Dobesedni zapisi razprav

Petek, 24. april 2009 - Strasbourg

1. Otvoritev seje

PREDSEDSTVO: GOSPA ROURE
podpredsednica

SL(Seja se je začela ob 9.00)

2. 25. letno poročilo Komisije o spremljanju uporabe prava Skupnosti (2007) (razprava)

  Predsednica. – Naslednja točka je poročilo (A6-0245/2009) gospe Frassoni v imenu Odbora za pravne zadeve o 25. letnem poročilu Komisije o spremljanju uporabe prava Skupnosti (2007) (2008/2337(INI)).

  Monica Frassoni, poročevalka. − (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, to je moje tretje poročilo o uporabi prava Skupnosti in moram povedati, da – z vsem dolžnim spoštovanjem do znatne količine dela, ki smo ga že opravili skupaj s Komisijo – menim, da z rezultati ne moremo biti posebno zadovoljni. Menim, da gre v osnovi za tri probleme, ki jih želim omeniti in na katere ste bili v našem poročilu opozorjeni tudi vi, predvsem pa Komisija.

Opažam, da nasprotno kot na samem začetku Komisija zdaj pogosto posveča manj pozornosti dejavnostim in zahtevam Parlamenta, saj v nasprotju s predhodno prakso nismo prejeli skoraj nobenega odgovora na vprašanja, ki smo jih zastavili v zadnjih dveh poročilih. Moram povedati, da sem nad tem do določene mere razočarana, saj smo se vsi strinjali, da je vprašanje uporabe prava Skupnosti prednostna naloga v okviru načrta za boljšo pravno ureditev.

Naleteli smo na naslednje probleme: temeljni trije problemi, o katerih smo razpravljali s Komisijo, so bili preglednost, viri in trajanje postopkov.

Vidimo lahko, da je pri novi točki, ki smo jo razvili skupaj, torej pri vprašanju preglednosti, napredek v zadnjem času dokaj počasen in da se z novimi predpisi o dostopu do dokumentov po vseh standardih pravzaprav zmanjšuje možnost, da bi tisti, ki izvajajo postopke za ugotavljanje kršitev ali ki zahtevajo sprožitev postopkov za ugotavljanje kršitev, ugotovili, zakaj so bili ti postopki ustavljeni ali zakaj niso bili sproženi.

Drugič, rada bi govorila o vprašanju opredelitve prednostnih nalog: seveda mora opredelitev prednostnih nalog, spoštovanje in vodenje postopkov za ugotavljanje kršitev vključevati tudi odločitve, ki niso zgolj tehnične, temveč tudi politične narave, in pri tem se po treh ali štirih letih prizadevanj na to temo še vedno spoprijemamo s problemom spremljanja in mehanizma preglednosti, ki ni le notranji, torej povezan s Komisijo, temveč tudi zunanji.

Rada bi navedla nekaj primerov, predvsem v zvezi s pravom Skupnosti na področju okolja. Četudi vemo, da je to glavni problem pri uporabi evropskega prava, smo še vedno v precejšnjem zaostanku tako z vidika virov, kot tudi z vidika dejstva, da je zadevnemu sektorju dodeljena prednostna obravnava.

Eno najzanimivejših vprašanj in obenem vprašanje, o katerem smo s Komisijo razpravljali v najbolj pozitivni luči, je bilo vprašanje skrajšanja trajanja postopkov s pomočjo vrste mehanizmov, ki so bili predlagani Komisiji in o katerih smo se s Komisijo že delno dogovorili. Vendar pa smo tudi v zvezi s tem vprašanjem obstali na mrtvi točki zaradi določene nedejavnosti, za katero upam, da bomo v bodoče našli rešitev.

Poleg tega smo s Komisijo obširno razpravljali še o enem vprašanju, in sicer o „pilotnem projektu“: to je projekt, pri katerem se v primeru, ko se državljan pritoži Komisiji, to pritožbo posreduje zadevni državi članici, da se ta lahko odzove na ustrezen način. Ocena, ki jo je podalo nekaj držav članic, še posebej naš komisar, gospod Tajani, v zvezi z delovanjem tega pilotnega projekta, je sorazmerno nezadovoljiva; dejstvo, da Komisija ne piše več neposredno tistim, ki so obtoženi morebitne kršitve, močno zmanjša možnost, da bo administracija, ki je, denimo, kriva te domnevne kršitve, dovolj motivirana, da se odzove.

Zadeve vedno potekajo na naslednji način: če oddelek italijanskega ministrstva piše določeni regiji, bo to zagotovo manj učinkovito, kakor če pismo prispe neposredno od Komisije. Omenjeni pilotni projekt je bil deležen kritik takšne vrste, vendar se žal Komisija doslej ni kaj prida odzvala nanje. Gospa predsednica, pridržujem si pravico, da se vrnem v drugem delu razprave, da bi odgovorila na pripombe, za katere sem prepričana, da jih bo imel podpredsednik Tajani.

  Antonio Tajani, podpredsednik Komisije. – (FR) Gospa predsednica, danes sem tukaj v imenu predsednika Barrosa, ki me je prosil, naj vam sporočim njegovo obžalovanje, da se ne more udeležiti te razprave ob našem letnem poročilu iz leta 2007 o spremljanju uporabe prava Skupnosti.

Komisija pozdravlja podporo, ki jo Parlament zagotavlja pristopu, kakršnega je sprejela v svojem sporočilu iz leta 2007 z naslovom „Evropa rezultatov – Uporaba prava skupnosti“.

Barrosova Komisija pripisuje velik pomen pravilni uporabi prava Skupnosti in si je to zadala kot najpomembnejšo prednostno nalogo. Zato je Komisija še posebej veliko prizadevanj namenila izboljšanju svojih delovnih metod v korist državljanov in podjetij, kot je pojasnjeno v sporočilu iz leta 2007.

Predhodne resolucije Parlamenta so dale spodbudo za znatno število pobud, ki so predstavljene v sporočilu. Prvič, januarja lani smo uvedli pogostejše sprejemanje odločitev pri postopkih ugotavljanja kršitev s ciljem, da bi pospešili primere, drugič, lani aprila smo začeli izvajati projekt „EU Pilot“ v 15 državah članicah, da bi preizkusili novo metodo, namenjeno izboljšanju reševanja problemov in dostopnosti informacij, tretjič, glavni namen te pobude, ki se približuje interesom Parlamenta, je bolje služiti interesom državljanov in podjetij, ko gre za vprašanja in probleme, ugotovljene pri uporabi prava Skupnosti, vključno s kršitvami tega prava, četrtič, Komisija bo kljub temu še naprej sprejemala sklepe o sodni obravnavi kršitev v primeru neskladnosti v okviru projekta „EU Pilot“, predvsem s pomočjo postopkov za ugotavljanje kršitev, in petič, predsednik Barroso je pisal predsedniku parlamentarnega Odbora za pravne zadeve, gospodu Garganiju, o podrobnostih glede uspeha pilotnega projekta v decembru 2008. V tem pismu je potrjen tudi namen Komisije, da Parlamentu pošlje podrobno poročilo o prvem letu delovanja projekta, in začela so se ustrezna pripravljalna dela.

Kot nadaljevanje svojega sporočila je Komisija sprejela tudi letno poročilo, ki je bolj politične narave; medtem ko se prav tako nanaša na delo, ki je bilo opravljeno v preteklem letu, poleg tega poskuša določiti prednostne naloge za uporabo prava Skupnosti in program za praktično uresničitev teh prednostnih nalog.

Poročilo predstavlja pomembno in strateško izjavo Komisije v zvezi s ključnim vidikom programa za „boljšo pripravo zakonodaje“. Eden od ciljev te pobude je Parlamentu zagotoviti uporabnejše informacije z namenom oblikovanja boljšega okvira za medinstitucionalne razprave, ki sledijo.

Parlament je pozdravil določitev prednostnih nalog, navedenih v letnem poročilu iz leta 2008, predvsem tistih, ki zadevajo temeljne pravice in kakovost življenja. Komisija je prvič uporabila svoje letno poročilo za to, da bi določila natančnejše prednostne naloge za različne sektorje. Naš cilj še vedno ostaja, da se z delom bolj osredotočimo na dejanja, ki bodo omogočila učinkovitejše rezultate v interesu vseh državljanov in podjetij.

Nadaljnje obravnavanje prednostnih nalog, ki so bile določene lani, in napredek, ki je bil dosežen, bosta prikazana v letošnjem letnem poročilu skupaj z novimi prednostnimi nalogami za obdobje 2009–2010.

Hvala lepa. Nestrpno pričakujem prispevke različnih poslancev k tej razpravi in na koncu razprave bom odgovoril gospe Frassoni na nekaj vprašanj.

  Diana Wallis, pripravljavka mnenja Odbora za peticije. − Gospa predsednica, rada bi čestitala gospe Frassoni za njeno poročilo. Menim, da lahko obe rečeva, da sva v preteklem obdobju dveh ali treh let uživali v skupnem delu na tem poročilu v imenu Parlamenta. To sodelovanje mi je bilo v veliko veselje; nista pa mi v veselje dejstvo, da je videti, kot bi vsako leto ponavljali večinoma enake stvari, in določen občutek, da se vrtimo v krogu.

Moralo bi biti dokaj enostavno, saj gre za to, da bi naši državljani lahko videli, kaj je evropsko pravo; da bi v primeru, ko pride do problema, lahko videli, kaj je postopek izvajanja; in nazadnje, da bi videli rezultate tega izvajanja. Toda zdaj se zdi, da si moramo še naprej prizadevati izumiti nove mehanizme, da bi se resnično spoprijeli s postopkom, ki že obstaja, vendar ni očiten in ni pregleden.

Določen napredek smo dosegli v smislu, da je Komisija zdaj upoštevala začetek tega postopka z vidika, da bi naredili evropsko pravo razumljivo, in zadovoljen sem, ker zdaj v nekoliko rednejših presledkih vidimo tako imenovane povzetke za državljane, ki služijo kot uvod v dele zakonodaje, tako da lahko vsi vidimo – in da lahko tudi tisti, ki jih zastopamo, vidijo –, v katero smer bi se morali pomikati in h kakšnim dosežkom bi moralo stremeti pravo.

Toda ko gre za postopek izvajanja, je videti, da smo še vedno v položaju, ko je odločitev, ali izvajati ali ne, manj kot očitna, namreč zakaj bi ali ne bi sprejeli te odločitve, državljani pa pogosto ostanejo neobveščeni. Nedavno smo prejeli pismo nekoga, ki je poskušal doseči izvajanje nekega dela zakonodaje in se mu zdaj tako upira celotna evropska ureditev, da čeprav je bil nekoč proevropsko naravnan, zdaj podpira protievropsko stranko.

Gre za to: če tega ne opravimo, kot je treba, bomo spravili na slab glas celotno evropsko pravo in celoto svojih institucij. Zadeva je tako resna. Vsi mi kot poslanci v teh zadnjih dneh tekočega mandata preživljamo čas tako, da vsepovsod vijemo roke, se pomikamo od trialoga do trialoga in od sporazuma v prvi obravnavi do sporazuma v prvi obravnavi, se prerekamo o nizih besed, o vsebini stavkov v zakonodaji. S tem ni nič narobe. Toda če se na koncu ne izvaja postopka na način, ki ga pričakujejo naši državljani, se bomo nemara vprašali: kakšen je smisel tega?

Ko gre za spremljanje evropskega prava, nosijo odgovornost vse naše institucije. Vi, Komisija, nosite glavno odgovornost in na nek način si želim, da nam ne bi bilo treba v tem slogu vsako leto opraviti te razprave.

  Tadeusz Zwiefka , v imenu skupine PPE-DE. – (PL) Gospa predsednica, eno ključnih načel upravljanja delovanja Evropske unije je, da države članice sprejmejo obveznost, da prenesejo in izvajajo evropsko pravo. To načelo je temeljnega značaja za proces vključevanja. Nedvomno obstaja potreba po stalnem, aktivnem sodelovanju Komisije in držav članic z namenom, da bi zagotovili hitre in učinkovite odgovore na pomisleke, ki jih izražajo državljani, in da bi kritično ovrednotili in popravili kršitve pri uporabi prava Skupnosti. Pozdravljam izjavo Komisije o tesnejšem sodelovanju z Evropskim parlamentom na področju poročanja in uporabe prava Skupnosti.

Nacionalna sodišča igrajo temeljno vlogo v uporabi prava Skupnosti, zato torej v celoti podpiram prizadevanja Komisije pri podrobni določitvi dodatnega usposabljanja za sodnike, pravno stroko in državne uradnike v državah članicah. Vendar pa je učinkovita uporaba prava Skupnosti še vedno soočena s hudimi izzivi, vključno z izredno pogostimi zaostanki pri prenosu direktiv.

Eden najpomembnejših mehanizmov, ki nam omogočajo ugotavljanje, kako je v resnici uporabljeno evropsko pravo, je sistem referenc, predloženih v predhodno odločanje, katerega cilj je dati nacionalnim sodiščem priložnost, da zagotovijo enotno razlago in uporabo evropskega prava v vseh državah članicah.

Temeljni problem pri postopku za reference, predložene v predhodno odločanje, je čas, ki je potreben za prejem odgovora s Sodišča, saj na žalost še vedno traja približno 20 mesecev. Razlog za to je vedno enak, in sicer prevajanje sodnih dokumentov v vse jezike EU. Za to je potrebnih približno devet mesecev. Seveda so ti prevodi izjemno pomembni, saj zagotavljajo širok dostop do najnovejših in najpomembnejših evropskih sodb in povečujejo zaupanje v pravni sistem v Evropski uniji. Vendar pa bo o uspehu ali neuspehu učinkovite uvedbe evropskega prava na koncu koncev odločalo to, kateri institucionalni model bo obveljal za ustreznega. Ni vse odvisno od tega, ali imamo znanje in sredstva. Potrebna je tudi volja za ukrepanje.

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, v imenu skupine PSE. – (PL) Gospa predsednica, prav tako kot v prejšnjih letih se Komisija ni odzvala na vprašanja, ki so bila zastavljena v lanskoletni resoluciji o spremljanju uporabe evropskega prava, katere avtorica sem bila. S tem v zvezi obstajajo tri temeljna vprašanja, pri katerih nezadostno izboljšanje še naprej ostaja skrb vzbujajoče: preglednost, viri in trajanje postopkov.

Med novimi primeri kršitev leta 2007 jih je 1 196 zadevalo neuspeh pri priglasitvi nacionalnih ukrepov, ki se nanašajo na prenos direktiv Skupnosti. Nesprejemljivo je, da bi si Komisija odobrila rok 12 mesecev za obravnavo teh enostavnih primerov, ki razen nujnega hitrega odziva ne zahtevajo nikakršne analize ali ocene. Projekt „EU Pilot“, ki je bil sprožen pred letom dni v 15 državah članicah, da bi preizkusili novo metodo odzivanja na pritožbe, bi bilo mogoče razširiti še na druge države članice, vendar zaradi pomanjkanja informacij o oceni njegovega delovanja Parlament žal ne more komentirati tega vprašanja.

Z obžalovanjem moram reči, da med tem parlamentarnim obdobjem ni bil dosežen nikakršen vidnejši uspeh, kar zadeva vlogo, ki bi jo moral imeti Parlament pri spremljanju uporabe prava Skupnosti. V povezavi s tem bi morali pozvati k takojšnjemu izvajanju zadevnih reform, ki jih je predlagala delovna skupina za reforme in povečujejo zmožnost Parlamenta, da spremlja uporabo prava Skupnosti v državah članicah.

  Manuel Medina Ortega (PSE). - (ES) Gospa predsednica, vsaj enkrat sem vesel, da nisem trenutno predsedujoči, vesel sem, da je prišel gospod Tajani, kajti gospod Tajani ima to prednost, da je bil nekoč poslanec EP. Vem, da ste nekoč kot poslanec tega Parlamenta izkusili razočaranja, ki nas doletijo kot poslance EP v zvezi z uporabo prava Skupnosti.

Torej, v Parlamentu smo nagnjeni k temu, da Komisijo kličemo na odgovornost, vendar sem mnenja, da Komisiji postavljamo nemogočo nalogo, saj celotno pravo Skupnosti in vsaka uporaba prava Skupnosti temelji na posredni uporabi.

Z drugimi besedami, Komisija ima le nekaj uradnikov na centralnem sedežu, kamor prejema določene pritožbe in kjer ima na voljo nekaj možnosti delovanja, vendar trenutno prevladuje težnja omejevanja proračunskih pooblastil, zato Komisija ne bo zmožna ukrepati.

Celotno pravo Skupnosti in vsaka uporaba prava Skupnosti temeljita na ukrepanju nacionalnih organov: nacionalnih parlamentov, nacionalnih sodišč in nacionalnih državnih uradnikov.

Tu, v primeru tega vidika, sem mnenja, da od Komisije ne moremo zahtevati preveč. Kar bi morali v resnici storiti, je, da bi Komisiji pomagali, in menim, da poročilo gospe Frassoni vsebuje več točk, ki bi utegnile biti koristne pri poskusu uresničitve uporabe prava Skupnosti. Govorim o točkah, ki se nanašajo na korelacijo nacionalnih ukrepov z direktivami, sodelovanje nacionalnih parlamentov in ukrepanje nacionalnih sodišč.

  Christopher Beazley (PPE-DE). - Gospa predsednica, sprašujem se, ali bi se komisar Tajani strinjal, da so na nek način največja ovira pri pravilnem upoštevanju prava Skupnosti pravzaprav naše nacionalne vlade.

Dal vam bom le en primer. Pred približno 20 leti smo se dogovorili, da bomo povsod po Evropski uniji uveljavljali štiri svoboščine. V moji volilni enoti je veliko ljudi italijanskega porekla, od katerih je eden učitelj in seveda tekoče govori italijansko. Vrnil se je k svoji družini domov, v Italijo, in prepovedali so mu poučevati v matični državi njegove družine, ker je njegovo usposabljanje potekalo v Angliji. To zagotovo ne more biti prav, vendar ni ničesar, kar bi lahko storili v zvezi s tem, ker italijanski organi oblasti pravijo – iz kakršnega koli razloga že –, da je zadevna služba rezervirana za italijanske državljane.

Zdi se mi, da je obnašanje britanske vlade na letališčih huda kršitev večine evropskih sporazumov. Ali bi lahko Komisija v zvezi s tem kaj ukrenila – morda tako, da bi na naslednjem vrhu pozvala naše nacionalne vlade, naj pokažejo nekoliko evropske solidarnosti?

  David Hammerstein (Verts/ALE). - (ES) Gospa predsednica, v zadnjih petih letih sem kot poslanec EP, ki je član Odbora za peticije, preučil na stotine in stotine peticij, pritožb in vprašanj v zvezi z okoljem in opazil sem, kako zelo omejeno je sodelovanje s strani nacionalnih organov oblasti. Lahko bi celo rekli, da se nekatere države članice resnično upirajo uporabi direktive o naravnih habitatih in drugih okoljskih direktiv.

Vidimo lahko, kako neustrezne so službe Komisije, saj nimajo ne zadostnih virov ne politične volje, da bi uporabljale pravo Skupnosti v najbolj očitnih primerih. Vse to se dogaja že toliko let, da v večini primerov, ko postopki ugotavljanja kršitev dosežejo Sodišče Evropskih skupnosti, ukrepamo že „na smrtni postelji“, zato zakonodaja v nepovratnih primerih, povezanih z okoljem, ne doseže ničesar.

  Antonio Tajani, podpredsednik Komisije. – (FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, predlogi resolucij, o katerih razpravljamo danes, pripisujejo poseben pomen interesom državljanov in natančneje pritožnikov v uporabi prava Skupnosti.

Znotraj omejitev svojih obveznosti v smislu zaupnosti si Komisija prizadeva biti preglednejša in objavljati več informacij v svojem letnem poročilu na spletni strani Europa in v svoji korespondenci.

Komisija je v procesu razvoja skupnega spletnega portala Evropske unije, ki bo v pomoč državljanom. Preučuje najboljši način za predstavitev uporabnih informacij državljanom in napotitev na informacije, ki se najbolje ujemajo z njihovimi interesi.

Komisija je v procesu dokončanja dela, s katerim pojasnjuje načelo odškodninske odgovornosti države za kršitev prava Skupnosti, ki bi lahko državljanom pomagalo dobiti odškodnino na nacionalnih sodiščih.

Kar zadeva pritožbe, Komisija potrjuje pomembnost, ki jo pripisuje formalnostim, učinkovitemu obravnavanju pritožb in rednem obveščanju pritožnikov o napredovanju v zvezi z njihovimi pritožbami. Poleg tega potrjuje svojo željo, da bi čim prej našla rešitve.

Nazadnje bi rad poudaril, kakor sta upravičeno storila že gospa Wallis in gospod Medina Ortega, še pomen nacionalnih sodišč pri uporabi prava Skupnosti. Komisija opravlja delo v več kontekstih, z nacionalnimi sodniki, kot je povedal gospod Zwiefka, da bi povečala njihovo ozaveščenost glede različnih vidikov prava Skupnosti in zagotovila, da imajo na razpolago vsa orodja, ki jih potrebujejo za dostop do ustreznih informacij.

Kar zadeva novo "pilotno metodo Evropske unije", to ni dodatna stopnja v postopku. Ta metoda nam omogoča, da hitro preučimo, ali je mogoče z zadevnimi strankami v državi članici rešitev poiskati neposredno in hitro. Zasnovana je bila na osnovi dolgoletne prakse Komisije, prispeva pa k boljši zavezanosti Komisije in držav članic, ki sodelujejo v smislu organiziranja stikov in rezultatov, ki si jih zastavijo za cilj.

V osnutku poročila, o katerem razpravljamo danes, je predloženih več podrobnih vprašanj. Komisija bo zagotovila pojasnila v zvezi z vidiki, na katere se vam danes ne bom mogel odzvati, v svojem odzivu na resolucijo.

Ob tem lahko v zvezi z infrastrukturami, ki so prav tako del mojega portfelja, samo pozdravim poziv Evropskega parlamenta, da zagotovimo obravnavo postopkov za ugotavljanje kršitev in, kadar je primerno, te postopke ukinemo, saj preprečujejo državam članicam, da bi vlagale v infrastrukture, ki bi lahko vplivale na izvajanje Evropskega načrta za oživitev gospodarstva.

Gospa predsednica, gospe in gospodje, pozdravljamo skupni interes, ki sta ga pokazala Parlament in Komisija za ustrezno in pravilno uporabo prava Skupnosti, ki bi bila v interesu državljanov in podjetij.

Potrjujemo našo skupno oceno ključnega pomena tega vidika programa za „boljšo pravno ureditev“.

  Monica Frassoni, poročevalka. − (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, rada bi se zahvalila predsedniku. Zelo zanimivo je, da je komisar iz celotne resolucije izbral prav točko, s katero sem sama kot poročevalka najmanj zadovoljna, vendar kljub temu pozdravljam vse, kar je povedal, in zaveze, ki jih je sklenil v imenu Komisije.

Prav tako želim izkoristiti to priložnost, da bi opozorila na nekaj problemov, za katere upam, da jih lahko Komisija začne reševati. Prvi problem je postopno zmanjševanje neodvisnosti generalnih direktoratov, ki so predmet kombiniranih učinkov pravne službe, ki je vedno manj naklonjena podpiranju držav članic; primeri, ki bi jih lahko navedla, so na žalost številčni.

Poleg tega obstaja tudi resničen problem neučinkovitega nadzora uporabe prava Skupnosti zaradi pomanjkanja virov. Gospa predsednica, v povezavi z direktivo, ki smo jo poglobljeno preučili, torej Direktivo 2004/38/ES, je bilo 1500 pritožb. To je direktiva o prostem gibanju državljanov in prejeli smo 1500 pritožb državljanov, vendar je bilo začetih le 19 postopkov za ugotavljanje kršitev.

Če nadaljujem z vprašanjem pilotnega projekta, govorila sem že o problemu zmanjšanja prepričljivosti in o dejstvu, da rokov ni vedno mogoče skrajšati. Jasno je, da kadar so vprašanja obravnavana v pilotnem projektu, kot denimo onesnaževanje, ki je bilo že potrjeno, predpisi o lovu, ki so v očitnem in odprtem neskladju s predpisi Skupnosti, ni mogoče trditi, da države članice ukrepajo, kajti to služi le nadaljnjemu zavlačevanju postopkov.

Končno, gospa predsednica, je tu še problem, za katerega menim, da je zaskrbljujoč in ki je sorazmerno nov, in sicer kombinirani učinek skrajne formalnosti pri odzivih Komisije, ki se še naprej stopnjuje, in vedno bolj samovoljna narava sklepov. Nedavno je bil neki primer postopka ugotavljanja kršitev zaključen iz razlogov, povezanih s politično primernostjo – govorim o projektu MoSE (Eksperimentalni elektromehanični modul). Jasno je, da se lahko tedaj, ko se koncept politične primernosti vmeša v postopek spremljanja, ki bi moral biti v prvi vrsti zakonit, stvari zapletejo.

Končno se znotraj naše institucije, torej Parlamenta, spoprijemamo z zelo hudim problemom, saj reforme, o katerih bomo kmalu razpravljali in glasovali v maju, vključujejo predloge o znatnem zmanjšanju pooblastil Odbora za peticije. To bi bila zelo huda napaka, ker zmanjšanje moči peticij pomeni zmanjšanje moči državljanov, pritožb in obravnavanja kršitev prava Skupnosti.

  Predsednica. – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo danes.

3. Čezmejna plačila v Skupnosti – Dejavnost institucij za izdajo elektronskega denarja (razprava)

  Predsednica. – Naslednja točka je skupna razprava o:

- poročilu (A6-0053/2009) gospe Starkevičiūtė v imenu Odbora za ekonomske in monetarne zadeve o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o čezmejnih plačilih v Skupnosti (COM(2008)0640 – C6-0352/2008 – 2008/0194(COD)), in

- poročilo (A6-0056/2009) gospoda Purvisa v imenu Odbora za ekonomske in monetarne zadeve o predlogu za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja, spremembah Direktiv 2005/60/ES in 2006/48/ES ter razveljavitvi Direktive 2000/46/ES (COM(2008)0627 - C6-0350/2008 - 2008/0190(COD)).

  Margarita Starkevičiūtė, poročevalka.. − (LT) Danes, ko gospodarstvo Evropske unije preživlja obdobje recesije, je zelo pomembno spodbujati gospodarsko rast. Eden od virov gospodarske rasti Evropske unije je širitev skupnega trga, ki je še vedno močno razdrobljen, predvsem na področju finančnih storitev. Predlog, ki je pred nami, bi moral pomagati pri reševanju tega problema in vzpostavitvi skupnega evropskega plačilnega območja. V angleščini to imenujemo enotno plačilno območje.

Ta dokument za seboj že ima nekaj zgodovine. Takoj po uvedbi evra, ko so bili v državah evrskega območja opuščeni valutni tečaji, je postalo jasno, da se cene čezmejnih plačil še vedno razlikujejo od cen lokalnih plačil. Iz tega razloga je bila sprejeta Uredba (ES) št. 2560 Evropskega parlamenta in Sveta o čezmejnih plačilih v evrih, ki je začela veljati konec leta 2001. Določila je enake stroške za ustrezna lokalna, nacionalna plačila in čezmejna plačila ter utrdila to načelo. Cilj tega je bil znižati cene za potrošnike in zagotoviti večjo konkurenco na trgu plačilnih storitev.

Izvajanje te uredbe je zmanjšalo pristojbine za plačila; čezmejno nakazilo 100 evrov je denimo nekoč v Evropski uniji stalo povprečno 24 evrov, zdaj pa stane 2,50 evra. Po drugi strani pa je ta dokument razkril določene pomanjkljivosti. Zato je bil sprejet sklep, da se ga revidira.

Dokument, ki ga imamo pred seboj, je izboljšana različica Uredbe št. 2560. Kaj je v dokumentu novega? Prvič, načelo enakosti stroškov za čezmejna in ustrezna nacionalna plačila je bilo razširjeno, da vključuje neposredne bremenitve. To prej ni bilo na razpolago. Ko je bil vzpostavljen sistem SEPA in je bila sprejeta Direktiva o plačilnih storitvah, se je plačilno okolje v Evropi spremenilo; zatorej je pomembno, da bo od novembra 2009 dalje mogoče uporabljati priljubljeno metodo elektronskega plačevanja, neposredne bremenitve, na čezmejni osnovi. Da bi pomagali ustvariti ta skupni model neposrednih bremenitev, uredba navaja, da bo v primeru neobstoja dvostranskega sporazuma med ponudniki plačilnih storitev plačnika in prejemnika nakazila raven plačljive začasne večstranske pristojbine za izmenjavo za neposredno bremenitev določena v znesku 0,08 evrov za prehodno obdobje do leta 2012.

Dokument tudi pojasnjuje, kako izboljšati zagovarjanje pravic potrošnikov in odstraniti ovire za podjetja. Predlagano je, da države članice imenujejo pristojne organe za nadzor izvrševanja te uredbe, ti organi pa bi morali tudi aktivno sodelovati med narodi, da bi bilo manj ovir za podjetja; lahko bi tudi določili smernice o načinu dostopa do postopkov za ugotavljanje skladnosti z načelom.

Nadaljnja novost, ki jo ponuja revizija tega dokumenta, je predlog, da se postopoma ukine obveznosti, ki so določene za banke v nekaterih državah, da bi zagotovili statistične podatke o plačilnih bilancah in določanje drugih postopkov za zagotovitev statističnih podatkov o plačilnih bilancah.

Zelo mi je žal, da v zvezi s to točko ni bilo mogoče doseči sporazuma s Svetom in je zaenkrat še vedno potrebno opredeliti postopke revizije plačilnih bilanc in postopke izvrševanja. Parlament in Komisija sta razglasila, da bo določen strog rok.

  John Purvis, poročevalec. − Gospa predsednica, ta direktiva je odziv na vedno večji pomen elektronskega poslovanja in elektronskega denarja ter potrebo po jasnem zakonodajnem okviru. Njen cilj je olajšati uporabo elektronskega denarja za spletne plačilne račune, predplačniške račune za mobilni telefon, doplačilne potovalne kartice in darilne kupone.

E-denar ni nič drugačen od drugih vrst denarja v smislu, da ohranja denarno vrednost in ponuja priročno sredstvo izmenjave. Toda v nasprotju s plačilnimi instrumenti, ki temeljijo na računih, kot so denimo kreditne in debetne kartice, deluje kot predplačilni instrument imetnika. Uporablja se za kritje plačil – običajno sorazmerno majhnih zneskov – za podjetja, ki ne predstavljajo uporabnika, po čemer se razlikujejo od predplačilnih kartic, namenjenih enemu samemu cilju, kot so telefonske kartice. Da bi lahko uporabljali e-denar, ni potreben bančni račun, zato je e-denar še posebej pomemben za tiste v družbi, ki nimajo ali ne morejo imeti bančnih računov.

Že pred natanko osmimi leti je Benjamin Cohen v svojem članku z naslovom „Elektronski denar: Novi dan ali lažna zora?“ zapisal, da nas kmalu čaka obdobje elektronskega denarja. Žal je bilo to predvidevanje tako pretirano optimistično kot tudi preuranjeno – vsaj za Evropo. Elektronski denar še zdaleč ni tako daleč, da bi v Evropo prinesel celotno korist, ki je bila pričakovana, ko je bila leta 2001 sprejeta prva direktiva o e-denarju.

Verjetno je bilo tako zaradi zahteve po visokem začetnem kapitalu in drugih pretirano previdnih omejitvah. Število institucij za izdajo elektronskega denarja se močno razlikuje od ene do druge države članice. V Češki republiki je na primer več kot 40 EMI ali Evropskih monetarnih inštitutov, medtem ko jih je v Franciji in Nemčiji skupaj 12. Pravzaprav sta bila dva nemška EMI zaradi omejevanja celo prisiljena preiti pod pristojnost Združenega kraljestva zaradi velikih razlik v ureditvi, celo pod okriljem te direktive. Avgusta 2007 – pred dvema letoma – je bilo neporabljenega elektronskega denarja samo 1 milijardo evrov, če to primerjamo s 600 milijardami evrov denarja v obtoku.

Tako je očitno, da mora e-denar prehoditi še dolgo pot, da postane resna alternativa gotovini. Vendar pa v znatni meri narašča navkljub omejitvam in ta nova direktiva bi morala zagotoviti delovanje novih, inovativnih in varnih elektronskih denarnih storitev, da bi ponudile možnosti dostopa na trg za nove akterje in podprle resnično in učinkovito konkurenco med udeleženci na trgu. Novi in manjši operaterji bodo imeli priložnost vstopiti na trg, saj bo potrebni znesek začetnega kapitala zmanjšan z 1 milijona evrov na 350 000 evrov. Odboru za ekonomske in monetarne zadeve bi bil zagotovo ljubši manjši znesek.

Ponudniki lahko razširijo prodajne možnosti, kjer so izvedljiva elektronska plačila, da lahko na primer stranka, ki svojo vozovnico za podzemno železnico plača z elektronskim denarjem, kupi v kiosku na postaji poleg tega še kavo, časopis ali šopek rož, kakor je že urejeno – in to zelo uspešno – denimo v Hong Kongu.

Pohiteli smo z zakonodajnim postopkom za sporazum ob prvem branju, da bi zagotovili izvrševanje tega ukrepa še pred evropskimi volitvami. Najsrčnejša hvala Ivu in Melanie iz osebja Ekonomskega odbora, poročevalcema v senci iz vrst socialistov in liberalcev gospodu Pittelli in gospe Raeva, službam Komisije in češkemu predsedstvu, še posebej Tomášu Trnki in njegovi ekipi, za zelo pozitivno sodelovanje. Nihče od nas ni dosegel vsega, kar bi si želel, vendar verjamem, da smo naredili velik korak naprej in z velikim veseljem bi pozdravil parlamentarno podporo temu projektu.

  Antonio Tajani, podpredsednik Komisije. − (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, najprej bi rad povedal, da Komisija ceni hitrost, s katero je Parlament obravnaval ti dve vprašanji, ki sta tako pomembni, in ob tem bi se rad zahvalil tako poročevalcem kot tudi gospe Berès, predsednici Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, da so odločilno prispevali k hitrosti dela.

Samo še nekaj mesecev imamo na voljo pred iztekom zaključnega roka za prenos direktive o plačilnih storitvah s strani držav članic. Ta dva ukrepa poleg opaznih prizadevanj plačilne panoge, da razvije produkte SEPA, pomenita odločilni in pravočasni korak k uresničevanju enotnega plačilnega trga. Ti ukrepi bodo skupaj z direktivo uresničili pravno podlago, ki je nepogrešljiva pri zagotavljanju jasnosti, gotovosti in stabilnosti trga. Pogajanja, ki so bila opravljena v nedavnih tednih, so omogočila dosego zelo hitrega sporazuma na področju teh dveh vprašanj.

Kar zadeva revidirano uredbo o čezmejnih plačilih, z veseljem razglašam, da Komisija podpira predlagano spremembo, ki je bila uvedena kot posledica kompromisa. Komisijo še posebej veseli, da so v njen prvotni predlog vključeni členi, ki urejajo vprašanje večstranske medbančne pristojbine za nakazila z neposredno obremenitvijo. Na trgu so bile te določbe potrebne in menimo, da so odločilnega pomena za to, da lahko evropske banke pravočasno uvedejo sistem SEPA za neposredne obremenitve.

Ti predpisi bodo dali plačilni panogi na voljo tri leta, da predloži dolgoročni tržni model za avtomatske obremenitve, ki sledi pravilom konkurence. V duhu kompromisa je Komisija pripravljena brezpogojno odpravo teh obveznosti zamenjati s klavzulo o pregledu, kakor sta predlagala Parlament in Svet.

Kar zadeva revidirano direktivo o elektronskem denarju, gre za posebno ambiciozni zakonodajni akt, ki bo ponudil dobrodošlo drugo možnost vzpostavitvi trga z elektronskim denarjem, ki bo resnično uporabna. Cilj direktive je trgu zagotoviti jasen in uravnotežen pravni in bonitetni okvir, pri tem pa odpraviti nepotrebne, nesorazmerne ali pretirane ovire za vstop na trg in povečati privlačnost dejavnosti izdajanja elektronskega denarja.

Nova direktiva bi morala spodbujati resnično in učinkovito konkurenco med vsemi udeleženci na trgu, obenem pa zagotoviti enake pogoje za vse ponudnike plačilnih storitev in visoko raven zaščite potrošnika. Doseženi kompromis vzpostavlja brezhibno ravnotežje, saj v celoti zaščiti naše prvotne cilje, obenem pa ponuja ustrezen odziv na upravičene skrbi, ki so bile izražene med postopkom sprejetja. Zatorej v celoti podpiramo ta predlog.

  Aloyzas Sakalas, pripravljalec mnenja Odbora za pravne zadeve. − Gospa predsednica, Odbor za pravne zadeve podpira predlog za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o čezmejnih plačilih v Skupnosti.

Cilji pobude Komisije so naslednji: prvič, zamenjati obstoječo uredbo z namenom, da bi jo prilagodili razvoju trga; drugič, zagotoviti napredek pri zaščiti pravic potrošnikov in zagotoviti ustrezen pravni okvir za razvoj sodobnega in učinkovitega plačilnega sistema znotraj EU; in tretjič, vzpostaviti notranji trg za plačilne storitve v evrih.

Odbor za pravne zadeve je bil imenovan za predložitev mnenje vodilnemu Odboru za ekonomske in monetarne zadeve. V mnenju je bilo predlagano, da lahko države članice imenujejo obstoječe institucije, da delujejo kot pristojni organi in izkoristijo ali razširijo obstoječe postopke, ki zadevajo čezmejne plačilne storitve. Pomembno je uporabiti in izboljšati že obstoječe ukrepe in vzpostaviti organe, da bi se učinkovito spoprijeli s pritožbami in spori, povezanimi s tem predlogom.

Pomembno je poudariti, da morajo biti načela sorazmernosti, subsidiarnosti in predvsem razširjeno načelo enakosti stroškov za čezmejna plačila skladna s členom 95(1) Pogodbe ES. Čezmejna plačila v evrih zahtevajo pristop, ki velja za celotno Skupnost, ker morajo biti uporabljeni predpisi in načela enaki v vseh državah članicah, da bi lahko zagotovili pravno gotovost in enakost pogojev za vse udeležence na evropskem plačilnem trgu.

  José Manuel García-Margallo y Marfil, v imenu skupine PPE-DE. – (ES) Gospa predsednica, pripombe imam samo v zvezi z uredbo o čezmejnih plačilih in s poročilom, ki ga je pripravila gospa Starkevičiūtė.

Uredba, kakor je sama zelo dobro pojasnila, je odziv na potrebe, ki so bile ugotovljene kot posledica uvedbe evra, in določa sorazmerno jasno načelo: stroški morajo biti enaki za nacionalna plačila in za čezmejna plačila. Na notranjem trgu to velja kot pravilo zdrave pameti, ki pa se ga pred to uredbo še zdaleč nismo držali.

Uredba je tako postala izhodišče za enotno območje plačil v evrih, na katerega se je prav tako sklicevala poročevalka, zato imam še nekaj dodatnih pripomb.

Sčasoma je ta uredba zastarela in jo je bilo potrebno revidirati, da bi jo prilagodili spremembam na finančnih trgih, pa tudi direktivi o plačilnih storitvah.

Komisija si je pri tem pregledu zastavila tri cilje: prvič, da bi v obseg uredbe vključila čezmejne neposredne bremenitve; drugič, da bi uvedla postopke za zunajsodno obravnavanje problemov, ki bi utegnili izhajati iz uporabe uredbe; in tretjič, da bi omilila obveznosti, povezane s statističnim poročanjem o plačilni bilanci.

Evropski parlament se je na splošno strinjal s tem pristopom, vendar je uvedel tri znatne spremembe: pojasnila k pravnim opredelitvam, ki so določene z uredbo, opozorilo ali opomnik državam članicam, da se morajo učinkoviteje uskladiti z uredbo, kakor so se v preteklosti; in tretjič, poziv k večjemu sodelovanju med državami članicami.

Moja naloga je bilo vprašanje statističnih obveznosti, povezanih s plačilno bilanco, kar je bilo rešeno s sporazumom med ločenimi institucijami. Zato lahko rečem, da sem v celoti zadovoljen z doseženim rezultatom.

  Pervenche Berès, v imenu skupine PSE. – (FR) Gospa predsednica, rada bi spregovorila o poročilu gospoda Purvisa o elektronskem denarju.

V prvi vrsti menim, da če upoštevamo razloge, zaradi katerih je elektronski denar tukaj manj razvit kakor v Hong Kongu, je to nedvomno zato, ker so se evropski državljani navadili veliko bolj zlahka uporabljati bančne kartice.

Ta Parlament je bil pri pripravi te zakonodaje zaskrbljen zaradi dveh stvari: prvič, v času, ko se vsepovsod razpravlja o vprašanju nadzora, ne želimo deregulirati nadzora institucij za izdajo elektronskega denarja samo zaradi njihovega lobiranja. Zato je Evropski parlament predvsem vztrajal, da morajo biti te institucije, ki izdajajo elektronski denar in upravljajo z elektronskim denarjem, predmet ustreznega nadzora, in menim, da smo na tem področju dobili številna zagotovila. To pozdravljam.

Prav tako smo želeli tudi upoštevati interese državljanov in tistih, ki uporabljajo elektronski denar, še posebej, kadar želijo ukiniti svoje pogodbe, da jim institucije, ki upravljajo z elektronskim denarjem, pri tem ne bi postavljale omejitev in zaračunavale pristojbin, ki bi se nam zdele pretirane.

V tem duhu smo podprli ta predlog, v upanju, da bo našim državljanom olajšal življenje s pomočjo uporabe elektronskega denarja, vendar pa se to ne bi odražalo v pretiravanju, predvsem v smislu nadzornih mehanizmov.

  Mariela Veličkova Baeva, v imenu skupine ALDE. – (BG) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o čezmejnih plačilih v Skupnosti, katerega cilj je zamenjati obstoječo uredbo, ki se trenutno uporablja, je povezan z vzpostavitvijo integriranega evropskega plačilnega trga. Prav tako je cilj predloga tudi povečanje zaščite interesov in pravic potrošnikov in olajšanje obremenitve glede na statistike poročanja.

Člen 5 o poročanju o plačilni bilanci in člen 12, ki se nanaša na klavzulo o reviziji, sta predmet kompromisa, h kateremu stremi naša poročevalka Margarita Starkevičiūtė in ki ga podpira Bolgarija. Kompromis ponuja priložnost za pravočasno, primerno oceno.

Trenutna svetovna finančna kriza se osredotoča na potrebo po zadevnih statističnih podatkih. Bolgarija podpira ukinitev obveznosti poročanja na podlagi poravnav plačil, ki veljajo za ponudnike plačilnih storitev v zvezi s statističnimi podatki o plačilih, ki ne presegajo praga 50 000 EUR.

Bolgarija podpira črtanje člena 5(2), saj so bili pridržki izraženi v kontekstu potencialne izgube informacij in poslabšanja kakovosti statistik plačilne bilance, kakor tudi v zvezi s potrebo po tehnološkem obdobju za izvedbo preusmeritve na neposredni sistem poročanja.

  Antonio Tajani, podpredsednik Komisije. − (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, vnovič bi rad izrazil svoje odobravanje načina, na katerega je Parlament uredil ti dve vprašanji. To pomeni, da bo nova uredba o čezmejnih plačilih začela veljati, kakor je bilo načrtovano, 1. novembra letos, trg z e-denarjem pa bo tako imel drugo priložnost, da zaživi.

Vzporedno z direktivo o plačilnih storitvah bosta ta dva dela evropske zakonodaje omogočila ustvariti sodoben, celovit pravni okvir za plačilni trg Skupnosti in utrla pot, da bo evropska plačilna panoga zmožna v celoti razviti projekt enotnega območja plačil v evrih. Ta projekt bo evropskim potrošnikom in podjetjem ponudil v celoti integriran plačilni trg, ki je učinkovit s stroškovnega vidika in je najvišje kakovosti.

Komisija se torej zahvaljuje – in to mi daje še posebno zadovoljstvo – Evropskemu parlamentu za ta najbolj nedavni znak njegove zavezanosti SEPA.

  Nils Lundgren, v imenu skupine IND/DEM. – (SV) Gospa predsednica, elektronski denar, ki ga je mogoče uporabljati čezmejno, pomeni znaten napredek. Pomembno je, da EU izboljša notranji trg na ta način, tako da spodbuja njegovo uporabo. Vendar pa bi rad izkoristil priložnost, da vas spomnim, o čem pravzaprav govorimo.

Ko smo uvedli evro v velikem številu evropskih držav, je to temeljilo na analizah, ki so bile opravljene v zvezi z vrednostjo monetarne unije. Vrednost je ta, da zmanjšamo stroške, povezane z denarno menjavo, pa tudi druge stroške transakcij. Zmanjšamo stroške informiranja, ker imamo skupno valuto. Cena, ki jo moramo za to plačati, je, da imamo manj stabilna gospodarstva. Težje nam je ohraniti enake in visoke stopnje zaposlenosti in ohraniti stabilne državne finance. Temu smo pravkar priča, ko se v tem pogledu vse sprevrača v nepredvideno smer v državah, kot so Irska, Španija, Italija in Grčija.

Upoštevajte torej, da bi morale biti žrtve izravnane s koristmi, ki bi jih pridobili z zmanjšanjem stroškov transakcij kot posledico skupne valute, vendar pa se koristi še naprej zmanjšujejo ravno zaradi tega, ker je napredek v zvezi s plačilnim sistemom tako hiter. Kmalu se bomo znašli v položaju, ko bomo ugotovili, da imamo tako učinkovit plačilni sistem, da so stroški postali zanemarljivi. Potem bomo imeli skupno valuto, ki nam v resnici jamči zgolj nestabilnost v našem evropskem gospodarstvu. To sem ponavljal že prej in zdaj lahko vidite, da se res dogaja. Vse skupaj vas pozivam, da razmislite o tem.

