács, član Komisije. − Gospa predsednica, posredovanja raznih članov parlamenta kažejo pomen vprašanja profiliranja in spoštovanja temeljnih pravic ter pozornost, ki jo temu namenja Parlament.

Poročilo daje odlično sliko vprašanj, ki se postavljajo zaradi uporabe tehnik profiliranja, zlasti ko te temeljijo na narodnosti, rasi, nacionalnosti ali religiji za namene izvrševanja zakonov, priseljevanja ali mejnega nadzora.

Komisija podrobno spremlja – in bo spremljala še naprej – težave, ki jih povzroča uporaba profiliranja na splošno in zlasti v sektorjih, ki so izrecno navedeni v poročilu.

Komisija trenutno začenja s posvetovanjem o izzivih, ki jih postavljajo nove tehnologije za rudarjenje podatkov. Rezultati bi morali Komisiji zagotoviti elemente, ki bodo služili za presojo in jo usmerjali, ko bo naletela na težave, ki jih profiliranje lahko povzroči na področju pravosodja, svobode in varnosti.

Zadnji rezultati, ki jih je objavila Agencija za temeljne pravice o manjšinah in diskriminaciji v EU, katere je Komisija pozdravila včeraj, kažejo, da sta rasizem in ksenofobija stalna pojava v Evropski uniji in da prizadevata življenja naših manjšin.

Komisija mora pazljivo preučiti rezultate te raziskave, da bi se odločila za pot naprej. Spet pozdravljam osnutek poročila in veselim se njegovega sprejetja jutri na plenarnem zasedanju.

  Sarah Ludford, poročevalka. − Gospa predsednica, zelo sem vesela pozitivnega odgovora komisarja. Mislim, da bodo nekatere stvari, o kateri je govoril, zelo uporabne – Agencija za temeljne pravice, smernice o etničnem profiliranju, sodelovanje Komisije s Svetom Evrope o njenem priporočilu in predlog, da je delovno skupino iz člena 29 mogoče prositi za smernice.

Rad bi prepričal Komisijo, da gre še dlje in se osredotoči na specifične težave profiliranja. Navsezadnje imamo priporočilo za profiliranje na mizi v kontekstu podatkov PNR, tako da so to posebne težave.

Rada bi se toplo zahvalila maloštevilnim toda izbranim kolegom, ki so prispevali k razpravi. Mislim, da sta dve stvari bili poudarjeni: najprej dejstvo, da lahko tako imenovani „varnostni“ ukrepi ustvarijo negotovost in, drugič, da so lahko zapravljanje virov in ne njihova uporaba. Torej tukaj govorimo o učinkovitosti in državljanskih svoboščinah.

  Predsednica. – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo jutri, v petek, 24. aprila 2009, ob 12.00.