  Margarita Starkevi, poročevalka. − (LT) Rada bi povedala, da je besedilo pred nami kompromis, ki je bil dosežen z zapletenimi pogajanji med Svetom, Komisijo in Parlamentom.

Vendar pa je to pozitiven rezultat in rada bi se zahvalila predstavniku Sveta gospodu Trinki in predstavnikom Komisije za njihovo sodelovanje, poleg tega pa se zahvaljujem tudi osebju Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, ki je pomagalo pripraviti ta dokument. Odgovoril bo na vprašanja, ki jih je zastavil gospod Lungren, torej, pomagal bo podpreti celotno evrsko območje, saj bodo okrepljeni postopki za evrske transakcije. Kot predstavnico države, ki ni v evrskem območju, me veseli, da je to uredbo mogoče na željo držav članic, ki niso del evrskega območja, uporabiti tudi tam za plačila v nacionalni valuti, kar je v Litvi litas.

Zaenkrat se v naših državah cene za čezmejna plačila in cene za nacionalna plačila v nacionalni valuti še vedno razlikujejo. To je delno posledica dejstva, da ne sodimo med države članice evrskega območja. Menim, da bi bil prvi korak in eden od korakov proti evrskemu območju za nas, države članice, ki niso del evrskega območja, da začnemo uporabljati to načelo za nacionalne valute. Druga pomembna zadeva pa je, da spodbujanje čezmejnih plačil s to uredbo odpira pot posodobitvi evropskega bančnega sektorja, ker imajo banke na voljo triletno prehodno obdobje, da pripravijo poslovni model, ki bi omogočil večjo učinkovitost plačil.

To je zelo pomembno, saj pogosto govorimo o inovacijah, novih pobudah in modernizaciji. Ta dokument ustvarja natanko prave pogoje za vse to.

  John Purvis, poročevalec. − Gospa predsednica, samo da zadostimo vprašanjem bonitete, ki jih je omenila gospa Berès, bi rad poudaril, da smo v tej direktivi in poročilu vztrajali, da e-denarni skladi niso depoziti; na njih ni mogoče utemeljiti kredita E-denarju smo le nekoliko bolj odprli vrata.

Zahteva glede osnovnega kapitala je zmanjšana na 350 000 evrov; Odboru za ekonomske in monetarne zadeve bi bilo ljubše 200 000 evrov. Zahteva za lastna sredstva bo 2 % neporavnanih skladov e-denarja; nam bi bilo sicer ljubše 1,6 %, toda z dovoljenim odstopanjem navzgor ali navzdol lahko bolj liberalne države članice sežejo niže do 1,6 %, bolj konservativne države članice pa lahko sežejo do 2,4 %.

Da imamo v Evropski uniji še vedno možnost tako neenakih pogojev delovanja, ni idealno, še posebej, ker smo vztrajali, da se bo v celoti ohranilo uporabniške sklade e-denarja, poleg tega pa obstajajo še druge uporabnikom prijazne zaščite, na primer s pomočjo odkupa, kot je omenila gospa Berès. Zaradi zahtevane kapitalske ravni je bilo treba določiti tudi raven za odpravo za povsem nacionalne e-denarne operaterje v višini 5 milijonov evrov namesto 2 milijona evrov.

Gledano v celoti je to zelo previden korak naprej. Ni popoln. Kompromisi ponavadi niso. Skoraj zagotovo ga bo potrebno ponovno obnoviti čez tri ali štiri leta, do tedaj pa upam, da bo v poslovanje vstopilo že več operaterjev. Uporabniki in trgovci bodo želeli večjo izbiro. Bolj sumničavi regulatorji, banke, gospa Berès – in celo Evropska centralna banka –, se bodo morali sprijazniti, da je to koristna, uporabniku prijazna storitev, ki ne pomeni nikakršnih tveganj za evropsko gospodarstvo. V Evropi lahko končno izkoristimo vse priložnosti, ki jih ponuja e-denar.

  Predsednica. – Skupna razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo danes.

4. Zdravstvena pravila za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (razprava)

  Predsednica. – Naslednja točka je razprava o poročilu (A6-0087/2009) gospoda Schnellhardta v imenu Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (Uredba o živalskih stranskih proizvodih) (COM(2008)0345 – C6-0220/2008 – 2008/0110(COD)).

  Horst Schnellhardt, poročevalec. – (DE) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, pripravili smo dobro poročilo in uspelo nam je doseči konsenz o uredbi o živalskih stranskih proizvodih na prvi obravnavi. Za to se moram zahvaliti francoskemu in češkemu predsedstvu, Komisiji in poročevalcem iz posameznih skupin.

Sodelovanje pri pripravi tega poročila je zaznamovalo vzdušje zaupanja in poročilo nam je uspelo hitro dokončati, čeprav – in o tem moramo razmišljati na ta način – je poročilo, ki je zdaj pred nami, v veliki meri spremenilo predlog Komisije, manj po vsebinski plati, a znatno v smislu strukture. Mnoge podrobnosti so bile prerazporejene. Nov predlog je bil potreben, ker se je v uporabi uredbe iz leta 2002 izkazalo, da je prisotnih nekaj pomanjkljivosti, kar je privedlo do problemov v praksi. Čeprav je uredba iz leta 2002 nadzirala živalske bolezni, kakršne so BSE, zastrupitev z dioksinom in širjenje drugih živalskih bolezni, kakršne so denimo slinavka in parkljevka ali prašičja gripa, je bila za omogočanje nadaljnjega napredka v tem pogledu ključnega pomena določitev zahtev na področju vprašanj odgovornosti, sledljivosti in končnega učinka klavnih ostankov.

Potrebno je bilo tudi odpraviti pravno negotovost glede področja uporabe uredbe, ki se nanaša na stranske proizvode divjadi. V skladu s predhodnimi predpisi o higienskih vprašanjih bodo obrati v prihodnje tudi odgovorni za svoje proizvode. To sem že povedal v zvezi z drugimi uredbami. Vendar pa to ne sme pripeljati do zmanjšanja uradnega nadzora.

S pomočjo nove uredbe želimo povečati varnost državljanov in ne zgolj prenesti odgovornosti. Zato je pomembno, da so obrati, ki ravnajo s stranskimi proizvodi, predmet odobritve. Posamezni obrati, ki bodo zahtevali odobritev, so jasno regulirani. Dejstvo, da poleg postopka odobritve obstaja še postopek registracije, je posledica želje po zmanjšanju birokracije. V prihodnje bomo zagotovo morali temeljito preučiti, ali bo postopek registracije zagotavljal zadostno stopnjo varnosti. Menim tudi, da je negotovost, ki so jo prej povzročale določbe o živalskih stranskih proizvodih divjadi, s tem odpravljena. Zdaj je jasno, da je dobra praksa lova ključnega pomena. Lovski plen iz gozdov se ne sme uporabljati. Poleg tega menim, da smo spoštovali želje številnih poslancev, ko smo dovolili ustrezno hranjenje ptic iz vrst mrhovinarjev v določenih regijah.

Zmožnost ugotovitve končne točke življenjskega cikla stranskih proizvodov pomeni znaten napredek. To bo odpravilo pravno negotovost in razrešilo številne pomanjkljivosti in težave. Morali bomo preučiti, ali je določitev končne točke s strani Evropske komisije skladna z zgoraj omenjenim merilom, namreč s pravno gotovostjo. Seveda se zavedam, da je ta lahko glede na proizvod različna in je zaradi tega potrebna prožnost, toda Komisiji zdaj tudi pravim, da je poleg tega potrebna tudi preglednost, da je zadeva jasna tudi za uporabnika.

Nato pridemo do ključne točke, ki je zame vedno vprašanje komitologije. Preveč predpisov v novi uredbi se izvaja z uporabo komitološkega postopka. To moramo podrobno preučiti. Seveda vemo, da imamo tu kot poslanci evropskega parlamenta priložnost odigrati svojo vlogo, iz prakse pa vemo tudi, da nismo vsi v takšnem položaju, da bi lahko spremljali ali preučili vse komitološke postopke. Zato pozdravljam dejstvo, da je Komisija dejala, da bi rada svoje predloge predstavila Odboru za okolje, preden so sprejeti. To je dober pristop, saj obstaja več vrst komitologije. Menim, da smo na pravi poti.

Na koncu razprave bom imel še nekaj pripomb na druge teme.

  Antonio Tajani, podpredsednik Komisije. − (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, danes bo Parlament pozvan, da glasuje o skupnem stališču, ki temelji na predlogu za novo uredbo o živalskih stranskih proizvodih, ki jo je predstavila Komisija. Ob tem bi se rad zahvalil poročevalcu za opravljeno delo, ki je omogočilo, da smo dosegli to skupno stališče, in za njegovo poznavanje predpisov s področja veterine, ki je omogočilo dosego pozitivnega in sporazumnega izida. Moja kolegica gospa Vassiliou se opravičuje, ker ni bila osebno prisotna na tej razpravi, vendar me je prosila, naj prenesem njeno zahvalo poročevalcu za vse, kar je storil, in za trud, ki ga je vložil v dosego cilja.

Na Komisiji smo seveda prav tako hvaležni poročevalcem v senci, ki so to delo opravili konstruktivno, kakor je v svojem govoru poudaril poročevalec, in s tem sodelovanjem je bilo tako mogoče v skupno stališče vključiti tudi glavne zadržke, ki jih je izrazil Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja. Kot je storil že poročevalec, bi se rad tudi jaz zahvalil francoskemu predsedstvu, ki je opravilo veliko dela, čeprav se je zavedalo, da samo ne bo doseglo končnega rezultata, in češkemu predsedstvu, ki je vlagalo veliko truda v pridobitev jasnih in doslednih pooblastil za pogajanja s Parlamentom. Komisija torej dokončno podpira skupno stališče.

To besedilo pojasnjuje razmerje med zdravstvenimi predpisi in okoljskimi predpisi in tako prispeva k ciljem „boljše pravne ureditve“. Pravila, o katerih bo Parlament pravkar glasoval, bodo omogočala širšo rabo stranskih proizvodov živalskega izvora, ki jih trenutno ni mogoče smiselno uporabiti, vendar bo to doseženo hkrati z zagotovitvijo ustreznih varnostnih pogojev. Prišlo bo tudi do zmanjšanja upravnih stroškov, kar bo omogočilo večjo konkurenčnost obratov. Vse to bo ključnega pomena pri omogočanju obratom, da se dinamično odzivajo na izzive prihodnosti, naj ti izhajajo iz uvoza iz držav, ki niso članice EU, ali pa iz novega tehnološkega razvoja v uporabi stranskih proizvodov.

Nova pravila bodo tudi v celoti skladna s ciljem zaščite biotske raznovrstnosti in – kar je najpomembnejši od vseh vidikov – bodo omogočila ohranitev visoke ravni zaščite znotraj Evropske unije pred tveganji za javno zdravje in zdravje živali.

PREDSEDSTVO: Diana WALLIS
podpredsednica

  Thomas Ulmer, v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, z velikim veseljem pozdravljam osnutek poročila gospoda Schnellhardta in se mu zahvaljujem za imenitno delo. Po številnih krizah v zadnjih letih na področju proizvodov živalskega izvora, ki predstavljajo tveganje za zdravje ljudi in živali, je celovita zakonska ureditev ključnega pomena. Potreben je bil ponovni pregled obstoječe ureditve.

Zdaj moramo, kakor predhodno, zagotoviti visoko stopnjo varnosti. Čeprav v osnovi podpiramo predlog, mi skrb vzbuja nekaj točk. Mnoge točke v uredbi so bile omiljene in so tako nekoliko olajšale trgovanje z živalskimi stranskimi proizvodi. Naj navedem nekaj primerov, o čem govorim. Dovoljeno je uporabljati določene snovi kategorije 1 v hrani za hišne živali. Snovi iz kategorij 2 in 3 je mogoče, ne glede na tveganje, ki se s tem povezuje, odstraniti bolj zlahka, pod uradnim nadzorom, če na teden nastane le majhna količina odpadkov. Tveganje, ki se povezuje z živalskimi stranskimi proizvodi katere koli kategorije, je le delno določeno s količino. Še vedno velja, da bo Evropska komisija izvrševala podrobna pravila za izvajanje in osnutek, tako kot tudi predhodni, vsebuje veliko pooblastil za Komisijo. To pomeni, da lahko Komisija določi celovita in temeljna pravila za ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi v komitološkem postopku, posledično pa se izključi Parlament – kar se na žalost zgodi pogosto.

  Christel Schaldemose, v imenu skupine PSE. – (DA) Gospa predsednica, rada bi se najprej zahvalila gospodu Schnellhardtu za njegovo zelo ambiciozno delo v obliki tega izredno tehničnega poročila. V imenu naše poročevalke v senci gospe Westlund bi se rada zahvalila tudi drugim poročevalcem v senci za njihovo konstruktivno sodelovanje, posledica katerega je, da danes lahko glasujemo o predlogu, ki ga lahko podpremo vsi. Predlog, o katerem bomo glasovali, je tako jasnejši kot tudi lažji za uporabo kakor izredno zapletena zakonodaja, ki trenutno velja na tem področju. V Skupini socialdemokratov v Evropskem parlamentu smo posebej zadovoljni, ker nam je uspelo doseči obravnavo naše spremembe, s katero bi tudi živali iz vrst mrhovinarjev dobile možnost, da najdejo hrano, ki jo potrebujejo za preživetje. Veseli nas tudi, da smo uspeli osredotočiti pozornost tako na zdravstvena tveganja kot na varnost, obenem pa ohranili potrebno prožnost. Zahvaljujem se vam za vaše delo in zadovoljni smo, da imamo konstruktivni predlog.

  Satu Hassi, v imenu skupine Verts/ALE. – (FI) Gospa predsednica, gospe in gospodje, najlepša hvala gospodu Schnellhardtu za odlično opravljeno delo in sodelovanje. Dobro je, da smo imeli za poročevalca prvovrstnega strokovnjaka na tem področju.

Glavni cilj uredbe, ki je pred nami, je zajamčiti higieno ter zdravje in varnost ljudi. Vendar pa bi zdaj omenila še eno podrobnost, ki je pomembna za zaščito biotske raznovrstnosti in malega podjetništva z naravo povezanega turizma v moji državi. Veseli me, da je bil znotraj Parlamenta in tudi s Svetom ministrov dosežen politični konsenz, da smo rešili to vprašanje.

Tu gre za male operacije, ki odvažajo živalska trupla na kmetijah za rejne živali, denimo v hlevih za prašiče, naravnost na prostore za hranjenje v naravi, kjer se z njimi hranijo divje živali. To je pomembno denimo v Španiji, da se ohranja populacija prosto živečih ptic roparic. Na Finskem je takšna praksa preprečila izumrtje belorepega orla še v časih, ko je bila njegova naravna hrana preveč kontaminirana zaradi kemičnih strupov in ko se belorepi orli ne bi mogli razmnoževati samo s preživetjem z naravnimi prehranskimi viri.

V severnih, zelo skromno poseljenih delih Finske, fotografi narave uporabljajo to metodo, da bi pritegnili divje živali na mesta, kjer jih je mogoče fotografirati, manjše potovalne agencije pa na primer organizirajo tudi safari ogledovanja medvedov. Zelo sem vesela, da bo ta zakonodaja ponudila rešitev, ki bo varovala zdravje in varnost ljudi, vendar bo obenem ohranila malo turistično podjetništvo in uporabo metode za zaščito biotske raznovrstnosti.

  Avril Doyle (PPE-DE). - Gospa predsednica, strinjam se z vsemi udeleženci, da morajo biti javno zdravje, varnost hrane in higiena na vrhu vsakega našega dnevnega reda. Na vrh svojega načrta bi postavila tudi največjo možno rabo vseh naravnih virov, vključno z živalskimi stranskimi proizvodi. Zahvaljujem se našemu poročevalcu, Horstu Schnellhardtu, za odlično delo, s katerim je odpravil vse naše skrbi, pa tudi za odličen izid njegovih razprav z Evropskim svetom. Osebno obžalujem, da je bilo odstranjeno sklicevanje na direktivo o sežigu odpadkov, vendar nimam časa, da bi o tem tu povedala kaj več.

Predložila sem eno samo spremembo, ki zahteva zagotovila, da se bo jasno razlikovalo med živalskimi stranskimi proizvodi, ki se v velikih količinah gibljejo med državami članicami in pri katerih je prisotno tveganje, da pridejo v hrano ali prehransko verigo živali, in med specialističnimi živalskimi stranskimi proizvodi za farmacevtsko in drugo diagnostično in raziskovalno uporabo; slednji so proizvodi z visoko vrednostjo iz varnih virov, ki se jih prevaža med državami članicami v zelo majhnih količinah do in od registriranih dobavitejev, predelovalcev in uporabnikov.

Želim potrditev, tako od komisarja kot vnovič od Horsta Schnellhardta v njegovem zaključnem govoru, da je za moje skrbi na tem področju poskrbljeno in da se bo dotična uporaba živalskih stranskih proizvodov nadaljevala nemoteno.

  Antonio Tajani, podpredsednik Komisije. − (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, v današnji razpravi se je izkazala široka podpora skupnemu stališču o živalskih stranskih proizvodih, kar omogoča Komisiji, da nadaljuje z naslednjo fazo. Komisija bo pripravila podrobne predpise o izvajanju za novo uredbo v luči vaših današnjih pripomb, pozorno bomo prisluhnili izkušnjam operaterjev, pogovorili se bomo z našimi partnerji na mednarodni ravni in med celotnim postopkom bomo ohranili popolno preglednost v odnosu do Parlamenta.

Tako lahko poročevalcu potrdim zavezo, ki jo je komisija že sklenila v zvezi s komitologijo in izbirnimi določbami. Glede vprašanja, ki ga je zastavila gospa Doyle, želim povedati, da obstoječa uredba že priznava posebne prehrambene potrebe nekaterih divjih vrst in dovoljuje državam članicam, da uporabljajo stranske proizvode za hranjenje divjih živali, če se ustrezno nadzira zdravstvena tveganja.

Vendar pa je bilo pred kratkim poudarjeno, da bi morala Komisija pospešiti prizadevanja za ohranitev biotske raznovrstnosti. Iz tega razloga se Komisija strinja z zakonodajalčevo odločitvijo, da se razširi pogoje hranjenja živalskih vrst, ki so zaščitene v svojih naravnih habitatih, s stranskimi proizvodi živalskega izvora; medtem ko se obstoječa pravila nanašajo na mrhovinarje in orle, bo nova uredba omogočala tudi iskanje ustreznih rešitev za volkove in medvede.

Na podlagi nedavnih izkušenj razmišljamo tudi o priporočljivosti določitve ureditev, ki presegajo obstoječi sistem nespremenljivih točk za hranjenje zaščitenih vrst z živalskimi trupli, predvsem za sisteme ekstenzivne reje, če se upošteva posebne zdravstvene standarde. Na tej točki je Komisija pripravljena začeti dialog z vsemi zadevnimi stranmi.

  Horst Schnellhardt, poročevalec. – (DE) Gospa predsednica, komisar, gospod Ulmer, seveda sem opazil zaskrbljenost, ki ste jo izrazili v zvezi z možnostjo mešanja snovi kategorij 1 in 2, o tem problemu pa smo se ob koncu pogajanj posvetovali tudi z industrijo.

Menim, da bi moral človek delovati skrajno nezakonito, da bi sploh lahko primešal te snovi. Preverili bomo, ali je tu potrebna strožja zakonska ureditev. S to novo uredbo smo hoteli doseči možnost, da bi se stranske proizvode klanja lahko uporabljalo na številne načine, v zvezi s tem pa lahko tudi rečem gospe Doyle, da je vaša zaskrbljenost neosnovana. Vse je enako kot prej. Z uvedbo končne točke za stranske proizvode klanja smo tudi zelo jasno določili, da bodo potem postali predmet povsem drugačnih določb, z drugimi besedami, jasno smo nakazali prenos v okvirno direktivo o odpadkih. Menim, da smo na pravi poti.

Omenil bi tudi, da seveda želimo s to novo uredbo načeti tudi vprašanje škandalov s pokvarjenim mesom. Nismo še povsem na pravi poti, kar se tiče tega vprašanja, toda verjamem, da smo z označevanjem in zajamčeno sledljivostjo na pravi poti. Seveda moramo zdaj videti, kakšno vrsto označevanja bo predlagala Komisija. To ne bo posebno lahka naloga, saj vsi poznamo problem modre hrane za pse Chappi – tega si ne želi nihče . S tega vidika je zagotovo potrebno, da naši raziskovalci izberejo pristop.

Kar zadeva vprašanje ekoloških gnojil, ki je bilo prav tako predmet razprave in o katerem še nismo ustrezno debatirali, je Komisija dejansko nameravala omogočiti temeljitejše mešanje s snovmi, da tega živali niso niti opazile. Vendar pa bi imelo to za posledico spremembo kakovosti gnojila in menim, da smo v tem pogledu oblikovali dobro uredbo in da lahko primerno poskrbimo tudi za naše male vrtnarje, ki so jim ekološka gnojila tako pri srcu.

Na splošno je to dobra uredba. Z uredbo in sodelovanjem sem zelo zadovoljen in upam, da nam je ne bo treba prekmalu spet spreminjati. Sodelovanje s Komisijo je bilo zelo prijetno in za to sem zelo hvaležen.

  Paul Rübig (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, glede na načrtovanje seje bi rad omenil, da smo imeli včeraj zelo dolgo glasovanje, kar je privedlo do številnih problemov z naknadnimi zadolžitvami.

Danes bomo razpravo zelo kmalu preložili in z glasovanjem ne bomo začeli do 12. ure. Morda bi bilo mogoče načrtovati sejo tako, da bi čas učinkoviteje razdelili. To bi bilo v pomoč poslancem, predvsem pa obiskovalcem, ki so včeraj morali precej dolgo čakati na nas. To so seveda državljani, ki imajo prav tako pravico govoriti s svojimi poslanci, in v zvezi s tem bi bil zelo vesel, če bi v bodoče načrt seje lahko upošteval takšne postopke v vsestransko zadovoljstvo.

  Predsednica. − Hvala, gospod Rübig. To bomo upoštevali in posredovali vaše pripombe naprej. Zelo težavno obdobje je, saj se približujemo zaključku mandata.

Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo danes ob 12.00.

(Seja je bila prekinjena ob 10.15 in se je nadaljevala ob 10.50.)

PREDSEDSTVO: GOSPOD MARTÍNEZ MARTÍNEZ
podpredsednik

5. Razprave o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države (razprava)

5.1. Pravice žensk v Afganistanu

  Predsednik. − - Naslednja točka je razprava o šestih predlogih resolucij o pravicah žensk v Afganistanu.⁽¹⁾

  Ana Maria Gomes, avtorica. − Gospod predsednik, spolna odzivnost je merilo dobrega vladanja povsod po svetu, toliko bolj pa v Afganistanu po več desetletjih trpljenja tamkajšnjih žensk. V Afganistanu ne more biti resničnega miru in obnove, če ne bo kot prednostna naloga upoštevano spoštovanje človekovih pravic žensk.

Šiitski družinski zakonik dovoljuje „posilstvo v zakonu“, odobrava zakone med otroci in ženskam odreka pravico, da gredo od doma brez dovoljenja svojega moža. Človekove pravice in dostojanstvo žensk ne moreta postati žrtvi predvolilnih pogajanj z islamskimi fundamentalisti. Mednarodna skupnost, ki je navzoča v Afganistanu, mora veliko močneje pritisniti na predsednika Karzaija in afganistanske organe oblasti, naj zagotovijo ustrezne zakone, ki spoštujejo človekove pravice žensk, in politike, ki so zavezane izvajanju teh pravic in spoštujejo njihovo dostojanstvo.

Tako kot šiitski družinski zakonik je tudi odlaganje afganistanskega zakona o medijih, ki ga je že pred več meseci sprejel afganistanski parlament z dvotretjinsko večino, orodje predsednika Karzaija, s katerim še naprej nadzira državne medije, ki pred predsedniškimi volitvami pomenijo ključno propagando.

Mednarodna skupnost ne more dovoliti, da se to nadaljuje. Ta zakon je temeljnega pomena za zagotovitev svobode izražanja in medijske svobode v Afganistanu. Brez tega nič, kar počnemo v Afganistanu, ni vredno truda. Odločilnega pomena je, da se ukrepa v zvezi s tema dvema zakonikoma in da mednarodna skupnost zagotovi, da se bo afganistanska oblast držala svojih zavez, če uporabim njihov izraz, na področju človekovih pravic, in spoštovala še posebej pravice žensk.

  Nickolay Mladenov, avtor. − Gospod predsednik, mednarodna skupnost je bila povsem zgrožena ob informaciji, ki nam je zdaj že vsem znana, o zakoniku, ki ga v Afganistanu pripravljajo o osebnem statusu šiitskih žensk. Grozljivo je verjeti, da lahko ima na začetku 21. stoletja država, ki želi postati demokratična in želi upoštevati svoje mednarodne obveznosti, zakonik, ki omejuje pravice žensk.

Kljub temu verjamem, da moramo biti v svoji razpravi in pri vsem, kar počnemo v zvezi z Afganistanom, zelo previdni glede načina, kako pristopamo k zadevam, ker je Afganistan država, ki je preživela nasilno, represivno versko diktaturo; podvržena je bila letom in desetletjem državljanske vojne; to je družba, v kateri so bili huje kakor stavbe poškodovani in uničeni ljudje.

V svojih sporočilih moramo biti zelo dosledni, vendar moramo biti obenem zelo previdni v načinu, kako ubesedimo ta sporočila. Afganistanske oblasti moramo pozvati, naj zakonik preučijo, ga revidirajo in zagotovijo, da je povsem skladen z mednarodnimi obveznostmi te države, kakor tudi z njeno ustavo.

Tega ne smemo uporabiti kot volilno priložnost zase tu, v Evropi, temveč kot nekaj, kar lahko posredujemo svojim kolegom in prijateljem v Afganistanu, da zagotovimo, da bodo zmožni izpolniti obveznosti, ki so si jih sami prostovoljno zadali.

V tem primeru moramo pomagati predsedniku Karzaiju in afganistanski vladi pri reviziji tega zakonika in zagotoviti, da bo v skladu z mednarodnimi obveznostmi in ustavo.

To je del našega dialoga in povsem neomajno moramo zahtevati, naj se ne sprejmejo nikakršni ukrepi, ki omejujejo pravice žensk.

Popolnoma se strinjam s tem, kar je pravkar povedala Ana Maria Gomes. Toda bodimo zelo previdni, kajti ko imamo opravka s tako travmatizirano družbo, je veliko bolj pomembno, kako so naša sporočila sprejeta tam, kakor kako svoja sporočila razumemo tukaj. Bodimo v tem zelo dosledni in pozovimo Komisijo in Svet, naj to sporočilo posredujeta vladi in oblastem v Afganistanu prek vseh naših programov pomoči.

  Hélène Flautre, avtorica. – (FR) Gospod predsednik, sklepna deklaracija revizijske konference v Durbanu II, na kateri sodeluje Afganistan, je šele danes prišla do zaključkov o tem, da je nujno potrebno vsakršne oblike nasilja nad ženskami obravnavati kot kazniva dejanja, kazniva po zakonu, in o obsodbi kakršnega koli sodnega arzenala, ki temelji na diskriminaciji, tudi verski diskriminaciji.

Obenem Afganistan spodbuja zakonodajo, ki se nanaša izključno na šiitsko prebivalstvo in ki jasno izvaja diskriminacijo žensk na področju zakonske zveze, razveze, skrbništva otrok, dedovanja in dostopa do šolanja.

To je popolnoma shizofreno. Afganistan ne more v Kabulu zanikati nečesa, kar podpiše v Ženevi. Z udeležbo na konferenci Durban II je Afganistan sprejel trdno zavezo, da bo izkoreninil raznovrstno diskriminacijo. Zavoljo njegove verodostojnosti je nujno, da začne ukrepati takoj.

Z nepripravljenostjo za sprejetje te zakonodaje bi minister za pravosodje in predsednik izkazala voljo, da svojo državo zavežeta k doseganju skladnosti z njenimi obveznostmi na področju človekovih pravic.

Enakost med moškimi in ženskami jasno določajo afganistanska ustava in mednarodne konvencije, katerih podpisnik je Afganistan. Oblasti imajo dolžnost, da se na noben način ne vdajo ekstremizmu in da od tega ne odstopajo. Navsezadnje se s to zakonodajo odloča o prihodnosti neke družbe in afganistanska družba je že izrazila željo, da je ne bi več izključevali iz tovrstnih razprav.

Ženske demonstrirajo in si zaslužijo vso podporo in vso zaščito svoje države. Naloga oblasti je, da izpolnijo svoje obveznosti in pokažejo svojo sposobnost izpolnjevanja svojih zavez, naloga evropskih civilnih sil na tem ozemlju pa je, da jih podpirajo pri tej ambiciozni obnovi in jim dajejo zgled.

Ne pozabimo, da se zaradi dejanj nasilja, ki jih zagrešijo naše vojske, in zaradi dejstva, da vojna peha Afganistan v revščino, vrste skrajnežev le še polnijo.

  Erik Meijer, avtor. − (NL) Gospod predsednik, v prid prisotnosti tuje vojske v Afganistanu sta predložena dva argumenta.

Prvi argument je samoobramba sveta zunaj Afganistana. Od leta 2001 so Združene države živele v strahu pred novimi katastrofami v primeru, da bi Al-Kaida uporabila ozemlje Afganistana za ponovno pripravo na napade. Tu gre torej za lastne interese drugih držav. Ta cilj je bil v veliki meri izpolnjen.

Drugi argument pa se nanaša na položaj ljudi v Afganistanu. To je bil namen, da bi jih osvobodili prisile in zaostalosti. Ta argument se nanaša na svobodo tiska, pravice verskih manjšin, pravice posameznikov in predvsem zaščito enakih pravic za ženske. Več let so v mednarodnih reportažah o Afganistanu prevladovale zgodbe o tem, kako dekleta spet hodijo v šolo, kako ženskam ni več treba nositi rute čez obraz, kako zdaj lahko živijo kot enakovredni državljani, neodvisno od svojih mož, in kako vedno več žensk vstopa v svet politike. Invazija je bila podobna feminističnemu projektu.

Vendar pa lahko vidimo, da so dogodki v Afganistanu bolj ali manj zrcalni odsev tistih v Čečeniji. Obe državi so vodile fundamentalistične islamske skupine, čemur želijo zunanje sile v obeh primerih narediti konec. V obeh primerih je bilo sklenjeno pošastno zavezništvo, eno s strani Američanov, drugo s strani Rusov, kar pomeni, da so bili v poskusu nadziranja posamezne skupine islamskih fundamentalistov sklenjeni sporazumi z drugimi islamskimi fundamentalisti. Končni rezultat je, da je bilo pri tem procesu žrtvovano prizadevanje za svobodo, ki je bilo pomembna utemeljitev za invazijo.

V Afganistanu so ženske vedno bolj prisiljene v položaj, v kakršnem so bile pod talibanskim režimom. Dekleta ne hodijo več v šolo in ženske izginjajo s političnega prizorišča. Zdaj obstaja celo zakon, ki zahteva od žensk, da se uklanjajo spolnim željam svojih mož, ne da bi pri tem lahko kakorkoli ugovarjale. To je enakovredno posilstvu. Medtem pa država tudi novinarjem zdaj grozi s smrtno kaznijo. To je slepa ulica. Evropa bi morala odkloniti vsakršno nadaljnjo podporo temu položaju.

  Marco Cappato, avtor. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v mednarodni skupnosti brez dvoma stavimo precej svoje verodostojnosti na dogodke v Afganistanu. Emmo Bonino, voditeljico moje politične stranke, so Talibani aretirali samo na podlagi njene prisotnosti v vlogi evropske komisarke in jo pridržali v priporu več ur prav zaradi njenega zavzemanja za zaščito pravic žensk.

Navkljub delitvi in različnim pogledom na oboroženi poseg in ne glede na izražena stališča ne moremo dopustiti, da se na ta način slabša položaj na področju pravic žensk.

Pred šestimi leti smo kot Nenasilna radikalna stranka organizirali satyagraho: nenasilno svetovno akcijo, ki zagovarja navzočnost žensk v vrstah ministrov afganistanske vlade. Danes je potrebna nova mobilizacija mednarodne skupnosti, da bi zagotovili ne samo zaščito pravic žensk, ampak tudi, da bi ženske imele polnopravno vlogo na najvišjih ravneh političnega in institucionalnega življenja.

Jasno moramo zagotoviti, da bo vsakršno naše sodelovanje z afganistansko vlado v znamenju previdnosti in opreznosti, k čemer smo tako ali tako že pozvali, vendar mora biti navzoča tudi kar največja trdnost namena, saj bi bilo res zmotno misliti, da bi bila nekakšna vrsta realpolitične usmeritve do fundamentalističnih strank zmožna na koncu doseči dolgoročni mir v Afganistanu, pa tudi v naših lastnih mestih in državah.

  Bernd Posselt, v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospod predsednik, pred 30 leti v času jeseni leta 1979 je ta ustanova sprejela prvo nujno resolucijo glede Afganistana, katere avtor je bil Otto von Habsburg, s katerim sem takrat delal. Nanašala se je na opozorilo pred grozečo sovjetsko invazijo na Afganistan, ki se je nato tudi v resnici zgodila nekaj mesecev pozneje.

Od tedaj je ta država preživela grozno zgodovino trpljenja in morali bi si zastaviti vprašanje: kaj je Afganistan? Prvič, z mnogih vidikov je to zelo starodavna plemenska družba, ki je ni mogoče katapultirati v 21. stoletje z enim samim nenadnim zamahom. Drugič, to je država, ki velik pomen pripisuje svoji neodvisnosti, ki jo je z velikanskimi napori zaščitila pred britanskim in ruskim imperializmom . Tretjič, to je država, ki je veliko pretrpela v 20. stoletju in je, kot posledica nekoliko vprašljivega posega – to povem dokaj odkrito – s strani zahodnih sil, trenutno v položaju, v katerem jo vodi predsednik, za katerega je veliko ljudi mnenja, da ni njihov.

To je zelo težaven zapleten položaj. Da bi se prepričal, da ne bo prišlo do nesporazuma, gospod Cappato ve, da ne sodim med tako imenovane „realpolitike“, ne sklepam kompromisov, ko gre za človekove pravice. Brezkompromisno se moramo zoperstaviti temu zakonu in zatiranju žensk. Vendar pa moramo ravnati tako, da se nam bo uspelo izogniti temu, da bi dajali vtis, kot da je to nekakšna oblika zunanjega nadzora. Zato moram torej poiskati partnerje v tej večetnični družbi v Afganistanu in postopoma tam ustvariti sodobno družbo.

To pomeni, da moramo podpreti politični koncept za Afganistan, ne pa povsem militantne rešitve, kakor smo počeli doslej. Torej je treba zakonodajo revidirati. Pri tem ne sprejemamo nikakršnih kompromisov, saj za to državo plačujemo velike vsote, ker imamo tam prisotno vojsko. Vendar pa moramo to storiti na način, ki vključuje Afganistance in spoštuje njihovo dostojanstvo, in kot glavno prednostno nalogo to seveda vključuje – naj bo to nekaterim pogodu ali ne – dostojanstvo žensk.

  Lissy Gröner, v imenu skupine PSE. – (DE) Gospod predsednik, v luči podpisovanja šiitskega družinskega zakonika, iz katerega je razviden prezir do žensk v Afganistanu, pozivam Komisijo, naj pravice žensk znova določi za osrednji del svoje strategije za Afganistan.

Novembra 2002 je Skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu pod mojim vodstvom poslala delegacijo v Afganistan, da bi zagotovila, da ženske niso izključene iz obnove države. Organizirali smo pogovore s predsednikom Karzaijem, številnimi predstavniki vlade, žensk in organizacij za človekove pravice, in deležni smo bili velike spodbude. Videti je bilo, da je mogoče doseči ozaveščenost na poti k varnosti, stabilnosti in blaginji za ženske, in to celo brez burke. Zdravstveni sistem, šolanje, usposabljanje in priložnost preživljanja samih sebe so bili po talibanskih običajih ženskam spet dosegljivi. Videti je bilo, da se izboljšuje njihova najvišja stopnja smrtnosti otrok na svetu. S svojim posredovanjem smo dosegli, da je bila v novo ustavo za prvi parlament, ki je bil izvoljen, vključena 25 % kvota žensk, in v svojo od vojne opustošeno državo se je vrnilo okoli štiri milijone beguncev.

Na žalost pa se je v zadnjih petih letih zgodilo bore malo. Zdi se, da opozorila organizacij za pravice žensk, kakršna je denimo medica mondiale, da je treba nasilje ustaviti, sploh niso bila upoštevana in na začetku aprila je radikalni islamistični Taliban v Kandaharju umoril vodjo kampanje za pravice žensk nemško-afganistanskega porekla Sitaro Achikzai. Prisiljeni smo bili ugotoviti, da so ustrelili še druge ženske, kot na primer policistko z najvišjim činom. Ne smemo sedeti križem rok in opazovati, kako se to dogaja, ne da bi kaj storili. Ozaveščanje državljanov je hudo ogroženo. Ustaviti moramo ta novi šiitski družinski zakonik.

Resolucija Evropskega parlamenta mora jasno in glasno izjaviti, da je treba zakonik črtati. Če to ne uspe, je ogrožena tudi mednarodna podpora Afganistanu, če ta ne bo spoštoval pravic žensk. Čaka ga bodisi prebujenje v mednarodno skupnost, ki spoštuje človekove pravice, ali pa nazadovanje v zatiranje s strani Talibanov. To je treba gospodu Karzaiju povedati jasno in glasno!

  Ewa Tomaszewska, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, glede spremembe zakonika, ki je bil uveden v Afganistanu, me najbolj vznemirja, da so ženskam odvzeli pravico do zdravstvene oskrbe. To je posledica prepovedi odhajanja zdoma brez dovoljenja moža, pa tudi prepovedi zdravniškega pregleda.

Afganistan je država, kjer sta kot posledica mnogih let državljanske vojne stanje bolnišnic in njihova oprema katastrofalna. Dostop do vode je oviran zaradi nastavljanja min. Poznavanje higiene in znanje o oskrbi manjših poškodb brez medicinske pomoči se ne prenašata več iz generacije v generacijo, kakor je bilo nekoč. Matere ne prenesejo na potomce dejstva, da je mogoče za kopanje otroka uporabiti kamilico zaradi njenega dezinfekcijskega delovanja. Vse prepogosto so bile matere preprosto umorjene. Poleg tega dramatičnega položaja ima lahko oviranje dostopa do zdravnika ali zdravstvene ustanove katastrofalne posledice za celotno generacijo. Morali bi stremeti k rešitvi tega problema, kulturnim razlikam navkljub.

  Bastiaan Belder , v imenu skupine IND/DEM. – (NL) Nek pregovor v moji državi se glasi, da „papir lahko počaka“, kar ponazarja razkorak med vzvišenimi ideali in predpisi na eni in vsakodnevno resničnostjo na drugi strani. Če ta pregovor uporabimo za pravice žensk v Afganistanu, dobimo šokantno podobo.

Skupna resolucija se upravičeno sklicuje na afganistansko ustavo in mednarodne sporazume, ki jih je ratificiral Kabul, od katerih vsi zahtevajo enake pravice za moške in ženske ter enakost med spoloma pred zakonom. Resnični položaj žensk v Afganistanu pa kljub temu pripoveduje drugačno zgodbo. Če povzamemo, lahko položaj afganistanskih žensk, grobo rečeno, opišemo v 12 kratkih točkah, namreč povprečna pričakovana življenjska doba 44, visoka stopnja smrtnosti ob porodu otroka (1 600 na 100 000 porodov otrok), le 14 % vseh žensk, starejših od 15 let, zna brati, nizek status, ker so ženske lastnina moških, pogosto in rastoče število groženj in ustrahovanja žensk v javno izpostavljenih vlogah, vključno z umori, komaj kaj zaščite afganistanskih organizacij za pravice žensk s strani lokalnih oblasti ali tujih čet pred načrtovanimi napadi, družina je tista, ki v glavnem odloča o tem, ali bodo dekleta deležna šolanja, nenehni napadi na dekliške šole – novembra 2008 je bilo na primer pohabljenih osem šoloobveznih deklet in štiri učiteljice v mestu Kandahar, ko so jim Talibani v obraz brizgnili kislino, neprestana grožnja spolnega nasilja v zakonski zvezi in zunaj nje, približno 57 % vseh deklet se mora poročiti pred svojim 16. rojstnim dnevom, zločini nad ženskami skoraj nikoli niso prijavljeni iz strahu pred povračilnimi dejanji družine, plemena, storilcev ali celo policije, in samopohaba ter celo samomor, ki ju storijo afganistanske ženske zaradi svojega brezupnega položaja.

Ta zaskrbljujoča podoba položaja afganistanskih žensk, ki je le vrh ledene gore, poudarja dokončno potrebo po tem, da resničnost pravnega statusa afganistanskih žensk na papirju spremenimo v prednostno nalogo nacionalne, mednarodne, toda tudi evropske politike.

  Charles Tannock (PPE-DE). - Gospod predsednik, novi afganistanski zakon, ki v praksi legalizira „posilstvo v zakonu“, pa tudi prisilni zakon za šiitske ženske, predstavlja grožnjo, da država zapade nazaj v srednjeveške čase vladavine Talibanov. Zagotovo je zaradi te zakonodaje, kar zadeva sodobnost in spoštovanje pravic žensk, težje ločevati med izvoljeno afganistansko vlado in talibanskimi teroristi, proti katerim se bori.

Zakonodaja tudi otežuje utemeljitev množične vojaške in finančne pomoči mednarodne skupnosti Afganistanu. Počutim se zelo nelagodno glede vojakov iz lastne države, Združenega kraljestva, ki umirajo med obrambo vlade, ki preveč podlega ekstremističnim in mračnjaškim zamislim.

V svoj zagovor je predsednik Karzai dejal, da bo ta zakonodaja razveljavljena, vendar je bil potreben velik mednarodni pritisk, vključno s to resolucijo našega Parlamenta, da smo prišli do te stopnje. Razveljavitev te zakonodaje poleg tega ne bi smela zasenčiti dejstva, da ženske v Afganistanu še naprej vsak dan trpijo zaradi pomanjkanja šolanja, krivic in diskriminacije. Še vedno nas čaka zelo dolga pot, da Afganistan v celoti pripeljemo v sodobni svet in poskrbimo, da izpolni svoje zavezujoče mednarodne obveznosti.

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (PSE). – (PL) Gospod predsednik, kljub dejstvu, da je Afganistan podpisnik Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in da je vlada predsednika Karzaija z uredbo določila enakost moških in žensk pred zakonom in ženskam zajamčila četrtino sedežev v afganistanskem parlamentu, so afganistanske ženske še vedno obravnavane kot drugorazredni državljani v lastni državi.

Po mnenju mnogih afganistanskih fundamentalistov ženska sodi domov, ne pa v šolo ali službo. Primer za to je zakon, ki sta ga nedavno sprejela oba doma afganistanskega parlamenta in ki ga je podpisal predsednik, navaja pa, da imajo ženske pravico, da gredo od doma, študirajo, vložijo prijavo za službo ali prejmejo zdravstveno oskrbo samo s privolitvijo moža ali očeta. Poleg tega zakon dodeljuje zakonito skrbništvo nad otroci izključno očetom in dedom. Na srečo ta zakon še ni začel veljati. Kot posledica številnih protestov, tako v Afganistanu kot iz tujine, je bil osnutek zakona posredovan afganistanskemu Ministrstvu za pravosodje, da se lahko preveri skladnost besedila z ustavo.

Evropski parlament bi moral jasno zahtevati, da afganistanske oblasti prekličejo ta zakon, ki je brez vsakega dvoma v nasprotju s Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk. Poleg tega bi morali jasno pozvati afganistansko pravosodno ministrstvo, da odpravi vse druge zakone, ki uvajajo diskriminacijo žensk. Evropska unija kot skupnost mora izraziti podporo vsem tistim, ki se borijo za pravice žensk v Afganistanu, da ne dovolimo uničenja vsega, kar je bilo na tem področju doseženo doslej.

  Anna Záborská (PPE-DE). – (SK) Rad bi se iskreno zahvalil predsedniku Hansu-Gertu Pötteringu, ker je upošteval mojo prošnjo in vključil to točko med nujne resolucije te seje.

Žensko dostojanstvo je neločljiv del ženske osebe. Treba ga je spoštovati v partnerskih odnosih in v družini, zavedanje tega pa bi morale spodbujati vse družbe. Mlade ženske morajo imeti možnost svobodnega in avtonomnega odločanja. Ne moremo sprejeti obstoječega položaja v Afganistanu. Diskriminacija žensk je kršitev temeljnih človekovih pravic, ki žensko ponižuje in uničuje njeno individualnost.

Naša politika mora biti konceptualna, vendar nedvoumna. Ne moremo na eni strani dovoliti predsedniku Karzaiju, da govori v Evropskem parlamentu, in na drugi strani sprejeti, da se v tej državi sprejema zakonodajo, ki krši temeljne človekove pravice.

  Corina Creţu (PSE) . – (RO) Seveda nas vse zadeva, da naj bi bila v Afganistanu pravkar sprejeta zakonodaja, ki dovoljuje diskriminatorno in sramotno obravnavo žensk v družini in družbi. Ta dokument grobo nasprotuje načrtu, kakršnega spodbujamo v Afganistanu, toliko bolj zaradi tega, ker je večina držav članic Nata naznanila, da bodo stopnjevale prizadevanja za vnos stabilnosti v Afganistan. Vojaški vidik mednarodne prisotnosti v tej državi je gotovo zelo pomemben, morda celo odločilen, toda ta udeležba ne pomeni samo zagotavljanja miru in vlaganj v infrastrukturo, temveč gre tu za veliko bolj zapleten projekt: za modernizacijo afganistanske družbe.

Za koga gradimo šole, ko pa so afganistanska dekleta žrtve diskriminacije in jim ni dovoljen dostop do šolanja? Nihče seveda ne domneva, da bi morala biti nova afganistanska družba kopija zahodnih družb, toda ne moremo si dopustiti, da bi zamižali pred zlorabami in kršitvami človekovih pravic v imenu spoštovanja lokalnih kulturnih identitet. Zato menim, da je dolžnost evropskih institucij, da posredujejo predsedniku odločno sporočilo ...

(Predsednica je prekinila govornico)

  Paul Rübig (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, Afganistan je imel težko zgodovino. Menim, da družine v tej državi še posebej držijo skupaj in da ima ženska v družini pomembno vlogo. Torej je zelo pomembno predvsem spodbujati gospodarski razvoj in še posebej podporo malim in srednje velikim podjetjem.

Seveda je potrebna tudi moderna infrastruktura, da omogoči boljši razvoj države. Menim, da bi lahko prav infrastrukturni projekti pomagali vzpostaviti večje vzajemno razumevanje v tej državi in da bi se lahko tukaj tudi prek agencije za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo počasi razvil nov pogled na svet, pri tem pa bi država v celoti ohranila svojo identiteto.

  Antonio Tajani, podpredsednik Komisije. – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zakonodaja o človekovih pravicah za šiitsko skupnost v Afganistanu je upravičeno pritegnila veliko pozornosti.

Pozorno spremljamo politične premike v praksi s pomočjo naše delegacije in s posebnim predstavnikom Evropske unije ter predstavniki držav članic.

Seveda spoštujemo neodvisnost zakonodajnega postopka v Afganistanu, zlasti ko gre za ustavo, ki v resnici določa možnost, da se lahko po členu 131 zakonodaja nanaša izključno na šiitsko skupnost. Ne glede na to pa smo skupaj s partnerji podprli pristop k nekaterim členom te zakonodaje, za katere bi težko rekli, da so združljivi z afganistansko ustavo ali mednarodno zakonodajo, katere podpisnik je Afganistan.

Evropska unija je zato afganistanski vladi 12. aprila posredovala svojo pripombo. V pripombi smo posebej opomnili vlado na njene obveznosti glede mednarodnih konvencij o državljanskih in političnih pravicah, diskriminaciji žensk in pravicah otrok

Poudarili smo, da bo predlagana zakonodaja v veliki meri preprečila ženskam v celoti uživati njihove pravice in po poštenih kriterijih sodelovati v gospodarskem, socialnem, kulturnem, civilnem in političnem življenju afganistanske družbe.

Verjetno je, da bosta mednarodni odziv in odziv afganistanske civilne družbe prispevala k odločitvi afganistanske vlade, da zakonodajo posreduje nazaj pravosodnemu ministru v splošno revizijo, ki pa se bo predvsem osredotočala na obveznosti Afganistana glede na mednarodno pravo. Samoumevno je, da bo to revizijo v celoti opravila afganistanska vlada. Glede na politično ozadje te države je ključnega pomena, da njena vlada v celoti prevzame odgovornost v okviru zakonodajnega in institucionalnega postopka.

To revizijo bomo zelo pozorno spremljali s pomočjo naših mednarodnih partnerjev, pa tudi v kontekstu vaše podpore institucionalni reformi sodnega sektorja.

  Predsednik. − Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo danes ob 12.00.

Pisne izjave (člen 142)

  Toomas Savi (ALDE), v pisni obliki. – Gospod predsednik, vsako človeško bitje ima pravico do humanega življenja, kar pomeni, da nobena oseba ne sme biti diskriminirana na kakršni koli podlagi, vključno s spolom. Na žalost so človekove pravice, ki so za nas Evropejce samoumevne, široko kršene v različnih državah po svetu.

Od strmoglavljenja Talibanov se je položaj v Afganistanu izboljšal, vendar pa v resnici ni prišlo do velikih pozitivnih premikov na področju človekovih pravic. Nenehne kršitve proti ženskam so absolutno nesprejemljive in zelo pomembno je, da Evropska unija pritisne na afganistansko vlado, da bi bilo ta položaj mogoče obvladati. Celo bolj nezaslišano kot več kontroverznih zakonov o enakosti moških in žensk pa je, da moški v očeh mnogih še vedno veljajo za večvredne od žensk v afganistanski družbi kot taki. Zato mora Evropska unija podpreti kampanje za ozaveščanje, ki promovirajo enakost med spoloma in človekove pravice.

(1) glej zapisnik

5.2. Pomoč Posebnemu sodišču za Sierro Leone

  Predsednik. − Naslednja točka je razprava o šestih predlogih resolucij o podpori Posebnemu sodišču za Sierro Leone⁽¹⁾.

  Corina Creţu, avtorica. – (RO) Eden od problemov, ki zadevajo pravosodne sisteme v številnih državah po svetu, ni toliko odsotnost dobro strukturiranega pravnega okvira, temveč bolj natančno pomanjkanje izvrševanja sodb, ki jih izreče sodni sistem. V državah, ki so jih prizadeli nadloge državljanske vojne, nenehno stanje konflikta ali pokolov, so posledice tega položaja katastrofalne z vidika človečnosti in razvoja.

V primeru Posebnega sodišča za Sierro Leone je še toliko pomembneje, da se izvršujejo pravne sodbe, ker to sodišče ustvarja številne pomembne precedense v mednarodnem kazenskem pravosodju. Ne samo, da je to prvo sodišče, ustanovljeno v državi, v kateri naj bi se zločini zgodili, temveč je tudi prvo sodišče, ki je – v primeru nekdanjega liberijskega predsednika Charlesa Taylorja – vložilo obtožnico proti voditelju afriške države in ga obsodilo, ko je v času začetka sojenja še opravljal svojo funkcijo.

Ti vidiki skupaj z nedavno obsodbo treh nekdanjih voditeljev upornikov iz obdobja državljanske vojne močno kažejo na odločenost mednarodne skupnosti in vlade Sierre Leone, da se bo odločno borila proti nagnjenosti k nekaznovanju, ki jo kažejo tisti, ki so celo desetletje vršili strahotne zločine.

Mednarodna skupnost mora v celoti zaključiti izvajanje projekta, ki je bil predlagan za okrepitev pravosodja in pravnega reda v Sierri Leone. Mandat sodišča se bo iztekel kmalu, leta 2010, in sierraleonska vlada je povsem odkrito navedla, da ne more izvršiti kazni za osebe, ki jih je obsodilo to sodišče.

Tako je torej ključno za Evropsko unijo in njene mednarodne partnerje, vključene v mirovni proces, da vzdržujejo in podpirajo izvrševanje sodb, ki jih izreče Posebno sodišče. Od tega ni odvisno samo napredovanje k miru in stabilnosti v regiji, temveč tudi verodostojnost Posebnih sodišč, ki se financirajo s prostovoljnimi prispevki mednarodne skupnosti v drugih državah.

  Charles Tannock, avtor. − Gospod predsednik, mednarodno humanitarno pravo je sorazmerno nov in nekoliko nepopoln organ sodne prakse, vendar je že doseglo nekaj velikih uspehov. V Evropi je Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije odigralo izjemno pomembno vlogo pri vnašanju pravice v regijo, razdejano zaradi vrste surovih vojn. Podobno je tudi Mednarodno kazensko sodišče za Ruando v Tanzaniji sprožilo postopke proti odgovornim za genocid v Ruandi leta 1994.

Tako torej poznamo pomen teh sodišč, ko gre za pomoč od vojne razdejanim regijam, tako da se ukine nekaznovanost in stopi v nov čas. V mnogih pogledih je pravičnost, dosežena na ta način, prav tako dragocena kakor finančna pomoč Evropske unije. Zato bi morala mednarodna skupnost še naprej podpirati Posebno sodišče za Sierro Leone, tako da bi zagotovila varne zaporne objekte v državah članicah, če in ko bi bilo potrebno, da bi obsojenim tiranom zagotovila prestajanje kazni v teh državah.

Eden mojih dosežkov v tem Parlamentu, na katerega sem še posebej ponosen, je sodelovanje pri resoluciji tega Parlamenta, ki poziva Nigerijo, naj izroči Charlesa Taylorja zadevnemu sodišču, kar se je sčasoma tudi zgodilo s posredovanjem ZN. Vendar je tu še veliko drugih, ki se bodo brez trdnega in dobro osnovanega Posebnega sodišča za Sierro Leone izognili kazni.

  Mikel Irujo Amezaga, avtor. − (ES) Gospod predsednik, pred dvema letoma sem imel priložnost, da sem kot del misije pod vodstvom gospe Isler Béguin, moje kolegice tu v sejni dvorani, obiskal Sierro Leone in prisostvoval Posebnemu sodišču ter se zavedel velikanske naloge, ki jo je opravljalo, ne samo za Sierro Leone, ampak tudi za celotno človeštvo.

Posebno sodišče za Sierro Leone je seveda ustvarilo precedens, kot je bilo tu že omenjeno. Ustvarilo je precedens, s tem ko je, kakor navaja resolucija, prvo mednarodno sodišče, ki se financira s prostovoljnimi prispevki, prvo sodišče, ustanovljeno v državi, v kateri naj bi se zločini zgodili, in prvo sodišče – kot je bilo že poudarjeno –, ki je obsodilo nekdanjega voditelja države.

Iz vseh teh razlogov, ne samo zato, ker predstavlja precedens, temveč ker je tudi referenčno merilo za druga sodišča, ki so bila ustanovljena in oblikovana po enakih smernicah – kot na primer sodišča v Ruandi, nekdanji Jugoslaviji, Kambodži ali Libanonu –, menimo, da je sprejetje te resolucije, s katero se zdaj skupaj s sodiščem ukvarjamo že več mesecev, ključnega pomena.

Pred dvema letoma smo sprejeli resolucijo v podporo njegovemu financiranju, ker je tedaj Posebno sodišče preživljalo težko obdobje, saj ni imelo sredstev in potrebne podpore, tu pa bi se morali zahvaliti tudi Evropski komisiji, ki je sodišču omogočila finančno podporo.

Zdaj predvsem prosimo dvoje: prvič, da bi vsi, ki so že obsojeni, svojo kazen dejansko odslužili – tu ni na kocki le delovanje Posebnega sodišča, ki bo svoje delo vključilo naslednje leto, temveč zapuščina, ki nam jo bo pustilo –, in drugič, seveda, da bo vse to spremljalo povišanje finančnih sredstev.

Skratka, Posebno sodišče za Sierro Leone je dober zgled in referenčno merilo za vse nas in za vsa sodišča, ki so že imela opraviti z vojnimi zločini. Je dober zgled in referenčno merilo in je lekcija, ki se je učimo vsi od druge najrevnejše države na planetu: ko smo vstopili v stavbo sodišča, smo zagledali slogan „ni miru brez pravice“. Natanko zato imamo moralno obveznost ne samo kot Evropejci, temveč kot človeška bitja, da zagotovimo, da zapuščina tega Posebnega sodišča pusti svoj pečat v zgodovini.

  Erik Meijer, avtor. − (NL) Gospod predsednik, Sierra Leone se je, kot tudi njena soseda Liberija, spoprijemala z najhujšimi grozodejstvi, posledica tega pa je, da so mnogi državljani izgubili življenje ali so utrpeli hude poškodbe, bodisi duševno ali fizično.

Zločinci, ki so novačili otroke vojake, da so rezali ude nedolžnim državljanom, bi morali biti kaznovani in ne bi smeli dobiti priložnosti, da svoje zločine ponovijo. Videti je, da je poskus, da bi to kazen dosegli med leti 2000 in 2010, obsojen na propad. Posebno sodišče Združenih narodov za Sierro Leone ne more delovati. Kogar koli, ki je spoznan za krivega, v Sierri Leone ni mogoče zapreti za ustrezno dolgo obdobje.

Zdaj se zastavlja vprašanje, kaj lahko kljub temu storimo, da bi zagotovili boljši izid? Sodišču ne bo uspelo brez zunanje finančne pomoči, razširitve njegovega mandata ali brez zapornih namestitev zunaj Sierre Leone. Resolucija upravičeno opozarja na te možnosti. Ta izjava mora hitro pripeljati do ukrepov. Sicer bo prepozno.

  Filip Kaczmarek, v imenu skupine PPE-DE. – (PL) Gospod predsednik, na Poljskem včasih rečemo, da „kar začneš, moraš tudi končati“. To je zelo pomembno za današnjo razpravo, ki predvsem zadeva finančno podporo Posebnemu sodišču za Sierro Leone. Res je, da smo sredi krize in da sodišče, ki se vzdržuje s pomočjo prostovoljnih prispevkov, porabi velike vsote denarja. Vendar pa ne smemo dovoliti, da bi ta organ, ki je edini svoje vrste, končal z delom v sramoto mednarodne skupnosti – in to bi tudi bila sramota, če bi sodišče prenehalo delovati iz finančnih razlogov in bi bili obtoženi izpuščeni na prostost.

Evropska unija in po mojem mnenju predvsem Združeni narodi so zavezani opraviti delo sodišča do konca, zagotoviti finančno podporo in izvršiti sodne odločitve sodišča.

Delo sodišča in njegovi visoki stroški so dokaj sporni v sami Sierri Leone, ker zelo veliko ljudi tam čaka na odškodnino, Sierra Leone pa je ena najrevnejših držav na svetu. Zato ob presojanju preteklosti ne smemo pozabiti na prihodnost.

  Ewa Tomaszewska, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, Posebno sodišče za Sierro Leone je obsodilo Isso Hassana Sesayja, poveljnika Revolucionarne združene fronte, na 52 let zaporne kazni. Obsodilo je tudi Morrisa Kallona, enega od poveljnikov Revolucionarne združene fronte (RUF), na 40 let zaporne kazni, pa tudi Augustina Gbaa, varnostnega vodjo RUF, na 25 let zaporne kazni.

Ti ljudje so organizirali eno najkrutejših uporniških gibanj sodobnega časa. Surovo pohabljanje civilnega prebivalstva, predvsem amputacije okončin na množični ravni, spolno nasilje kot orožje, novačenje otrok za vojsko – to je samo nekaj izmed brutalnih metod, ki jih je uporabljala RUF pod poveljstvom obtožencev.

Huda kazen v njihovem primeru je močan znak, ki bi moral drugim preprečiti zagrešitev podobnih dejanj, in znak, da civilizirani, demokratični svet ne bo molčal in ima močno orodje za odzivanje na storilce takšnih grozodejstev. To orodje je sodišče in sodišče je treba podpreti, tako finančno kot politično.

  Marie Anne Isler Béguin (Verts/ALE). – (FR) Gospod predsednik, pravzaprav sem vesela, da je prišlo do te razprave, ker smo jo že več sej poskušali spraviti na dnevni red.

Tako bi danes, ko se bližamo koncu mandata, radi poudarili, da bi morali podpreti Sierro Leone, ki je ena najrevnejših držav sveta in ji je resnično uspelo vzpostaviti to Posebno sodišče, da bi sodilo odgovornim za grozodejstva.

Ker sem bila vodja misije Evropske unije za spremljanje volitev, resnično verjamem, da je naša politična in moralna dolžnost podpreti to sodišče, ker bi bilo res nesprejemljivo in nepredstavljivo, če to sodišče ne bi moglo nadaljevati z delom iz razlogov, ki so potencialno finančne narave.

Tako torej pozivam Komisijo, da ga podpre, finančno seveda. Poleg tega so nas takrat sodniki na teh sodiščih prosili, naj priskrbimo finančno podporo, da bi Posebno sodišče še naprej delovalo.

Vendar pa je zdaj na politični ravni, saj se končuje leta 2010. Moramo ...

(Predsednik je prekinil govornico)

  Antonio Tajani, podpredsednik Komisije. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, Evropska komisija je sprejela močno zavezo, da bo pomagala pri prehodu Sierre Leone iz povojnega položaja v položaj rasti in razvoja. Komisija zagotovo podpira zavezo države k utrjevanju miru, stabilnosti in predvsem demokracije.

S tem v zvezi Komisija prepoznava in pozdravlja ključno vlogo, ki jo je Posebno sodišče za Sierro Leone odigralo in jo še vedno igra v kontekstu ponovne vzpostavitve miru in stabilnosti v Sierri Leone. Prepričani smo, da lahko dejavnosti Posebnega sodišča vsem prenesejo sporočilo, da ne bo noben hud zločin proti človeštvu, noben genocid in noben vojni zločin ostal nekaznovan.

Posebno sodišče za Sierro Leone je pravzaprav odigralo bistveno vlogo v razvoju mednarodnega prava na podlagi sodne prakse, ki je bila vzpostavljena pri vprašanjih, kot so novačenje otrok vojakov in prisilni zakoni, ki so bili predmet prvih sodb Posebnega sodišča. V ta namen je Komisija podpirala dejavnosti Posebnega sodišča od leta 2003. Posebnemu sodišču smo dali 2 700 000 evrov prek Evropske pobude za demokracijo in človekove pravice. Cilj tega financiranja je podpreti dejavnosti Posebnega sodišča v zvezi s posredovanjem njegovih ciljev podpiranja načela pravne države, mednarodnega humanitarnega prava in človekovih pravic v Sierri Leone ter celotni zahodnoafriški regiji.

Poleg tega je leta 2008 Komisija sprejela projekt, financiran z 1 milijonom evrov v okviru 10. evropskega razvojnega sklada, ki je bil zasnovan skupaj s Posebnim sodiščem in sirraleonsko vlado. Projekt, ki naj bi bil izveden v letih 2009 in 2010, bo vključeval predhodne dejavnosti in je zavezan zagotavljanju trajne zapuščine, na katero se bomo oprli po zaključku dejavnosti Posebnega sodišča, predvsem s krepitvijo zmogljivosti pravnih strokovnjakov in krepitvijo institucionalne zmogljivosti znotraj celotnega pravnega sistema Sierre Leone.

Ker je bila obveščena o proračunskih problemih Posebnega sodišča, je Komisija leta 2008 zagotovila sodišču nujno pomoč v višini skoraj 2,5 milijona evrov, ki jih je financiral instrument za stabilnost in ki so bili namenjeni za kritje stroškov financiranja in predvsem plač zaposlenih na Posebnem sodišču. Na tej točki je Komisijo veselilo, ko je ugotovila, da je Posebnemu sodišču uspelo več mesecev kriti proračunski primanjkljaj. Trdno verjamemo, da bo kljub svetovni finančni krizi mednarodna skupnost uspela najti potrebna sredstva, da bo lahko Posebno sodišče uspešno in v celoti opravljalo svoje naloge in zaključilo sojenje Charlesu Taylorju, nekdanjemu predsedniku Liberije.

Preden zaključim, bi rad izrazil podporo zahtevi po nadaljnjem preučevanju in preiskovanju vloge in naloge različnih posebnih sodišč in na tej točki me veseli, da vas lahko v imenu Komisije obvestim, da bosta v tem sektorju obe pobudi financirani iz naslova človekovih pravic „konflikti in varnost“ v sedmem okvirnem raziskovalnem programu.

  Predsednik. − Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo danes ob 12.00.

(1) glej zapisnik

5.3. Humanitarne razmere oseb, nastanjenih v taboru Ašraf

  Predsednik. − Naslednja točka je razprava o šestih predlogih resolucij, ki zadevajo humanitarne razmere oseb, nastanjenih v taboru Ašraf⁽¹⁾.

  Ana Maria Gomes, avtorica. − Gospod predsednik, nekateri v tej sejni dvorani želijo predstaviti Iransko ljudsko mudžahedinsko organizacijo kot heroja ali kot resnično alternativo iranskemu režimu. V resnici ni nič od tega.

Na svojih potovanjih v Irak sem slišala kurdske, sunitske, šiitske, krščanske, turkmenistanske in druge voditelje, kako se pritožujejo nad vlogo Iranske ljudske mudžahedinske organizacije kot orodja Sadama Huseina v kampanji Al Anfar leta 1988, ki je dosegla višek v pomorih, kakršen se je zgodil v Halabji. Tudi to nam je potrdila iraška delegacija, ki je bila tu prejšnji teden, pri tem pa nam zagotovila, da iraška ustava zavezuje iraško vlado k popolnemu spoštovanju človekovih pravic oseb, nastanjenih v taboru Ašraf, ki želijo s pomočjo UNHCR in ICRC oditi v Iran ali kamor koli drugam, ali pa želijo ostati tam kot politični begunci in se ravnati v skladu z iraškimi zakoni.

Razumeti moramo nenaklonjenost iraške vlade možnosti, da bi še naprej dopuščala, da bi tabor Ašraf motil njene dobrososedske odnose z Iranom. Za Iračane ni mogoče odmisliti Irana zgolj z željami. Tam je. To je močna soseda. Res je sicer, da Iranska ljudska mudžahedinska organizacija ni več na seznamu terorističnih organizacij, vendar je še vedno mračni kult, ki brutalno kaznuje tiste izmed svojih članov, ki želijo prebegniti. Predvsem so osebe, nastanjene v taboru Ašraf, človeška bitja, katerih človekove pravice je treba spoštovati ne glede na usodo organizacije same ali njeno preteklost. Z njimi je treba ravnati v skladu s Konvencijo o beguncih iz leta 1951 in nihče – ponavljam, nihče – se ne bi smel biti prisiljen vrniti v Iran.

Toda razjasnimo naslednjo stvar. V tej resoluciji ne gre za iranski režim, ki je desetletja zatiral svoje ljudstvo, slabo upravljal z državo in destabiliziral Bližnji vzhod. Vsak, ki glasuje za spremembi PSE in Zelenih, katerih cilj je omiliti ton te resolucije v smislu glasovanja za iranski režim, bodisi podaja argumente s slabimi nameni ali pa mu jih je enostavno zmanjkalo.

Naše spremembe so predlagane v dokaj preprostem duhu. Radi bi pokazali celotno sliko kršenja človekovih pravic in groženj v taboru Ašraf in okoli njega. Zahtevamo na primer, da se vsem osebam, nastanjenim v taboru Ašraf, dovoli, da jih izprašata ICRC in UNHCR na nevtralni lokaciji in brez navzočih uradnikov iranske opozicijske skupine Mudžahidi iranskega ljudstva. Poleg tega moramo pozvati mudžahidsko vodstvo, naj preneha nadzorovati življenja oseb, nastanjenih v taboru Ašraf, na ta način, da jim ne dovolijo zapustiti tabora. Predvsem izražamo skrb nad praksami umske in fizične manipulacije ter hudega kršenja človekovih pravic znotraj kulta, o katerih se je poročalo. Skratka, tu gre za človekove pravice posameznikov v taboru Ašraf. Pri glasovanju ohranimo v mislih te osebe in njihove človekove pravice.

  Alejo Vidal-Quadras, avtor. − Gospod predsednik, danes zjutraj bomo glasovali o skupnem predlogu resolucije, ki so jo podpisale štiri politične skupine, o položaju v begunskem taboru Ašraf v Iraku. Tri tisoč petsto iranskih mož in žena, članov demokratične opozicije fundamentalističnemu režimu v Iranu, živi tam povsem nezaščiteno. V zadnjih nekaj tednih so bili žrtve pritiskov in zlorabe s strani frakcije iraške vlade pod vplivom iranskega režima in obstaja velika verjetnost, da se v vsakem trenutku lahko zgodi tragedija, ki bi jo bilo moč vzporejati z nedavnimi tragedijami na Balkanu.

Vsi se spominjamo Srebrenice in ne dvomim, da si noben poslanec v tej sejni dvorani ne želi ponovitve Srebrenice v Iraku. Naš predlog resolucije je poziv k opozarjanju javnega mnenja vsepovsod po svetu, preden pride do katastrofe. Žal so nekateri kolegi vložili predloge, ki bi utegnili povečati nevarnost za osebe, nastanjene v taboru Ašraf, in iranskemu režimu ali njihovim simpatizerjem v Iraku ponuditi argumente, da jih pomorijo.

Pred kratkim sem sam obiskal tabor in zagotavljam vam, da so namigovanja, vključena v predloge sprememb, povsem neosnovana. Osebe, nastanjene v Ašrafu, so tam prostovoljno. Svobodno lahko odidejo, kadar želijo, in živijo v najboljših prijateljskih odnosih z iraškim prebivalstvom v regiji. Namen našega predloga je zaščititi te osebe. Nihče ne bi razumel – toda, če bodo te spremembe sprejete, bo rezultat predloga natanko nasprotje.

To ni politično vprašanje, kolegi. Povsem humanitarno vprašanje je, in zelo nujno. Rotim vas, da glasujete proti vsem spremembam, ki so predlagane k temu skupnemu predlogu, ki ga podpirajo te štiri skupine zelo različnih političnih drž. Življenja mnogih nedolžnih in neškodljivih ljudi so odvisna od vašega glasu. Prosim, ne izneverite jih.

  Angelika Beer , avtorica. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, moja skupina ni podpisala te resolucije in zanjo bomo glasovali le v primeru, če bodo sprejete spremembe, ki sem jih predlagala skupaj z avtorico gospo Gomes v imenu Skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu in skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze.

Povezana je s sporom glede Mudžahidov ali MKO (PMOI). To ni demokratična opozicija. Rada bi o njej povedala nekaj stvari. MKO je izrojena organizacija, ki je enakovredna verski sekti in ki hudo zatira svoje lastne člane, tudi znotraj tabora. Da bi prisilila člane, da ostanejo v taboru, uporablja mentalni in psihični pritisk. Tistim, ki se upirajo, uničijo zakonske zveze, prisiljeni so v razvezo, otroke pa jim odvzamejo – kar je eno najsurovejših sredstev zatiranja.

MKO je povsem izolirala vse člane MKO, ki živijo v taboru in zunaj njega. Prepovedan je vsakršen dostop do mednarodnega tiska. Vsi intervjuji, ki so jih opravile Združene države, so potekali v prisotnosti kadrov MKO, kar je pomenilo, da osebe niso mogle spregovoriti o svojih resničnih problemih in skrbeh.

V preteklosti so člane MKO iz severnega Iraka predali privržencem Sadama Huseina in so jih sramotno mučili in pobili v taboru Abu Graib. To je le nekaj primerov in pojasnil za skupne spremembe, za katere vas pozivamo, da jih sprejmete. Kdorkoli, ki je proti njim – in to bi rad zelo jasno povedal –, in kdorkoli, ki sprejme obstoječo resolucijo z nespremenjenim besedilom, glasuje za to, da se MKO dovoli nadaljevati s politiko zatiranja v taboru, ki ga nadzira. Potem boste delno odgovorni za to, kar MKO trenutno grozi, da bo naredila, in sicer, da bo, če bo tabor pod mednarodnim nadzorstvom razdeljen, pozvala svoje člane, ki so tam nastanjeni, da se sežgejo. To je seveda nasprotje tega, kar želimo doseči tukaj, zato vas pozivam h glasovanju za spremembe, ki sta jih predložili PSE in moja skupina.

  Erik Meijer, avtor. − Gospod predsednik, Iranu že 30 let vlada teokratska diktatura. Ta diktatura prebivalcev ne sili samo živeti v skladu z njenimi verskimi standardi, temveč poskuša tudi pobiti vse, ki se ne prilagodijo njenemu sistemu. Posledično morajo mnogi Iranci živeti v izgnanstvu, ne samo v Evropi, ampak tudi v sosednjih državah.

Po angloameriški vojaški invaziji na Irak so Iranci, ki tam živijo v izgnanstvu, od Irana dobili zagotovilo o zaščiti. Zdaj se tuje čete pripravljajo na umik iz Iraka. Ta umik podpiram, vendar bi lahko njegova nepredvidena posledica bila, da bi teokratski režim v Iranu dobil priložnost za napad na opozicijo zunaj svojih lastnih meja. Prizadeva si za deportacijo teh ljudi iz Irana, da bi jih pobil. Znotraj Iraka je veliko solidarnosti z Iranci v izgnanstvu. Vendar pa je moč Irana v Iraku narasla, ker je večina prebivalcev v Iraku prav tako šiitskih muslimanov.

Prek pisnih vprašanj Svetu sem pritegnil njegovo pozornost na položaj 3 400 oseb, nastanjenih v taboru Ašraf. Edini odgovor je bil, da Svet o tem vprašanju ni razpravljal. Danes razpravljamo o zelo pomembni nujni resoluciji o taboru Ašraf. V dveh predhodnih resolucijah leta 2007 in 2008 je naš Parlament potrdil pravni status nastanjenih v taboru Ašraf po 4. ženevski konvenciji. Danes naš Parlament posebno pozornost posveča trenutnemu položaju s sprejetjem resolucije izključno o Ašrafu. To besedilo je skupno besedilo, ki ga je sprejela večina političnih skupin in je uravnoteženo. Iraški vladi želi posredovati močno sporočilo, da se pravic teh 3 400 oseb v Ašrafu, vključno s 1 000 ženskami, ne sme kršiti zaradi pritiskov verskih voditeljev mul v Iranu.

Zato moramo posredovati združeno sporočilo brez sprememb, ki bi spodkopale in oslabile to resolucijo, ki zajema zgolj humanitarna vprašanja nastanjenih v taboru Ašraf.

Izogniti se moramo vsakršnim spremembam končnega besedila resolucije, ki bi zapletle položaj ali ogrozile življenja teh ljudi, ki se ne morejo braniti.

Nastanjene v Ašrafu so bombardirale sile Združenih držav na začetku invazije leta 2003. Pozneje so jih pregledovale Združene države. Iraška vlada je pregledala tudi vse osebe v Ašrafu – to se je dogajalo v letošnjem aprilu. Vsako osebo so izprašali, in sicer zunaj Ašrafa. Spodbujali so jih in jih pozivali, naj zapustijo tabor ali odidejo v Iran. Le šest izmed njih se je strinjalo, da bodo odšli – šest od 3 400 oseb! Zato moramo spoštovati njihovo odločitev.

  Mogens Camre avtor. − Gospod predsednik, položaj v taboru Ašraf, kjer domuje 3 500 članov iranske demokratične opozicije PMOI, je že nekaj časa zelo zaskrbljujoč in je bil predmet več resolucij v tem Parlamentu v zadnjih letih. Skupaj z delegacijo štirih poslancev tega Parlamenta sem obiskal tabor Ašraf oktobra lani in se sestal s tamkajšnjimi ameriškimi, iraškimi uradniki in uradniki Združenih narodov. Vsi so okrepili našo zaskrbljenost glede pravnega statusa nastanjenih v taboru Ašraf, ker je bila njegova varnost prenesena iz rok ameriških čet na iraške sile na začetku letošnjega leta.

Položaj se je od tedaj zelo poslabšal. Iranski vrhovni voditelj je v neuradnem razglasu konec februarja zahteval od iraškega predsednika na obisku, naj izvaja skupni sporazum o zaprtju tabora Ašraf in tam nastanjene osebe izžene iz Iraka.

Od tedaj so iraške sile začele oblegati tabor. Iraške čete preprečujejo vstop družin nastanjenih v taboru Ašraf, parlamentarnih delegacij, organizacij za človekove pravice, pravnikov, novinarjev in celo zdravnikov v tabor, in za mnoge logistične materiale ne dovolijo, da bi prišli v Ašraf.

Tako je ta Parlament ugotovil, da je absolutno potrebno v tej fazi k temu pristopiti kot k nujnemu vprašanju. Zdaj smo delovali skupaj z vsemi skupinami in ustvarili skupno besedilo, ki je dobro uravnoteženo in načenja vse naše skrbi s tem v zvezi ter poziva mednarodne organe, da poiščejo dolgoročni pravni status za nastanjene v taboru Ašraf.

Žal je predlaganih nekaj sprememb s strani zagovornikov Teherana, tistih, ki verjamejo lažem, ki jih Teheran širi. Menim, da bi morali jasno razumeti, da so te v nasprotju z varnostjo nastanjenih v taboru Ašraf in da bi morali glasovati proti njim. Pozivamo vse kolege, naj se držijo skupnega besedila in zavrnejo vsakršne spremembe.

  Marco Cappato, avtor. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, tukaj govorimo o ‘taboru’, ki je v resnici dejansko malo mesto oseb, ki so položile orožje na podlagi težke politične odločitve, oseb, ki so pravzaprav zaupale svojo lastno obrambo mednarodni skupnosti. Razlog, zakaj o tej točki razpravljamo danes kot del nujnega postopka, je nevarnost množične deportacije teh oseb in nevarnost, da utegnejo biti vse njihove pravice v odnosu do iranskega režima za vselej ukinjene.

Zagotovo je mogoče zastavljati vprašanja o ravni in meri demokracije v skupini Mudžahidi iranskega ljudstva, njihovi organizaciji, vendar to ni predmet razprave, ki jo moramo opraviti, in to ni razlog za to, da smo zahtevali uporabo nujnega postopka. Razlog, da smo zahtevali uporabo nujnega postopka, je, da bi preprečili, da bi bilo napadeno to malo mesto kot celota, da bi bile odvzete njegove temeljne pravice in da bi bilo zapisano rokam iranske diktature.

Zato utegnejo spremembe, ki so bile predlagane, le zmesti golo nujnost in potrebnost tega sporočila, in zato upam, da ne bodo sprejete.

  Tunne Kelam, v imenu skupine PPE-DE. – Gospod predsednik, danes smo tukaj, da bi preprečili možnost velike človeške tragedije.

Skoraj 4 000 ljudi, članov iranske opozicije, je v neposredni nevarnosti, da jih iraške oblasti deportirajo nazaj v Iran, katerega režim je že pobil več kot 22 000 njihovih prijateljev. Mimogrede, to so osebe, ki so razkrile teheranski skrivni jedrski program in z miroljubnimi sredstvi nasprotujejo sistemu, ki izvaža terorizem.

Je v interesu demokratične verodostojnosti iraške vlade, pa tudi vlade Združenih držav, ki jim je dala status „zaščitenih oseb“ po Ženevski konvenciji, da bi zaščitila njihova življenja, spoštovala njihovo svobodno voljo in dostojanstvo ter jim zajamčila varno prihodnost po mednarodnem pravu. Toda na prvem mestu pozivamo iraško vlado, naj preneha blokirati tabor Ašraf.

  Nicholson of Winterbourne, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, menim, da so Alejo Vidal-Quadras, moj dobri prijatelj, in drugi govorniki, v globoki zmoti in da bi morali podpreti spremembe, ker je iraška vlada v zadnjem času večkrat razglasila, da nima nikakršnega namena prisiliti oseb, nastanjenih v taboru Ašraf, da bi odšle v Iran ali v katero koli drugo državo.

Iraška vlada je večkrat zahtevala od različnih držav, vključno s številnimi državami članicami EU, naj jih sprejmejo, na to pa nismo pristali.

Od 3 400 oseb, nastanjenih v taboru, jih ima 1 015 dovoljenje za bivanje od različnih držav in uživa v statusu prebivanja v teh državah, od katerih so mnoge države članice EU, in teh ljudi ne sprejemamo. Zakaj?

Večina oseb, nastanjenih v taboru Ašraf, je bila deležna poklicnega vojaškega usposabljanja v času predhodnega režima Sadama Huseina, in so sodelovale z njegovo predsedniško gardo in z drugimi varnostnimi silami v nasilnem zatiranju nacionalne vstaje iraškega ljudstva po osvoboditvi Kuvajta leta 1991.

Obstaja obilo dokazov, da so ti ljudje škodovali iraškemu ljudstvu, ko iraška vojska ni hotela izvršiti pobojev, ki jih je zahteval Sadam Husein. Družine žrtev v Iraku tega dejstva ne morejo pozabiti in iraška ustava ne dovoli prisotnosti skupin, kakršni sta organizacija NKO ali Kurdska delavska stranka (PKK), na iraških tleh.

Dva tisoč teh ljudi se je registriralo pri visokem komisarju za begunce v upanju, da jih bodo preselili v druge države, ki so jih pripravljene sprejeti, in zdaj iraška vlada že več let tesno sodeluje z UNHCR, ki prosi druge države, naj jih sprejmejo.

Dragi kolegi, z Irakom je tako. Suverenost Iraka je na kocki in upanje bi morali polagati v to demokratično izvoljeno iraško vlado. To je njihova pravica in zagotavljam vam, da jo pravilno izpolnjujejo.

  Charles Tannock (PPE-DE). - Gospod predsednik, nikoli nisem bil velik ljubitelj opozicijske skupine Mudžahidi iraškega ljudstva, katere filozofsko poreklo je islamistično-marksistično – kar si samo po sebi nasprotuje –, in seveda so bili dolga leta pod zaščito Sadama Huseina, bagdadskega klavca, ki so ga vojaško podpirali.

Vendar pa so se v zadnjih letih reformirali in Zahodu zagotovili dragocene informacije o kršitvah človekovih pravic v Iranu ter geografsko lokacijo skrivnih iranskih objektov za bogatenje urana. Tako je bilo torej vprašljivo, ali bi jih morali obdržati na seznamu prepovedanih terorističnih organizacij EU. Po mojem mnenju je vprašljivo to, da si osebe, nastanjene v taboru Ašraf, zaslužijo pravno zaščito v Iraku pred svojo vlado in zavezniškimi silami, in si ne zaslužijo deportacije v Iran, kjer jih skoraj gotovo čaka mučenje in morda celo usmrtitev.

  Richard Howitt (PSE). - Gospod predsednik, ta razprava znova kaže na omejenost nujnosti z velikanskim številom pripomb, ker ni bilo dovolj časa za pravilna pogajanja in posvete.

Povedati želim, da izvorno socialdemokratsko besedilo jasno nasprotuje kakršnemu koli vprašanju prisilne deportacije, in zahteva popolno skladnost z Ženevsko konvencijo in popoln dostop s strani mednarodnih organizacij za človekove pravice. Gospodu Vidal-Quadrasu in drugim povem, da glede na to, da sem si sam prizadeval doseči kompromis s pridobitvijo medstrankarske podpore samo za spremembe 2, 3 in 6, nato pa podporo socialdemokratov za skupno resolucijo, je popolno sprevračanje dejstev, če rečejo, da bi bilo mogoče te spremembe uporabiti kot pretvezo za pomore oseb, nastanjenih tam. Ne glede na to, ali osebe podpirajo ali kritizirajo PMOI, si v razpravi o človekovih pravicah nihče ne bi smel dovoliti nestrinjanja s spremembami, katerih cilj je podpirati obveznosti v zvezi s človekovimi pravicami glede katere koli ali vseh strank kjer koli po svetu.

  Jan Zahradil (PPE-DE). – (CS) Gospod predsednik, zame bo zadostovalo 30 sekund. Rad bi povedal, da me zelo veseli, da je bil PMOI odstranjen s seznama prepovedanih organizacij EU v času češkega predsedovanja, in veseli me, da bomo še naprej podpirali iransko opozicijo proti režimu s pomočjo današnje resolucije o taboru Ašraf. Rad bi se zahvalil vsem sodelujočih iz vseh političnih skupin, ne glede na njihovo barvo ali prepričanje, in upam, da bo resolucija sprejeta v predlagani obliki brez sprememb, ki bi jo na nek način popačile.

  Paulo Casaca (PSE). – (PT) Gospod predsednik, tudi jaz bi rad pozval k temu skupnemu predlogu resolucije, o katerega trenutni obliki bomo pravkar glasovali. Spremembe, ki so predlagane tukaj, v tem Parlamentu, so globoko zmotne.

Popolnoma nepravilno je reči, da je bil že samo en sam begunec iz tabora Ašraf ali katerega drugega tabora preseljen v Evropo ali celo znotraj Iraka ob podpori visokega komisarja. Vsem vam postavljam izziv, da vprašate visokega komisarja, ali so bili kadar koli preseljeni kateri koli begunci.

Vse to absolutno ne drži in edini namen tega je, da olajša pokol. Samo za to gre, za nič drugega, in avtorje teh popolnoma sramotnih sprememb bi prosil, da jih umaknejo, saj pomenijo žalitev za ta Parlament.

  Antonio Tajani, podpredsednik Komisije. − (IT) Gospod predsednik, prosim za besedo, vendar za besedo v okoliščinah, v katerih je to mogoče. Ko se vsi ti poslanci Evropskega parlamenta sprehajajo naokoli, je to v resnici zelo težko; zelo spoštujem Parlament, vendar se mi zdi resnično nemogoče govoriti v takšnih okoliščinah.

  Predsednik . − Prav imate.

Gospe in gospodje, razprave ne bomo zaključili, dokler vsi ne sedejo v tišini.

Tiste poslance, ki se zdaj pogovarjajo v vrstah med sedeži, obveščam, da razprave ne bomo zaključili, dokler se ne prenehajo pogovarjati, da lahko prisluhnemo podpredsedniku Komisije z dolžnim spoštovanjem.

  Antonio Tajani, podpredsednik Komisije. − (IT) Gospod predsednik, rad bi se vam zahvalil, ker menim, da je prav sodelovati v razpravah, tako da se posluša izrečeno in govori na primeren način.

(FR) Zdaj bom govoril francosko. Gospod predsednik, gospe in gospodje, Komisija redno spremlja razvoj položaja v Iraku, zlasti v povezavi s taborom Ašraf.

Kot vsi vemo, je januarja 2009 iraška vlada ponovno prevzela nadzor nad tem območjem. Glede humanitarnega položaja v taboru so Mednarodni odbor Rdečega križa in druge mednarodne organizacije, ki so spremljale razvoj položaja, obvestile Komisijo, da ni bilo poročanja o nikakršnem znatnem poslabšanju življenjskih pogojev ali kakršnih koli kršitvah mednarodnih konvencij.

Komisija se v celoti strinja s stališčem, da bi moralo biti zaprtje tabora opravljeno znotraj pravnega okvira in da morajo biti življenja in telesna ter moralna celovitost nastanjenih v taboru varovana. Uporabljeni bi morali biti mednarodni humanitarni standardi, nenazadnje načelo nevračanja.

Ob mnogih priložnostih je iraška vlada povedala, da je pripravljena z nastanjenimi v taboru ravnati ustrezno in da nima nikakršnega namena nezakonito deportirati članov te organizacije ali jih prisilno izseliti iz Iraka.

Ob upoštevanju tega Komisija kljub temu kot vedno poudarja potrebo po upoštevanju pravila pravne države in računa na iraško vlado, da bo ustrezno ravnala.

Iraške oblasti so, ko so se s Komisijo sestale marca 2009, ponovno potrdile svojo zavezanost spoštovanju humanitarnih standardov in neuporabi sile, predvsem pa so se odpovedale prisilnemu vračanju oseb v Irak.

Iraški minister za človekove pravice trenutno opravlja posamezne sestanke z osebami, nastanjenimi v taboru, da bi ugotovil, kakšne pravice imajo, in določil, ali se želijo vrniti v Irak ali oditi v tretjo državo.

V nedavnih tednih so se nekateri člani odločili zapustiti tabor in so to lahko storili, ne da bi naleteli na težave. Komisija ta prizadevanja podpira. Če želijo osebe, nastanjene v taboru, oditi, jim mora iraška vlada dati dovoljenje, da se naselijo v drugi državi, in olajšati postopek.

Komisija bo v sodelovanju s predstavniki držav članic na kraju samem še naprej spremljala razvoj položaja.

(Aplavz)

  Predsednik. − Razprava je zaključena.

Naslednje je na vrsti glasovanje.

PREDSEDSTVO: GOSPA ROURE
podpredsednica

(1) glej zapisnik

6. Sprejetje zapisnika predhodne seje:

⁂

  Gary Titley (PSE). - Gospa predsednica, znova odpiram vprašanje člena 28(2), ki določa, da lahko vsak poslanec zastavi vprašanje predsedniku Parlamenta in prejme odgovor v roku 30 dni. Predsedniku sem zastavil vprašanje 19 marca. Danes je 24 april. Doslej še nisem dobil odgovora.

Vprašanje sem odprl včeraj in obljubljeno mi je bilo, da bo zadeva urejena. Še vedno ni urejena. Zelo težko razumem, da predsednik tega Parlamenta tako nizko ceni parlamentarna pravila in svoje lastne poslance, da jih je pripravljen popolnoma prezreti. Po mojem mnenju je obnašanje predsednika popolnoma nedopustno.

  Predsednica. – Gospod Titley, vašo zahtevo bom seveda posredovala naprej.

***

(Sprejet je bil zapisnik predhodne seje)

7. Čas glasovanja

  Predsednica. – Naslednja točka je glasovanje.

(Za podrobnosti o izidu glasovanja: glej zapisnik)

7.1. Pravice žensk v Afganistanu

7.2. Pomoč Posebnemu sodišču za Sierro Leone

7.3. Humanitarne razmere oseb, nastanjenih v taboru Ašraf

– Pred glasovanjem

  Charles Tannock (PPE-DE). - Gospa predsednica, videti je, da je prišlo do napake v besedilu, ki so ga parlamentarne službe objavile na internetu. Nepravilno je ubesedeno in ni v skladu z besedilom, ki je bilo v resnici predloženo v skupni resoluciji moje in drugih skupin. Ne vem, ali ste bili o tem obveščeni in ali to lahko upoštevate, toda besedilo v odstavku 2 bi se moralo glasiti „ob upoštevanju posameznih želja katerih koli oseb, ki prebivajo v taboru v Ašrafu, o svoji prihodnosti,“. To ni tisto, kar je bilo v resnici objavljeno, vendar bi se besedilo moralo glasiti tako.

  Predsednica. – Gospod Tannock, o tem sem bila obveščena in vneseni bodo vsi potrebni jezikovni popravki.

- Po glasovanju

  Hans-Peter Martin (NI). – (DE) Gospa predsednica, rad bi vas opozoril na dejstvo, da so za menoj, v vrstah skrajnih desničarskih radikalcev, nekatere osebe, ki niso poslanci, in kolikor vidim, tudi oni uporabljajo glasovalne kartice.

(Aplavz)

  Predsednica. – Gospod Martin, vse to bomo preverili.

7.4. Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov (A6-0229/2009, Rumjana Želeva)

- Po glasovanju

  Gay Mitchell (PPE-DE). - Gospa predsednica, zadeva ni bila izglasovana zaradi tega, ker je bilo pred samo nekaj trenutki število glasov neizenačeno.Eden od poslancev je izrekel zelo resno obtožbo glede glasovanja v sejni dvorani. Prosil bi vas, če ustavite postopke, dokler ne ugotovimo, ali res glasujejo poslanci, ki ne bi smeli glasovati, ali pa je ta obtožba lažna. To je zelo resna obtožba.

(Aplavz)

  Predsednica. – Pravkar sem povedala, da bomo preverili. To pomeni, da bomo preverili nemudoma. Ukvarjamo se s tem.

  Bruno Gollnisch (NI). – (FR) Gospa predsednica, zelo kratek bom v zvezi s to točko. Ker je eden od naših kolegov poslancev izrekel obtožbo, ga bom prosil, naj to obtožbo pojasni. Kot ste rekli, se mora preverjanje zgoditi nemudoma, in če se bo, kot verjamem, po preverjanju izkazalo, da je obtožba lažna, prosim, da se iz tega izpelje vse zaključke.

  Predsednica. – Povedala sem vam že, da bo zadeva preverjena. To bomo opravili takoj, tako da vas bom v naslednjih nekaj minutah sproti obveščala.

7.5. Izbirni protokol h Konvenciji Združenih narodov o pravicah invalidov (A6-0230/2009, Rumjana Želeva)

7.6. Profiliranje, zlasti na podlagi narodnosti in rase, pri protiterorističnih dejavnostih, izvrševanju predpisov, priseljevanju ter carinskem in mejnem nadzoru (A6-0222/2009, Sarah Ludford)

7.7. Zaščita finančnih interesov Skupnosti – Boj proti goljufijam – Letno poročilo 2007 (A6-0180/2009, Antonio De Blasio)

– Pred glasovanjem

  Antonio De Blasio, poročevalec. – (HU) Ne bom porabil dveh minut. Gospe in gospodje, rad bi vas opozoril na dve zelo pomembni dejstvi v zvezi s poročilom. Ta poročila smo zbirali leta, pa jih Svet kljub temu ni niti enkrat še uvrstil na dnevni red. Menim, da bi bilo za Svet zelo pomembno, da bi države članice seznanil z vsebino tega poročila. To bi v veliki meri pripomoglo k uspešnemu delu Sveta in drugih institucij v postopku podelitve razrešnice. Zato predlagam, da se odlog postopka podelitve razrešitve Sveta v jeseni sprejme samo pod pogojem, da Svet na dnevni red uvrsti tudi to poročilo. To bi bilo zelo pomembno, da se zagotovi, da bo Svet sprejel tudi tiste predpise, ki so nerešeni in ki bi zajamčili preglednost v porabi evropskih sredstev. Rad bi se iskreno zahvalil tistim, ki so pomagali pripraviti to poročilo, vključno s poročevalcem v senci in tistimi, ki so vložili predlagane spremembe. To poročilo smo sprejeli s konsenzom v odboru.

7.8. Parlamentarna imuniteta na Poljskem (A6-0205/2009, Diana Wallis)

7.9. Upravljanje znotraj skupne ribiške politike: Evropski parlament, regionalni svetovalni sveti in drugi udeleženci (A6-0187/2009, Elspeth Attwooll)

7.10. Statistični podatki o fitofarmacevtskih sredstvih (A6-0256/2009, Bart Staes)

7.11. Zahteve za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (prenovitev) (A6-0096/2009, Magor Imre Csibi)

7.12. Določitev usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov (A6-0068/2009, Catherine Neris)

  Predsednica. – Po preverjanju vam lahko povem, da ni prišlo do nobene zlorabe glasovalnih pravic.

Da bi se izognili nadaljnji zmedi, bom obvestila predsednika, predsednik Pöttering pa vam bo povedal, kakšne bodo posledice.

7.13. Čezmejna plačila v Skupnosti (A6-0053/2009, Margarita )

7.14. Dejavnost institucij za izdajo elektronskega denarja (A6-0056/2009, John Purvis)

7.15. Zdravstvena pravila za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (A6-0087/2009, Horst Schnellhardt)

– Pred glasovanjem

  Horst Schnellhardt, poročevalec. – (DE) Gospa predsednica, dal bi le dve kratki pripombi. Prevod utegne povzročiti zmedo v različnih jezikih. Zato bi rad izjavil za zapisnik, da je treba spremembo člena 2(2)(a) z ubeseditvijo „razen ulovljene divjadi“ vedno upoštevati v povezavi s točko aa. To bo odpravilo zmedo.

  Predsednica. – Zagotavljam vam, da bodo s tem v zvezi pregledane različice v vseh jezikih, gospod Schnellhardt.

7.16. Ustanovitev aranžmaja za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči za plačilne bilance držav članic (A6-0268/2009, Pervenche Berès)

7.17. Obdavčevanje dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti (A6-0244/2009, Benoît Hamon)

7.18. Skupni sistem DDV glede davčne utaje, povezane z uvozom in drugimi čezmejnimi transakcijami (A6-0189/2009, Cornelis Visser)

- Pred glasovanjem:

  Bart Staes (Verts/ALE). - (NL) Rad bi ponovno preučil glasovanje o mojem poročilu, ki je bilo v drugi obravnavi. Vse skupine v parlamentu so imele s Svetom politični sporazum, da sprejmejo številne spremembe, da bi lahko ta predpis postal prava uredba.

Zaradi odsotnosti mnogih poslancev Evropskega parlamenta – več kot 400 jih je odsotnih – nismo mogli sprejeti svežnja sprememb, ki zahteva minimalno večino 393 glasov ob drugi obravnavi. Uspelo nam je zbrati le 387 od 395 oddanih glasov. Zaradi odsotnosti mnogih poslancev Evropskega parlamenta smo morali prekršiti sporazum s Svetom.

Zato bi rad prosil administracijo predsedstva in Parlamenta, naj preuči, kako lahko na tej točki rešimo položaj, preden gre Parlament na počitnice po 7. maju, da bi potem lahko razpravljali in obnovili ta položaj med naslednjim delnim zasedanjem.

  Predsednica. – Reči moram, gospod Staes, da smo o tem vprašanju že razmišljali in da bomo to res preučili, ker gre za resnično vprašanje in resničen problem.

7.19. Ustanovitev aranžmaja za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči za plačilne bilance držav članic

– Pred glasovanjem

  Pervenche Berès (PSE). – (FR) Gospa predsednica, na tej točki prosim za besedo, ker smo v Odboru za ekonomske in monetarne zadeve imeli pomembno razpravo o vprašanjih, ki zadevajo posojilo, in skupina Evropske ljudske stranke (Krščanski demokrati) in Evropskih demokratov je predložila spremembo, v kateri predpostavlja, da ni nobene pravne osnove za evropsko posojilo.

Dogovorili smo se za spremembo, ki smo jo pripravili po dogovoru z gospodom Langnom, ki je bil glavni pogajalec skupine PPE, čeprav ni bil poročevalec v senci za to vprašanje, da bomo dodali, da ni posebne osnove za posojilo Skupnosti. V teh okoliščinah smo predložili spremembo 2, zato sem precej presenečen, da so mi dobro obveščeni strokovnjaki povedali, da je bil na seznamu PPE proti tej spremembi zapisan minus, in gospodu Langenu bi rad dal priložnost, da popravi seznam PPE.

  Werner Langen (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, ni razloga, da bi moral pojasnjevati, kako moja skupina sestavlja svoj seznam. O tem smo razpravljali in po ponovni preučitvi lahko ta predlog v celoti podpremo.

7.20. Nanomateriali (A6-0255/2009, Carl Schlyter)

– Pred glasovanjem

  Carl Schlyter, poročevalec. – (SV) Gospa predsednica, rad bi le povedal, da je Komisija predložila predlog na tem novem, pomembnem političnem področju, ki je pomenil, da smo menili, da bo zadostovalo izvajanje ukrepov v veljavni zakonodaji. Parlament zdaj zelo jasno zahteva, da Komisija obnovi vso zadevno zakonodajo, da lahko zaščitimo potrošnike, delavce in okolje pred negativnimi učinki nanoproizvodov in da imajo tako trg, ki je varen in se je zmožen razvijati. Rad bi vas opomnil, da ima Komisija na voljo dve leti, da se uskladi z zahtevo Parlamenta in da bo zaradi kompromisa v današnjem glasovanju zelo jasno, da Parlament to skoraj soglasno podpira.

Zdaj je čas, da Komisija nemudoma začne z delom na obnovi, da bo nanotehnologijo mogoče urejati na način, ki ščiti državljane.

7.21. Letna razprava o napredku v letu 2008 v zvezi z območjem svobode, varnosti in pravice (AFSJ) (člena 2 in 39 Pogodbe EU)

7.22. Zaključki vrha G20 (razprava)

7.23. Utrditev stabilnosti in blaginje na Zahodnem Balkanu (A6-0212/2009, Anna Ibrisagic)

7.24. Razmere v Bosni in Hercegovini

- Po glasovanju o spremembi 1

  Doris Pack (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, vprašala bi vas, ali se zavedate, da je potrebno v členu 6 besedo „osrednja“ pred besedo država izbrisati, da bi bila ubeseditev skladna z drugimi besedili.

  Predsednica. - Da, da, zagotovo bomo preverili v vseh jezikovnih različicah, gospa Pack.

7.25. Neširjenje jedrskega orožja in prihodnost Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT) (A6-0234/2009, Angelika Beer)

7.26. Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov in izbirnemu protokolu k tej konvenciji

7.27. 25. letno poročilo Komisije o spremljanju uporabe prava Skupnosti (2007) (A6-0245/2009, Monica Frassoni)

8. Obrazložitev glasovanja

  Predsednica. - Nadaljujmo zdaj z obrazložitvami glasovanja.

* * *

  Bogusaw Rogalski (UEN). – (PL) Gospa predsednica, danes imam pripombo na resno obtožbo, ki je bila v tej sejni dvorani izrečena proti poslancem Evropskega parlamenta, in na obrekovanje Evropskega parlamenta, ki ga je izrekel gospod Martin, ko je rekel, da nekateri poslanci EP ne glasujejo sami, temveč pošljejo pooblaščence, ki glasujejo z uporabo glasovalnih kartic evropskih poslancev. Takšno obnašanje je nedopustno, saj so postopki Evropskega parlamenta posredovani v živo. Državljani Evrope sedijo na balkonu in danes so v letu volitev slišali nekaj neobičajnega. To je obrekljivo in prosil bi, da na naslednji seji predsedstvo naroči gospodu Martinu, naj prekliče izrečeno in se opraviči vsem poslancem Evropskega parlamenta, ki sedijo v tej dvorani.

  Predsednica. – Gospod Rogalski, sami ste videli, da sem naročila, naj se nemudoma preveri, ali to drži ali ne.

Torej je zabeleženo. Obtožba ne drži. To je torej zabeleženo v Uradnem listu. Zdaj prosim predsednika Parlamenta, da sprejme ustrezne ukrepe, mi pa bomo o njih razpravljali na predsedstvu.

  Gay Mitchell (PPE-DE). - Gospa predsednica, resnično ste ukrepali zelo hitro, vendar menim, da ni sprejemljivo, da lahko poslanec vstane s svojega sedeža in izreče tako resno obtožbo proti drugim poslancem tega Parlamenta. Nikakor ne podpiram gospodov na skrajni desni, vendar mora predsednik Parlamenta podpirati in zaščititi pravice poslancev. Obtoženi smo vsakovrstnih nezaslišanih zadev, s strani kolegov pa smo upravičeni zahtevati primerno ravnanje in etično obnašanje v tem Parlamentu, v resnici pa tudi zunaj Parlamenta.

  Predsednica. – Prosim vas, zabeležila sem vse, kar ste rekli. Videli ste, da smo poskušali s temi zadevami hitro opraviti, ker so pomembne. Popolnoma se strinjam z vami in videli bomo, kaj bi bilo dobro storiti.

  Christopher Beazley (PPE-DE). - Gospa predsednica, po tej izmenjavi in vašem odzivu, ki je bil v veliko pomoč, nisem uspel ujeti pogleda vašega kolega včeraj, da bi ga obvestil, da je isti poslanec – nalašč ne bom uporabil besede „spoštovani“ – objavil članek v avstrijskem tisku, v katerem je imenoval člana osebja Parlamenta. Zdi se mi, da je to, ne glede na resničnost ali lažnost obtožb, zgolj še en primer popolnoma neprimernega obnašanja. Prav mogoče je, da oseba, za katero gre, ne bi hotela, da bi kdo preveril veljavnost njegovega mandata, če bi bili avstrijski volivci dovolj nespametni, da bi ga podprli.

  Predsednica. - Zabeležila sem vaše besede, gospod Beazley. Vsi se strinjamo, da moramo biti tu razumni, vendar imate prav, gospod Beazley, da se na splošno tovrstne stvari vedno maščujejo tistemu posamezniku, ki je zanje odgovoren.

* * *

Ustne obrazložitve glasovanja

- Poročilo: Rumjana Želeva (A6-0229/2009)

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). - Gospa predsednica, to poročilo je obravnavalo pravice invalidov in hotel sem, da je v zapisniku zabeleženo priznanje delu, ki ga je opravil Richard Howitt, poslanec laburistov tega Parlamenta, v svojem boju za pravice invalidov.

Od nekdaj sem zelo rad omogočal invalidnim osebam priložnosti za športno udejstvovanje. Vsi smo že slišali za paraolimpijsko gibanje, vendar Evropski parlament in Komisija prepoznavata letos prvič, kako veličastno delo opravlja paraolimpijsko gibanje za ljudi s težavami v intelektualnem razvoju, ki ga vodi gospod Tim Shriver. To gibanje ima programe povsod po svetu in eden od njih bo zdaj delno financiran iz proračuna Evropske unije.

Imel sem ta privilegij, da sem obiskal tako Letne svetovne igre v Šanghaju kot tudi letošnje Zimske svetovne igre v Boisu v Idahu, in težko opišem vrsto čustev, ki človeka preplavijo ob opazovanju atletov pri tekmovanju in sodelovanju. Želel sem samo, da se v zapisniku zabeleži mojo popolno podporo tej resoluciji.

- Poročilo: Magor Imre Csibi (A6-0096/2009)

  Syed Kamall (PPE-DE). – Gospa predsednica, mislim, da je to spet eno tistih poročil, ki jih lahko pozdravijo mnogi ljudje. Menim, da bi v boju za boljše varčevanje z energijo in večjo energetsko učinkovitost vsi radi videli več energetsko učinkovitih proizvodov. Toda znova moram opozoriti na dejstvo, da bi v Parlamentu morali dajati zgled.

Ko govorimo o energetski učinkovitosti, bi morali zagotovo poskrbeti, da uredimo lastni Parlament. Evropski parlament ima tri stavbe – dve parlamentarni stavbi in eno administrativno stavbo – eno v Bruslju, eno v Strasbourgu in eno v Luxembourgu. To jasno kaže, da sami ne ravnamo po svojih nasvetih, ko gre za energetsko učinkovitost.

Čas je, da začnemo dajati zgled. Čas je, da boj za energetsko učinkovitost postavimo v ospredje. Zapreti moramo Parlament v Strasbourgu, zapreti administrativne stavbe v Luxembourgu in ostati v Bruslju.

- Poročilo: Margarita Starkevičiūtė (A6-0053/2009)

  Michl Ebner (PPE-DE) . – (DE) Gospa predsednica, hotel sem spregovoriti, ker so čezmejna plačila velika prednost in pomenijo, da se s pomočjo pozitivne resolucije in odpravo nadaljnjih omejitev Evropska unija zavestno povezuje z državljani in vzpostavlja predpise, ki jim bodo olajšali zadeve v vsakdanjem življenju. Trdno sem prepričana o tem poročilu in torej gotovo verjamem, da smo s tem naredili pomemben korak naprej v olajševanju dejavnosti znotraj Evropske unije. Upam, da bo to vzpostavilo precedens za druga področja.

- Poročilo: Benoît Hamon (A6-0244/2009)

  Syed Kamall (PPE-DE). – Gospa predsednica, upam, da ne bom izzvala enakih dlakocepskih odzivov, ki jih je mogoče pričakovati od druge strani Parlamenta, ko bom podajala svojo obrazložitev glasovanja.

Mislim, da se vsi strinjamo, da moramo obravnavati utajo davkov, obenem pa moramo razumeti, da je v primeru tistih podjetnikov, ki trdo delajo, ki ustvarjajo delovna mesta in premoženje za druge in so nato močno obdavčeni za svoje početje, dokaj razumljivo, ko želijo svoj denar prenesti v režime z nižjimi davki.

Mislim, da se vsi strinjamo, da se moramo boriti proti goljufijam, vendar ne preganjajmo zakonitih denarnih prenosov. Morda si mislimo, da bo posledica takšnih dejanj privedla do odstranitve davčnih režimov z nizkimi davki in da bomo morali vsi plačevati višje davke, in vem, da takšno stvar ljudje pozdravljajo, predvsem na drugi strani Parlamenta. Vendar pa moramo včasih tudi razumeti nenamerne posledice svojih dejanj, in če želimo preveč preganjati davčne režime z nizkimi davki in območja z nižjim davkom, namesto da samo premikamo denar iz ene države v drugo, bomo v celoti izgnali še kako potreben kapital, še kako potrebne inovacije in še kako potrebno podjetništvo iz Evrope.

  Astrid Lulling (PPE-DE). – (FR) Gospa predsednica, seveda sem glasovala proti poročilu gospoda Hamona, ki je celo slabše od predloga Komisije o obdavčitvi prihrankov, ker je proti vsaki logiki večina Parlamenta – čeprav še zdaleč ne predstavlja večine poslancev v tem Parlamentu – glasovala za opustitev sistema pri viru, kar deluje, da bi s tem ohranila samo sistem izmenjave informacij, ki je drag, birokratski in neučinkovit. To je nedoumljivo!

Z veseljem priznam, da večina poslancev tukaj ni dovolj poznala vprašanja, sicer ne bi mogli glasovati za opustitev sistema, ki je učinkovit, poceni in ki zagotavlja, da vsi plačajo davek na dohodek od kapitala, namesto da zagovarja izmenjavo informacij.

Gospod Hamon mi je povedal, da ga ne zanima, ali vsi plačujejo davke. Včeraj zvečer mi je rekel: „Želim si vedeti, da francoski državljani ...

(Predsednica je prekinila govornico)

  Gay Mitchell (PPE-DE). – Gospa predsednica, to zadeva isto vprašanje v zvezi s prostim glasovanjem. Načeloma ne ugovarjam zoper sistem davčnih odtegljajev, vendar sem mnenja, da moramo posebej poudariti, da utaja davkov ni sprejemljiva.

Strinjam se s pripombami, ki so bile podane v zvezi s tem, da je davčna konkurenca nekaj dobrega. Mislim, da je res nekaj dobrega. Mislim, da bi vsak, ki je to sam preučil, rekel, da je to nekaj dobrega. Ljudje pogosto rečejo, no, tebi je lahko – saj imaš na Irskem 12,5 % korporacijskega davka, jaz pa jim odvrnem, no, zakaj pa še v vaši državi nimate 12,5 % korporacijskega davka, če je v tem težava? Vendar se tu poraja neko vprašanje, in v zvezi z utajo davkov moramo udariti po mizi. To je kaznivo dejanje in res moramo poskrbeti, da se ne bomo preveč približali tistim, ki prakticirajo tovrstne utaje.

V preteklosti smo že videli, kam sta finančni svet pripeljali slaba pravna ureditev in slaba praksa. Tako načeloma ne nasprotujem davčnim odtegljajem, vendar bi rad poudaril, da moramo ukreniti kaj odločnejšega v zvezi s celotnim vprašanjem davčne utaje.

- Poročilo: Catherine Neris (A6-0068/2009)

  Zita Pleštinská, v imenu skupine PPE-DE. – (SK) Moja politična skupina, skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov, pozdravlja rezultat današnjega glasovanja o poročilu Catherine Neris o usklajenih pogojih za trženje gradbenih proizvodov.

Odobritev Sveta na prvi obravnavi ni bila mogoča, ker se nekatere države članice niso strinjale z obvezno izjavo o skladnosti. Današnje glasovanje kaže na stališče Evropskega parlamenta o nekaterih politično občutljivih vprašanjih, predvsem o oznaki CE, kar bi moralo Svet prepričati, naj doseže skupno stališče, ki mu sledi odobritev Evropskega parlamenta in Komisije na drugi obravnavi.

Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo in skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze sta samo podprli tehnične izboljšave besedila in s pomočjo naših predlogov sprememb smo besedilo, ki ga je sprejel Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov, bliže delovnemu besedilu Sveta. Skupina PPE-DE ni podprla sprememb 17 in 54, ki sta bili sprejeti v odboru, ker se je strinjala s predlogom Komisije – nasprotujemo uvedbi oznak na državni ravni, ker pomenijo oviro notranjemu trgu in se strinjamo, da bi morale države članice odstraniti vse nacionalne sklice, ki prikazujejo drugačno skladnost kot oznaka CE.

Zelo sem zadovoljen, da je bilo to stališče deležno jasne podpore komisarja Verheugna v včerajšnji razpravi. Želim si, da bi bila zakonodaja uspešna.

- Predlog resolucije - B6-0192/2009

  Philip Claeys (NI). - (NL) Ta resolucija zagotovo vsebuje nekaj pozitivnih prvin, kot je denimo poziv k okrepitvi mandata Frontexa in uvedbi pobud za evropsko notranjo varnostno politiko, ki bi morala dopolnjevati načrte nacionalne varnosti. Na koncu sem se kljub temu odločil glasovati proti njej, ker se mi zdi povsem nesprejemljivo, da bi se ta Parlament, ki naj bi navsezadnje predstavljal evropske državljane, brez odstopanj oklepal Lizbonske pogodbe. Poziv k vlogi predlogov ob prvi priložnosti, da bi olajšali uvoz tujih delavcev, prav tako ni izpolnjeval pogojev, da bi ga odobril, in si je po mojem mnenju zaslužil glasovanje „proti“.

- Poročilo: Angelika Beer (A6-0234/2009)

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). – Gospa predsednica, kot drugi v tem Parlamentu tudi jaz pozdravljam nov zagon za oživitev Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, vključno z resolucijo Varnostnega sveta, da se zapre luknje v obstoječem pravnem okviru.

Vendar pa zavračam neposredno posledico v tem poročilu, da bi morala Evropska unija zamenjati ključne države članice kot pomembnega akterja v tem posameznem procesu. Menim, da to presega meje verjetnosti, da bi to mesto poskusilo in verjelo, da lahko iztegne lovke na to področje, še posebej ob upoštevanju dejstva, da sta samo dve državi članici državi, ki imata v lasti jedrsko orožje, pri čemer še dodatne štiri sodelujejo v Natovi delitvi jedrskega orožja.

To poročilo se bolj ukvarja s tem, kako bi izkoristilo priložnost in zamenjalo države članice, ki sedijo za vrhovno mizo mednarodnega vladanja, kakor s tem, da bi posvečalo dovolj pozornosti nevarnosti širjenja s strani teroristov in držav, ki ogrožajo svetovni mir.

  Syed Kamall (PPE-DE). – Gospa predsednica, mislim, da se lahko, če začnemo s prvimi načeli, strinjamo, da je jedrsko orožje slabo. Mislim, da se vsi strinjamo, da je vojna nekaj slabega – to je povsem samoumevno. Kot je nekoč dejal veliki filozof Edwin Starr: „Vojna, ah, čemu to služi? Popolnoma ničemur ne služi.“

Toda ko si to ogledamo, si moramo zastaviti vprašanje: ali bi EU res zamenjala dve jedrski državi članici v celotnem postopku neširjenja, glede na strokovno znanje, ki obstaja zunaj teh držav članic? Mar ni prezgodaj reči, da bi moralo Združeno kraljestvo opustiti proizvodnjo cepljivih snovi, ko pa je tega materiala toliko, da lahko pade v roke teroristov in drugih držav članic, ki ogrožajo svetovni mir?

To ni nič drugega kot gonja po moči in bo v resnici precej manj zaleglo v boju proti širitvi jedrskega orožja, in morali bi pozabiti na gonjo po moči in dejansko rešiti problem sam.

- Poročilo: Monica Frassoni (A6-0245/2009)

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). – Gospa predsednica, pred nekaj tedni sem jedel eno svojih najljubših jedi, curry, v vasi Long Buckby v bližini mojega doma, kjer sem gostil skupino ljudi, ki so v političnih razpravah še novinci. Kot vsakdo – in to vsi veste – ob poslancu EP takoj pomislijo na celo vrsto stvari. Prvič, da ste pri koritu in da vam je vseeno za običajne ljudi, in drugič, da Evropa ne deluje dobro. Preveč je predpisov. Morda imajo v nekaterih primerih prav – morala bi obstajati analiza stroškov in koristi za to, kaj predpisi so – in se jih izvaja slabo, pravzaprav se jih ne izvaja enotno po vsej celini.

To poročilo govori o spremljanju prava Skupnosti, in to je dobro. Če pogledate spletno stran Eurobarometer, boste videli število primerov kršitev, ki jih Komisija vloži proti posameznim državam članicam. Vendar je to pomanjkanje izvajanja in enotnega izvajanja eden največjih problemov, s katerimi se morajo v prihodnje soočiti tisti ljudje v tej sejni dvorani, ki niso takšni kot jaz – ki so evrofili in ne evroskeptiki.

  Syed Kamall (PPE-DE). - Gospa predsednica, znova menim, da je dovolj prostora za konsenz, če si ogledamo to vprašanje, pa naj bo človek skeptičen glede prihodnje evropske integracije ali pa si želi svojo državo podrejeno neki nadnacionalni državi. Mislim, da se v tem trenutku vsi strinjamo, da smo vsi člani Evropske unije in da bi morali spoštovati pravo Skupnosti, ker smo prestali zadevni proces, razprave in pravne postopke.

Torej potrebujemo boljše spremljanja – mislim, da se vsi strinjamo – uporabe prava Skupnosti. Ko se mi torej volivci v Londonu in trgovci s sirom pritožujejo nad dejstvom, da so morali investirati veliko količino denarja, da bi na primer zagotovili, da so objekti, ki jih uporabljajo za prodajo sira, skladni s standardi EU, ki so jih britanski javni uradniki zlato uokvirili, in nato potujejo v druge države članice in vidijo, kako je sir v odprti prodaji na tržnicah in se topi, pa se sprašujejo o uporabi prava Skupnosti v drugih državah, je čas, da pokažemo strogost glede pravilne uporabe prava Skupnosti po celotni EU.

⁂

  Richard Corbett (PSE). - Gospa predsednica, samo spraševal sem se, ali je dejansko prav, da gospod Kamall poziva Evropski parlament, da zanemari Pogodbe in svoje pravne obveznosti in v resnici poveča pooblastila Evropskega parlamenta pri obravnavanju vprašanja stavb na treh različnih lokacijah. Zelo dobro se zaveda, da so žal vlade držav članic tiste, ki odločajo glede sedežev institucij in žal so pod predsedovanjem nekdanjega voditelja njegove stranke Johna Majorja na vrhu v Edinburgu leta 1992 določili pravno obveznost Evropskemu parlamentu, da mora imeti na leto v Strasbourgu 12 delnih zasedanj.

Žal je tako, toda zagotovo ni odgovor v tem, da se krši zakon. Zagotovo je odgovor to, da se prosi vlade, naj revidirajo to nesrečno odločitev, ki je bila sprejeta pod vodstvom nekdanjega voditelja njegove stranke.

Pisne obrazložitve glasovanja

Pravice žensk v Afganistanu (RC-B6-0197/2009)

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za resolucijo Evropskega parlamenta o pravicah žensk v Afganistanu, ker menim, da je novi osnutek zakonodaje o osebnem statusu šiitskih žensk nesprejemljiv. Ta zakon, ki sta ga nedavno odobrila oba doma afganistanskega parlamenta, strogo omejuje svobodo gibanja žensk, uzakonja „posilstvo v zakonu“, obenem pa spodbuja diskriminacijo žensk na področju zakonske zveze, razveze, dedovanja in dostopa do šolanja. To ni skladno z mednarodnimi standardi človekovih pravic na splošno, pa tudi s pravicami žensk.

Menim, da mora Evropska unija posredovati močno sporočilo, da je potrebno ta predlog zakona razveljaviti, saj je njegova vsebina v nasprotju z načelom enakosti med moškimi in ženskami, kakor je zapisano v mednarodnih konvencijah.

(RC-B6-0242/2009)

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za skupni predlog resolucije o podpori Posebnemu sodišču za Sierro Leone, saj je ključnega pomena, da zagotovimo, da so storilci nasilnih zločinov po mednarodnem humanitarnem pravu, zlasti vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, kaznovani in kazen dejansko odslužijo.

To sodišče, ki so ga leta 2000 ustanovili Združeni narodi in vlada Sierre Leone, je bilo prvo mednarodno sodišče, ki se financira s prostovoljnimi prispevki, prvo sodišče, ustanovljeno v državi, v kateri naj bi se zločini zgodili, ter prvo sodišče, ki je vložilo obtožnico proti voditelju afriške države zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, ko je še opravljal svojo funkcijo.

Humanitarne razmere oseb, nastanjenih v taboru Ašraf (RC-B6-0248/2009)

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Osebe, nastanjene v taboru Ašraf, so eden vidnih obrazov zatiranja s strani iranskega režima in upora proti njegovemu nasilju.

Povezava, ki so jo ljudje vedno znova poskušali vzpostaviti med člani iranskega odpora in terorizma, je neupravičena, kot so uspeli dokazati časopisi, politiki in sodišča. Nasprotno, razmere v taboru Ašraf so v domeni javnosti in številne osebe, vključno s parlamentarnimi poslanci in novinarji, so obiskale tabor in prišle do lastnih zaključkov. Osebe, nastanjene v taboru Ašraf, so „zaščitene osebe“ po Ženevski konvenciji. Iz teh razlogov je sporočilo, ki ga pošilja Evropski parlament, ključnega pomena: osebe, nastanjene v taboru Ašraf, imajo pravico do zaščite in pravico, da jih pod nobenim pogojem ne vračajo iranskemu režimu. To je vprašanje najosnovnejšega spoštovanja človekovih pravic. Zato upamo, da bo ta resolucija obrodila sadove.

Nazadnje bi glede iranskega režima rad poudaril eno točko. Ključno je, da se napakam, ki so bile storjene na začetku in med posredovanjem zaveznikov Združenih držav v Iraku, zdaj ne pridružijo še nove napake ob umiku. Če na koncu tega procesa iranski fundamentalistični režim okrepi svoj vpliv v regiji, predvsem z nadziranjem notranjih zadev Iraka, bo regija še bolj oddaljena od miru in svet bo soočen z večjo nevarnostjo.

  Toomas Savi (ALDE), v pisni obliki. − Gospod predsednik, vse svoje liberalne kolege sem spodbujal, naj glasujejo proti spremembam Zelenih/EFA in PES, saj je bil osnutek resolucije že dobro uravnotežen in se omenjene spremembe niso ujemale z duhom in bistvom resolucije.

Kritiziranje in obtoževanje PMOI, enega najpomembnejših opozicijskih gibanj iranskega ljudstva, brez oprijemljivih dokazov je videti strahotno podobno poskusu, da bi pomirili avtoritarni režim islamske republike Iran. Ne morem si predstavljati, kako bi se lahko kdor koli počutil prijetno, če dela uslugo temu zatiralskemu režimu s podpiranjem sprememb, ki Iranu ponujajo priložnost, da napade in oslabi opozicijsko gibanje, ki je zagovarjalo človekove pravice in demokracijo v Iranu.

Rad bi se zahvalil vsem svojim kolegom, ki so podprli izvirni osnutek resolucije, ki nikakor ni ogrožal življenj in celovitosti oseb, nastanjenih v taboru Ašraf. Moramo jih spodbujati, da v Iran prinesejo tranzicijo režima, ki bi zagotovila mir in varnost v regiji, ki je že več desetletij ena najbolj nepredvidljivih in nestabilnih.

- Poročilo: Rumjana Želeva (A6-0229/2009)

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. − (IT) Gospa predsednica, glasoval sem za poročilo.

V nedavnih desetletjih se je težnja, da se k vprašanju invalidnih oseb pristopa z desničarskega vidika, razvila in je bila mednarodno široko sprejeta.

Spoštovanje pravic invalidov je bil vedno eden ključnih vidikov evropske socialne politike in v tem smislu Konvencija Združenih narodov o človekovih pravicah pomeni korak v to smer.

Načela konvencije so spoštovanje dostojanstva, avtonomije, svobode izbire, neodvisnosti, nediskriminacije, socialne vključenosti, spoštovanja različnosti, enakih možnosti, dostopnosti in enakosti med moškimi in ženskami.

Poseben pomen glede spodbujanja socialne vključenosti imajo členi 24, 27 in 28 o zadevah, povezanih s šolanjem, zaposlovanjem in socialno zaščito. Zato upam, da bo konvencija sprejeta s čim več glasovi in jo bodo vse države članice ratificirale čim prej.

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo gospe Želeve o Konvenciji Združenih narodov o pravicah invalidov, za katero prvič delijo odgovornost tudi Skupnost in njene države članice, saj zagovarja spoštovanje dostojanstva in posameznikove avtonomije in spodbuja družbeno nediskriminatornost ter sprejemanje invalidnih oseb kot del človeške raznolikosti.

  Mieczysaw Edmund Janowski (UEN) , v pisni obliki. – (PL) Glasoval sem za sprejetje poročila gospe Želeve o Konvenciji Združenih narodov o pravicah invalidov. Te zadeve so mi še posebej pomembne, kar sem tudi večkrat pokazal, na primer na sestankih organizacije, znane kot Rehabilitacijski parlament vojvodstva Spodnje Karpatije – bilo jih je 18.

Ves čas poudarjam, da je treba z invalidi ravnati enako kot se ravna z ljudmi brez invalidnosti. Torej ne samo s plemenitimi deklaracijami in pravnimi ureditvami, temveč predvsem v praktičnih zadevah vsakdanjega življenja. Načela Konvencije so naslednja: spoštovanje prirojenega dostojanstva, avtonomija posameznika, vključno s svobodo sprejemanja lastnih odločitev, in spoštovanje neodvisnosti oseb, nediskriminatornost, celovito in učinkovito sodelovanje in vključevanje v družbo, spoštovanje različnosti in sprejemanje invalidnih oseb kot del človeške raznolikosti in človeškosti, enakost možnosti, dostopnost, enakost med moškimi in ženskami, spoštovanje razvijajočih se zmožnosti invalidnih otrok, da ohranijo svojo identiteto.

V tem kontekstu menim, da so določbe Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov zelo pozitivne. V EU se uporabljajo za okoli 50 milijonov ljudi, na svetu pa po ocenah ta številka znaša okoli 650 milijonov.

  Athanasios Pafilis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Grška komunistična partija ni glasovala za poročilo o vključitvi Konvencije Združenih narodov in Protokola o pravicah invalidov s strani EU, ker je mnenja, da EU nima pravice podpisati in ratificirati takšnih sporazumov z ZN v imenu 27 držav članic. Podpis EU pomeni kršitev vseh konceptov neodvisnosti in suverenosti držav članic EU, ki so članice ZN in imajo pravico in obveznost podpisa. V tem posameznem primeru Grška komunistična partija podpira Konvencijo in Protokol o pravicah invalidov ter obveznosti držav članic o uporabi, kljub dejstvu, da se zadeva nanaša na splošno politiko kapitalističnih držav, ki uporabljajo nehumano politiko v odnosu do ljudi, ki potrebujejo posebno nego.

- Poročilo: Sarah Ludford (A6-0222/2009)

  Richard James Ashworth (PPE-DE), v pisni obliki. − Britanska konzervativna stranka do neke mere deli skrb v tem poročilu, da se v zvezi s prakso profiliranja v majhni manjšini primerov pojavljajo resna vprašanja državljanskih svoboščin, in pozdravlja dejstvo, da si Evropski parlament prizadeva na to opozoriti vlade držav članic. Vendar pa menimo, da morajo naši izvršni organi imeti možnost uporabe ustreznih sredstev, da lahko učinkovito opravljajo svoje naloge, med katere sodi tudi profiliranje, predvsem profiliranje, ki ga izvajajo obveščevalne službe.

Vendar pa ne bi mogli podpreti tega posameznega besedila, saj je predvsem ton uvodne izjave neuravnotežen in preveč alarmanten. Poročevalec poziva k spoštovanju načela sorazmernosti, zaradi česar postane še bolj obžalovanja vredno, da to načelo ni bilo upoštevano pri pripravi tega poročila.

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. − (IT) Gospa predsednica, glasoval sem za poročilo.

Ena od obveznosti, ki jih mora izpolniti katera koli država, v kateri vlada načelo pravne države, je zagotovitev, da so opravljene preventivne dejavnosti za varnost civilistov, in sicer ne na podlagi posameznikove etnične identitete, temveč na podlagi obnašanja te osebe.

Z vidika etike nobenega posameznika ni mogoče in se ga ne sme zadržati v kakršnem koli priporu, če ni zagrešil dejanj, ki ponujajo osnovo za vložitev obtožnice ali ki ponujajo dokaze o njegovi krivdi. Da bi omejili problem priseljevanja in terorizma, smo zdaj dosegli stopnjo razvijanja „profilov“. To metodo so ustvarile policijske organizacije in omogoča vnaprejšnjo identifikacijo združenj ljudi, ki veljajo za morebitne zagovornike terorističnih in kriminalnih dejavnosti. Ena najučinkovitejših metod profiliranja se imenuje „rudarjenje podatkov“, sestavljena pa je iz iskanja oseb z uporabo računalniških podatkovnih baz prek pokazateljev, ki so pripravljeni vnaprej in temeljijo na rasni, etnični, verski in nacionalni pripadnosti.

Ukrepati moramo, da pravno uredimo profiliranje s pomočjo pravnih parametrov z možnostjo jamčenja pravic vsaki osebi, ne glede na rasno ali versko pripadnost.

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Profiliranje se že zdaj uporablja na številnih območjih, kjer sega od ohranjanja miru do administrativnega in carinskega nadzora na mejah, pa tudi boja proti terorizmu.

Vedno večje je zanimanje za uporabo te preiskovalne tehnike, ki temelji na zbiranju informacij o posameznikih iz različnih virov, ki lahko vključuje bolj občutljive podatke, kot denimo etnično poreklo, rasno, nacionalno ali versko pripadnost.

Vendar pa se je uporaba teh tehnik močno razvila, ne da bi predhodno nastopila kakšna priložnost, da bi o njih razpravljali in prišli do zaključka o tem, kako in kdaj bi lahko bile uporabljene in kdaj bi njihova uporaba lahko veljala za potrebno, zakonito in sorazmerno.

Jasno je tudi, da je treba vzpostaviti potrebne varnostne ukrepe, da bi zaščitili temeljne pravice in svoboščine posameznikov.

Ta položaj je še toliko bolj zaskrbljujoč, če upoštevamo, da mora biti prisotno navzkrižno sklicevanje med različnimi podatkovnimi bazami, kot so SIS II (Schengenski informacijski sistem), VIS (vizumski informacijski sistem) in Eurodac.

Torej čestitam poročevalki, gospe Ludford, za njeno pobudo in za priložnost, ki nam jo je to omogočilo za začetek razprave, ki temelji na tem poročilu, za katerega menim, da je pošteno uravnotežen in spoštuje obveznosti, ki so bile dogovorjene z našimi vzajemnimi pogajanji.

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Junijska lista podpira ubeseditev, ki izraža potrebo po obravnavi profiliranja, ki se opravlja z avtomatskim iskanjem računalniških podatkov v politični razpravi, saj odstopa od splošnega pravila, da bi morale odločitve, povezane z bojem proti kriminalu, temeljiti na vedenju osebe. Ostro nasprotujemo etničnemu profiliranju, ki vključuje poljubno uporabo informacij s strani oblasti med drugim na podlagi rase, barve kože, jezika, vere, nacionalnosti in etničnega porekla, in vidimo očitno nevarnost, da bi bili nedolžni ljudje podvrženi samovoljnemu pridržanju.

Vendar pa ne verjamemo, da je ta problem najbolje reševati na ravni EU. Reševati bi ga bilo treba na mednarodni ravni z mednarodnimi sporazumi in konvencijami, kot morda prek Združenih narodov.

Podpiramo mnoge ubeseditve v tem poročilu, vendar smo se iz zgoraj navedenih razlogov odločili glasovati proti poročilu kot celoti.

  Athanasios Pafilis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Poročilo obravnava metodo, ki jo uporabljajo mehanizmi zatiranja in tajne službe v EU in temelji na standardih podobnih mehanizmov v ZDA, da bi standardizirali in klasificirali osebe kot osumljence „terorističnih“ in kriminalnih dejavnosti na podlagi njihove etnične in rasne pripadnosti, vedenja, političnih, socialnih in ideoloških prepričanj ter njihovih družbenih dejavnosti. Seveda ta metoda ni nova. Mehanizmi zatiranja v rokah buržoazije imajo pestro zgodovino kriminalne dejavnosti proti komunistom in družbenim aktivistom, za katere se je ta klasifikacija uporabljala, da so jih označili za grožnjo „javnemu redu in varnosti“. Danes so jih pod pretvezo „terorizma“ znova privlekli iz najtemnejših obdobij v zgodovini evropske buržoazije.

Čeprav poročilo zavzame kritično držo do teh metod, jih ne želi kategorično obsoditi in zahtevati takojšnje blokade. Nasprotno, ima jih za legitimno preiskovalno orodje, če je predmet strogih pogojev in omejitev. Nobenih jamstev in omejitev ni glede tako fašistoidnih metod, niti jih ne more biti.

Zato je Grška komunistična stranka glasovala proti temu poročilu. Delavce pozivam, da dvignejo glavo in z neposlušnostjo naredijo konec Evropski uniji zatiranja, pregonov, terorizma in kršitev demokratičnih pravic in svoboščin.

- Poročilo: Antonio De Blasio (A6-0180/2009)

  Richard James Ashworth (PPE-DE), v pisni obliki. − Britanski konzervativci podpirajo pobude za zagotovitev uspeha v boju proti goljufijam v kontekstu proračuna EU. Glede tega to poročilo vsebuje številne razumne predloge, vključno z okrepitvijo neodvisnosti OLAF.

Radi bi kljub temu pojasnili svoje nasprotovanje uvedbi evropskega javnega tožilca in torej predlogu, ki ga vsebuje odstavek 57 poročila.

- Priporočilo za drugo obravnavo Bart Staes (A6-0256/2009)

  Richard Corbett (PSE), v pisni obliki. − Obiskal sem proizvajalca vrtnin Johnsona iz Wixleyja v svoji volilni enoti prejšnji teden, ko so tam izrazili zaskrbljenost v zvezi z nekaterimi elementi nedavnega svežnja o pesticidih, predvsem strogimi merili za izključitev za nekatere pesticide, kjer zaenkrat še ni zamenjav.

Vendar sem bil zadovoljen, da se v tem primeru zdi predlog manj sporen. Ker je bilo videti, da je med Parlamentom in Svetom nastal konsenz, sem bil vesel, da sem lahko podprl besedilo Sveta in dogovorjene spremembe, četudi slednje na koncu niso bile sprejete.

Redno zbiranje in širjenje podatkov o uporabi pesticidov bi moralo pomagati povečati ozaveščenost in nadzor uporabe pesticidov ter odigrati majhno, a pomembno vlogo pri zagotavljanju, da so pesticidi varni tako za zdravje ljudi kot za okolje, pri tem pa se izogibati skrbem, ki so bile izražene v zvezi s predhodnim svežnjem.

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za spremembe priporočila za drugo obravnavo v poročilu o statističnih podatkih v zvezi s proizvodi za zaščito rastlin. Menim, da bo to poročilo dopolnilo druge obstoječe pobude o pesticidih, o katerih smo se dogovorili konec lanskega leta.

To poročilo uvaja več pomembnih sprememb, kot na primer spremembo besedila „proizvodi za zaščito rastlin“ v „pesticidi“, kar razširi obseg, da vključuje tudi biocidne proizvode in pesticide za komercialno nekmetijsko uporabo. S to uredbo bo Evropska unija zagotovila veliko varnejšo uporabo pesticidov.

  Christa Klaß (PPE-DE), v pisni obliki. − (DE) Uredba o statističnih podatkih proizvodov za zaščito rastlin je del revizije evropske politike o proizvodih za zaščito rastlin, katere del sta tudi uredba o odobritvi in Direktiva o trajnostni rabi pesticidov, ki sta bili uspešno sprejeti na začetku leta.

Cilj je čim bolj zmanjšati negativne učinke proizvodov za zaščito rastlin z zmanjšanjem tveganj. Da bi to lahko merili, potrebujemo kazalnike, da bi te kazalnike razvili, pa potrebujemo zanesljive podatke, določene s statističnimi podatki, ki so jamstvo za skladnost med državami članicami. Zato sem glasoval za poročilo. Vendar ne smemo pozabiti, da bodo podatke dajali samo tisti, ki proizvode tržijo v skladu s predpisi. Posodobljena poročila o nezakonitem trgovanju s pesticidi po celotni Evropi kažejo, da je treba za to poskrbeti strožje. Enako velja za uvoz proizvodov iz tretjih držav. S tem v zvezi moramo povečati nadzor.

Naš strogi postopek odobritve jamči obsežno zaščito ljudi in okolja. Vsak, ki prodaja ali uporablja proizvode za zaščito rastlin, in vsak, ki neustrezno preverja mejne vrednosti ostanka, povzroči ne samo tveganje, ki bi se mu bilo mogoče izogniti, temveč tudi spravi proizvajalca proizvoda in kmetijsko industrijo ob dober glas. Obstoječa zakonodaja nudi zadostno raven zaščite v tem pogledu. Vendar pa se je treba z njim uskladiti in ga spremljati.

- Poročilo: Magor Imre Csibi (A6-0096/2009)

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za predlog o okoljsko primerni zasnovi izdelkov, povezanih z energijo, ker imajo vzorci potrošnje zelo pomembne okoljske učinke, predvsem zaradi emisije toplogrednih plinov in onesnaževanja.

Menim, da je pomembno spremeniti navade potrošnje in proizvodnje, ne da bi to privedlo do znatnih dodatnih stroškov tako za podjetja kot za gospodinjstva.

- Poročilo: Catherine Neris (A6-0068/2009)

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo o usklajenih pogojih za trženje gradbenih proizvodov z namenom spodbujanja gibanja in uporabe tovrstnih proizvodov. Uporaba skupnega tehničnega jezika za označevanje zmogljivosti gradbenih proizvodov pojasnjuje in poenostavlja pogoje dostopanja do znaka CE, ki zagotavlja večjo varnost uporabnikov.

  Zuzana Roithová (PPE-DE), v pisni obliki. – (CS) Zelo sem zadovoljna, da je današnje plenarno zasedanje odpravilo nekaj resnih pomanjkljivosti iz predlagane uredbe o usklajenih pogojih za trženje gradbenih proizvodov, ki jih je v ta tehnični standard vnesel poročevalec socialdemokratov. Poročevalka v senci Zita Pleštinská si zasluži naš aplavz. Zaradi njenih poklicnih izkušenj in budnega spremljanja v Odboru za notranji trg in zaščito potrošnikov je obstoječa različica na profesionalni ravni. S pomočjo usklajenosti in znaka CE za serijsko proizvodnjo bo prišlo do poenostavitev in zmanjšanja stroškov predvsem za mala podjetja. Raznovrstnih zahtev 27 držav članic se ne bo več uporabljalo. Znak o skladnosti CE za serijsko proizvodnjo zagotavlja zadostno jamstvo, da so proizvodi skladni z evropskimi standardi. Usklajenost ni potrebna za prototipe in enostranske proizvode. Samo v primeru, da se gradbene proizvode uvaža na primer v države, kjer obstaja nevarnost potresa, bodo morali izpolnjevati zahteve tudi za te posebne pogoje. Cenim podporo češkega predsedstva tej različici.

- Poročilo: Margarita Starkevičiûtë (A6-0053/2009)

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. − (IT) Hvala, gospa predsednica. Glasoval sem za poročilo.

Jedro zadeve pri Uredbi (ES) št. 2560/2001 so čezmejni prenosi in čezmejna elektronska plačila. Uredba je bila sprejeta 19. decembra 2001 in njen cilj je zagotoviti, da bo strošek čezmejnega plačila enak kot pri plačilu znotraj države članice.

Do 1. januarja 2006 je to veljalo le za nakazila, dvige iz bančnih avtomatov in plačila, opravljena s plačilnimi karticami z odloženo obremenitvijo ali kreditnimi karticami do 12 500 evrov v državah EU, vendar je bil od tega datuma znesek povečan na 50 000 evrov. Ta sprememba je privedla do padca cen in večje konkurence na trgih plačilnih storitev. Uredba (ES) št. 2560/2001 pa ima tudi senčne plati, kot recimo neuspeh pri opredelitvi „skladnih plačil“ in neuspeh pri vključitvi klavzule o reviziji, zato je potrebno v zvezi s temi točkami ukrepati takoj.

Rad bi zaključil s tem, da podpiramo predloge o posodobitvi in spremembi Uredbe (ES) št. 2560/2001, ker je naša dolžnost, da olajšamo čezmejne plačilne transakcije in jih naredimo bolj ekonomične.

- Poročilo: Horst Schnellhardt (A6-0087/2009)

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo gospoda Schnellhardta o uredbi o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ker menim, da bodo predlogi v tem dokumentu znatno izboljšali varnost teh proizvodov, predvsem z zagotavljanjem sledljivosti skozi celoten obdelovalni postopek. Varnost hrane in zaščita potrošnikov v EU bosta tako okrepljeni.

  Véronique Mathieu (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) To poročilo bo omogočilo Evropski uniji, da se opremi z natančnejšim zakonodajnim okvirom, s katerim bo zvišala raven varnosti v celotni verigi proizvodnje in distribucije živil. Dobre strani tega besedila so, da predlaga metodo, ki temelji bolj na tveganjih in nadzoru ter poskrbi za večjo doslednost predpisov o živalskih stranskih proizvodih in higienski zakonodaji, obenem pa tudi uvaja dodatna pravila o sledljivosti živalskih stranskih proizvodov.

Lahko vam tudi povem, da je imelo predhodno poročilo gospoda Schnellhardta o higieni živil (2002) zelo pozitiven učinek, ker se je evropski sektor za ulovljeni plen začel zavedati svojih odgovornosti. Prenos te uredbe v nacionalno zakonodajo je imel pozitivne učinke na terenu, vključno z izboljšanjem usposabljanja sedmih milijonov evropskih lovcev, ki so se zaradi nenehnega dela v zadevnem okolju znašli v položaju, ko lahko hitro in učinkovito zaznajo zdravstvene krize, ki prizadenejo divje živali.

Torej podpiram to poročilo, ki bo Evropski uniji omogočilo boljše predvidevanje in odzivanje na morebitne prehrambene krize, povezane s proizvodi živalskega izvora.

  Rovana Plumb (PSE), v pisni obliki. – (RO) Glasovala sem za to poročilo, ker se v Romuniji, kot v drugih državah članicah, včasih spoprijemamo s krizami, ki prizadenejo zdravstveno varnost javnosti in živali glede na živalske proizvode, kot denimo transmisivna spongiformna encefalopatija, dioksin, klasična prašičja kuga ter slinavka in parkljevka. Takšne krize lahko imajo tudi širši škodljiv učinek na družbeno-gospodarske razmere kmetov in zadevne industrijske sektorje, vključno z zmanjšanjem zaupanja potrošnikov v varnost živalskih proizvodov. Izbruhi bolezni lahko imajo tudi škodljive posledice za okolje: odstranjevanje trupel in biotska raznovrstnost. Z zakonodajnega vidika moramo revidirati uredbo o živalskih stranskih proizvodih, ki niso namenjeni prehrani ljudi.

To bo rešilo probleme, povezane z razlikami v interpretaciji obsega uredbe in problemi, ki ob tem nastanejo, kot denimo: izkrivljanje konkurence in različne ravni zaščite pred tveganji za javno zdravje in zdravje živali, klasifikacija živalskih stranskih proizvodov, ki v veliki meri temelji na tveganjih, pojasnitvah odstopanj (npr. učinek živalskih stranskih proizvodov na raziskovanje, izbruhi bolezni, naravne nesreče), zmanjšanje upravnega bremena z odpravo podvojenosti dovoljenj za nekatere tipe gospodarskih enot.

Revizija ohranja načela, ki se v EU uporabljajo za pravno ureditev uporabe, predelave, odstranjevanja, sledljivosti in razporeditve živalskih stranskih proizvodov, ki niso namenjeni prehrani ljudi, s čimer se zagotavlja visoko raven varnosti živil in zaščite potrošnika.

- Poročilo: Benoît Hamon (A6-0244/2009)

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. – (PT) To poročilo zadeva osnutek zakonodajne resolucije Evropskega parlamenta o predlogu direktive Sveta, ki spreminja Direktivo 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti.

Glasoval sem za to poročilo o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti, ker krepi načelo preglednosti in načelo davčne pravičnosti.

  Robert Goebbels (PSE), v pisni obliki. – (FR) Poročilo gospoda Hamona zagovarja splošno uporabo izmenjave informacij, ki je birokratski in nenazadnje neučinkovit sistem. Podpiram davčni odtegljaj, torej omogočanje vsakemu državljanu, da v celoti plača davek državi članici, katere davkoplačevalec je, s plačilom razumnega davka (20 ali celo 25 %). Ta davek bi morali uporabljati za fizične in pravne osebe, moral bi ga pobirati pri viru finančni organ, kjer se upravlja z denarjem (vrednostnimi papirji, obveznicami, itd.), in ga prenesti na oddelek za obdavčitev davčnega zavezanca. V idealnem primeru bi moral to postati vir Skupnosti.

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. – (SV) Ključno je, da se lotimo davčne utaje v okviru držav članic EU. Vendar pa sta bila predlog Komisije in poročilo odbora preobremenjena z ubeseditvami, ki bi v primeru, da bi jih v Parlamentu podprli, samo prispevale k pretirani regulaciji sodelovanja EU.

Glasovali smo proti poročilu v celoti in zahtevamo temeljito obnovo celotnega zakonodajnega predloga.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Podpiram ta predlog o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti z namenom zaprtja obstoječih lukenj in odprave davčne utaje. Izkušnje so pokazale, da je mogoče trenutno direktivo obiti, tako da se dovoli najpremožnejšim, da se izognejo plačilu davka, medtem ko tisti, ki zaslužijo precej manj, še naprej plačujejo davke, ta predlog pa pomeni začetek ukinitve tega procesa.

  Peter Skinner (PSE) , v pisni obliki. − To poročilo prepoznava odziv svetovnih voditeljev, da so davčne oaze del svetovne ekonomije, ki bi moral pozitivno prispevati k širšim interesom. Veliko dela je že bilo opravljenega v zvezi z odtegljaji davkov, to poročilo pa še dopolni obstoječi interes za povečanje preglednosti prihrankov in transakcij v takšnih davčnih oazah. To je še posebej pomembno za vprašanje obravnavanja utaje davka za pravne osebe in davka za fizične osebe.

- Poročilo: Cornelis Visser (A6-0189/2009)

  Hélčne Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Zelo pomembno je ustvariti varne sisteme preprečevanja davčne goljufije. To se predvsem nanaša na davek na dodano vrednost. Vendar pa verjamemo, da v sedanji obliki predlog Komisije in poročilo sprožata več vprašanj kot nanje odgovorita. EU ima dolgoročno ambicijo zmanjšati regulatorno breme. Videti je, da je predlog Komisije usmerjen v nasprotno smer in tvega povečanje regulatornega bremena, zlasti za mala podjetja v Evropi. Predlog vsebuje tudi ubeseditve, katerih posledica bodo spremembe švedske zakonodaje.

Odločili smo se glasovati proti temu poročilu na prvi obravnavi, a se kljub temu veselimo nadaljnjega razvijanja izvirnega predloga Komisije na konstruktiven način.

  Peter Skinner (PSE) , v pisni obliki. − Skupina EPLP pozdravlja poročilo gospoda Visserja o utaji davkov, povezani z uvozom in drugimi čezmejnimi transakcijami. Čeprav je DDV včasih zapleten, lahko njegovi učinki čez mejo povzročijo posebne probleme, ki jih pomaga določiti in odpraviti zadevno poročilo.

- Ustanovitev aranžmaja za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči za plačilne bilance držav članic (B6-0256/2009)

  Peter Skinner (PSE) , v pisni obliki. − Stranka EPLP lahko to poročilo podpre v smislu širšega vidika gospodarskega statusa države članice med obstoječo gospodarsko krizo. Medtem ko lahko na evroobveznice gledamo kot na bistro zamisel, ki lahko vladam prinese sredstva, se zdi, da ni nobene pravne podlage, na kateri bi lahko to dosegli, zato se zdi manj verjetno, da bi bila ta možnost izvedljiva.

- Poročilo: Carl Schlyter (A6-0255/2009)

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo o nanomaterialih, ker nanotehnologije obetajo fantastične rezultate, predvsem v energetiki in razvoju biomedicine. Vendar pa se mi zdi pomembno zagotoviti varnost proizvodov, preden se jih da na trg, ob upoštevanju, da nanotehnologije vključujejo tveganja in jih še ne razumemo v celoti.

  Adam Gierek (PSE), v pisni obliki. – (PL) Materiali, izdelani iz delcev, ki merijo manj kot 10-9 m, se imenujejo nanomateriali. Pojavljajo se v prosti obliki ali kot emisije nanodelcev v matriksu drugih materialov, kot so kompoziti.

To so nanomateriali, pridobljeni s tehnologijo pristopa od zgoraj navzdol in uporabo visokoenergetske drobljivosti.

Nanodelci imajo visoko površinsko območje in dovolj površinske energije, ki jim omogočata naslednje lastnosti:

– zmožnost kataliziranja kemičnih reakcij;

– visoka odzivnost (potencial)

– zlahka prodrejo v žive celice.

Nenadzorovan izpust prostih nanodelcev v okolje utegne biti zdravju škodljiv. Prosti nanodelci različnih snovi lahko povzročijo rakotvorne kemične reakcije, če vstopijo v žive celice, vendar to ni bilo potrjeno.

Viri nanodelcev, izpuščenih v okolje, vključujejo:

– proizvode, ki so proizvedeni po metodi „od zgoraj navzdol“, na primer nanodelci cinkovega oksida, ki se uporabljajo v kremah z UV filtri, in bakteriocidni dodatki, kot so nanodelci srebra;

– nenamerni stranski proizvodi v obliki nanodelcev so na primer posledica vžiga, trenja gum in drugih nenadzorovanih procesov, ki ustvarjajo nanoaerosole po Brownovem gibanju.

Ali bo uporaba nanodelcev v mazilih za zaščito pred soncem, katerih namen je blokirati ultravijolično sevanje, imela stranske učinke na zdravje? To je mogoče in je potrebno preiskati.

Ali ima katalitično delovanje nanoaerosolov, ki nas obkrožajo povsod, nevarne učinke na zdravje? Tudi to zahteva nujno znanstveno raziskavo, ki pa jo je iz fizikalnih in kemičnih razlogov težko izvajati.

- Letna razprava o napredku v letu 2008 v zvezi z območjem svobode, varnosti in pravice (B6-0192/2009)

  Koenraad Dillen (NI) , v pisni obliki. – (NL) Ta resolucija zagotovo vsebuje nekaj pozitivnih elementov, kot denimo poziv, da se okrepi mandat Frontexa in sprejme pobude za evropsko notranjo varnostno politiko, ki bi morala dopolniti nacionalne načrte za varnost. Na koncu sem se vendarle odločil glasovati proti, ker se mi zdi povsem nesprejemljivo, da se ta Parlament, ki naj bi navsezadnje zastopal evropske državljane, dlakocepsko oklepa Lizbonske pogodbe. Poziv za oddajo predlogov ob prvi priložnosti, da bi olajšali uvoz tujih delavcev, prav tako ni uspel doseči mojega odobravanja.

  Frank Vanhecke (NI), v pisni obliki. – (NL) Čeprav sem glasoval proti tej resoluciji, sem hotel pojasniti, da zagotovo vsebuje mnoge pozitivne prvine, nenazadnje v zvezi z okrepitvijo Frontexa in boljše, dopolnilne evropske politike notranje varnosti. Ključni problem zame pa ostaja dejstvo, da se Parlament dlakocepsko oklepa Lizbonske pogodbe, kakor bi bila ta velika rešiteljica. Seveda na ta način ne bomo napredovali. Še vedno gre boj do konca in sčasoma bosta trpeli le demokracija in verodostojnost demokratičnega evropskega projekta. Samoumevno je, da se nikakor ne strinjam z razširitvijo uporabe sistema modre karte. Tega sem se bal že od začetka in strah se je uresničil. Kot vedno je treba pod prisilo pogoltniti tipično evropsko salamsko politiko, v kateri so odločitve sprejete posamezno, učinki naknadnih sklepov pa so medtem tajni.

- Sklepi vrha skupine G20 (RC-B6-0185/2009)

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Vrh skupine G20 in zavedanje potrebe po koordiniranem in sodelujočem odzivu na trenutne svetovne gospodarske razmere sta izraz pozitivne strani globalizacije. Nič več ni osamelih sil, neodvisnih gospodarstev ali pogrešljivih globaliziranih držav. Nasprotno, tiste države, ki imajo mnogo hujše razmere kot te t.i. žrtve krize, ki pa niso bile vključene v globalizacijo, kakor je v primeru večine afriških držav, imajo še vedno svoje težave in zanje še nimajo rešitev. To je problem, za katerega ni rešitve.

Druga lekcija tega časa pa je, da je edina alternativa tržnemu gospodarstvu neko drugo tržno gospodarstvo, ki deluje bolje. Po tej poti moramo.

Nazadnje moram poudariti, da je zmožnost odzivanja na krizo močno odvisna od tega, ali obstaja sposobnost reformiranja nacionalnih gospodarstev in ustvarjanja pogojev prilagodljivosti. Obenem se moramo med odzivanjem na finančno krizo odzvati tudi na paradigmatski obrat v svetovnem gospodarstvu. Sicer se bomo znašli v globoki, a ciklični krizi, ne da bi rešili strukturne probleme v svojih gospodarstvih.

  Peter Skinner (PSE) , v pisni obliki. − Strinjam se s priporočili te resolucije, ki prihaja v nujnem času in obravnava finančno krizo.

Najprej je treba povedati, da se še nismo izkopali iz krize in da si oblasti ne morejo odpočiti z mislijo, da bo minila.

Pomembno je ukrepati glede več ključnih vidikov.

Prvič, spoprijemanje s t.i. „sistemskimi tveganji“: Mednarodne ustanove je treba okrepiti, da se soočijo s prihodnjimi grožnjami. Znotraj EU mora biti edini organ, kot je ECB, upoštevan zaradi koordiniranja pomembnih akcij, kadar so nujno potrebne.

Drugič, obnova obstoječe zakonodaje in uvedba nove zakonodaje, ki prepoznava posebne potrebe sektorjev industrije finančnih storitev, zlasti Solventnost II in DKZ, sta ključna elementa, ki prispevata k nadzorovanju tveganj. Prav tako bodo zdaj regulirane bonitetne agencije.

Ob davčnih ukrepih, ki jih trenutno predvidevajo države članice, je pomembno nadaljevati z razumnimi, uravnoteženimi pristopi, ki za posledico nimajo protekcionizma.

Spoprijemali se bomo z rastočo nezaposlenostjo in padajočim povpraševanjem. Tudi socialne politike morajo odražati skrbi evropskih državljanov in morajo biti bolj prednostne kot je razvidno iz priporočil, ki so trenutno znana.

- Poročilo: Anna Ibrisagic (A6-0212/2009)

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. − (IT) Regija zahodnega Balkana je bila več let prizorišče najbolj barbarskih pokolov v Evropi. Načrtovanje članstva v EU pomeni za zdaj glavno jamstvo stabilnosti in reformiranja.

Nekaj napredka je še vedno potrebno. Zapomniti si moramo, da sosedske politike in politike sodelovanja podpirajo napredek regije k članstvu v EU in da je v regiji Zahodnega Balkana še vedno potrebno rešiti nekatera dvostranska vprašanja med različnimi državami, tako članicami kot nečlanicami Skupnosti.

Vendar pa bo vpliv EU in njena zmožnost, da deluje kot posrednik pri podpori reformam, ki so na poti na Balkanu, omogočil tem državam v celoti izpolniti merila iz Köbenhavna in se pridružiti EU kot polnopravne članice.

Da bi podprli vedno večje povezovanje, v glavnem med mladino, je naša dolžnost, da podpremo povečanje sredstev in število študijskih štipendij, ki so na voljo v EU za študente in raziskovalce iz Zahodnega Balkana v okviru programa Erasmus Mundus. To ne bo pomenilo le nove izobraževalne priložnosti za številne mlade, temveč bo omogočilo mnogim mladim, da osebno spoznajo druge vrstnike znotraj EU, da se počutijo kot polnopravni evropski državljani, vsak s svojo identiteto, vendar združeni v raznolikosti.

  Koenraad Dillen (NI) , v pisni obliki. − (NL) Skupno gledano je bila ta resolucije pripravljena v uravnoteženih pogojih. Vendar pa sem glasoval proti njej, ker bi glasovanje „za“ pomenilo, da podpiram Lizbonsko pogodbo in pristop vseh držav Zahodnega Balkana. Tako moja stranka kot absolutna večina Evropejcev nasprotuje Lizbonski pogodbi, če bi imeli priložnost glasovati, prav tako tudi nadaljnjim pristopom. Ta Parlament sicer lahko ignorira želje in pritožbe evropskega državljana, toda jaz jih vsekakor ne.

  Maria Eleni Koppa (PSE), v pisni obliki. – (EL) Parlamentarna skupina PASOK v Evropskem parlamentu je glasovala za poročilo o Zahodnem Balkanu, ker je to pomembno poročilo, saj jasno poudarja evropska pričakovanja na Balkanu, kar je standardno stališče, ki ga je prevzel PASOK. Obenem pa opaža, da je mogoče rešitev za dvostranske razlike najti v okviru dobrih sosedskih odnosov in mora biti predpogoj za odpiranje in napredovanje pristopnih pogajanj.

  Frank Vanhecke (NI), v pisni obliki. − (NL) Dva ključna razloga sta mi preprečila, da bi podprl to resolucijo. Prvič, menim, da je potrebna popolna prepoved širjenja, z izjemo Hrvaške. Najprej bi morali poskusiti ohraniti 25 ali 26 obstoječih članic EU na tekočem in zagotoviti njihovo učinkovito delovanje. Hitenje z nadaljnjo širitvijo in Lizbonska pogodba, ki je prišla na nedemokratičen način, zagotovo nista pot naprej. Ni dvoma, da bodo prihajajoče evropske volitve znova razkrile veliko apatijo volivcev, ko gre za evropska vprašanja. Kaj pa naj pričakujemo, ko pa volivci vidijo, da se njihovih stališč tako ali tako ne upošteva?

- Razmere v Bosni in Hercegovini (B6-0183/2009)

  Koenraad Dillen (NI) , v pisni obliki. - (NL) Glasoval sem proti poročilu. Navsezadnje odstavek, kjer je zapisano, da je evropsko vključevanje v interesu celotnega prebivalstva Zahodnega Balkana in ki obžaluje, da politiki Bosne in Hercegovine kot svoj cilj navajajo, da bi pristopili k EU iz kratkovidnih in nacionalističnih motivov, kaže na to, da bi bilo glasovanje za to resolucijo glasovanje za pristop Bosne k EU.

Ker zagovarjam stališče, da Evropa nujno potrebuje ustavitev širitve, sem glasoval proti resoluciji.

  Erik Meijer (GUE/NGL), v pisni obliki. − (NL) Bosna in Hercegovina je v glavnem poseljena s tremi ljudstvi, od katerih v državi ni nobeno v večini. Nekateri od teh ljudi čutijo zelo močno vez s Srbijo, drugi s Hrvaško, tretja skupina pa želi poudariti lastno neodvisno bosansko identiteto. Dejansko je to Jugoslavija v malem, federacija, v kateri imajo različna ljudstva možnost bodisi živeti skupaj v miru ali se bojevati zaradi notranjih ozemeljskih sporov.

Odkar je Jugoslavija leta 1992 razpadla, je prišlo do poskusov, da bi iz Bosne in Hercegovine naredili združeno državo, a so spodleteli. Ne pričakujem, da bi bilo to možno v bližnji ali daljni prihodnosti. Sporazum med tremi ljudstvi in njihovimi političnimi voditelji o učinkovitem upravljanju je možen le, ko se nihče ne čuti več ogroženega s strani drugih ali zunanjega sveta.

Šele ko se bosta iz te države umaknila visoki predstavnik EU in tuja vojska, bo kompromis možen. Do tedaj bo to obdobje stagnacije še trajalo. Zato se ne strinjam s predlagano resolucijo o tej državi, ki lahko samo privede do nadaljevanja protektorata in posledično do stagnacije.

- Poročilo: Angelika Beer (A6-0234/2009)

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. − Podprl sem poročilo gospe Beer o neširjenju jedrskega orožja vključno s spremembama 5 in 8, ki sta pozivali Evropo, naj postane območje brez jedrskega orožja, ker zagovarjam jedrsko razorožitev. S tem v zvezi pozdravljam pobudo predsednika Obame. Vendar pa si ZDA in drugi še vedno zatiskajo oči, prvič glede množične izraelsko zaloge jedrskega orožja, ki podpira težnjo Irana, da postane sila, ki ima v lasti jedrsko orožje.

Drugič, pomemben svetovni širitelj v preteklosti ni bil Pjongjang, temveč Pakistan. A. Q. Khan in pakistanski voditelji, domnevno zavezniki zahoda, so storili več, da bi naredili naš svet nevarnejši, kot katera koli od „zaskrbljujočih držav“ ali celotna „os zla“ skupaj.

  Richard Howitt (PSE), v pisni obliki. − Laburistični poslanci EP stojimo za svojimi obveznostmi o razorožitvi in ukrepi, določenimi v členu VI Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT), ki je temelj svetovnega režima neširjenja in razorožitve. Laburistični poslanci so zavezani svetu brez zahtev po jedrskem orožju.

Čeprav priznavamo predlog za Konvencijo o jedrskem orožju, je Britanija zaskrbljena, da ne bi v tem času tvegali odvračanja pozornosti ali spodkopavanja NPT in tako toplo pozdravili resolucijo Evropskega parlamenta, da kot Parlament ponovno potrdi našo podporo tej pogodbi. Toplo pozdravljamo nedavne izjave predsednika Obame in predsednika vlade Gordona Browna, v katerih pozivata k zmanjšanju zalog jedrskega orožja, in laburistični poslanci EP bodo še naprej močno podpirali vse premike za zmanjšanje jedrskih zalog in izogibanje širjenju, vse države pa bomo imeli za odgovorne za svoje obveznosti iz naslova NPT.

  Alexandru Nazare (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Naša zakonita želja, da bi videli svet in celino brez jedrskega orožja, mora biti usklajena z dokazom o odgovornem in zrelem razumevanju stvarnosti okoli nas. Jasno je, da največji grožnji prihajata iz obeh smeri. In sicer od jedrskega orožja, ki je v rokah nedemokratičnih režimov, ki ne odgovarjajo pred nikomur, in od neodgovorne uporabe civilnih jedrskih virov. Pogodba o neširjenju je pravi okvir, kjer smo načeli te skrbi in na katerem lahko gradimo še naprej.

Glasoval sem za poročilo gospe Beer in rad bi poudaril, da je ta dokument pomemben prav zaradi očitne potrebe po povečanju uporabe jedrske energije v civilne namene. Dobro se zavedamo problemov, ki izhajajo iz pomanjkanja energetske neodvisnosti. Prav tako se zavedamo prispevka jedrske energije kot čiste oblike energije v boju proti globalnemu segrevanju. Danes je edini način za pridobivanje čiste energije v velikem merilu uporaba jedrske energije. Upam, da bomo imeli okvir, da bi jo varno uporabljali, da bi izpolnili potrebe razvijajočih se gospodarstev in evropskih državljanov.

  Geoffrey Van Orden (PPE-DE) , v pisni obliki. − Konzervativci so dosledno zagovarjali močan režim neširjenja in večstranski pristop k zmanjšanju zalog jedrskega orožja, pri tem pa trdno nasprotovali vsem predlogom, namenjenim enostranski jedrski razorožitvi. Pozdravljamo nov zagon za izboljšanje Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, vključno z resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov o vprašanjih neširjenja jedrskega orožja in jedrskega razoroževanja, s katero bi zaprli luknje v obstoječem pravnem okviru. Vendar pa zavračamo izjavo, da bi morala EU nadomestiti države članice kot glavni akter v tem procesu. Samo dva člana EU sta državi z jedrskim orožjem, štiri dodatne pa sodelujejo v Natovi delitvi jedrskega orožja. Ne podpiramo predloga, da mora Združeno kraljestvo odstraniti objekte za proizvodnjo cepljivih materialov. Poročilo se tudi premalo posveča nevarnosti širjenja s strani teroristov in držav, ki ogrožajo svetovni mir, v nasprotju z zadržanjem ali zamenjavo orožij s strani obstoječih petih držav z jedrskim orožjem. Več sprememb bi znatno poslabšalo poročilo, vključno s predlogom, da bi morala Evropa postati „območje brez jedrskega orožja“. Iz teh razlogov se je ob upoštevanju, da je v poročilu veliko stvari, ki jih lahko podpremo, delegacija britanskih konzervativcev vzdržala.

- Poročilo: Monica Frassoni (A6-0245/2009)

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. − (IT) Odbor za pravne zadeve

Hvala, gospa predsednica. Glasujem za poročilo gospe Frassoni, ki nas opominja na temeljno vlogo, ki jo morajo prevzeti Evropski parlament, nacionalni parlamenti in nacionalna sodišča v uporabi prava Skupnosti.

Strinjam se, da moramo Komisijo opomniti na možnost, da ima sistem, ki jasno kaže različna sredstva, h katerim se lahko zatečejo državljani. Ta sistem bi lahko prevzel obliko skupnega portala EU ali posamezne spletne kontaktne točke, ki državljanom nudi pomoč.

Državljani bi morali imeti enako raven preglednosti, pa naj vlagajo uradno pritožbo ali izvajajo pravico do vložitve peticije na podlagi Pogodbe; jasne informacije bi morale torej biti na voljo Odboru za peticije o stanju napredka postopkov ugotavljanja kršitev, ki so prav tako pomembni za nerešene peticije. Podpisniki morajo biti ves čas v celoti obveščeni o stanju napredka njihovih pritožb ob izteku vsakega vnaprej določenega roka.

Pripraviti bi morali povzetke in jih narediti dostopne javnosti prek ene same dostopne točke. Poleg tega ti povzetki ne bi smeli izginiti po zaključku zakonodajnega postopka, v prav tistem trenutku, ko postanejo pomembnejši za javnost in podjetja.

9. Popravki in namere glasovanja: glej zapisnik

10. Zahteva za odvzem poslanske imunitete: gl. zapisnik

11. Predložitev dokumentov: glej zapisnik

12. Izjava o finančnih interesih: gl. zapisnik

13. Posredovanje besedil, sprejetih na tej seji: gl. zapisnik

14. Pisne izjave v registru (člen 116 Poslovnika): gl. zapisnik

15. SL15 - Datum naslednjih sej: gl. zapisnik

16. Prekinitev zasedanja

  Predsednica. – Razglašam, da je zasedanje Evropskega parlamenta prekinjeno.

(Seja se je končala ob 13.15)

Sedanja svetovna finančna kriza in upočasnitev gospodarstva sta resen preskus za Evropo, ki zahteva usklajen in učinkovit odziv. Ob zavedanju tega je bil na zasedanju Evropskega sveta decembra 2008 dosežen dogovor o Evropskem načrtu za oživitev gospodarstva.

Kakšno vlogo je imela EU pri odzivanju na sedanjo krizo, predvsem spričo obtožb, da države članice same prevzemajo pobudo?

Kako so bile institucije EU, kot sta Evropska investicijska banka in Evropska centralna banka, ter finančni programi EU, kot so Evropski socialni sklad in strukturni skladi, vključeni v načrt EU za oživitev, predvsem v povezavi s pomočjo za tiste, ki jih je kriza najbolj prizadela?

Ali je Svet prepričan, da odziv EU med evropskimi državljani velja za učinkovitega?

(SL) Ta odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ni zavezujoč za Svet ali njegove člane, v času za vprašanja Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu aprila 2009 ni bil predložen v ustni obliki.

Na zasedanju 11. in 12. decembra 2008 je Evropski svet odobril Evropski načrt za oživitev gospodarstva, ki ga je Komisija predložila novembra. Načrt vključuje takojšnjo proračunsko spodbudo v višini 200 milijard EUR, ki po eno strani obsega ukrepe na ravni Skupnosti v višini 30 milijard EUR, po drugi strani pa nacionalne ukrepe v vrednosti 170 milijard EUR. Poleg teh ukrepov obstaja tudi več prednostnih ukrepov, ki naj bi jih EU sprejela v okviru lizbonske strategije in so namenjeni prilagajanju gospodarstva EU dolgoročnim izzivom, povečanju potenciala rasti in izvajanju strukturnih reform.

Ekonomsko-finančni svet je vedno močno poudarjal dobro usklajenost ukrepov, ki jih sprejemajo države članice v odziv na sedanje gospodarske razmere, vključno z ukrepi v podporo finančnemu sektorju, kjer je bilo treba upoštevati morebitne čezmejne učinke takšnih ukrepov (glej sklepe Ekonomsko-finančnega sveta z dne 7. novembra 2008), ali v primeru ukrepov fiskalne spodbude (glej na primer sklepe Ekonomsko-finančnega sveta z dne 2. decembra 2008), katerih usklajevanje je bistveno za zagotavljanje večjega učinka na gospodarstvo EU in znatnejšega povečanja zaupanja na trgih.

Na zasedanju 19. in 20. marca 2009 je Evropski svet ocenil način za izvajanje načrta za oživitev: splošna raven proračunske podpore, vključno z diskrecijskimi ukrepi vlad in učinki avtomatskih gospodarskih stabilizatorjev, je znašala 3,3 % BDP EU (več kot 400 milijard EUR), kar bo pomagalo povečati naložbe, podpreti povpraševanje, ustvariti nova delovna mesta in voditi EU proti nizkoogljičnemu gospodarstvu. Vendar bo prišlo do določenega zamika pred uresničitvijo dejanskih učinkov teh ukrepov na gospodarstvo.

Kar zadeva ukrepe na ravni Skupnosti, je na decembrskem zasedanju Evropskega sveta bila podprta zamisel o hitrem ukrepanju Evropskega socialnega sklada za podpiranje zaposlovanja, usmerjenega predvsem na najbolj ogrožene skupine državljanov. Ti ukrepi naj bi vključevali več predplačil in poenostavitev postopkov. Evropski svet je pozval tudi k poenostavitvi postopkov in hitrejšemu izvajanju programov, ki se financirajo iz strukturnih skladov, s čimer naj bi se povečalo število infrastrukturnih naložb v energetskem sektorju.

V skladu s tem so bili pripravljeni osnutki za več sprememb obstoječe zakonodaje. Prvič, obstaja osnutek Uredbe Sveta (ES) št. 284/2009 z dne 7. aprila 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1083/2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu v zvezi z nekaterimi določbami glede finančnega upravljanja. Ta osnutek naj bi pospešil dostop do finančnih sredstev.

Drugič, osnutek Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1080/2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj v zvezi z upravičenostjo naložb v energetske projekte in obnovljivo energijo v stanovanjskem sektorju naj bi vsem državam članicam omogočil povečanje naložb v tem sektorju. Obstaja tudi osnutek Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1081/2006 o Evropskem socialnem skladu, ki naj bi razširil vrste izdatkov, ki so upravičeni do prispevkov iz ESS. Cilj je poenostavitev upravnih postopkov in razširitev obsega financiranih projektov.

Na neformalnem srečanju 1. marca 2009 so voditelji držav ali vlad poudarili tudi pomembnost ukrepov, ki temeljijo na uporabi obstoječih instrumentov, kot je ESS, pri blažitvi negativnega učinka finančne krize na zaposlovanje.

Na zasedanju 19. in 20. marca 2009 je Evropski svet izrazil zaupanje v sposobnost EU za reševanje finančne in gospodarske krize. Svet je pregledal pomembne ukrepe fiskalne spodbude, ki se trenutno izvajajo v gospodarstvu EU (v višini več kot 400 milijard EUR), in poudaril, da sta skupno ukrepanje in usklajevanje temeljni sestavni del evropske strategije za oživitev gospodarstva in da Evropa dela vse, kar je potrebno za obnovitev rasti.

Svet je izpostavil tudi svojo vlogo pri prizadevanjih za skrajšanje in blaženje recesije na evropskem enotnem trgu. Poudaril je potrebo po ponovni vzpostavitvi tokov posojil v podjetja in gospodinjstva in se dogovoril o pospešenih dogovorih glede obravnavanih zakonodajnih predlogov v zvezi s finančnim sektorjem. Junija bo Svet sprejel prvo odločitev o okrepitvi ureditve in nadzora finančnega sektorja EU. Odločitev bo temeljila na predlogih Komisije in podrobni razpravi v Svetu o poročilu skupine, ki jo vodi Jacques de Larosière.

Na podlagi lastnih izkušenj EU in njene želje, da bi bistveno prispevala k izdelavi prihodnje mednarodne ureditve finančnega sektorja, je Evropski svet izoblikoval stališče Unije v povezavi z vrhom G20 2. aprila v Londonu.

Svet je prav tako pozdravil doseženi napredek, predvsem pri vprašanju predplačil iz strukturnih skladov in Kohezijskega sklada, dogovoru o prostovoljni uporabi znižanih stopenj DDV in ukrepov Evropske investicijske banke, ki so namenjeni spodbujanju možnosti financiranja za mala in srednje velika podjetja. Pozval je k hitrejšemu doseganju dogovora o spremembah Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji.

Predsedstvo se strinja, da je pomembno ohraniti splošno zaupanje v ukrepe EU za boj proti gospodarski krizi, in bo še naprej spremljalo razmere. Institucije EU so odločene rešiti sedanje težave, predvsem v zvezi z zagotavljanjem zadostnega obsega posojil za podjetja in gospodinjstva in obnovitvijo splošnega zaupanja na trgih.

Za izboljšanje energetske učinkovitosti je treba uvesti posebne instrumente, ki zagotavljajo potrebne spodbude, na primer olajšave DDV za posebne storitve in proizvode, povečanje deleža odobrenih sredstev iz ESRR, namenjenih naložbam v energetsko učinkovitost in obnovljivo energijo pri stanovanjskih stavbah, in ustanovitev Evropskega sklada za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije. EU si je zastavila cilj 20-20-20 %. Sporočilo Komisije o Evropskem načrtu za oživitev gospodarstva COM(2008) 800 priporoča, da se 5 milijard EUR nameni energetski učinkovitost stavb. Vendar predlog Uredbe o vzpostavitvi programa za podporo oživitvi gospodarstva COM(2009) 35 ne vsebuje nobenih posebnih ukrepov za projekte, povezane z energetsko učinkovitostjo stavb.

Kakšni ukrepi so predvideni za spodbujanje energetske učinkovitosti stavb? Ali ti ukrepi vključujejo možnost ustanovitve Evropskega sklada za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije in povečanja deleža odobrenih sredstev iz ESRR, namenjenih naložbam v energetsko učinkovitost in obnovljivo energijo pri stanovanjskih stavbah, s 3 % na 15 %?

(SL) Ta odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ni zavezujoč za Svet ali njegove člane, v času za vprašanja Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu aprila 2009 ni bil predložen v ustni obliki.

Svet je enakega mnenja kot poslanka, da je energetska učinkovitost stavb pomembna za doseganje ciljev Skupnosti glede večje energetske učinkovitosti in za druga področja, kot sta zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in povečanje varnosti oskrbe, saj poraba energije za stavbe predstavlja približno 40 % porabe energije v Skupnosti. V svojih sklepih z dne 2. marca letos je Svet posebej omenil ukrepe, namenjene povečanju energetske učinkovitosti stavb, kot so podpiranje zelenih tehnologij, razvoj energetsko učinkovitih proizvodnih sistemov in materialov, tržni instrumenti za energetsko učinkovitost, spremembe operativnih programov strukturnih skladov in inovativni modeli financiranja.

Ukrepi, ki se trenutno izvajajo za povečanje energetske učinkovitosti stavb, so bili izdelani na podlagi obstoječih predpisov Skupnosti, predvsem Direktive 2002/91/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o energetski učinkovitosti stavb⁽¹⁾. 17. novembra 2008 je Komisija posredovala Svetu osnutek predelane različice te direktive; poslanka je poročala o tem osnutku. Svet se zelo posveča osnutku, ki je del svežnja o energetski učinkovitosti. Poročilo o napredku v zvezi s štirimi zakonodajnimi predlogi na področju energetske učinkovitosti bo predloženo Svetu junija.

Kar zadeva podrobnosti, izpostavljene v drugem delu vprašanja, Svet v svojih sklepih z dne 19. februarja 2009 omenja in potrjuje zavezanosti na področju zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in energetske učinkovitosti, ki so bile določene na zasedanju Evropskega sveta marca 2007, prav tako pa omenja in potrjuje decembra 2008 dosežen dogovor o svežnju ukrepov v zvezi s podnebnimi spremembami in energijo. Svet je poudaril potrebo po kratkoročnih in dolgoročnih prednostnih ukrepih. V zvezi s tem je navedel, da bi moral biti razvoj nizkoogljičnih energetsko učinkovitih sistemov pomemben element v akcijskem načrtu energetske politike za Evropo po letu 2010.

Svet je zato pozval Komisijo, naj določi bistvene zakonodajne in nezakonodajne ukrepe ter ustrezna finančna sredstva in pripravi pobudo za finančno vzdržno energijo; namen te pobude, ki bo skupni projekt Komisije in Evropske investicijske banke, bo aktivirati obsežna finančna sredstva s kapitalskih trgov za naložbe, v povezavi s tem pa bo treba upoštevati strokovne ocene Evropske banke za obnovo in razvoj ter drugih mednarodnih finančnih institucij.

Kar zadeva vprašanje o povečanju deleža sredstev iz ESRR, namenjenih naložbam v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije v stanovanjskih stavbah, s 3 % na 15 %, je treba omeniti, da je bil skupni obseg potencialnih naložb v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije v stanovanjskih stavbah povečan s 3 % na 4 % vseh dodeljenih sredstev iz ESRR na podlagi dogovora v Svetu⁽²⁾.

Po težkih pogajanjih so to omejitev kot kompromis odobrile vse države članice na ravni COREPER (decembra 2008), zatem pa jo je odobril Evropski svet na prvi obravnavi (aprila 2009). Po izjavah strokovnjakov s področja strukturnih ukrepov ta zgornja meja predstavlja zadostno stopnjo financiranja za učinkovito povečanje energetske učinkovitosti pri delu obstoječih stanovanjskih objektov, katerega cilj je podpiranje socialne kohezije. Dodati je treba, da države članice, ki so pristopile k EU 1. maja 2004 ali pozneje, lahko uporabijo ESRR za druge možnosti v višini do 2 % vseh dodeljenih sredstev iz tega sklada, to pa obsega tudi izboljšanje okolja na območjih, kjer prihaja ali bi lahko prišlo do fizičnega propadanja stavb in socialnega izključevanja. Priznani stroški vključujejo tudi naložbe v varčevanje z energijo v obstoječih stanovanjskih objektih na teh krajih.

Kar zadeva omejitve, so novi ukrepi, ki omogočajo podporo EU za stanovanjske objekte, povsem ustrezni, zadostni in dobrodošli. Na koncu želimo povedati, da bo ta del načrta za oživitev verjetno sprejet v prihodnjih tednih.

Ali Svet lahko navede, na katerem srečanju ministrov v letu 2008 sta bila v razpravo uvrščena izvrševanje in uporaba obstoječe zakonodaje ter na katerem naslednjem srečanju bodo ministri razpravljali o tej zadevi?

(SL) Ta odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ni zavezujoč za Svet ali njegove člane, v času za vprašanja Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu aprila 2009 ni bil predložen v ustni obliki.

Svet želi poslanca opozoriti, da je v skladu s členom 211(1) Pogodbe ES Komisija dolžna zagotoviti uporabo prava Skupnosti v vseh državah članicah. Zato naj si poslanec ogleda zadnje letno poročilo o spremljanju uporabe prava Skupnosti (2007), ki ga je Komisija posredovala Parlamentu 18. novembra 2008⁽¹⁾.

Svet želi poslanca opozoriti tudi na člene 220, 226, 227 in 234 Pogodbe ES glede pristojnosti Sodišča Evropskih skupnosti.

Zato neposredna naloga Sveta ni obravnavanje izvrševanja in uporabe obstoječih predpisov.

Ob upoštevanju tega Komisija redno obvešča Svet o trenutnih razmerah, povezanih z uporabo direktiv o notranjem trgu v nacionalnem pravu, in o tekočih postopkih zaradi neizpolnjevanja te obveznosti. Svet je prejel te informacije (znane kot pregled notranjega trga) 25. februarja in 25. septembra 2008 ter nedavno 5. marca 2009⁽²⁾.

Kar zadeva posebno temo skupne ribiške politike, lahko poslancu sporočim tudi, da so pristojni ministri o tej temi razpravljali 18. februarja 2008 v okviru neformalnega srečanja, na katerem so obravnavali vprašanje spremljanja in izvrševanja pravil na tem področju v povezavi s Posebnim poročilom Računskega sodišča št. 7 o sistemih nadzora, inšpekcijskih pregledov in kazni v zvezi s pravili za ohranjanje ribolovnih virov Skupnosti.

10. marca 2009 bo minilo 50 let, odkar je bil dalajlama prisiljen zapustiti svojo državo.

Po mednarodnem javnem pravu lahko država obstaja še desetletja kljub nasilni priključitvi s strani zasedbene sile. V povezavi s tem je zelo pomembno nepriznavanje tega nezakonitega stanja s strani tretjih držav. Na primer, večina zahodnih držav ni nikoli uradno priznala nezakonite priključitve baltskih držav Sovjetski zvezi. Leta 1991 so te republike izjavile, da so še vedno iste države, ki so obstajale v medvojnem obdobju (načelo pravne kontinuitete) in da zato niso nove države. To je v svoji izjavi z dne 27. avgusta 1991 priznala tudi (takratna) ES.

Ali Svet meni, da sta zasedba in priključitev Tibeta v nasprotju z mednarodnim pravom? Ali Svet ne meni, da je 50. obletnica bega dalajlame primeren trenutek, da se potrdi načelo pravne kontinuitete Tibeta in s tem prepreči izginotje tibetanske države?

(SL) Ta odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ni zavezujoč za Svet ali njegove člane, v času za vprašanja Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu aprila 2009 ni bil predložen v ustni obliki.

Vprašanje priznavanja tretjih držav je v pristojnosti posamezne države članice. Zato Svet ne zavzema stališča do tega vprašanja.

Poleg tega Svet obravnava vprašanje Tibeta predvsem v okviru politik človekovih pravic. EU vodi dialog o človekovih pravicah (katerega cilji so bili določeni v sklepih Sveta o Kitajski iz let 2001 in 2004) v okviru celovitega partnerstva s Kitajsko, znotraj katerega redno potekajo razprave o vprašanju človekovih pravic v povezavi s Tibetom. Vprašanje človekovih pravic se obravnava tudi na srečanjih v okviru političnega dialoga ter na drugih srečanjih na visoki ravni in tako bo tudi v prihodnje.

19. marca 2008 je predsedstvo v imenu EU objavilo javno izjavo, v kateri je EU izrazila zahtevo po umirjanju in kitajsko vlado pozvala, naj reši težave Tibetancev v povezavi z vprašanji človekovih pravic, ter kitajske organe, dalajlamo in njegove predstavnike pozvala k treznemu in konstruktivnemu dialogu, s katerim naj se doseže trajnostna rešitev, ki bi bila sprejemljiva za vse strani, obenem pa bi v celoti spoštovala tibetansko kulturo, vero in identiteto. Na zasedanju Komisije ZN za človekove pravice v Ženevi 17. marca 2009 je predsedstvo v imenu EU dalo izjavo, v kateri je ponovno poudarilo, da bi moral imeti na Kitajskem, vključno s Tibetom, vsakdo, ki si tega zaželi, možnost, da izrazi svoje poglede na miren način brez strahu pred povračilnimi ukrepi. V okviru splošnega rednega pregleda je več držav članic EU pripravilo priporočila v zvezi s Tibetom, ki so bila predana predstavnikom kitajske vlade.

Zadnje analize mednarodnih finančnih inštitutov in bonitetnih agencij napovedujejo veliko recesijo v jugovzhodni Evropi. Poudarja se predvsem nevarnost, da potrošniki in podjetja ne bodo zmogli vračati posojil.

Ali glede na velike naložbe zahodnoevropskih podjetij in bank v jugovzhodno Evropo države članice EU že čutijo posledice tega in kakšne skupne ukrepe bi bilo po mnenju predsedstva treba sprejeti? Ali predsedstvo zagovarja zagotavljanje podpore bankam v državah jugovzhodne Evrope – v okviru nacionalnih akcijskih programov, ki so del evropske sosedske politike – v sodelovanju s temi državami in morda Evropsko investicijsko banko? Kakšne dodatne ukrepe bo sprejelo predsedstvo predvsem za zavarovanje strateških pristopnih ciljev držav prosilk in potencialnih držav prosilk na Balkanu?

(SL) Ta odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ni zavezujoč za Svet ali njegove člane, v času za vprašanja Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu aprila 2009 ni bil predložen v ustni obliki.

Vpliv svetovne recesije je še posebej resen v državah jugovzhodne Evrope. Vse te države se soočajo z višjimi stroški refinanciranja, nižjimi davčnimi prihodki, šibkejšimi tokovi neposrednih tujih naložb in manjšim obsegom nakazil iz tujine. Vendar so nekatere države bolj prizadete od drugih. Eden od pomembnih dejavnikov pri tem je obseg, v katerem so gospodinjstva in podjetja najemala posojila v valutah, ki niso domača valuta, pri čemer pa je treba takšna posojila servisirati v domači valuti. Ker so številne valute držav jugovzhodne Evrope oslabele, posojilojemalci čedalje težje izpolnjujejo svoje obveznosti, v nekaterih primerih pa celo ne zmorejo več vračati svojih posojil.

Predsedstvo se zaveda te težave in v okviru zadnjega srečanja ministrov za zunanje zadeve (Gymnich) 27. in 28. marca 2009 v Hluboki nad Vltavo je bil delovni zajtrk namestnika ministrskega predsednika za evropske zadeve Alexandra Vondre in ministrov za zunanje zadeve držav zahodnega Balkana namenjen gospodarskim razmeram v regiji.

EU je sprejela vrsto ukrepov za podpiranje utrditve gospodarskih in socialnih razmer v jugovzhodni Evropi in za ublažitev negativnih vplivov svetovne gospodarske in finančne krize. Posebni ukrepi obsegajo znatno povečanje ravni posojil vsem sektorjem, nadaljnja prizadevanja za povečanje likvidnosti v bančnem sektorju, večjo podporo prek „paketa za krizno odzivanje“ v okviru instrumenta za predpristopno pomoč in okrepljena prizadevanja pri usklajevanju med Evropsko komisijo in mednarodnimi finančnimi institucijami v povezavi z naložbenim okvirom za zahodni Balkan.

Komisija je pripravila „paket za krizno odzivanje“ v višini 120 milijonov EUR ter zagotovila posojila mednarodnih finančnih institucij v višini 500 milijonov EUR. Ukrepi so namenjeni energetski učinkovitosti in podpori za mala in srednje velika podjetja. Izvajanje ukrepov naj bi se začelo septembra letos.

Poleg tega je Evropska investicijska banka podprla prizadevanja Svetovne banke in Evropske banke za obnovo in razvoj v povezavi z refinanciranjem bančnega sektorja v srednji in vzhodni Evropi, vključno z olajšanjem usklajevanja med organi gostitelji in domačimi organi za nadzor in ureditev.

V letu 2009 bodo mednarodne finančne institucije državam zahodnega Balkana in Turčiji zagotovile kredite v višini 5,5 milijarde EUR za namene refinanciranja bančnega sektorja. K tej skupni vsoti bo Evropska investicijska banka prispevala 2 milijardi EUR, preostali znesek pa bodo zagotovile mednarodne finančne institucije.

Tudi povečan obseg posojil bankam v EU v okviru Evropskega načrta za oživitev gospodarstva naj bi prispeval k večjemu obsegu posojil hčerinskim družbam v jugovzhodni Evropi.

Poleg tega je Evropski svet na marčevskem zasedanju pozdravil namero Komisije, da bo predlagala podvojitev omejitve sistema podpore EU za plačilnobilančno pomoč na 50 milijard EUR.

Svet je večkrat izrazil svojo popolno podporo evropski prihodnosti držav zahodnega Balkana, katerih končni cilj je članstvo v EU, pod pogojem, da te države izpolnijo bistvene pogoje in zahteve. Preprečiti je treba, da bi sedanja svetovna gospodarska in finančna kriza vplivala na to prihodnost.

Svet meni, da so obstoječi instrumenti, sistemi in postopki ustrezni, vendar bo še naprej stalno spremljal razmere in zagotavljal, da bodo vse države, ki se soočajo z začasnim gospodarskim neravnovesjem, prejele ustrezno pomoč. Za doseganje največjih stopenj dopolnjevanja in vzajemne povezanosti ukrepov je temeljnega pomena pravilna usklajenost vseh razpoložljivih instrumentov in sredstev.

Generalni sekretar Združenih narodov je izdelal dokument o prestrukturiranju Misije Združenih narodov na Kosovu (UNMIK), ki v šestih točkah zajema vprašanja pravne države, carine, pravosodja, prometa in infrastrukture, upravljanja mej in varovanja srbske kulturne dediščine.

Kako Svet ocenjuje ta načrt? Ali Svet ob upoštevanju, da je Srbija sprejela načrt, Kosovo pa ne, namerava sprejeti ukrepe, da bosta dokument sprejeli obe strani? Ali Svet meni, da je razvoj skupnega omrežja za carinske kontrole, kakor ga načrtujeta Albanija in Kosovo, povezan s predlogom generalnega sekretarja ZN? Kaj vključuje skupno omrežje za carinske kontrole Albanije in Kosova?

(SL) Ta odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ni zavezujoč za Svet ali njegove člane, v času za vprašanja Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu aprila 2009 ni bil predložen v ustni obliki.

24. novembra 2008 je generalni sekretar ZN v skladu z Resolucijo Varnostnega Sveta ZN 1244 predložil svoje redno četrtletno poročilo o izpolnjevanju mandata misije UNMIK. To poročilo vključuje oceno doseženega napredka v dialogu med misijo UNMIK in Beogradom/Prištino v zvezi s šestimi področji, opisanimi v poročilu, tj. področji policije, carine, pravosodja, prometa in infrastrukture, mej in srbske kulturne dediščine.

Generalni sekretar ZN je v svojem poročilu navedel, da je srbska vlada sprejela rezultate dialoga, omenjene v poročilu, medtem ko so oblasti v Prištini izrazile jasno nestrinjanje z rezultati.

Svet ni zavzel stališča do poročila generalnega sekretarja ZN. Svet ni seznanjen z nobenim predlogom v povezavi s skupnim omrežjem za carinske kontrole med Albanijo in Kosovom.

Ne glede na sedanje težke gospodarske razmere je pomembno, da ranljive skupine v naši družbi, kot so negovalci, ostareli, invalidne osebe in otroci, ne bodo med prvimi, ki bodo prizadete. Ali Svet lahko zagotovi, da bo dejavno vključevanje prikrajšanih skupin še naprej prednostna naloga v šestmesečnem delovnem načrtu Sveta?

(SL) Ta odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ni zavezujoč za Svet ali njegove člane, v času za vprašanja Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu aprila 2009 ni bil predložen v ustni obliki.

.

Svet deli zaskrbljenost poslanke v povezavi s potrebo, da se razvijejo politike usklajenega odziva, ki bodo lahko obravnavale neposreden socialni vpliv krize, predvsem na najbolj ogrožene skupine državljanov.

Te prednostne naloge so bile določene v Skupnem poročilu o socialni zaščiti in socialnem vključevanju ter v dokumentu o ključnih vprašanjih, ki ga je Svet sprejel 9. marca 2009 in posredoval spomladanskemu delnemu zasedanju Evropskega sveta. Zaradi približevanja ciljnega leta za lizbonsko strategijo, odobrenega leta 2000, in ob upoštevanju sedanje gospodarske krize je še toliko bolj potrebno, da se sprejme močna politična zavezanost, namenjena doseganju skupnih ciljev socialne zaščite in socialnega vključevanja, obenem pa spoštujejo pristojnosti držav članic.

V skupnem poročilu je poudarjena potreba po spodbujanju držav članic pri njihovih prizadevanjih za izvajanje celovitih strategij v boju proti revščini in socialni izključenosti otrok, vključno z dostopnim in cenovno ugodnim visokokakovostnim otroškim varstvom. Še naprej si moramo prizadevati za odpravo brezdomstva in skrajnih oblik izključenosti ter spodbujati socialno vključevanje migrantov. Posebno pozornost moramo nameniti predvsem dejstvu, da se lahko pojavijo nove ogrožene skupine, npr. mladi delavci in osebe, ki vstopajo na trg dela, in tudi nova tveganja.

Vsa ta problematika bo ponovno potrjena z razglasitvijo leta 2010 za evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti.

Posebno sodišče za Sierro Leone (PSSL) se sooča z velikimi izzivi pri vzpostavitvi ustreznih ureditev za osebe, ki so že bile obsojene ali se jim šele bo sodilo. Ker je trenutno s političnega, varnostnega in institucionalnega vidika nepredstavljivo, da bi obsojenci odslužili kazni v Sierri Leone, je treba najti drugo rešitev, če naj se ne izničijo prizadevanja mednarodne skupnosti za učinkovito izvajanje boja proti nekaznovanju. Določene afriške države imajo politično voljo in institucionalno usposobljenost za izvrševanje kazni obsojencev v skladu z mednarodnimi standardi, vendar jim brez mednarodne podpore primanjkuje finančnih sredstev za to.

Ali države članice lahko zagotovijo dodatno finančno pomoč PSSL, tako da bodo osebe, ki jih je obsodilo PSSL, lahko odslužile kazni v afriških državah, ki so usposobljene za izvrševanje kazni v skladu z mednarodnimi standardi, vendar jim za to primanjkuje finančnih sredstev?

(SL) Ta odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ni zavezujoč za Svet ali njegove člane, v času za vprašanja Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu aprila 2009 ni bil predložen v ustni obliki.

Posebno sodišče za Sierro Leone se financira prek prostovoljnih prispevkov mednarodne skupnosti. 11. marca 2009 je predstavnik vodje sodne pisarne posebnega sodišča za Sierro Leone obvestil pristojno pripravljalno telo Sveta o trenutnem položaju sodišča. Pripravljalno telo je bilo seznanjeno s takojšnjo prošnjo za 6 milijonov USD in primanjkljajem v višini 31 milijonov USD, ki jih sodišče potrebuje za dokončanje svojega mandata. Dosedanje dejavnosti posebnega sodišča za Sierro Leone so bile ocenjene kot pozitivne.

O morebitnih prispevkih za nadaljnje financiranje posebnega sodišča bodo odločale posamezne države članice EU.

Od začetka dejavnosti posebnega sodišča so države članice EU prispevale skupno vsoto, ki presega 78 milijonov USD. Evropska komisija je prispevala dodatnih 2,5 milijona EUR sredstev, odločila pa se je tudi, da bo prispevala nadaljnji 1 milijon EUR v okviru 10. evropskega razvojnega sklada. Skupno je posebno sodišče od mednarodne skupnosti (vključno z EU) prejelo prispevke v višini skoraj 160 milijonov USD.

Mestni svet Jeruzalema se je odločil porušiti 88 stanovanjskih enot, vključno s 114 hišami, v katerih živi približno 1 500 palestinskih prebivalcev, v okrožju Al-Bustan v Silwanu – vzhodni Jeruzalem. Druge palestinske družine v okrožju Abbasieh in begunskem taborišču Šufat so prejele nova obvestila o rušenju in prisilni izselitvi, s čimer se je skupno število palestinskih hiš, ki naj bi bile porušene, povzpelo na 179.

Po podatkih organizacije B'Tselem so izraelske oblasti od leta 2004 porušile približno 350 hiš v vzhodnem Jeruzalemu. Po podatkih organizacije Peace Now naj bi bilo na Zahodnem bregu zgrajenih najmanj 73 300 novih izraelskih stanovanjskih enot. Dvajset izraelskih pisateljev in raziskovalcev, vključno z Amosom Ozom in Davidom Grossmanom, je pozvalo k preklicu odlokov, saj takšne politike kršijo „najosnovnejše človekove pravice“. Celo v zaupnem poročilu EU je navedeno, da ukrepi Izraela v Jeruzalemu in okolici predstavljajo enega najbolj perečih izzivov za izraelsko-palestinski mirovni proces.

Ali Svet ne meni, da bi moral ukrepati in zaustaviti izvajanje teh politik z vsemi sredstvi, ki so mu na voljo, vključno s prekinitvijo Evro-sredozemskega pridružitvenega sporazuma z Izraelom v skladu s členom 2 tega sporazuma? Ali ta ukrep po mnenju Sveta ni zadosten razlog za zamrznitev nadgradnje odnosov z Izraelom?

(SL) Ta odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ni zavezujoč za Svet ali njegove člane, v času za vprašanja Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu aprila 2009 ni bil predložen v ustni obliki.

Svet je zelo zaskrbljen zaradi grožnje, da bo v soseski Al-Bustan/Silwan v bližini Starega mesta v vzhodnem Jeruzalemu porušenih 90 hiš, in zaradi objave obvestila v zvezi s prisilno izselitvijo več palestinskih družin. Predsedstvo je v imenu EU te pomisleke posredovalo izraelskim oblastem in jih opomnilo na njihove obveznosti, ki izhajajo iz načrta in mednarodnega prava. Izrael je tudi pozvalo k takojšnjemu prenehanju izdajanja teh obvestil. Predsedstvo je te pomisleke tudi objavilo v izjavi o obeh vprašanjih.

EU in Izrael sta v večletnem obdobju razvila vzajemne odnose na veliko področjih. Seveda bo nadaljnje poglabljanje odnosov odvisno od skupnih interesov in ciljev, ki vključujejo predvsem reševanje izraelsko-palestinskega spora z razumno rešitvijo, ki bo temeljila na mirnem in varnem sobivanju dveh držav.

Predsedstvo je Izraelcem večkrat pojasnilo, da nadaljevanje izraelskih dejavnosti v vzhodnem Jeruzalemu in na okoliških območjih predstavlja precejšnjo oviro za doseganje napredka v mirovnem procesu in ogroža možnosti za obstoja zmožno palestinsko državo.

Kaj meni Svet o sedanji stopnji pripravljenosti misije EU za krepitev pravne države EULEX, vključno z namestitvijo misije na območju Mitrovice na severu Kosova, s političnega, upravnega, finančnega in pravnega vidika?

(SL) Ta odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ni zavezujoč za Svet ali njegove člane, v času za vprašanja Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu aprila 2009 ni bil predložen v ustni obliki.

Potem ko je bila 9. decembra 2008 uspešno dosežena začetna operativna zmogljivost na vsem ozemlju Kosova, ki je bila po številu članov osebja primerljiva z misijo UNMIK, se je nameščanje osebja misije EULEX nadaljevalo in 6. aprila 2009 je bilo objavljeno, da je misija dosegla polno operativno zmogljivost.

Nameščeno mednarodno osebje misije trenutno šteje približno 1 700 delavcev, medtem ko naj bi polna zasedba štela skoraj 2 500 članov. Zastopanih je 25 držav članic, v misiji pa sodeluje tudi šest drugih držav (ZDA, Norveška, Turčija, Hrvaška, Švica in Kanada).

V skladu z dokumenti za načrtovanje se člani misije nameščajo v številu, ki ustreza številu zaposlenih na zadevnih lokalnih ministrstvih, policijskih postajah, sodiščih, uradih vlade, kazenskih zavodih in drugih izbranih upravnih organih, na primer finančni in carinski organi.

Namestitev misije bo omogočila učinkovito izpolnjevanje mandata misije od decembra naprej ne samo z izvajanjem nalog na področju spremljanja in zagotavljanja strokovnih navodil in svetovanja, temveč tudi z izpolnjevanjem mandata misije za izvrševanje. V okviru mandata misija uspešno izpolnjuje naloge, povezane z varnostjo, na primer z namestitvijo formiranih policijskih enot (Formed Police Units – FPU) in združenih policijskih enot (ZPE) kot drugim elementom v varnostnem odzivu, vse pravočasno in v številu, ki ustreza neposredni nevarnosti, ki je bila prisotna v obdobju okoli novega leta.

Od prvega dne misija prav tako zagotavlja učinkovito prisotnost na policijskih postajah v severnem delu, na prehodih 1 in 31 ter na sodišču v Mitrovici. Od misije UNMIK je prevzela nadzor vseh operativnih dejavnosti, ki se opravljajo v severnem delu v povezavi s pravno državo. Vsak dan je na severu nameščenih 120 članov osebja misije EULEX, vključno s:

– stalno prisotnostjo carinskih svetovalcev na prehodih 1 in 31 (ki zbirajo komercialne podatke, ki se posredujejo organom v Beogradu in Prištini);

– poleg prisotnosti carinskih svetovalcev je na teh prehodih zagotovljena tudi stalna prisotnost svetovalcev iz enot mejne kontrole, ki spremljajo razmere, ter članov posebnih policijskih enot (ZPE);

– približno 15 policijskih svetovalcev na štirih policijskih postajah v severnem delu;

– vidno policijsko prisotnost zagotavlja posebna policijska straža (ZPE) v Mitrovici in na tamkajšnjem sodišču; ta straža spremlja in varuje sedem sodnikov in predstavnikov države iz misije EULEX, ki delajo na sodišču v Mitrovici skupaj s številnimi pravniki. Ti sodniki in predstavniki države iz misije EULEX so začeli voditi kazenske postopke in sprejemati sklepe na sodišču, predvsem v povezavi z nedavnimi dogodki.

Poročil o bistvenih varnostnih dogodkih, ki bi bili neposredno uperjeni proti misiji, ni, potekata pa utrjevanje in stabilizacija prisotnosti misije v povezavi s popolnim izvajanjem njenega mandata.

Kar zadeva pravni okvir, se trenutno oblikujejo podrobnosti, predvsem glede severnega dela, tako da bo misija lahko delovala na podlagi enotnega pravnega in carinskega okvira, ki bo temeljil na konsolidaciji in razvoju veljavnih zakonov, ki jih uporabljajo lokalni organi.

Pred misijo je nekaj pomembnih nalog, predvsem v povezavi s ponovnim vključevanjem lokalnega osebja na sodišču v Mitrovici in ponovnim vključevanjem približno 300 policistov, pripadnikov kosovskih Srbov južno od reke Ibar, ki niso bili v službi od 17. februarja, vendar je na podlagi sedanjih razmer, povezanih z misijo, mogoče domnevati, da bo uspešno izvajanje mandata misije na ozemlju Kosova možno.

Priprave za misijo EULEX ne bi bile uspešne brez ustanovitve načrtovalne skupine EU z lastnim proračunom, prek katere je bilo mogoče financirati namestitev znatnega števila članov osebja, ki so bili potrebni za stopnjo načrtovanja, ter začetno namestitev same misije. Zaradi odložene namestitve v prvem letu misije ne bo treba porabiti vseh finančnih sredstev v višini 205 milijonov EUR, ki so bila dodeljena skupni operaciji po februarju 2008; sedanji proračun misije EULEX v višini 120 milijonov EUR bo zadostoval za pokritje stroškov misije do poletja 2009.

Kar zadeva upravni del, je imel razvoj misije EULEX resne težave zaradi negotovosti, povezanih s prevzemom opreme in stavb misije UNMIK, ter zaradi odlogov pri dobavi oklepnih vozil s strani okvirnega izvajalca. Zadovoljevanje logističnih potreb misije so dodatno oteževali tudi dejstvo, da je misija EULEX prva civilna misija v okviru EVOP, ki ji je bil podeljen mandat za izvrševanje, ter občutljive politične razmere na severu Kosova. Vendar nam je zdaj uspelo odpraviti večino teh težav.

Trenutno se 85 % evropskih javnih sredstev za raziskave porabi na nacionalni ravni brez vsakršnega nadnacionalnega sodelovanja med programi ali konkurence med raziskovalci iz različnih držav članic. Nacionalni programi se pogosto po nepotrebnem podvajajo ali pa niso dovolj obsežni in podrobni, da bi pomembneje vplivali na te glavne izzive. Nacionalne raziskave glavnih družbenih izzivov, kot so obnovljivi viri energije, podnebne spremembe ali možganske bolezni, bodo imele večji vpliv, če se prizadevanja združijo na evropski ravni.

Ali se Svet strinja, da bi združevanje nacionalnih programov v skupni program za raziskave lahko zagotovilo kritično maso, ki je potrebna da se v korist evropskih državljanov doseže prav ta cilj?

Ali Svet meni, da je skupno načrtovanje programov med državami članicami in Komisijo pri pripravi pobud v skladu s členom 169 odgovor na bojazen pred podvajanjem raziskovalnih prizadevanj v 27 državah članicah?

(SL) Ta odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ni zavezujoč za Svet ali njegove člane, v času za vprašanja Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu aprila 2009 ni bil predložen v ustni obliki.

Svet se strinja, da so vprašanja, ki jih je načel poslanec, pomembna, in ponovno poudarja, da je za Evropsko skupnost in države članice pomembno, da dosežejo večjo usklajenost svojih dejavnosti na področju raziskovanja in tehnološkega razvoja ter zagotovijo medsebojno povezanost politik držav članic in politik Skupnosti.

V zvezi s tem je Svet v sklepih s svojih sej 1. in 2. decembra 2008 o skupnem načrtovanju raziskav v Evropi kot odgovor na pomembne družbene spremembe poudaril pomembno vlogo instrumentov Skupnosti iz okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj, kot so ERA-NET, ERA-NET+ in zadevne pobude iz člena 169 Pogodbe ES, pri uporabi znanstvenih in finančnih sredstev držav članic za izvajanje pobud na področju raziskav in razvoja, ki so v skupnem interesu. Poleg tega Svet priznava pomen trenutnih dejavnosti za usklajevanje programov, ki jih izvajajo nacionalne agencije in raziskovalne organizacije v različnih državah članicah, tudi na regionalni ravni, mednarodne organizacije, ter programov, ki se izvajajo v sklopu čezmejnih in medvladnih pobud na tem področju (EUREKA, COST). Svet prav tako poziva države članice, naj preučijo možnost, da bi bili njihovi notranji programi bolj odprti, če je ustrezno.

Na seji 1. in 2. decembra 2008 so bili sprejeti sklepi o skupnem načrtovanju, v katerih so države članice pozvane k ustanovitvi skupine na visoki ravni za skupno načrtovanje, katere namen bo opredelitev možnih tem skupnega načrtovanja v odgovor na glavne družbene izzive.

V dokumentu o ključnih vprašanjih na področju konkurenčnosti in inovacij, ki ga je Svet sprejel 5. marca in predložil spomladanskemu zasedanju Evropskega sveta, so države članice pozvane k sodelovanju s to skupino na visoki ravni, da se omogoči opredelitev glavnih družbenih izzivov in njihovo reševanje v okviru skupnega načrtovanja. Teme je treba oblikovati dejavno ob posvetovanju z vsemi zadevnimi zainteresiranimi stranmi, tako da bo Svet lahko sprejel pobude najpozneje do leta 2010.

Evropske družbe izkoriščajo uran na severu Nigra. Niger je ena najmanj razvitih držav. Vendar njeni prebivalci nimajo nobenih koristi od teh dejavnosti. Nasprotno, izkoriščanje urana vodi v okoljsko in zdravstveno katastrofo: v rudnikih so visoke stopnje radioaktivnosti, odpadki rudarjenja pa predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi, ki živijo v bližini rudnikov. Poleg tega je podtalnica presahnila, ker se uporablja za izkoriščanje nahajališč. EU mora zagotoviti, da evropske družbe, ki poslujejo v Afriki, prevzamejo svoje odgovornosti.

S kakšnimi ukrepi bo Svet zagotovil, da bodo evropske rudarske družbe, ki izkoriščajo uran v Nigru, spoštovale zdravje lokalnih prebivalcev in upoštevale potrebo po ohranitvi podtalnice? Ali Svet lahko zagotovi, da bodo lokalni prebivalci deležni gospodarskih koristi rudarjenja, predvsem s trgovinskimi sporazumi med EU in Nigrom?

(SL) Ta odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ni zavezujoč za Svet ali njegove člane, v času za vprašanja Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu aprila 2009 ni bil predložen v ustni obliki.

Med EU in Nigrom poteka splošni politični dialog prek foruma na podlagi člena 8 Sporazuma iz Cotonouja. Prvi sestanek v okviru dialoga je potekal 17. marca 2009 na Ministrstvu Nigra za zunanje zadeve in sodelovanje. Ključne točke dialoga, o katerih sta se strinjali obe strani, so vključevale gospodarstvo in socialne razmere (vključno s postopkom za zmanjševanje revščine in socialni razvoj, gospodarsko rastjo, hrano in bojem proti korupciji), pravilno upravljanje javnih zadev in temeljnih pravic, demokratizacijo ter regionalno in podregionalno povezovanje (vključno z gospodarskim razvojem in infrastrukturo).

Dialog se nadaljuje in do konca češkega predsedovanja so načrtovani drugi sestanki, predvsem v povezavi s pripravami na bližajoče se volitve. Vendar je dialog v skladu s členom 8 tudi ustrezen forum za reševanje vprašanj, ki jih načenjajo poslanci Evropskega parlamenta, vključno z uporabo načel pobude za preglednost v ekstraktivni industriji, ki se ji je Niger pridružil leta 2005.

V strateškem dokumentu za Niger (10. ERS) je navedeno, da je pred koncem leta 2006 vlada Nigra potrdila svojo namero, da bo – z revizijo zakona o rudarstvu – 10 % dajatev za rudarjenje dodelila lokalnemu razvoju v regijah, ki so prizadete zaradi rudarstva.

Prek svojega programa posebnih sredstev za rudarske proizvode iz držav AKP in ČDO (Sysmin) EU v okviru 9. ERS zagotavlja prispevek v višini 35 milijonov EUR, ki je med drugim namenjen izboljšanju delovnih pogojev in varnosti pri delu v rudarskem sektorju.

Poleg tega se EU trenutno pogaja o splošnem načrtu s posebnim poudarkom na varnostnih in razvojnih vidikih, katerega namen je – skupaj z Nigrom in drugimi državami v regiji – rešiti velike težave, s katerimi se soočajo te države. V okviru tega se bodo podrobneje preučili družbeno-gospodarski pogoji prebivalcev na severu države.

V skladu s pogajalskim mandatom Komisije za večstranski trgovinski sporazum proti ponarejanju z dne 26. marca 2008 se bo v pogajanja o sporazumu ACTA vključila „skupina za intelektualno lastnino“. O tej informaciji so poročali švedski mediji (npr. Dagens Nyheter in Europaportalen), ki so navajali iz pogajalskega mandata. Kdo naj bi bili člani te skupine? Ali Svet lahko navede podrobne podatke o vseh sodelujočih (posameznikih, družbah, civilnih organizacijah)? Ali so v pogajanja o sporazumu ACTA vključene tudi druge strokovne ali posvetovalne skupine? Kdo so člani teh skupin?

(SL) Ta odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ni zavezujoč za Svet ali njegove člane, v času za vprašanja Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu aprila 2009 ni bil predložen v ustni obliki.

Na področju skupne trgovinske politike se Komisija pogaja na podlagi mandata, ki ga je Svet vzpostavil ob posvetovanju s posebnim odborom, ki ga je Svet imenoval, da bi pomagal Komisiji pri izpolnjevanju te naloge. Besedilo mandata, ki ga je sprejel Svet, ni bilo objavljeno, saj je za učinkovitost pogajanj nujno treba ohraniti zaupnost. Posvetovalni organ Sveta je običajno odbor iz člena 133. Vprašanje sporazuma ACTA vključuje tudi druge delovne skupine Sveta, vključno z delovno skupino za intelektualno lastnino.

V pripravljalnih telesih Sveta so predstavniki vlad držav članic. Njihova imena in kontaktni podatki so navedeni na seznamih, ki jih sestavlja in posodablja Generalni sekretariat Sveta. V zvezi z dostopom do tovrstnih dokumentov veljajo pogoji, ki so določeni v Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001⁽¹⁾. Večina predlaganih dnevnih redov razprav teh teles je na voljo prek javnega registra Sveta.

Zaradi preglednosti je politika Komisije v zvezi s sodelovanjem javnosti zagotavljati javne razprave brez vsakršnih omejitev glede udeležbe. Enako velja za udeležbo držav članic.

Glede na to, da so bile cene mleka dolgo časa nižje od proizvodnih stroškov, kakšne predloge namerava podati Svet, da bo povrnil zaupanje v industrijo?

(SL) Ta odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ni zavezujoč za Svet ali njegove člane, v času za vprašanja Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu aprila 2009 ni bil predložen v ustni obliki.

Svet deli zaskrbljenost poslanca v povezavi s težkimi razmerami na trgu mleka. Po obdobju rekordno visokih cen mleka in mlečnih izdelkov v letu 2007 in na začetku leta 2008 se evropski proizvajalci zdaj soočajo s šibkimi in negotovimi trgi, za katere je značilen strm padec svetovnih cen mlečnih izdelkov.

Na seji Sveta 23. marca je bilo izmenjanih veliko mnenj o težkih razmerah na trgu mleka, predstavljen pa je bil tudi memorandum, ki so ga podprli številni delegati.

V zvezi s tem je mogoče reči, da se je pravni okvir, ki ureja trg mleka in mlečnih izdelkov, v zadnjih dveh letih, odkar je Svet septembra 2007 sprejel mini paket za mleko, precej spremenil. Od 1. aprila 2008 so se nacionalne mlečne kvote povečale za 2 % in januarja 2009 je bil sprejet paket z naslovom „Zdravstveni pregled“.

Novi pravni okvir je bil izdelan, da bi se zagotovila dolgoročna konkurenčnost evropskih proizvajalcev. Vplive konkurence na trgu je treba uravnovesiti z obstoječimi instrumenti v okviru ukrepov za podporo trgu.

V zvezi s tem je poslanec gotovo seznanjen z dejstvom, da je Komisija že sprejela ukrepe za podporo trgu, vključno z uvedbo podpore za zasebna skladišča za maslo in intervencije za maslo in posneto mleko v prahu ter ponovno uvedbo izvoznih subvencij za vse mlečne izdelke. Komisija redno obvešča Svet o razmerah na trgu mleka.

Komisija mora Svetu podati nadaljnje predloge glede tega vprašanja. V zvezi s tem je Komisija izrazila svojo pripravljenost, da preuči možnost razširitve obsega mlečnih proizvodov, za katere je mogoče zagotoviti podporo v okviru režima za razdeljevanje mleka šolam. Vendar je navedla, da ni pripravljena ponovno začeti razprav o paketu „Zdravstveni pregled“.

Po poročilih v mednarodnem tisku so izraelske letalske sile v prvih nekaj mesecih leta 2009 izvedle tri napade na domnevne tarče v Sudanu, ki naj bi prevažale orožje na območje gaze. V teh napadih so letalske sile potopile ladjo in obstreljevale tovornjake, ki so prevažali nezakonite priseljence in ne orožja, napadi pa so zahtevali tudi žrtve med civilnim prebivalstvom Sudana.

Ali je Svet seznanjen s temi dogodki in ali obsoja te izraelske napade, ki so očitna kršitev mednarodnega prava?

(SL) Ta odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ni zavezujoč za Svet ali njegove člane, v času za vprašanja Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu aprila 2009 ni bil predložen v ustni obliki.

Svet se ravna po načelu, da ne razpravlja o nepotrjenih poročilih medijev, med katera sodijo nedoločna poročila o letalskem napadu v vzhodnem Sudanu januarja letos, ki jih v svojem vprašanju omenja poslanec.

Pred nekaj dnevi je dansko Vrhovno sodišče spoznalo šest danskih državljanov za krive podpiranja „terorističnih“ organizacij zaradi njihovih povezav s skupino „Fighters and Lovers“, ki je izdelala majice z logotipi kolumbijskih sil FARC in palestinske organizacije PFLP. Sodni postopki proti tem posameznikom so bili sproženi po neposrednem posredovanju kolumbijske vlade pri danskih oblasteh. Obtoženci so že vložili pritožbe zoper kazni na Evropskem sodišču za človekove pravice.

Kakšno je stališče Sveta do provokativnega dejanja kolumbijske vlade, katerega namen je bil doseči sodni pregon državljanov EU? Ali bo Svet razveljavil svojo „protiteroristično“ zakonodajo in predvsem preklical nedopustni „črni seznam“ „terorističnih“ organizacij, ki ga je sestavil in vključuje številna ljudska osvobodilna gibanja, s čimer bi se prenehali tovrstni sodni postopki, ki so resna kršitev temeljnih demokratičnih pravic državljanov, vključno z njihovo pravico do izražanja solidarnosti z narodi, ki se bojujejo?

(SL) Ta odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ni zavezujoč za Svet ali njegove člane, v času za vprašanja Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu aprila 2009 ni bil predložen v ustni obliki.

Ni primerno, da bi Svet dajal pripombe o sodbah, ki jih izreka sodišče v državi članici. Svet želi opomniti, da se v skladu s členom 1(6) Skupnega stališča 2001/931/SZVP seznam oseb in organizacij, za katere veljajo posebni ukrepi v okviru boja proti terorizmu, preverja v rednih obdobjih in najmanj enkrat na šest mesecev.

Kakšen je časovni razpored za pristop Evropske skupnosti h Konvenciji ZN o pravicah invalidov?

Ali bo pristop k Izbirnemu protokolu sovpadel s pristopom h Konvenciji? Če ne bo, katere države upočasnjujejo postopek in zakaj in kako bo to odpravljeno?

Kakšno je stališče Sveta do seznama pristojnosti Skupnosti, ki ga je predlagala Komisija v predlogu sklepa Sveta o pristopu Evropske skupnosti h Konvenciji?

Kako predsedstvo sodeluje z evropskimi organizacijami, ki zastopajo invalide pri pripravi pristopa h Konvenciji?

(SL) Ta odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ni zavezujoč za Svet ali njegove člane, v času za vprašanja Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu aprila 2009 ni bil predložen v ustni obliki.

Svet se trenutno pripravlja osnutka sklepa Sveta o pristopu Evropske skupnosti h Konvenciji ZN o pravicah invalidov.

Stališče Sveta do pristopa k Izbirnemu protokolu in seznama pristojnosti Skupnosti iz predloga Komisije zaenkrat še ni sprejeto.

V duhu svojega gesla „Evropa brez ovir“ je predsedstvo povabilo vse predstavnike invalidov na svoje dogodke. Pod pokroviteljstvom predsedstva so potekali številni dogodki, ki so jih pripravile organizacije invalidov. Med te dogodke spada tudi srečanje Evropskega invalidskega foruma, ki je potekalo v Pragi med 28. februarjem in 1. marcem 2009.

Prihodnja mednarodna konferenca z naslovom „Evropa brez ovir“, ki jo konec aprila pripravlja Nacionalni svet invalidov Češke, bo potekala pod pokroviteljstvom češkega ministra za delo in socialne zadeve Petra Nečasa. Konvencija ZN o pravicah invalidov bo zagotovo na dnevnem redu konference.

Tesno sodelovanje s predstavniki evropskih organizacij invalidov se je že začelo s pripravljanjem osnutka omenjene konvencije, ratifikacija in začetek izvajanja Konvencije pa bosta temu sodelovanju vsekakor dala nov zagon.

Drugo poročilo delovne skupine na visoki ravni za področje invalidnosti, ki obravnava izvajanje Konvencije ZN o pravicah invalidov, bo predloženo na zasedanju Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov junija 2009. Dokument bo vseboval informacije o sedanjem stanju izvajanja Konvencije z vidika držav članic, Komisije in predstavnikov prostovoljnih organizacij.

Kakšna ocena učinka posledic odprave Uredbe o skupinskih izjemah (1400/2002⁽¹⁾) na voznike in avtoservisne službe je bila opravljena? Predvsem, ali bodo za slednje nastali dodatni stroški zaradi bolj omejenega dostopa do informacij in dobav, ki bi jih lahko monopolizirala velika podjetja?

(SL) Komisija je sprejela Poročilo o vrednotenju o Uredbi o splošnih skupinskih izjemah za motorna vozila⁽²⁾ maja 2008. V tem poročilu je Komisija poudarila, da so dostop do tehničnih informacij in alternativni viri rezervnih delov nujni za to, da so neodvisni serviserji lahko konkurenčni v primerjavi z mrežami pooblaščenih trgovcev. Prepričani smo, da je konkurenca na avtomobilskem trgu za poprodajne storitve nujna za zagotavljanje izbire za potrošnike in zanesljivih servisnih storitev po dostopnih cenah.

Komisija trenutno preučuje več možnosti in upošteva poglede, izražene v javnem posvetovanju, ki smo ga opravili, lahko pa zagotovimo, da bo ustrezen režim za distribucijo in servisiranje motornih vozil ohranjen tudi po izteku veljavnosti sedanjih skupinskih izjem maja 2010.

Zaenkrat odločitev o prednostni politiki Komisije še ni bila sprejeta. Vendar mora vsak prihodnji okvir zaščititi dostop serviserjev do tehničnih informacij in alternativnih virov rezervnih delov.

Prav tako je treba opomniti, da so ne glede na prihodnjo politiko v konkurenčnem okviru z uredbama 715/2007 in 692/2008 o homologaciji lahkih vozil Euro 5 in Euro 6 uvedene podrobne določbe o dostopu do informacij za neodvisne izvajalce. Zakonodaja Euro VI o homologaciji težkih vozil, ki je trenutno v zaključni fazi sprejemanja s strani Sveta, določa podobne zahteve, za katere Komisija pripravlja izvedbeno zakonodajo.

Kako Komisija ocenjuje dosedanje rezultate raziskav izvornih celic odraslih ljudi? Katere projekte spodbuja na tem področju in ali se strinja, da zaradi takšnih pobud spodbujanje etično nedopustnih raziskav izvornih celic zarodkov ni potrebno?

(SL) Raziskave izvornih celic odraslih ljudi so zelo dejavno področje, ki s pridobivanjem novega znanja zelo dinamično napreduje in na katerem je Evropa zelo prisotna. Izvorne celice odraslih ljudi so že osnova za nekaj metod kliničnega zdravljenja, kot so presaditev kostnega mozga pri levkemiji in zdravljenje poškodb kosti; nedavno pa so evropski znanstveniki vsadili prvi sapnik, ki je proizvod tkivnega inženirstva in je bil izdelan z uporabo pacientovih lastnih izvornih celic.

EU je financirala raziskave izvornih celic odraslih ljudi v zaporednih okvirnih programih za raziskave, vključno s sedanjim Sedmim okvirnim programom Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (7OP). Po prvih dveh razpisih za zbiranje predlogo v okviru tematske prioritete Zdravje 7OP EU financira 8 projektov, ki vključujejo terapevtsko uporabo izvornih celic odraslih ljudi (priložena preglednica). Skupaj EU za te projekte prispeva približno 41 milijonov EUR; nadaljnjih projektov v prihodnosti ni mogoče izključiti.

Komisija se zaveda, da znanstveniki prikazujejo izvorne celice človeških zarodkov kot potencialni vir za regenerativno medicino in presajanje tkiva po poškodbi ali bolezni, predvsem kadar celice odraslih ljudi niso ustrezne ali na voljo. Izvorne celice človeških zarodkov so referenčni standard za presojo kakovosti in uporabnosti drugih vrst celic. Raziskave na izvornih celicah človeških zarodkov in izvornih celicah odraslih ljudi morajo še naprej potekati hkrati, pri veliko projektih EU pa se primerjajo celice iz različnih virov. Vsi viri izvornih celic so del raziskovalnih prizadevanj za razširitev našega znanja o delovanju celic, vzrokih za bolezni in poteku prvih stopenj človekovega razvoja. Prav na podlagi tega združenega znanja se bodo na koncu razvile varne in učinkovite terapije.

Komisija v skladu s svojo institucionalno pristojnostjo upravlja 7OP, kakor sta ga v postopku soodločanja sprejela Parlament in Svet in v okviru katerega so raziskave, ki vključujejo uporabo izvornih celic človeških zarodkov, upravičene do sredstev EU v skladu s strogimi etičnimi zahtevami.

Vsi raziskovalni predlogi EU, ki vključujejo izvorne celice človeških zarodkov, so predmet dvojne etične presoje na nacionalni (ali lokalni) ravni ter na evropski ravni in se predložijo regulativnemu odboru države članice, kar zagotavlja, da so projekti, ki so uspešno prestali te postopke, etično in znanstveno upravičeni. Evropska skupina za etiko v znanosti in novih tehnologijah je na zahtevo predsednika Barrosa izdala mnenje o etični presoji projektov 7OP, ki vključujejo izvorne celice človeških zarodkov⁽¹⁾.

Projekti EU, pri katerih se uporabljajo izvorne celice odraslih ljudi (razpis 1 in 2 v okviru programa Zdravje 7OP)

Naziv

Naslov

OPTISTEM

Optimizacija terapije z izvornimi celicami za klinično preskušanje degeneracije kože in mišic

CASCADE

Vzgojene izvorne celice odraslih ljudi kot alternativa za poškodovano tkivo

STAR-T REK

Izdelava in primerjava več pristopov za zdravljenje ledvic z izvornimi celicami

NEUROSTEMCELL

Evropski konzorcij za terapijo z izvornimi celicami za nevrodegenerativne bolezni

CARDIOCELL

Razvoj strategije za zamenjavo kardiomiocita za klinično zdravljenje

INFARCT THERAPY

Terapija po srčnem infarktu: preprečevanje poškodb zaradi reperfuzije in zdravljenje s prenosom izvornih celic

STEMEXPAND

Množenje izvornih celic – množenje in cepitev krvotvornih in mezenhimskih izvornih celic

PURSTEM

Uporaba receptoma mezenhimskih izvornih celic za racionalni razvoj poenotenih pogojev vzgoje brez seruma in orodij za opis značilnosti celic

Trenutno se 85 % evropskih javnih sredstev za raziskave porabi na nacionalni ravni brez vsakršnega nadnacionalnega sodelovanja med programi ali konkurence med raziskovalci iz različnih držav članic. Nacionalni programi se pogosto po nepotrebnem podvajajo ali pa niso dovolj obsežni in podrobni, da bi pomembneje vplivali na te glavne izzive. Nacionalne raziskave glavnih družbenih izzivov, kot so obnovljivi viri energije, podnebne spremembe ali možganske bolezni, bodo imele večji vpliv, če se prizadevanja združijo na evropski ravni.

Ali se Komisija strinja, da bi združevanje nacionalnih programov v skupni program za raziskave lahko zagotovilo kritično maso, ki je potrebna da se v korist evropskih državljanov doseže prav ta cilj?

Ali Komisija meni, da je skupno načrtovanje programov med državami članicami in Komisijo pri pripravi pobud v skladu s členom 169 odgovor na bojazen pred podvajanjem raziskovalnih prizadevanj v 27 državah članicah?

(SL) EU se danes sooča z izzivi, s katerimi se nobena država ali regija ne more spoprijeti sama. Spomniti se je treba samo na potrebo po reševanju pomanjkanja hrane ter podnebno in energetsko krizo. Nobena država članica se ne more sama učinkovito spopasti s temi izzivi – potrebujemo skupno in usklajeno ukrepanje na evropski, če ne celo svetovni ravni.

Vendar se danes borih 15 % evropskih javno financiranih civilnih raziskovalnih in razvojnih projektov financira v okviru partnerstva in je usklajenih med državami članicami, bodisi v okviru okvirnega programa Skupnosti bodisi medvladnih partnerstev, kot so ESA, CERN ali EUREKA – preostalih 85 % evropskih javnih sredstev za raziskave je opredeljenih in porabljenih na nacionalni ravni. Delež raziskovalnih dejavnosti, ki so opredeljene ali se izvajajo na skupni ravni, ni zadosten, strateško osredotočen in dovolj obsežen, da bi lahko učinkovito obravnaval skupne izzive našega časa.

Zato je treba tesneje sodelovati in v ta namen je Komisija predložila sporočilo o skupnem načrtovanju raziskav⁽¹⁾. Namen skupnega načrtovanja programov je zagotoviti, da bodo raziskave v Evropi bolj strateške, bolj osredotočene in učinkovitejše.

Pri skupnem načrtovanju programov ne gre za to, da bi Komisija prevzela nadzor nad nacionalnimi raziskovalnimi programi in proračuni za raziskave. Gre za vzpostavljanje partnerstev med državami članicami in čim boljše izkoriščanje virov – denarnih in umskih. Temelji na sodelovanju držav članic pri razvijanju skupnih vizij o načinu obravnavanja glavnih družbenih izzivov ter opredeljevanju in izvajanju agend strateškega raziskovanja.

V zvezi z drugim vprašanjem glede preprečevanja podvajanja raziskovalnih prizadevanj je treba pripomniti, da je določena mera podvajanja prizadevanj lahko koristna, če se različne raziskovalne skupine trudijo doseči isti cilj. Vendar na nekaterih področjih več držav neodvisno financira in pregleduje na stotine podobnih projektov. Namen skupnega načrtovanja programov je vzpostaviti postopek, ki bo vnesel več strategije in usklajenosti v paleto razpoložljivih instrumentov. Gre tudi za učinkovitejšo in smotrnejšo porabo nacionalnega denarja. Države članice so imenovale predstavnike v skupini na visoki ravni za skupno načrtovanje, ki bodo skupaj opredelili prednostne teme za prihodnje dejavnosti skupnega načrtovanja. Komisija pričakuje, da bo ta postopek končan do konca leta 2009.

Skupno načrtovanje programov je postopek, ki ga vodijo države članice, seveda pa pri tem sodeluje Komisija, ki zagotavlja podporo in odkriva morebitno izboljšanje lastnih instrumentov, predvsem 7. okvirnega programa, ki bi izboljšalo učinke vseh skupnih naložb nacionalnih sredstev.

Glede povezave med skupnim načrtovanjem programov in pobudami v skladu s členom 169 je treba razumeti, da je skupno načrtovanje programov postopek, ki je pred vsakršno odločitvijo glede izbire in kombinacije ustreznih instrumentov in sredstev (nacionalnih ali na ravni Skupnosti), ki so potrebni za izvajanje. Skupna vizija, skupni program za raziskave in usklajena zavezanost pristojnih organov so srž tega postopka, ki lahko vodi do pobud za skupno načrtovanje programov, ki se med seboj močno razlikujejo. Skupno načrtovanje programov sicer temelji na izkušnjah iz programov ERA-NET (sodelovanje med podobnimi programi raziskav in razvoja držav članic) in pobudah v skladu s členom 169 (skupni program na določeno temo), vendar te programe in pobude presega, saj za doseganje skupnih ciljev vključuje predvidevanje, strateško načrtovanje programov in usklajevanje različnih nacionalnih in regionalnih sredstev. Seveda so pobuda v skladu s členom 169, evropska raziskovalna infrastruktura ali kakršen koli drug instrument 7OP lahko vključeni v izvajanje skupnega načrtovanja programov, vendar gre predvsem za usklajevanje in združevanje nacionalnih sredstev.

Skupno načrtovanje programov nudi veliko možnosti na področju evropskih raziskav in lahko spremeni obravnavanje in izvajanje raziskovanja. V tem smislu je to preskusni primer za vizijo ERP do leta 2020.

Ali Komisija lahko navede, ali bi bila naklonjena zamisli, da se ustanovi vsakoletno nagrajevanje državljanov, ki so ustvarili nove načine za odpravljanje ovir med institucijami in prebivalci EU? Takšen projekt bi lahko zagotovil spodbudo za številne male in velik projekte, ki so namenjeni obveščanju o delu EU in poslancev Evropskega parlamenta, s čimer bi se ustvaril večji pretok informacij ob upoštevanju lokalnih interesov.

(SL) Komisija želi opozoriti poslanca na pobudo, ki jo je Evropski ekonomsko-socialni odbor že sprejel, za podeljevanje nagrad organiziranim civilnim družbam z namenom nagrajevanja ali spodbujanja konkretnih dosežkov ali pobud, ki znatno prispevajo k spodbujanju evropske identitete in integracije.

Komisija sicer spodbuja in podpira nove in inovativne projekte za odpravljanje ovir med institucijami in državljani EU, predvsem prek svoje pobude Debate Europe (Razpravljajmo o Evropi), vendar ni prepričana, da bi bila ustanovitev nove podobne nagrade najprimernejši instrument.

Po podatkih Evrobarometra iz jeseni 2008 le 16 % volivcev ve, da bodo junija 2009 volitve v Evropski parlament. To dokazuje, da politika obveščanja, ki jo je Komisija začela izvajati leta 2005, ni popoln uspeh in da Komisija morda ni dodelila dovolj sredstev za obveščanje na lokalni in regionalni ravni, temveč je dala prednost vzpostavitvi novih evropskih kanalov.

Ali ima Komisija glede na bližino volitev in glede na to, kako pomemben je glas državljana v svetovni krizi ter da mora biti ukrepanje na svetovni ravni usklajeno med svetovnimi regionalnimi povezavami in državami, ki imajo ključno vlogo na sedanjem mednarodnem prizorišču, kakršne koli načrte za organiziranje kampanj, ki so ciljno usmerjene v določene sektorje prebivalstva, kot so mladi, ostareli, kmetje, ženske ali določeni poklici, da se vseh 375 milijonov volivcev v 27 državah članicah EU spodbudi k oddaji glasu?

Kaj se je do zdaj izkazalo za najboljši način nagovarjanja novih volivcev, predvsem mladih ljudi?

Kakšen je zaželeni način sodelovanja drugih institucij in zlasti nacionalnih in regionalnih vlad?

(SL) Komisija podpira in dopolnjuje prizadevanja Parlamenta in nacionalnih organov pri obveščanju z izvajanjem različnih vrst tematskih dejavnosti za spodbujanje ozaveščenosti tako na evropski kot na lokalni ravni. Pomembno delo pri obveščanju se organizira skupaj, obstajajo pa tudi možnosti za lastne akcije posameznih strani.

Sporočila Komisije so osredotočena na EU kot celoto in prikazujejo, kaj natančno je dosegla EU na političnih področjih, ki neposredno zadevajo življenja državljanov. Sporočila poudarjajo dejansko dodano vrednost skupnega ukrepanja na evropski ravni in pojasnjujejo, da obstajajo vprašanja, ki jih posamezna država članica ne more obravnavati sama (podnebne spremembe in okolje, varnost in zdravje potrošnikov, politika priseljevanja, teroristične grožnje, varnost oskrbe z energijo itd.).

Dejavnosti za spodbujanje ozaveščenosti nagovarjajo vse države članice in vse državljane, ki imajo volilno pravico. Dejavnosti so splošno poenotene, obenem pa so teme in sporočila prilagojena posebnim razmeram v vsaki državi članici. Kljub temu si večina ljudi želi, da bi bila bolj izpostavljena gospodarska vprašanja, ki vplivajo na vsakdanje življenje (brezposelnost, rast, kupna moč). Veliko zanimanja je tudi za vprašanja, povezana z varnostjo in podnebnimi spremembami.

Vendar zadnji podatki Evrobarometra (iz oktobra/novembra 2008) kažejo, da 26 % volivcev ve, kdaj bodo volitve v Evropski parlament, samo 30 % pa jih je navedlo, da nameravajo voliti. Zato je potrebna ciljno usmerjena akcija, ki bo dosegla družbene skupine, ki kažejo malo zainteresiranosti in pripravljenosti za udeležbo. Te skupine se nekoliko razlikujejo med državami, sicer pa načeloma obsegajo mlade, ženske in ljudi z nižjo stopnjo izobrazbe.

Komisija uporablja komunikacijska orodja, ki so jim naklonjeni državljani, vključno z avdiovizualnimi mediji (radio in televizija) in internetom. Kratka televizijska in radijska sporočila bodo prikazala prednostne teme volitev v Evropski parlament. Večpredstavnostna akcija, ki nagovarja mlade, bo spodbujala mlade, naj oddajo svoj glas. Poleg tega Komisija (v sodelovanju z Evropskim centrom za novinarstvo) podpira projekt spletnih dnevnikov o vprašanjih volitev v Evropski parlament, ki vključuje 81 mladih novinarjev iz EU-27⁽¹⁾.

Za nagovarjanje volivk je bilo opravljenih veliko dejavnosti: raziskava Evrobarometer⁽²⁾ o dojemanju EU s strani žensk, brošura⁽³⁾, v kateri so razložena področja dejavnosti EU, za katera so ženske še posebej zainteresirane, gradivo⁽⁴⁾ za novinarje, seminarji za urednike ženskih revij in dogodki, vključno s praznovanjem mednarodnega dneva žena.

Irska vlada je po zavrnitvi Lizbonske pogodbe na Irskem naročila izdelavo raziskave, katere ugotovitev je splošno nepoznavanje vsebine Lizbonske pogodbe. Zaradi tega splošnega nepoznavanja je irska javnost dovzetna za napačno prikazovanje resnice in manipulacijo cinične in zavajajoče evroskeptične propagande.

Kakšne ukrepe je sprejela Komisija za obveščanje irske javnosti in spodbujanje točnosti podatkov o Lizbonski pogodbi?

(SL) Ankete Evrobarometra so pokazale, da je raven seznanjenosti z EU na Irskem v primerjavi z drugimi državami članicami pod povprečjem EU-27 (na primer nižja od ravni v Franciji, na Danskem in Nizozemskem, kjer je tudi potekal referendum o vprašanjih EU). Zato se Komisija še naprej ukvarja z izboljšanjem seznanjanja in obveščanja o evropskih vprašanjih na Irskem.

Komunikacijske dejavnosti Komisije na Irskem so odziv na sklepe iz poročila pododbora irskega parlamenta Oireachtas iz novembra 2008, ki je razkrilo resne vrzeli v seznanjenosti z Evropo na Irskem, in na prošnje irskih oblasti, ki so se prav tako odzvale na poročilo irskega parlamenta Oireachtas. Te dejavnosti naj bi se izvajale več let in so namenjene reševanju dolgoročnih težav na področju seznanjenosti z EU na Irskem.

Ponovno je treba poudariti, da je za ratifikacijo Lizbonske pogodbe in potemtakem za referendumsko kampanjo odgovorna irska vlada.

Irska vlada, Parlament in Komisija so 29. januarja 2009 podpisali Memorandum o soglasju (MOS) o partnerstvu za komuniciranje o Evropi. Na podlagi tega memoranduma je obstoječe irsko sodelovanje s Parlamentom in Komisijo za spodbujanje boljšega javnega poznavanja EU postalo partnerstvo. MOS je podoben ureditvam v drugih državah članicah.

Glavni cilj tega partnerstva je izboljšati poznavanje Evropske unije na Irskem. Vse tri strani si bodo prizadevale za to s širjenjem informacij za povečanje javne ozaveščenosti o ciljih Evropske unije. Poleg splošne javnosti bodo glavne ciljne skupine ženske, mladi ter družbeno-gospodarske skupine, ki so manj povezane z EU. Te skupine so bile v več raziskavah izpostavljene kot še posebej slabo obveščene o zadevah EU.

Partnerstvo partnerjem ne bo preprečilo izvajanja njihovih neodvisnih dejavnosti obveščanja. Udeleženci bodo v največji možni meri izboljšali vzajemno podporo pri dejavnostih in akcijah obveščanja, tudi v sodelovanju z vsemi zadevnimi institucijami in organi (releji Europe Direct, druga omrežja Evropske unije, regionalne in lokalne strukture in skupine upravljanja, nevladne organizacije itd.).

Ali Komisija lahko pojasni, kakšen napredek je bil do zdaj dosežen pri dogovarjanju o vseevropskem pristopu k preteklim težavam in prihodnjim izzivom? Ali Komisija meni, da v povezavi s prihodnjim nadzorom finančnega sektorja v EU potrebuje pooblastilo držav članic?

Predvsem, ali je po mnenju Komisije njena sposobnost za preverjanje preteklih in prihodnjih bančnih poslov nujna?

Ali Komisija lahko pojasni, kateri rezultati vrha G20, ki je potekal na začetku aprila v Londonu, so po njenem mnenju pomembni in kateri vidiki bodo odpravili pomanjkljivosti v ureditvi, ki so prispevale k sedanji finančni krizi?

(SL) 1. Za ponovno vzpostavitev stabilnih in zanesljivih finančnih trgov v prihodnosti je v Sporočilu Komisije spomladanskemu Evropskemu svetu, ki je bilo objavljeno 4. marca 2009⁽¹⁾, predstavljen ambiciozni program sprememb, ki EU zagotavlja nadzorni okvir, ki bo zgodaj zaznal potencialna tveganja, jih učinkovito obravnaval pred njihovim učinkovanjem ter odgovoril na izziv kompleksnih mednarodnih trgov. Drugi elementi programa so:

zapolnitev vrzeli, kjer je evropska ali nacionalna regulacija nezadostna ali nepopolna, na podlagi pristopa „najprej varnost“,

krepitev varstva potrošnikov in malih podjetij;

izločitev plač in spodbud;

zagotovitev bolj odvračilnih sankcij.

V zvezi z nadzorom na podlagi sklepov iz de Larosièrovega poročila⁽²⁾ bo Komisija do konca maja junijskemu Evropskemu svetu v razpravo predložila sporočilo o okrepljenem evropskem finančnem nadzornem okviru. Zakonodajni predlogi bodo predloženi jeseni. Ta okvir bo vključeval:

v makrobonitetnem delu ukrepe za ustanovitev Evropskega sveta za sistemska tveganja (ESST), in

v mikrobonitetnem delu predloge za ustanovitev Evropskega sistema finančnih nadzornih organov (ESFNO).

ESST bi bil lahko odgovoren predvsem za:

zbiranje in analizo vseh informacij, pomembnih za finančno stabilnost;

ugotavljanje in razvrščanje tveganj po prednosti;

izdajanje opozoril o tveganjih in priporočil o ustreznih ukrepih, ki jih je treba sprejeti kot odziv na ugotovljena tveganja (za kar bi moral obstajati nekakšen mehanizem za zagotavljanje učinkovitega nadaljnjega ukrepanja).

2. V zvezi z mikrobonitetnim nadzorom je Komisija pred kratkim sprejela ukrepe, katerih namen je krepitev delovanja obstoječih evropskih odborov bančnih nadzornikov, zakonodajalcev za vrednostne papirje ter nadzornikov za zavarovanje in poklicne pokojnine: i) z določitvijo jasnejšega okvira za dejavnosti odborov in krepitvijo ureditve finančne stabilnosti. ii) s predlogom za ustanovitev programa Skupnosti, ki bi zagotavljal neposredno financiranje odborov iz proračuna Skupnosti. Za izboljšanje postopka odločanja odborov sklepi uvajajo sprejemanje odločitev s kvalificirano večino, kadar ni mogoče doseči soglasja.

Kljub tem izboljšavam Komisija meni, da so bile dosežene skrajne meje tistega, kar je mogoče storiti ob trenutnem statusu sedanjih odborov. Vsekakor Komisija meni, da finančni trgi potrebujejo veliko bolj učinkovite mehanizme, ki bi zagotovili, da nadzorniki sodelujejo v skladu z realnostjo integriranega trga.

Komisija je seveda zainteresirana za čim širšo in čim celovitejšo razpravo o sestavi in pristojnostih ESFNO in ESST in je v ta namen 10. marca 2009 sprožila posvetovanje o predlaganih izboljšavah nadzora, ki naj bi se zaključilo 10. aprila 2009⁽³⁾. Prav tako bo 7. maja 2009 v Bruslju organizirala konferenco na visoki ravni o nadaljnjem ukrepanju v povezavi z de Larosièrovim poročilom.

V zadnjih sklepih Evropskega sveta 19. in 20. marca 2009 so voditelji držav in vlad EU poudarili, da je treba izboljšati ureditev in nadzor in da je treba ukrepati na podlagi de Larosièrovega poročila.

3. Kar zadeva G20, so rezultati, doseženi v procesu G20, resnično brez primere. Prvič se je voditeljem uspelo dogovorili o celovitem, natančnem usklajevanju mednarodnih finančnih politik in ureditev. Komisija je naredila trden in velik prvi korak proti zbliževanju zakonodaj na svetovni ravni, h kateremu je že dolgo pozivala. EU je bila na čelu tega procesa, Komisija pa je natančno uskladila svoj položaj znotraj EU.

V zvezi z vsebino je Komisija zadovoljna, da ji je uspelo zagotoviti celovit in ambiciozen program reform:

zaveza izboljšanju zahtev glede kapitala bank in likvidnostnih blažilcev ter ukrepov za omejevanje krepitve finančnih vzvodov;

ustanovitev kolegijev nadzornikov za velike čezmejne banke;

bolj ambiciozno stališče do reguliranja bonitetnih agencij, vključno z izpolnjevanjem bistvenih zahtev iz kodeksa ravnanja Mednarodne organizacije komisij za vrednostne papirje (IOSCO);

dogovor o uveljavljanju strogih skupnih načel o plačah in nadomestilih v finančnih institucijah;

dogovor o izboljšanju računovodskih standardov, predvsem za vrednotenje in oblikovanje rezervacij – dve ključni vprašanji za blaženje procikličnosti;

dogovor o izboljšanju odpornosti trga izvedenih finančnih instrumentov s spodbujanjem standardizacije in večstranske klirinške ureditve ob izvajanju učinkovite ureditve in nadzora;

ureditev hedge skladov.

V zvezi z nesodelovanjem sodnih oblasti so bili z razširitvijo področja revizije na vprašanja ukrepov proti pranju denarja, financiranja terorističnih organizacij in bonitet doseženi pomembni rezultati. Komisija je po potrebi pripravljena uporabiti tudi sankcije. Odprava prostih strelcev v svetovnem finančnem sistemu je dober prvi korak.

Delo pa ni končano, temveč se šele začenja. Komisija zdaj vstopa v novo odločilno fazo, v kateri je treba izvajati zaveze glede ureditve. Komisija bo kakor do zdaj še naprej dejavna pri doseganju tega cilja.

Od leta 1993 obstaja med EU in Salvadorjem sporazum in v tem času je Unija postala najpomembnejši vir financiranja pomoči te države. Do konca državljanske vojne je bilo sodelovanje pravzaprav reševanje izrednih razmer v državi in zato osredotočeno na pomoč v hrani in pomoč beguncem. Danes pomoč EU zajema širše področje, vključno s človekovimi pravicami, gospodarskim sodelovanjem, demobilizacijo in vključevanjem bivših borcev ter razvojem podeželja. Medtem so se pojavile nove težave v obliki brezposelnosti, nasilja v družbi, pomanjkanjem naložb v človeški kapital in potrebe po spodbujanju mlajših delavcev. Kako namerava Komisija prenoviti in okrepiti sodelovanje s Salvadorjem?

(SL) Sedanje sodelovanje s Salvadorjem temelji na državnem strateškem dokumentu (DSD) 2007–2011 z dvema osrednjima sektorjema: 1. Podpiranje socialne kohezije in človekove varnosti, 2. Gospodarska rast, regionalno povezovanje in trgovina. Ta sektorja dobro pokrivata izzive, s katerimi se zdaj sooča Salvador.

V teh dveh prednostnih sektorjih je pomembna pozornost namenjena boju proti nasilju in predvsem naložbam v človeški kapital, v kar je bilo usmerjenih več ukrepov v okviru našega sodelovanja.

Ustvarjanje delovnih mest je bila prednostna naloga osrednjega sektorja „Podpora za pravično in uravnoteženo rast gospodarstva in zaposlovanja“ že v DSD 2002–2006. Projekt FOMYPE (Krepitev konkurenčnosti mikro in malih podjetij) s proračunom v vrednosti 24 milijonov evrov se je osredotočil na krepitev malih in srednje velikih podjetij. Sedanji DSD v okviru prednostnega sektorja „Gospodarska rast, regionalno povezovanje in trgovina“ predvideva ukrep, usmerjen v krepitev sistema kakovosti, tako da bodo predvsem mala in srednje velika podjetja lahko bolje izkoriščala ugodnosti sedanjega sistema GSP+ in priložnosti, ki jih nudi regionalno povezovanje in pridružitveni sporazum, o katerem trenutno potekajo pogajanja. Splošno priznano je, da imajo mala in srednje velika podjetja pomembno vlogo pri ustvarjanju delovnih mest in da lahko prispevajo k zmanjšanju negativnih učinkov sedanje krize.

Obstaja obsežen program v vrednosti več kot 20 milijonov EUR („Projovenes“ – Preprečevanje mladostniškega prestopništva), ki je usmerjen predvsem v mladino in osredotočen na varnostno problematiko v državi. Obenem si program prizadeva tudi za preprečevanje kriminala, socialno vključevanje mladih in podporo institucij pri opravljanju novega izobraževalnega in socialnega dela. Ta projekt dopolnjuje projekt PROEDUCA (Program za osnovno izobraževanje), ki podpira ustvarjanje delovnih mest za mlade in tako prek krepitve tehničnega izobraževanja podpira tudi preprečevanje kriminala.

Prednostne naloge sedanjega DSD bodo verjetno ostale v veljavi, čeprav jih utegne sedanja vmesna revizija državne strategije Salvadorja 2007–2013 spremeniti, da bi bile bolje prilagojene potrebam države. Ugotovitve te revizije bodo na voljo na začetku leta 2010 in v tem postopku bo opravljeno posvetovanje s Parlamentom.

Komisija je prav tako začela pripravljati neodvisno oceno na državni ravni o sodelovanju ES s Salvadorjem v obdobju 1998–2008. Med pripravljanjem ocene, ki je v teku, bodo opredeljene ključne izkušnje, na podlagi česar se bodo izboljšale sedanje in prihodnje strategije in programi Komisije.

Ali je Komisija odobrila ali namerava odobriti tarife za banane zunaj okvira večstranskih trgovinskih pogajanj kroga pogajanj v Dohi?

(SL) Po sprejetju poročila prizivnega organa Svetovne trgovinske organizacije (STO) o zadevi, ki jo je Ekvador vložil zoper tarife, ki jih ES uporablja v povezavi z uvozom banan iz držav z največjimi ugodnostmi (MFN), mora ES upoštevati priporočila in odločitve organa STO za poravnavo sporov.

Dolgoletna prednostna naloga Komisije je doseči sporazum, ki bi zajemal vsa odprta vprašanja: izpolnjevanje tega poročila STO o poravnavi spora; posledice širitve EU na 27 držav članic; in tarifna pogajanja, ki izhajajo iz novega kroga pogajanj STO. V ta namen se Komisija pogaja s številnimi latinskoameriškimi državami, ki dobavljajo banane, o spremembi predvidenih tarifnih obvez ES za banane ob upoštevanju drugih s tem povezanih interesov, vključno z interesi držav AKP. Čeprav do sporazum ni bil sklenjen, je Komisija še naprej v celoti zavezana doseganju takšnega sporazuma na podlagi rezultata, ki bo sprejemljiv za vse vpletene zainteresirane strani.

Najbolje bi bilo, da bi bil ta sporazum kratkoročno vključen na področje kroga pogajanj v Dohi. Vseeno je Komisija pripravljena s pogajanji uskladiti sporazum o bananah pred sprejetjem podrobnosti v krogu pogajanj v Dohi pod pogojem, da se ta sporazum na poznejši stopnji vključi tudi v izid kroga pogajanj v Dohi.

Na drugem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta februarja 2009 smo glasovali o poročilu gospe Tzampazi A6-0034/2009 o duševnem zdravju. Med našimi razpravami smo se seznanili z dejstvom, da je 59 000 smrti na leto v EU mogoče pripisati samomorom, od tega 90 % zaradi duševnih motenj. Kakšno dodano vrednost lahko Komisija na podlagi ugotovitev iz svojih raziskav in najboljših praks zagotovi državam članicam, ki si na svojem ozemlju prizadevajo preprečiti samomore in zdraviti duševne bolezni?

(SL) Žal je res, da približno 60 000 ljudi vsako leto v EU naredi samomor. Res je tudi, da ima večina ljudi, ki naredijo samomor, težave z duševnim zdravjem. Ti ljudje ne dobijo pomoči, ki jo potrebujejo.

V EU več ljudi umre zaradi samomora kot v prometnih nesrečah. Medtem ko se je število prometnih nesreč od leta 2000 zmanjšalo za več kot 15 %, je število samomorov ostalo relativno nespremenjeno. Zaradi sedanje gospodarske krize obstaja celo nevarnost, da se bo število kratkoročnih in dolgoročnih težav z duševnim zdravjem povečalo, kar bo nedvomno vplivalo na stopnjo samomorov.

Ker se je Evropska unija zavezala izboljšanju zdravja in dobrega počutja svojih državljanov, ne smemo dopustiti tako visokega števila žrtev samomorov. Vendar je treba poudariti, da so za preprečevanje samomorov pristojne predvsem države članice.

Na ravni EU lahko vseeno podpiramo izmenjavo informacij in dobrih praks. Zato smo pripravili „Preprečevanje depresije in samomorov“, prvo prednostno temo evropskega pakta o duševnem zdravju in dobrem počutju, ki se je začel izvajati junija 2008.

V okviru izvajanja pakta bosta Komisija in Ministrstvo Madžarske za zdravje 10. in 11. decembra 2009 organizirala tematsko konferenco „Preprečevanje depresije in samomorov“. Ta konferenca bo vključevala oblikovalce politike iz držav članic, zdravnike in raziskovalne strokovnjake. Poudarila bo najuspešnejše pristope pri preprečevanju samomorov. Države članice bo spodbudila k ukrepanju, ki najbolj ustreza njihovim potrebam.

Konferenca lahko gradi na veliko dejavnostih projektov na evropski ravni iz zadnjih 10 let, kot je uspešno Evropsko zavezništvo proti depresiji.

Sedanje gospodarske razmere dejansko povečujejo potrebo po podvojitvi naših prizadevanj za zaščito zdravja naših državljanov, predvsem na področjih, kot so depresija in samomori. Komisija pričakuje, da bo konferenca koristen korak, da bodo države članice prispevale k tej pomoči.

Ali ima Komisija kakšne načrte za reševanje težav zaradi domnevnega plačilnega tveganja določenih držav članic v zvezi z njihovim državnim dolgom? Panika na finančnih trgih velja za ključni dejavnik pri tej neenakomerni razliki v vrednosti obveznic in zaradi tega vlagatelji menijo, da obveznice v nekaterih državah članicah zagotavljajo določeno mero varnosti naložbe, medtem ko se drugim obveznicam izogibajo zaradi njihovega „tveganja“. To izkrivlja razliko v vrednosti obveznic in v določenih državah, kot je Irska, čedalje bolj otežuje reševanje bančne krize, saj se te države zaradi domnevnega „plačilnega tveganja“ soočajo z višjimi stroški za posojila in kazni.

(SL) Zaradi sedanje finančne in gospodarske krize so se povečale razlike v vrednosti dolgoročnih vladnih obveznic na evrskem območju, zaradi česar utegne biti servisiranje dolgov za nekatere države članice dražje.

Vendar je treba poudariti, da tudi če bi te razlike v vrednosti naraščale kot običajno (v primerjavi z donosom nemških obveznic), splošna raven dolgoročnih obrestnih mer na evrskem območju po zgodovinskih merilih ne bi bila posebej visoka. Tako je zato, ker je stopnja operacij glavnega refinanciranja, pomembnih za denarno politiko, nižja, kot kdaj koli prej.

Najučinkovitejši način za to, da se prepreči „domneva plačilnega tveganja“, je še vedno verodostojna zavezanost ponovni vzpostavitvi srednjeročnih zanesljivih fiskalnih položajev: evrsko območje in države članice EU z velikimi proračunskimi neravnovesji, vključno z Irsko, so predložile načrte za zagotovitev srednjeročno zanesljivih javnih financ. Svet je te načrte potrdil v svojih mnenjih o programih za stabilnost in programih za konvergenco. Po potrebi se uporabi postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, da se zagotovi nadaljnja medsebojna podpora za srednjeročno izravnavo fiskalnih neravnovesij.

Zavržki rib so velik problem za skupno ribiško politiko, zaradi katerega ima Evropska unija slab sloves, saj javnost povsem upravičeno ne more razumeti, zakaj je treba ribičem zavreči ribe dobre kakovosti, medtem ko so staleži rib nizki in na svetu stradajo ljudje.

Kako namerava Komisija v okviru revizije skupne ribiške politike obravnavati ta problem in povrniti zaupanje v skupno ribiško politiko in Evropsko unijo ter ponovno vzpostaviti njuno verodostojnost?

(SL) Komisija se v celoti strinja s poslancem, da so zavržki problem v evropskem ribištvu, ki ga je treba odločno obravnavati. Ta problem je zelo zapleten, saj so vzroki za zavržke zelo različni. Zato je rešitev v upoštevanju posameznih posebnosti, zaradi česar je namesto ene same pobude potrebnih več pobud.

Že leta 2007 je Komisija v svojem sporočilu „Politika zmanjševanja neželenega prilova in odprave zavržkov v evropskem ribištvu“⁽¹⁾ navedla, da namerava obravnavati problem zavržkov. Nekateri prvi, a pomembni koraki so bili narejeni leta 2008 z nadaljnjim omejevanjem ribolovnega napora v različnih vrstah ribištva in s prepovedjo višjega sortiranja v Severnem morju in ožini Skagerrak.

Ti ukrepi so začeli veljati leta 2009, vendar je treba še veliko postoriti, za izkoreninjenje zavržkov pa je potrebna nova spodbuda. Zato Komisija ne želi čakati do reform skupne ribiške politike in namerava že zdaj začeti postopno obravnavanje tega vprašanja. To postopno obravnavanje bo kratkoročno osredotočeno na nadzorovane in druge glavne tržne vrste. Vključevalo bo ukrepe, kot je spodbujanje pilotnih študij za preverjanje zmanjšanja zavržkov v praksi, nove nadzorne in tehnične ukrepe, ki spodbujajo selektivno orodje in izboljšane velikosti mrežnih očes, ter spodbujanje dajanja prednosti pobudam, ki prihajajo iz same ribiške industrije in so prilagojene manjšemu prilovu in zavržkom. Komisija namerava predlagati tudi prepoved višjega sortiranja v vseh vodah Skupnosti, ki naj bi stopila v veljavo na začetku leta 2010. Tudi države članice morajo opraviti svoje delo in bi morale upravljati ribolovna dovoljenja na nacionalni ravni na način, ki zagotavlja, da imajo možnost lovljenja nadzorovanih vrst rib samo plovila z ustreznimi kvotami.

Poleg teh takojšnjih ukrepov bo Komisija izkoristila tudi naslednjo razpravo o reformi skupne ribolovne politike (SRP), da bo pomagala doseči potrebne spremembe. Veljavni sistem celotnega dovoljenega ulova in kvot prispeva k zavržkom, ker temelji na nacionalnih kvotah za posamezne vrste. Za rešitev problema zavržkov utegnejo biti potrebne bistvene spremembe tega sistema. Medtem ko je še prezgodaj za ugotavljanje jasnih stališč do takšnih sprememb na tej zgodnji stopnji, je pomembno, da je v okviru razprav o zeleni knjigi in drugih pogajanj, ki vodijo v reformo SRP leta 2012, reševanje vprašanja zavržkov v središču pozornosti in se učinkovito obravnava. Končni cilj mora biti izkoreninjenje te prakse.

Med letoma 2000 in 2006 se je delež EU v okviru svetovnih bruto domačih izdatkov za raziskave in razvoj (GERD) zmanjšal za 7,6 %, delež EU v okviru patentnih prijav pa za 14,2 % oziroma skoraj dvakrat toliko. Razvita azijska gospodarstva so delež patentnih prijav v istem obdobju povečala za 53 %. Glavni vzrok za to razliko so stroški prijave in vzdrževanja patenta v EU, ki so trenutno 60-krat višji od stroškov za patentno varstvo v ZDA in 13-krat višji od stroškov pri japonskem patentnem uradu. Kdaj namerava Komisija doseči soglasje o tem in ukrepati? Kaj priporoča Komisija ob koncu še enega parlamentarnega mandata, ko očitno ni mogoče poročati o večjem napredku? Ali Komisija lahko navede, koliko po njenem mnenju ta položaj stane Evropo na področju pravic intelektualne lastnine in inovacij?

(SL) Komisija je prepričana, da je učinkovit sistem pravic intelektualne lastnine pomemben za spodbujanje rasti, naložb v raziskave in razvoj ter inovacij v EU. Zaradi nezadovoljivega položaja na področju patentov v Evropi je Komisija leta 2006 sprožila široko javno posvetovanje o prihodnosti patentnega sistema v Evropi⁽¹⁾. Posvetovanje ni pustilo nobenega dvoma v to, da je nujno treba ukrepati, da se zagotovi enostaven, stroškovno učinkovit in visokokakovosten patentni sistem.

Kot nadaljnji ukrep po posvetovanju je Komisija 3. aprila 2007 sprejela sporočilo Parlamentu in Svetu „Izboljšanje patentnega sistema v Evropi“⁽²⁾. To sporočilo določa možnosti za patentni sistem v Evropi, ki je bolj dostopen in bo prinesel zmanjšanje stroškov za vse zainteresirane strani. Komisija od takrat sodeluje s Svetom pri doseganju soglasja med državami članicami o glavnih značilnostih patenta Skupnosti in enotnega sistema reševanja sporov, ki bi zajemal tako sedanje evropske patente kot prihodnji patent Skupnosti. Dosežen je bil bistven napredek, ki je omogočil razprave, na podlagi katerih je Komisija 20. marca 2009 sprejela priporočilo Svetu o pooblastitvi Komisije za začetek pogajanj za sprejetje sporazuma o vzpostavitvi enotnega sistema reševanja patentnih sporov⁽³⁾. Upati je, da bo Svet sprejel potrebne ukrepe za začetek teh pogajanj in da bo razvoj dogodkov privedel do uspešne vzpostavitve patenta Skupnosti in enotnega sistema reševanja patentnih sporov.

Komisarji naj bi zastopali vse državljane EU in bili nad strankarsko politiko. Še posebej pomembno je, da se to načelo upošteva pred volitvami v Evropski parlament junija letos. Ali bo komisarka Margot Wallström ostala politično nevtralna med volilno kampanjo za Evropski parlament? Ali je bila Margot Wallström v kakršnem koli smislu dejavna na način, zaradi katerega bi bila vprašljiva njena politična neodvisnost?

(SL) Pravila ravnanja za komisarje določajo, da so komisarji politiki, ki so lahko aktivni člani političnih strank pod pogojem, da jih to ne odvrača od dela v Komisiji. V tem okviru lahko izražajo osebna mnenja, vendar morajo zanja prevzeti odgovornost in izpolnjevati svoje obveznosti do načela kolektivne odgovornosti, zaupnosti in diskretnosti, ki izhajajo iz Pogodbe.

Sodelovanje komisarja v volilni kampanji, v kateri komisar sodeluje kot kandidat ali podpornik volilne liste, ureja obveznost neodvisnosti in zagovarjanja skupnih interesov, kakor je določeno v členu 213 Pogodbe in v pravilih ravnanja za komisarje.

Komisija pripisuje velik pomen prihodnjim evropskim volitvam, ki so pomemben dogodek za Evropsko unijo. Svoje člane spodbuja k sodelovanju v dejavnostih, kot so obveščanje in spodbujanje ozaveščenosti o skupnih evropskih vrednotah, ki naj bi evropske državljane spodbudile h glasovanju. V zvezi s tem morajo komisarji ostati nepristranski do programov političnih skupin, čeprav smejo programe kritizirati, če ti postavljajo pod vprašaj delo Komisije ali drugih institucij.

Kar zadeva sodelovanje komisarja v kampanji za prihodnje evropske volitve in podpiranje določene volilne liste, je za to, da je predsednik seznanjen z načrtovano ravnjo sodelovanja, odgovoren komisar.

Komisarji, ki nameravajo dejavno sodelovati v volilni kampanji, morajo vzeti poseben neplačan dopust.

Po drugi strani komisarjem zaradi manj pomembnega sodelovanja ni treba vzeti dopusta med volitvami pod pogojem, da večino svojega časa še vedno namenjajo svojim vlogam komisarjev in da se izogibajo navajanju mnenj, ki bi jih bilo mogoče razumeti, kot da kompromitirajo politiko ali odločitev Komisije ali kot da so v nasprotju s prizadevanjem za splošni interes Skupnosti. Poleg tega morajo komisarji, če javno nastopajo v okviru kampanje za evropske volitve, povsem natančno pojasniti, ali nastopajo kot člani Komisije, ki zagotavljajo informacije pri opravljanju uradnih dolžnosti, ali zasebno.

Marca 2007 je bila Margot Wallström zaupana naloga, da skupaj z Janom Eliassonom vodi skupino za oblikovanje politike socialnih demokratov na področju zunanjih zadev in EU. Ali je ta naloga Margot Wallström v skladu z dejstvom, da naj bi komisarji zastopali vse državljane EU in bili nad politiko nacionalnih strank?

(SL) Komisarji so politične osebnosti. V skladu s pravili ravnanja za komisarje ne smejo opravljati nobenih drugih uradnih dolžnosti, lahko pa so dejavni člani političnih strank ali sindikatov pod pogojem, da jih to ne odvrača od dela v Komisiji.

Sodelovanja komisarja na srečanju politične stranke ali pri delu skupine, povezane s stranko, ni mogoče primerjati z opravljanjem javne funkcije, takšno sodelovanje pa je združljivo pod pogojem, da komisarja ne odvrača od dela v Komisiji in da so v celoti izpolnjene obveznosti spoštovanja načela kolektivne odgovornosti in zaupnosti.

Individualne politične dejavnosti komisarjev na noben način ne odvezujejo komisarjev od obveznosti, da svoje dolžnosti opravljajo povsem neodvisno, v splošnem interesu in pri tem ne zahtevajo ali sprejemajo nikakršnih navodil od posameznih organizacij ali združenj.

Pri pojasnjevanju pregleda stanja skupne ribiške politike je komisar Borg navedel, da se bodo ponovno preučile nadaljnje možnosti za razvoj ribogojstva.

Ali Komisija glede na okoljski, gospodarski in družbeni pomen tega sektorja za obalne regije lahko navede, kateri ukrepi so načrtovani za razvoj ribogojstva? Kako namerava Komisija ukrepati v zvezi s sledljivostjo ribogojnih izdelkov Skupnosti? Kako bi lahko v okviru konkurenčnih politik EU spodbujala konkurenčnost izdelkov Skupnosti v primerjavi z ustreznimi izdelki iz tretjih držav z nizkimi stroški pridelave? Ali so predvideni standardi za pridelavo, certificiranje in trženje izdelkov ekološkega ribogojstva?

Ali Komisija glede na to, da je gospodarska kriza v povezavi z velikim obsegom uvoza ribogojnih izdelkov prizadela veliko podjetij, ki ne zmorejo izpolnjevati svojih finančnih obveznosti, lahko navede, ali načrtuje poseben program podpore za ta sektor?

(SL) Ribogojstvo ima velik gospodarski in družbeni pomen za več obalnih in celinskih regij Evropske unije. Ima tudi zelo oprijemljivo okoljsko razsežnost.

8. aprila 2009 je Komisija sprejela sporočilo o izgradnji trajnostne prihodnosti ribogojstva (COM(2009) 162). Ta pobuda je nova spodbuda za trajnostni razvoj ribogojstva EU. Ta strategija določa številne ukrepe, ki so namenjeni obravnavanju izzivov, s katerimi se sooča ribogojna industrija EU, cilj pa je predvsem spodbuditi konkurenčnosti te industrije.

V zvezi s sledljivostjo so določbe za ribogojne izdelke že zdaj precej dobro razvite. Uredba Komisije št. 2065/2001 določa, da morajo biti potrošnikom na voljo podatki o državi pridelave, tj. državi članici ali tretji državi, na vsaki stopnji prodaje vrst. Določba o ekološki ribogojni pridelavi je bila določena ob pregledu pravil ekološke pridelave, izdelanih leta 2007 z Uredbo Sveta (ES) št. 834/2007. Medtem ko se določbe o nadzoru in označevanju že uporabljajo, se natančna pravila pridelave trenutno še razvijajo, osnutek uredbe Komisije pa naj bi bil sprejet v letu 2009. Do takrat veljajo nacionalna pravila ali zasebni standardi, ki jih priznavajo države članice.

Komisija namerava ustanoviti tudi center za spremljanje trga, s čimer se bo izboljšalo znanje ribiškega in ribogojnega sektorja EU o tržnih gibanjih in oblikovanju cen. Opravljena bo študija obsegov in vrednosti ribiških in ribogojnih izdelkov na različnih ravneh dobavne verige od prve prodaje do maloprodaje. Ta projekt naj bi ribogojni industriji pomagal, da prilagodi svoje trženje razvoju povpraševanja in iztrži boljšo vrednost za svoje izdelke. Poleg tega bo pregled tržne politike ribištva in ribogojnih izdelkov, predviden za leto 2009, omogočil oceno in obravnavanje posebnih potreb ribogojnega sektorja, kot so potrebe glede organizacij pridelovalcev, medpoklicnih združenj ali obveščenosti potrošnikov.

Komisija se prav tako v celoti zaveda, da so se zaradi gospodarske krize še okrepile težave, s katerimi so se nekatera podjetja, predvsem na področju gojenja prašičevke, že soočala. Komisija je sprejela številne ukrepe na horizontalni ravni, ki naj bi koristili akterjem v vseh sektorjih. Med drugim so bili sprejeti ukrepi o financah in posojilih. Poleg tega evropski sklad za ribištvo (ESR) zagotavlja orodja in ukrepe, ki lahko pomagajo ribogojni industriji pri obravnavanju sedanjih težav.

Ukrepi v sporočilu o prenovljeni pobudi za trajnostni razvoj evropskega ribogojstva so povečini nezakonodajni in se bodo izvajali nekaj let. Prihodnost ribogojstva EU in vlogo, ki jo mora v zvezi s tem dolgoročneje prevzeti Skupnost, bo treba oceniti in o njiju nadalje razpravljati v postopku, ki se začne zdaj s pripravo prihodnje reforme skupne ribiške politike in pregleda instrumentov EU financiranja po letu 2013.

Po navedbah uglednega britanskega Sveta za gospodarske raziskave večina evropskih agencij opravlja enako delo kot zadevne nacionalne agencije in poleg tega izriva zasebne subjekte s trga. Zato se Svet za gospodarske raziskave zavzema za odpravo nekaterih od teh agencij, na primer Urada Skupnosti za rastlinske sorte. Tudi Agencija za temeljne pravice je bila na primer deležna podobnih kritik, in sicer s strani Sveta Evrope.

Kakšen je odziv Komisije na te avtoritativne kritike? Ali Komisija v prihodnje namerava ustanoviti dodatne agencije?

(SL) Komisija nenehno poudarja potrebo po skupni viziji vloge in položaja agencij pri upravljanju EU. Ad hoc ustanavljanja agencij v preteklih letih ni spremljala splošna vizija položaja teh agencij v Uniji, zaradi česar so te agencije težje učinkovito delovale in kar je spodbudilo vrsto kritik, kot so kritike, ki jih je navedel poslanec.

Zato je Komisija marca 2008 v sporočilu Svetu in Parlamentu „Evropske agencije – smernice za prihodnost“⁽¹⁾ ti dve instituciji pozvala k medinstitucionalni razpravi, ki naj bi privedla do skupnega pristopa glede vloge agencij. V ta namen je bila ustanovljena medinstitucionalna delovna skupina, katere člani so iz Komisije, Parlamenta in Sveta in katere naloga je razpravljati o več ključnih vprašanjih glede sistema agencij – financiranje, proračun, nadzor in upravljanje. Prvo srečanje te delovne skupine na politični ravni je potekalo 10. marca 2009 ob robu plenarnega zasedanja Parlamenta v Strasbourgu. Komisija meni, da skupina nudi možnost za preučitev, ali so kritike agencij dejansko utemeljene in če so, kakšni naj bi bili ustrezni odzivi. Sklepati je mogoče le na podlagi rezultatov tega medinstitucionalnega dialoga.

V zvezi z domnevnim prekrivanjem pristojnosti obstoječih agencij in drugih akterjev, ki delujejo na istem področju, Komisija poudarja, da bo ta zadeva obravnavana v okviru ocenjevanja sistema decentraliziranih agencij EU, ki je v teku. To ocenjevanje je bilo napovedano v zgoraj navedenem sporočilu in naročeno pri zunanjem izvajalcu. Ugotovitve tega ocenjevanja bodo na voljo novembra 2009 in bodo vključene v medinstitucionalno razpravo. Po končanem ocenjevanju bo Komisija čim prej poročala Parlamentu. Medtem sta Parlament in Svet tesno povezana s postopkom ocenjevanja prek svojega sodelovanja v tako imenovani referenčni skupini, ki daje pripombe o zadevnih rezultatih, vključno z osnutkom končnega poročila.

V zvezi z ustanavljanjem novih agencij Komisija opozarja na obstoječe predloge na področjih energije in telekomunikacij ter na načrtovane agencije na področju pravosodja in notranjih zadev, o katerih že potekajo medinstitucionalne razprave.

Komisija je zavezana, da skupaj s Parlamentom in Svetom oblikuje nov splošni pristop na področju agencij z namenom, da te agencije z izboljšanjem medsebojne povezanosti, učinkovitosti, odgovornosti in preglednosti postanejo učinkovitejše orodje.

Po nedavni raziskavi, ki jo je opravila NVO ECPAT („End Child Prostitution, Child Pornography and Trafficking of Children for Sexual Purposes“ [Odpravimo otroško prostitucijo, otroško pornografijo in trgovanje z otroki za namene spolnega izkoriščanja]), se je trgovanje z otroki za spolno izkoriščanje povečalo celo v državah EU. Po ocenah je žrtev spolnega izkoriščanja devet milijonov mladih deklic in en milijon dečkov, predvsem v državah kot so Kambodža, Tajska, Indonezija in Rusija, medtem ko UNICEF ocenjuje, da prihodki od otroške pornografije in prostitucije znašajo 250 milijard EUR.

Kako namerava EU ob upoštevanju, da se 93,3 % zlorab otrok zgodi v hotelih, prispevati k zagotavljanju, da evropske turistične agencije sprejmejo preventivne ukrepe za preprečevanje odvratnih aranžmajev na podlagi prostitucije? Ali namerava EU zagotoviti posebne informacije za evropske potnike, ki potujejo na ta območja? Ali so v okviru pomoči EU državam v razvoju v teku kakšni načrti za izkoreninjenje vsiljene prostitucije otrok?

(SL) Komisija je zelo zaskrbljena zaradi spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja otrok v različnih oblikah. To vključuje otroško prostitucijo, otroški spolni turizem in otroško pornografijo. To so posebno hude oblike kaznivega dejanja, usmerjene proti otrokom, ki imajo pravico do posebnega varstva in skrbi. Ta kazniva dejanja imajo za žrtve dolgoročne fizične, psihične in socialne posledice. Pri zlorabah v tujini, kakor je v primeru otroškega spolnega turizma, je posebej zaskrbljujoče, da zaradi uporabe določenih nacionalnih pravil o kazenski jurisdikciji storilci kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost otrok pogosto v praksi niso kaznovani.

25. marca 2009 je Komisija predložila predlog novega okvirnega sklepa Sveta o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji, ki razveljavlja Okvirni sklep 2004/68/PNZ. Predlog vključuje obsežen sklop učinkovitih ukrepov na treh frontah preganjanja storilcev kaznivih dejanj, varstva žrtev in preprečevanja pojava.

Predlog zlasti za boj proti otroškemu spolnemu turizmu predvideva spremembo pravil glede pristojnosti, da se zagotovi, da osebam iz EU, ki spolno zlorabljajo ali izkoriščajo otroke, grozi pregon, tudi če kazniva dejanja storijo v tretji državi. Za to je treba obstoječa pravila o kazenski jurisdikciji spremeniti, da bodo zajemala ekstrateritorialne primere in da se odpravijo potrebe po posredovanju organov v tretji državi, ki morda ni sposobna ali ne želi zavzeti trdnega stališča do spolnega izkoriščanja otrok. Na ta način bodo storilci, ki zlorabljajo otroke v tujini, kaznovani, ko se vrnejo. Poleg tega predlog predvideva inkriminiranje širjenja gradiva, ki oglašuje možnost storitve katere koli spolne zlorabe, ter organiziranja potovanj s tem namenom.

V okviru Svetovne turistične organizacije Združenih narodov je bila ustanovljena projektna skupina za zaščito otrok v turizmu. Projektna skupina je platforma za globalno ukrepanje s turizmom povezanih ključnih akterjev iz vladnega sektorja in sektorja turistične industrije, mednarodnih organizacij, nevladnih organizacij (NVO) in medijskih združenj. Deluje kot odprta mreža. Njena naloga je podpiranje prizadevanj za zaščito otrok pred vsemi oblikami izkoriščanja v turizmu v skladu z vodilnimi načeli Etičnega kodeksa v turizmu. Čeprav je glavni poudarek naloge na zaščiti mladoletnikov pred spolnim izkoriščanjem, naloga vključuje tudi delo otrok in trgovanje z otroki in mladimi.

Svetovna turistična organizacija je začela izvajati spletno storitev projektne skupine Child Protection in Tourism Watch, da bi podprla organizacije mednarodne skupnosti in organizacije na področju turistične industrije pri njihovem boju proti komercialnemu spolnemu izkoriščanju otrok v turističnih mrežah. Child Prostitution and Tourism Watch je strežnik za javne informacije o preteklih in sedanjih dejavnostih, dokumentih o turistični politiki partnerjev, s tem povezanih dejstvih in številkah in drugih ukrepih, ki se nenehno posodablja.

V okviru instrumenta za razvojno sodelovanje (IRS), natančneje tematskega programa Naložbe v človeške vire, Komisija obravnava spolno nasilje, izkoriščanje in zlorabo s podpiranjem ukrepov in širjenjem dobrih praks, namenjenih boju proti trgovanju z otroki in rehabilitaciji žrtev. Program je osredotočen na krepitev usposobljenosti civilne družbe za spodbujanje političnega dialoga in učinkovito načrtovanje programov na področju trgovanja z otroki in s tem povezanih vprašanj.

V svojem odgovoru na moje vprašanje E-5029/08 Komisija navaja, da do zdaj ni prejela nobenih pritožb v zvezi z obravnavanjem pogodb o izvajanju gospodarske javne službe za pomorski promet do grških otokov. Komisijo želim opozoriti na to, da se številni članki v grškem tisku sklicujejo na (a) pritožbe predsednika Zveze grških obalnih ladjarjev v zvezi s pomanjkanjem preglednosti v postopkih javnega razpisa, (b) pritožbo ladjarja v zvezi z izsiljevanjem in podkupovanjem pri državni pomoči za nepridobitne trajektne storitve, (c) odločitev grške komisije za konkurenco proti družbi „Sea Star“, ki nadzoruje ANEK, družbo, ki prejema državno pomoč, in (d) povečanje državne pomoči – 100 milijonov evrov letos in nadaljnjih 200 milijonov v zadnjih petih letih –, dodeljene neposredno brez vsakršne preglednosti. Upoštevati je treba tudi odgovor na vprašanje E-2619/07, v katerem Komisija navaja, da ima eno podjetje prevladujoč položaj na področju trajektnih storitev v Kikladih.

Ali Komisija namerava preučiti pogoje, v katerih se subvencionirajo določene storitve obalne plovbe? Ali metode, ki jih uporabljajo grški organi, zagotavljajo zdravo konkurenco? Kakšni zneski so bili dodeljeni posameznim družbam po letu 2004?

(SL) Komisija lahko zgolj še enkrat poudari, da ni prejela nobene pritožbe glede državne pomoči trajektnim družbam v Grčiji ali glede kršenja obveznosti preglednosti, ki jo je treba upoštevati pri sklepanju pogodb o izvajanju gospodarske javne službe v skladu z Uredbo št. 3577/92 o pomorski kabotaži⁽¹⁾.

Postopek za ugotavljanje kršitev proti Grčiji zaradi nepravilnega izvajanja omenjene uredbe je še vedno odprt, vendar v povezavi z zadevami, ki niso pomembne za vprašanja, ki jih je načel poslanec.

Kakor je navedeno v odgovoru Komisije na vprašanje E-5029/08, države članice Komisiji niso dolžne priglasiti pogodb o izvajanju gospodarske javne službe za pomorsko kabotažo in zadevno nadomestilo. Komisija zato ni seznanjena z zneski, ki jih države članice plačujejo za zagotavljanje gospodarske javne službe.

Če poslanec meni, da je bila kršena Uredba o pomorski kabotaži ali da je bila ladjarskim podjetjem dodeljena nezakonita državna pomoč, lahko tako kot vsak državljan vloži uradno pritožbo in predloži podrobnosti in okoliščine domnevne kršitve, na podlagi katerih bodo službe Komisije lahko začele presojati njegovo pritožbo.

Komisija nima posebnih informacij o tem, da ima danes ena trajektna družba prevladujoč položaj v Kikladih. V vsakem primeru je treba omeniti, da člen 82 Pogodbe ES prepoveduje samo zlorabo prevladujočega položaja, ne obstoja prevladujočega položaja kot takega. Vsako zlorabo prevladujočega položaja, ki vpliva na trgovino med državami članicami, lahko preišče nacionalni organ za konkurenco ali Komisija. Poleg tega lahko ob izpolnitvi določenih pogojev nacionalni organi sprejmejo ustrezne ukrepe v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 3577/92 z dne 7. decembra 1992 o pomorski kabotaži⁽²⁾.

Ko je irska vlada septembra 2008 uvedla bančno garancijo, je Komisija izrazila zadržke glede vidikov garancije.

Ali Komisija lahko natančno navede vse točke, glede katerih je imela zadržke?

Ali Komisija lahko natančno navede, kakšen je bil odziv na te zadržke in kako je odobrila garancijo?

(SL) Septembra 2008 so si irske oblasti prizadevale podpreti stabilnost domačega finančnega sistema z zagotovitvijo državnega jamstva za sedanje in prihodnje obveznosti določenih bank, ki poslujejo na irskem trgu. Takrat je Komisija od irske vlade zahtevala številna pojasnila in spremembe v zvezi z jamstveno shemo, da bi se stabilizirali finančni trgi in obenem preprečila nepotrebna izkrivljanja konkurence z drugimi bankami ter negativni učinki v drugih državah članicah.

Po vrsti konstruktivnih in pozitivnih izmenjav je irska vlada 12. oktobra 2008 Komisiji v odobritev predložila dokončano shemo, ki je bila v skladu s pomisleki Komisije. Natančneje, dokončana shema je zagotovila:

nediskriminatorno kritje bank s sistematičnim pomenom za irsko gospodarstvo, ne glede na poreklo;

mehanizem oblikovanja cen, ki krije stroške financiranja sheme in dlje časa zagotavlja pošten prispevek upravičenih bank;

ustrezne zaščite proti zlorabi sheme, vključno z omejitvami gospodarskega ravnanja in omejitvami rasti bilance;

spremljevalne ukrepe za obravnavanje strukturnih pomanjkljivosti določenih bank, predvsem, če je treba uporabiti jamstvo;

zaščite uporabe zajamčenega podrejenega dolga (nižji kapital drugega reda), predvsem v zvezi s stopnjo solventnosti upravičenih bank;

pregled nadaljnje potrebe po shemi vsakih 6 mesecev ob upoštevanju sprememb pogojev finančnega trga.

Komisija je dokončano shemo odobrila 13. oktobra 2008 v skladu s pravili o državni pomoči iz Pogodbe ES.

V skladu z uredbo o gostovanju iz junija 2007 v zvezi s stroški gostovanja za mobilno telefonijo stroški za odhodne gostujoče klice na minuto ne smejo preseči 0,49 evra (in se morajo do leta 2009 znižati na 0,43 evra). Dohodni gostujoči klici smejo stati največ 0,24 evra na minuto (do leta 2009 0,19 evra). Trenutno obstajajo različne pogodbe, ki zaračunavajo cene omrežnega povezovanja, kar pomeni, da je zgornja meja cene presežena. Cena omrežnega povezovanja je del prostovoljnega dogovora, na podlagi katerega so stroški na minuto nižji, vendar v primeru krajših klicev strošek presega zgornjo mejo cene.

Ali je to v skladu z uredbo o gostovanju? Če ni, kako namerava Komisija ukrepati, da bo zagotovila izpolnjevanje pravil o zgornji meji cene?

(SL) V skladu s členom 4 sedanje uredbe o gostovanju⁽¹⁾ morajo mobilni operaterji vsem svojim gostujočim porabnikom ponuditi evrotarifo. Evrotarifa ne more prinesti nobene, z njo povezane naročnine oziroma drugih fiksnih ali ponavljajočih se stroškov in se lahko kombinira s katero koli drugo maloprodajno tarifo. Operaterji lahko poleg evrotarife ponudijo druge tarife gostovanja, ki so lahko strukturirane drugače kot evrotarifa in zato lahko obsegajo ceno omrežnega povezovanja. Vendar pri evrotarifi cena na minuto ne sme preseči zgornjih mej iz uredbe.

V zvezi s tem je poslanec morda seznanjen, da je pregled uredbe o gostovanju s strani Komisije pokazal, da je obračunavanje gostujočih klicev po minutnem intervalu najpogostejša praksa v večini držav članic. To pomeni, da operaterji zaračunavajo najmanj minuto, tudi če so klici krajši od ene minute. Evropska skupina regulatornih organov je ocenila, da potrošniki zaradi te prakse plačajo približno 19 % več za dohodne klice in 24 % več za odhodne klice, in navedla, da so potrebni nujni ukrepi glede te „skrite dajatve“.

Prakse obračunavanja po minutnem intervalu predstavljajo slabitev načrtovanih učinkov uredbe. Evrotarifa je najvišja omejitev in naj bi bila zagotovilo za potrošnike glede tega, koliko bodo plačali. Različne prakse obračunavanja evrotarife s strani mobilnih operaterjev spodkopavajo prvotni namen uredbe, ki je zagotoviti skupno zgornjo mejo cene po vsej Skupnosti.

V svojem predlogu širitve uredbe o gostovanju⁽²⁾ je Komisija predlagala prehod na obračunavanje po sekundnem intervalu za gostujoče klice na maloprodajni in veleprodajni ravni. Komisija meni, da je to pomemben korak pri obravnavanju slabitve in pomanjkanja učinkovite uskladitve zgornje meje cene za evrotarifo. V povezavi z odhodnimi gostujočimi klici Komisija meni, da je smiselno dopustiti najkrajše začetno obdobje obračunavanja do 30 sekund na maloprodajni ravni, da si operaterji lahko povrnejo najmanjše fiksne maloprodajne stroške za vzpostavitev klica.

Komisija upa, da bosta Parlament in Svet njene predloge za širitev uredbe o gostovanju, vključno z novimi ukrepi za poenotenje obračunavanja, sprejela še pravočasno, da bodo porabniki koristili prednosti že to poletje.

Med obravnavo nevarnosti debelosti, predvsem med otroki (razprava z dne 18. novembra 2008 o poročilu gospoda Nielsa Buska (A6-0391/2008) o sistemu razdeljevanja sadja v šolah), je bil predložen predlog za znižanje stopnje DDV na sadje in zelenjavo z namenom, da se spodbudi bolj zdrava prehrana.

Ali je Komisija upoštevala ta predlog in ali bo pripravila predlog za ustrezno spremembo davčne zakonodaje?

(SL) Komisija poslanko prosi, da preuči odgovor Komisije na vprašanje za pisni odgovor E-5202/07, ki ga je predložil gospod Marios Matsakis⁽¹⁾.

Veliko proizvajalcev navaja nenavadne trditve o svojih izdelkih, zaradi česar obstaja nevarnost zavajanja potrošnikov in bolnikov in kar lahko prispeva k tako imenovanemu jojo učinku diet. Nekateri izdelki so dovoljena „zdravila“, ki morajo opraviti klinične poskuse in strogo preskušanje, medtem ko druge izdelke ureja na primer „zakonodaja o prehranskih dopolnilih“ ali „medicinskih pripomočkih“, ki ne določa zahtev glede učinkovitosti ali določa le zelo omejene zahteve glede učinkovitosti.

Ali Komisija ve, kolikšen delež državljanov EU uporablja izdelke in storitve za zmanjšanje telesne teže, da bi ohranil zdravo telesno težo? Ali Komisija namerava pregledati področje uporabe zakonodajnega okvira EU glede izdelkov za zmanjšanje telesne teže in ga poostriti ob upoštevanju različnih pravnih ureditev EU, ki urejajo proizvodnjo, prodajo in trženje teh izdelkov? Natančneje, ali Komisija namerava nameniti večji pravni poudarek izvajanju učinkovitosti teh proizvodov? S kakšnimi ukrepi Komisija preprečuje možnost, da bi brezobzirni proizvajalci zavajali ranljive potrošnike?

(SL) Komisija nima kvantitativnih podatkov o deležu državljanov EU, ki uporabljajo izdelke za zmanjšanje telesne teže, saj so taki izdelki lahko bodisi centralno bodisi nacionalno odobrena zdravila, ki se izdajajo na recept ali brez recepta, prehranska dopolnila ali celo medicinski pripomočki.

Če so izdelki za zmanjšanje telesne teže zdravila, je zanje, tako kot za vsa zdravila, pred dajanjem v promet v EU v skladu z zakonodajo EU (Direktiva 2001/83/ES in Uredba (ES) 726/2004) potrebno dovoljenje za promet. Na ravni Skupnosti lahko izdelek po vrednotenju Evropske agencije za zdravila (EMEA) odobri Komisija, na nacionalni ravni pa država članica.

Ocene, opravljene pred izdajo dovoljenja za promet, temeljijo na znanstvenih merilih za določanje, ali zadevna zdravila izpolnjujejo potrebne zahteve glede kakovosti, varnosti in učinkovitosti iz zakonodaje EU ali ne. Komisija meni, da so zahteve v zakonodaji EU zadostne, da je zagotovljeno pozitivno razmerje med tveganjem in koristmi teh zdravil za bolnike, ko ta zdravila pridejo v promet.

Preskušanje teh zdravil je opredeljeno v znanstveni smernici „Guideline on clinical investigation of medicinal products used in weight control“ [Smernica za klinično raziskavo zdravil, ki se uporabljajo za nadzor telesne teže], ki jo je leta 2006 sprejel Odbor za zdravila za humano uporabo (CHMP). Namen te smernice je zagotoviti navodila za klinično vrednotenje zdravil, ki se uporabljajo za spodbujanje zmanjšanja telesne teže debelih odraslih bolnikov. V tej smernici je jasno predpisano in opredeljeno preskušanje učinkovitosti teh zdravil. Zato pregled področja uporabe zakonodajnega okvira EU glede zdravil proti debelosti in njegova poostritev nista načrtovana.

Zdravila za zmanjšanje telesne teže se tržijo kot zdravila, ki se izdajajo na recept ali brez recepta. Pravila o oglaševanju zdravil za ljudi so usklajena v členih 86 do 100 Direktive 2001/83/ES. Zakonodaja EU prepoveduje neposredno oglaševanje zdravil, ki se izdajajo na recept, pri potrošniku. Zakonodaja dovoljuje samo oglaševanje zdravil, ki se izdajajo brez recepta. Sedanji predlog (COM(2008) 663) tega ni spremenil.

Kar zadeva medicinske pripomočke, lahko v nekaterih redkih primerih za izdelke za zmanjšanje telesne teže velja zakonodaja o medicinskih pripomočkih. Zakonodaja o medicinskih pripomočkih določa zahteve, ki zagotavljajo, da pripomočki ne ogrožajo kliničnega stanja ali varnosti bolnikov, uporabnikov ali, če je ustrezno, drugih oseb. V okviru teh zahtev morajo medicinski pripomočki dosegati zmogljivosti, ki jih je predvidel proizvajalec. Poleg tega je treba s kliničnim vrednotenjem v skladu s Prilogo X Direktive 93/42/EGS dokazati skladnost z zakonskimi zahtevami.

Živila, namenjena za uporabo pri energijsko omejenih dietah za zmanjšanje telesne teže, so na poseben način sestavljena živila, ki ob uporabi v skladu z navodili proizvajalca lahko nadomestijo celoto ali del dnevno zaužite hrane. Ta živila so del skupine živil za posebne prehranske namene (dietetična živila), za katera posebne določbe glede sestave in označevanja določa posebna direktiva (Direktiva 96/8/ES o živilih, namenjenih za uporabo pri energijsko omejenih dietah za zmanjšanje telesne teže⁽¹⁾); specifikacije glede količine energije, ki jo zagotavljajo ta živila, ter glede vsebnosti proteinov, maščob, vlaknin, vitaminov, mineralov in aminokislin v njih so bile določene po posvetovanju Znanstvenega odbora za prehrano. Kar zadeva označevanje, oglaševanje in predstavitev teh izdelkov, se ne sme navesti natančne stopnje ali količine izgubljene telesne teže kot posledice uporabe teh izdelkov.

Brez poseganja v Direktivo 96/8/ES za zdravstvene trditve, ki se sklicujejo na „hujšanje ali nadzorovanje teže ali zmanjšanje občutka lakote ali povečanje občutka sitosti ali zmanjšanje razpoložljive energijske vrednosti iz prehrane“, veljajo pravila iz Uredbe (ES) št.°1924/2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih⁽²⁾, te trditve pa morajo temeljiti na in biti utemeljene s splošno sprejetimi znanstvenimi dokazi.

Tako Komisija meni, da bi moral obstoječi zakonodajni okvir kot tak zagotavljati varno dajanje v promet in uporabo izdelkov za zmanjšanje telesne teže. Komisija zato ne namerava sprejeti nadaljnjih ukrepov v zvezi s temi izdelki. Vendar je treba poudariti, da sta pravilno izvajanje zadevne zakonodaje EU v državah članicah in nadaljnje spremljanje s strani pristojnih organov izjemno pomembna. Če je poslanec seznanjen s kakršnimi koli zadevnimi informacijami o nepravilnem izvajanju, bo Komisija te informacije analizirala in, če je ustrezno, sprejela potrebne ukrepe.

Ponarejeno blago zelo ogroža konkurenčnost evropske industrije. Poleg tega to blago pogosto predstavlja grožnjo zdravju potrošnikov. Ponareja se čedalje več vrst blaga – ne samo luksuzno blago, temveč tudi živila, igrače, zdravila in elektronska oprema. V okviru prizadevanj za boj proti ponarejanju in piratstvu je Evropski svet sklenil ustanoviti evropski center za spremljanje ponarejanja. Ali Komisija v povezavi s tem sklepom lahko navede, kako bo center deloval in kakšni bodo njegova sestava organizacijska struktura in pristojnosti? Kakšne druge ukrepe namerava sprejeti Komisija v bližnji prihodnosti za boj proti ponarejanju in piratstvu?

(SL) Observatorij bo služil predvsem kot osrednji vir za zbiranje, spremljanje in sporočanje informacij in podatkov, povezanih s kršitvami pravic intelektualne lastnine. Vendar bo deloval tudi kot forum za izmenjavo zamisli, strokovnega znanja in izkušenj ter najboljših praks. Zato bo postal priznan vir znanja in osrednji vir za gospodarstvo in javne organe, vključene v dejavnosti uveljavljanja.

Prvotna cilja observatorija sta združitev oblikovalcev politike, javnih organov in zainteresiranih strani, vključenih v uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, da se podpre redna izmenjava zamisli in najboljših praks, ter združitev informacij in podatkov, da se omogočita boljše razumevanje težav in metod, ki jih uporabljajo kršitelji, in pomoč za učinkovitejše opredeljevanje virov.

Obe funkciji sta medsebojno povezani, saj sta namenjeni izboljšanju baze znanja in zahtevata tesno sodelujoče partnerstvo med javnimi in zasebnimi subjekti.

Observatorij bo odpravil obstoječe vrzeli v bazi znanja z izboljšanjem zbiranja in uporabe informacij in podatkov, spodbujanjem in širjenjem najboljših praks med organi javnega sektorja, raziskovanjem in širjenjem uspešnih strategij zasebnega sektorja in spodbujanjem ozaveščenosti javnosti;

To delo bo podlaga za splošna in sektorska poročila, na podlagi katerih se bodo določile ranljivosti znotraj EU, izpostavili izzivi in grožnje ter zagotovile posebne informacije o glavnih področjih dela. Poročila bodo zagotovila trdno bazo znanja, na podlagi katere bo mogoče oblikovati strategije. Prav tako bi lahko postala osrednje orodje za določanje prednostnih nalog in ugotavljanje napredka.

Observatorij bo vodila Komisija ob usklajevanju s strani posebne enote v Generalnem direktoratu za notranji trg in storitve (ob pomoči zunanjih izvajalcev).

V zvezi z drugimi ukrepi, sprejetimi za boj proti ponarejanju in piratstvu, je treba poudariti tudi, da je bil dosežen dogovor o novem carinskem akcijskem načrtu EU za boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine v letih 2009 do 2012, ki ga je 16. marca 2009 uradno potrdil Evropski svet⁽¹⁾.

Evropske družbe izkoriščajo uran na severu Nigra. Niger je ena najmanj razvitih držav. Vendar njeni prebivalci nimajo nobenih koristi od teh dejavnosti. Nasprotno, izkoriščanje urana vodi v okoljsko in zdravstveno katastrofo: v rudnikih so visoke stopnje radioaktivnosti, odpadki rudarjenja pa predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi, ki živijo v bližini rudnikov. Poleg tega je podtalnica presahnila, ker se uporablja za izkoriščanje nahajališč. EU mora zagotoviti, da evropske družbe, ki poslujejo v Afriki, prevzamejo svoje odgovornosti.

S kakšnimi ukrepi bo Komisija zagotovila, da bodo evropske rudarske družbe, ki izkoriščajo uran v Nigru, spoštovale pravico lokalnih prebivalcev do dobrega zdravja in upoštevale potrebo po ohranitvi podtalnice? Ali Komisija lahko zagotovi, da bodo lokalni prebivalci deležni gospodarskih koristi rudarjenja, predvsem s trgovinskimi sporazumi med EU in Nigrom?

(SL) Komisija pozorno spremlja razmere v Nigru, kjer izkoriščanje urana vpliva na več vidikov življenja v tej državi. Predvsem ne smemo pozabiti, da je ta vir bistven za proračun države, ki je ena najmanj razvitih držav. Tako kot prispevki drugih mineralnih virov v državi je tudi prispevek tega vira k proračunu precejšen zaradi dejavnosti številnih evropskih, azijskih in ameriških mednarodnih družb.

Vpliv tega izkoriščanja na okolje je precejšen in je povezan z več pogosto pomembnimi izzivi, ki jih je treba obravnavati. Zadostuje že omemba širjenja puščav, krčenja gozdov in težave z vodo. Okoljska zakonodaja v Nigru, ki obravnava ta vprašanja, velja za povsem sprejemljivo. Vendar pa prepogosto ni izvedbenih predpisov, osebje državne uprave, tako centralne kot v notranjosti države, pa pogosto ne zadostuje, zaradi česar je zelo redko mogoče izvajati strategije in predpise. Zato je pomembno, da so na voljo zadostna proračunska sredstva. Komisija pomaga Nigru pri odzivanju na te izzive prek sodelovanja. K temu prizadevanju prispevajo precejšnja sredstva iz 10. evropskega razvojnega sklada (ERS) za razvoj podeželja in proračunsko podporo ter posebni projekti v okviru 8. ERS, ki še vedno potekajo, kot so podpora za Ministrstvo za rudnike ali sanitacija in čiščenje odpadne vode pri Arlitu.

Izkoriščanje mineralnih virov, predvsem urana, je tudi vzrok za notranji spor, zlasti na severu države. Komisija je sprožila razprave s Svetom o težavah, povezanih z vprašanji razvoja in varnosti v regiji, in meni, da je sodelovanje lokalnih prebivalcev pri upravljanju virov bistveno za vzpostavljanje miru, predvsem prek decentralizacije, ki jo močno podpira in ki se je začela uresničevati. Na podlagi tega se pričakujejo večje izboljšave upravljanja lokalnih naravnih virov, čeprav je lokalna usposobljenost še vedno zelo šibka.

V zvezi s preglednostjo upravljanja javnih sredstev in mineralnih virov Komisija podpira določitev zavez Nigra v povezavi s pobudo za preglednost v ekstraktivni industriji (EITI), katere podpisnica je Niger. V skladu s Sporazumom iz Cotonouja se bodo ta vprašanja po eni strani nadalje obravnavala v okviru izvajanja ERS zaradi pomembnosti, ki so pripisane vprašanjem upravljanja v 10. ERS, po drugi strani pa se ta vprašanja lahko načnejo v okviru političnega dialoga v skladu s členom 8 Sporazuma iz Cotonouja.

Kar zadeva morebitne ukrepe proti evropskim družbam ali v okviru trgovinskih sporazumov med temi družbami in oblastmi v Nigru, Komisija nima niti dejanske pristojnosti na tem področju niti pravice do kaznovanja, vendar podpira zavezanost načelom kodeksov ravnanja, kot je EITI, kakor je navedeno zgoraj.

V skladu s pogajalskim mandatom Komisije za večstranski trgovinski sporazum proti ponarejanju z dne 26. marca 2008 se bo v pogajanja o sporazumu ACTA vključila „skupina za intelektualno lastnino“. O tej informaciji so poročali švedski mediji (npr. Dagens Nyheter in Europaportalen), ki so navajali iz pogajalskega mandata. Kdo naj bi bili člani te skupine? Ali Komisija lahko navede podrobne podatke o vseh sodelujočih (posameznikih, družbah, civilnih organizacijah)? Ali so v pogajanja o sporazumu ACTA vključene tudi druge strokovne ali posvetovalne skupine? Kdo so člani teh skupin?

(SL) Direktive Sveta za pogajanje Komisije o večstranskem trgovinskem sporazumu proti ponarejanju (ACTA) ne predvidevajo ustanovitve „skupine za intelektualno lastnino“ za spremljanje pogajanj o sporazumu ACTA (ali kakršne koli druge nevladne strokovne ali posvetovalne skupine, vključene v pogajanja). Vendar se bo Komisija v skladu s pogajalskim mandatom pogajala ob posvetovanju z zadevnimi ustaljenimi odbori Sveta ministrov EU, predvsem z odborom iz člena 133, pa tudi z delovno skupino Sveta za intelektualno lastnino. Slednja je ustaljeni organ v okviru Sveta, ki ga sestavljajo predstavniki vlad 27 držav članic EU in na rednih srečanjih razpravlja o vprašanjih, povezanih s pravicami intelektualne lastnine.

Za vključitev civilne družbe v postopek pogajanj o sporazumu ACTA Komisija organizira tudi posvetovalna srečanja zainteresiranih strani. Prvo srečanje je potekalo junija 2008, drugo pa 21. aprila 2009. Ti srečanji sta bili odprti za javnost (posameznike, družbe, združenja, tisk, NVO itd.) in se obsežno oglašujeta. Poleg tega je Komisija pozvala zainteresirane strani, ki se niso utegnile udeležiti srečanj, naj predložijo pisne predloge.

Drugačno vprašanje je možnost, da bi se zagotovil sporazum ACTA z neke vrste mehanizmom, da bi se zainteresirane strani vključile po podpisu in začetku veljavnosti sporazuma. Ker so pravice intelektualne lastnine po naravi zasebne pravice, Komisija meni, da bi utegnilo biti dragoceno, če se predvidi možnost, da se v delovanje sporazuma ACTA vključijo zainteresirane strani. Vendar o tem vprašanju tako kot o vseh drugih vidikih prihodnje institucionalne strukture sporazuma ACTA še vedno potekajo pogajanja in dokončna odločitev še ni bila sprejeta.

Ali lahko Komisija potrdi mnenje Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov (IATA), da člen 7(3) zgoraj omenjene zakonodaje v zvezi z razkritjem identitete potovalne agencije v katerem koli proizvodu s podatki o trženju, rezervacijah in prodaji ne zajema letalskih prevoznikov?

Ali lahko Komisija poleg tega potrdi, da je IATA obvestilo Komisijo, da bo zavrnilo prikritje identitete posameznih potovalnih agencij v teh proizvodih, tudi če ne bo imelo posebne privolitve agencij glede razkritja njihovih identitet v podatkovnih proizvodih IATA (ki jih IATA imenuje Passenger Intelligence Services [službe tržnih informacij o letalskih potnikih])?

Tretjič, ali Komisija lahko potrdi, da bodo veljali le sporazumi glede pravic do anonimnosti, zaščitenih v členu 7(3), ki bodo sklenjeni po 29. marcu 2009? Kako namerava Komisija zagotoviti, da bo IATA upoštevalo zakonodajo?

(SL) Člen 7(3) kodeksa poslovanja računalniških sistemov rezervacij je zelo jasen glede varstva poslovnih podatkov. Določa, da podatki o trženju, rezervacijah in prodaji, ki so rezultat uporabe distribucijskih zmogljivosti računalniškega sistema rezervacij s strani potovalne agencije, ki ima sedež v Skupnosti, ne vsebujejo, posredno ali neposredno, informacij o identiteti te potovalne agencije. To velja, razen če se potovalna agencija in računalniški sistem rezervacij sporazumeta o pogojih za uporabo teh podatkov. Enako velja v primeru, ko računalniški sistem rezervacij takšne podatke zagotavlja kateri koli drugi strani, da jih bo ta stran uporabila, razen za poravnavo računa.

Zato lahko Komisija poslancu potrdi, da člen 7(3) zgoraj omenjene zakonodaje v zvezi z razkritjem identitete potovalne agencije v katerem koli proizvodu s podatki o trženju, rezervacijah in prodaji zajema letalske prevoznike?

Komisija meni, da je varstvo poslovnih podatkov temeljna točka kodeksa poslovanja. Zato je v zvezi s to zadevo v tesnih stikih z Mednarodnim združenjem letalskih prevoznikov (IATA), računalniškim sistemom rezervacij in potovalnimi agencijami.

Na tej stopnji Komisija ni seznanjena s tem, da bo IATA zavrnilo prikritje identitete posameznih potovalnih agencij v teh proizvodih, če ne bo imelo posebne privolitve agencij glede razkritja njihovih identitet v podatkovnih proizvodih IATA.

Komisija potrjuje, da bodo v skladu s kodeksom poslovanja veljali le sporazumi, ki spoštujejo pravice do anonimnosti, zaščitene v členu 7(3), in začnejo veljati 29. marca 2009. Komisija namerava sprejeti vse ukrepe, ki so potrebni, da se zagotovi, da vsi akterji upoštevajo kodeks poslovanja. To velja za IATA in druge akterje.

Ali bo Komisija glede na to, da ne bo izboljšav na področju sledljivosti, pregledala sklep o izvajanju svojih predlogov za elektronsko označevanje ovac, saj je strošek previsok, zaradi česar bo veliko ovčerejcev opustilo svojo dejavnost?

(SL) Obstoječe predpise Skupnosti o individualni identifikaciji in sledljivosti ovac in koz so spodbudili kriza v zvezi s slinavko in parkljevko v Združenem kraljestvu leta 2001 ter poznejša poročila Parlamenta in Računskega sodišča ter tako imenovano „Andersonovo poročilo“ spodnjemu domu parlamenta Združenega kraljestva, ki so pokazala, da je obstoječi sistem sledljivosti „skupin“ nezanesljiv.

Elektronska identifikacija je stroškovno najučinkovitejši način za doseganje individualne sledljivosti, predvsem pri pogostih premikih živali med trgi in vzrejnimi farmami. Zdaj je pripravljena za uporabo v praktičnih pogojih reje, tudi najtežjih.

Decembra 2007 je Svet na podlagi mnenja Parlamenta določil, da bo elektronska identifikacija obvezna za živali, rojene po 31. decembru 2009, z omejenimi izjemami.

Komisija sprejema vse primerne ukrepe, da bi omogočila gladko uvedbo teh predpisov, in je v ta namen pred kratkim objavila ekonomsko študijo, ki bo državam članicam in ovčerejcem pomagala znižati stroške izvajanja.

Prav tako se ovčerejcem lahko odobri finančna podpora v okviru politike razvoja podeželja ali v obliki državnih pomoči.

Komisija je prav tako pripravljena preučiti, kako bi izvedbene določbe lahko omogočile praktično uporabo načela individualne sledljivosti, ki jo je določil zakonodajalec.

Neuradne razprave so razkrile, da se je pri zagotavljanju dotacij za ustanove, ki so na evropski ravni dejavne na področju mladine (dejavnost 4.1 programa Mladi v akciji), upoštevalo število dejavnosti, ki jih te ustanove organizirajo letno. Na podlagi tega merila je bil izdelan vrstni red za zagotavljanje podpore.

To se je očitno zgodilo, ne da bi se število dejavnosti primerjalo z velikostjo organizacije ali številom njenih članov. Zaradi tega manjše organizacije ne morejo več izpolnjevati pogojev za evropsko podporo, medtem ko je evropska podpora ključna za njihovo preživetje.

Ali Komisija lahko potrdi to prakso? Ali bo Komisija v prihodnje uporabljala enaka merila za izbiranje/izdelavo vrstnega reda za dotacije v okviru dejavnosti 4.1? Ali je Komisija pripravljena v prihodnje primerjati število dejavnosti z velikostjo organizacije?

(SL) Na splošno se program Mladi v akciji izvaja z namenom, da se doseže čim večje število organizacij, ne glede na njihovo velikost, v nekaterih primerih tudi majhne, neformalne skupine mladih. Zato ni posebej usmerjen na večje organizacije.

V zvezi z dejavnostjo 4.1 (2 % proračuna programa) je treba omeniti, da je ta dejavnost namenjena podpori organizacij, ki utegnejo imeti velik vpliv na mlade. Res je, da merila za dodeljevanje teh dotacij za poslovanje vključujejo število dejavnosti, ki jih načrtuje prosilec za dotacijo. Vendar število dejavnosti ni edino merilo, ki se upošteva pri dodeljevanju. V skladu s sklepom o uvedbi programa za upravičene do dotacij veljajo samo organizacije, katerih struktura vključuje najmanj osem držav, ki sodelujejo v programu. To pomeni, da smo lahko prepričani o njihovem vplivu kljub sorazmerno majhnemu proračunu.

Od leta 2007 je dejavnost 4.1 omogočila podporo srednje velikih ali celo majhnih organizacij. Dotacije, izplačane določenim organizacijam v letu 2009, ne presegajo 45 000 EUR, vendar lahko kljub temu predstavljajo do 80 % njihovih letnih proračunov.

Komisija meni, da je prav, da se ta pristop nadaljuje in tako zagotovi določena struktura v tem delu programa.

V odgovoru na vprašanja, ki jih je postavil poslanec Evropskega parlamenta Jan Cremers (E-0019/09) glede potrebe po opredelitvi in uvedbi pojma dejansko samozaposlene osebe v EU, je Komisija odgovorila, da ne namerava predlagati opredelitve samozaposlitve ali posebnih kazalcev za delovna razmerja na evropski ravni.

V kakšni povezavi je to z opredelitvami v predlogu Komisije COM(2008) 650 glede „voznih delavcev“? Ali Komisija ve, da v določenih državah članicah že obstajajo različne opredelitve, ki presegajo opredelitev, ki jo je predlagala Komisija, medtem ko v drugih državah članicah ni nikakršne ureditve? Ali zato ne bi bilo priporočljivo in potrebno, da se splošna in jasna opredelitev samozaposlene osebe sprejme, preden se predlagajo za sektor specifični ukrepi?

(SL) Komisija se zaveda, da spremljevalne dejavnosti v cestnem prometu vključujejo posebne omejitve in tveganja. Na ravni Skupnosti so bili sprejeti posebni ukrepi za izboljšanje varnosti v cestnem prometu, preprečevanje izkrivljanja konkurence in zagotavljanje varnosti in zdravja voznih delavcev. V zvezi s tem želi Komisija opozoriti poslanca na Direktivo 2002/15/ES⁽¹⁾ o urejanju delovnega časa oseb, ki opravljajo spremljevalne dejavnosti v cestnem prometu, ki je glede na splošno direktivo o delovnem času⁽²⁾lex specialis in naj bi zagotovila rešitve težav, ki so specifične za sektor cestnega prometa.

Od marca 2009 se Direktiva 2002/15/ES uporablja za samozaposlene voznike brez poseganja v pregled, ki ga bo opravila Komisija in na podlagi katerega bodo ti vozniki bodisi vključeni bodisi izključeni s področja uporabe te direktive.

V povezavi s tem je Komisija, da bi izpolnila določbe Direktive 2002/15/ES, poročala o posledicah izključitve samozaposlenih voznikov s področja uporabe direktive in zdaj predlaga, da se področje uporabe te direktive spremeni, da bo vključevalo lažne samozaposlene delavce in izključevalo dejansko samozaposlene voznike.

Komisija poslancu prav tako predlaga, naj preuči njen odgovor na vprašanje za pisni odgovor E-0019/09.

Komisija je seznanjena z različnimi opredelitvami delovnega razmerja, ki obstajajo v več državah članicah. Kakor je navedla v svojem odgovoru na zgoraj omenjeno vprašanje za pisni odgovor, Komisija po javnem posvetovanju o svoji zeleni knjigi z naslovom „Posodabljanje delovnega prava za soočanje z izzivi 21. stoletja“⁽³⁾ opravlja delo, katerega rezultat bo celovit pregled pravnega pojma delovnega razmerja, glavnih značilnosti, trendov in težav pri urejanju delovnega razmerja v različnih državah članicah ter popis glavnih ukrepov, ki so bili sprejeti, vključno s kazalci za določanje obstoja delovnega razmerja.

Glede na zgoraj navedeno Komisija na tej stopnji ne namerava sprejeti splošne opredelitve samozaposlene osebe.

V nadaljevanju k mojim vprašanjem za ustni odgovor H-0663/⁽¹⁾, H-0775/⁽²⁾ in H-1020/⁽³⁾ naj se vrnem k problemu oskrbe s pitno vodo, ki ne izpolnjuje standardov kakovosti, v neodobrenem industrijskem območju v občini Oinofyta in njeni okolici, vzrok za katero je onesnaževanje podzemne vode z nevarnimi industrijskimi odplakami, ki vsebujejo visoke ravni težkih kovin, vključno s šestvalentnim kromom. V osnutku znanstvene študije z naslovom „Toksikološki profil kroma“ (poglavje 3.2.2. „Oralna izpostavljenost“), ki ga je septembra 2008 predstavilo Ministrstvo za zdravje in človeške vire ZDA (Agencija za strupene snovi in register bolezni), je navedeno, da je sistematično uživanje snovi, ki vsebujejo šestvalentni krom, povzročilo hude motnje srca in ožilja ter prebavil, hematološke motnje ter motnje jeter in ledvic, skupaj z rakom, tako pri poskusnih osebah kot pri poskusnih živalih. Po drugi strani te motnje niso bile opažene po zaužitju trivalentnega kroma niti, kadar so bili odmerki do 100-krat večji od odmerkov šestvalentnega kroma.

Ali Komisija vztraja pri svojem mnenju, da je tveganje, povezano s šestvalentnim kromom, enako veliko kot tveganje, povezano s trivalentnim kromom? Če ne vztraja, ali namerava uvesti ločene in strožje omejitve za ravni šestvalentnega kroma v pitni vodi, kakor jih je pri embalaži hrane in pijač⁽⁴⁾? Ali je njena preiskava „domnevne onesnaženosti reke Asopos“⁽⁵⁾ dala kakšne rezultate in če jih je, kakšni so ti rezultati?

(SL) Komisija trenutno presoja toksikološki profil kroma, ki ga je predstavilo Ministrstvo za zdravje in človeške vire ZDA (ATSDR⁽⁶⁾). Ta osnutek poročila ugotavlja toksikološke razlike med trivalentnim (III) in šestvalentnim kromom (VI).

Komisija je že v svojem odgovoru na vprašanje za ustni odgovor H-0775/07 navedla, da je šestvalentni krom najbolj strupen od treh valentnih stanj, v katerih se krom pojavlja, kar osnutek poročila potrjuje in utemeljuje v primeru izpostavljenosti z vdihavanjem. Vendar za oralno in kronično izpostavljenost (ki zadevata pitno vodo) v poročilu ni trdnih dokazov za kvantitativno primerjavo tveganj, povezanih z izpostavljenostjo šestvalentnemu in trivalentnemu kromu.

Komisija priznava v osnutku poročila objavljene ugotovitve, ki kažejo, da je oralni vnos šestvalentnega kroma lahko rakotvoren pri podganah⁽⁷⁾, in da se je za naključno zelo velik vnos pri ljudeh (večji od 100 mg/osebo/dan) poročalo o učinkih na srce in ožilje ter ledvice. Komisija prav tako upošteva, da po ugotovitvah iz ocene tveganja EU o kromovih (VI) spojinah⁽⁸⁾ za mutagenost in rakotvornost ni mogoče določiti mejne vrednosti, pod katero ne bi obstajalo tveganje za zdravje ljudi.

Komisija je zelo zaskrbljena zaradi tveganj, ki jih povzroča vnos kroma, in bo še naprej osredotočena na razvoj zdravstvenih standardov, ki jih za krom (III) in krom (VI) objavlja tudi Svetovna zdravstvena organizacija. Pri pregledu direktive o pitni vodi⁽⁹⁾ bo upoštevala toksikološki in znanstveni razvoj.

Vendar je treba ponovno poudariti, da se mejne vrednosti iz direktive o pitni vodi uporabljajo za pitno vodo, kot je dostavljena, in ne za rečno ali podzemno vodo na območju Beocije in Evboje.

V zvezi z odgovorom Komisije na vprašanje E-5250/08 Komisija potrjuje, da so grške oblasti Komisiji posredovale dopolnjene informacije o režimu izdaje dovoljenj za industrijske obrate na širšem območju (Beocija in Vzhodna Atika) in opravile stalne inšpekcijske preglede industrijskih obratov.

Rezultati nadzorov, ki so jih opravili nacionalni organi, kažejo na pomanjkanje ustreznega načrtovanja in upravljanja z nevarnimi odpadki. Komisija je v zvezi s tem na Sodišču Evropskih skupnosti proti Grčiji že sprožila horizontalni postopek za ugotavljanje kršitev (C-286/08). V okviru tega postopka za ugotavljanje kršitev, ki teče pred Sodiščem Evropskih skupnosti, je bil uporabljen primer Asoposa.

Poleg tega se zdi, da so grški organi sprejeli ustrezne ukrepe za izpolnitev zahtev direktive o pitni vodi (tj. ugotovljena niso bila nobena nadaljnja preseganja mejnih vrednosti za krom).

Kar zadeva obveznosti, ki izhajajo iz Direktive 2006/11/ES⁽¹⁰⁾ o onesnaževanju pri odvajanju nekaterih nevarnih snovi v vodno okolje Skupnosti in Direktive 80/68/EGS⁽¹¹⁾ o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem z določenimi nevarnimi snovmi, Komisija na podlagi razpoložljivih informacij ni mogla ugotoviti in ustrezno utemeljiti nobenih morebitnih kršitev. Komisija bo še naprej ocenjevala razpoložljive informacije in bo sprejela vse potrebne ukrepe, če je primerno tudi uvedbo postopka za ugotavljanje kršitev, da se zagotovi upoštevanje okoljske zakonodaje ES.

Mlečna industrija v Grčiji neusmiljeno uničuje male kmetovalce, ki proizvajajo mleko – ti pa se odzivajo z demonstracijami –, saj nenehno znižuje cene proizvajalcev za kravje mleko, da bi tako povečala svoje dobičke. Ena od večjih družb je objavila, da bo mlečni kartel po 1. maju 2009 prenehal kupovati mleko od 120 malih proizvajalcev in omejil distribucijo svežega mleka v korist trajnega mleka, zaradi česar se bo povečal uvoz. Drug mlečni proizvajalec je objavil znižanje cen mleka in podaljšanje roka plačila za en mesec. Število proizvajalcev mleka je v Grčiji v zadnji 15 letih upadlo za 80 %, proizvodnja, ki ne presega 800 000 ton, pa pokriva manj kot polovico potrošnje.

Kakšno je stališče Komisije do izginjanja malih in srednje velikih kmetovalcev, ki proizvajajo mleko, v državi s primanjkljajem v proizvodnji mleka, do nižanja cen proizvajalcev ob hkratnem višanju maloprodajnih cen, do nenadne spremembe navad potrošnikov ter zmanjšanja vsebnosti hranilnih snovi v mleku z omejevanjem porabe svežega mleka, ki jih povzročata SKP in brezobzirno pehanje za dobičkom?

(SL) Naknadne reforme so skupno kmetijsko politiko spremenile v politiko z nižjimi zajamčenimi cenami v kombinaciji z neposredno dohodkovno podporo, kar kmetom omogoča, da se bolje odzivajo na tržne signale.

Bolj usmerjeni ukrepi za razvoj podeželja državi članici omogočajo, da obravnava posebne probleme ali prednostne naloge v zadevnih državah članicah, na primer podpora malim kmetijam. Malih kmetov, ki prejemajo manj kot 5 000 EUR neposredne dohodkovne podpore, znižanja v okviru modulacije ne zadevajo.

Pri pregledu stanja je bila sprejeta odločitev, da se dovoli prerazporeditev sredstev prek tako imenovanega člena 68 in modulacije.

Člen 68 predvideva možnost uporabe sredstev za obravnavanje posebnih negativnih učinkov, ki med drugim vplivajo na kmetovalce, ki proizvajajo mleko.

Modulacija zagotavlja dodatna sredstva za tako imenovane nove izzive, vključno s prestrukturiranjem mlečnega sektorja.

To jasno kaže na pomen, ki ga Komisija pripisuje kmetovalcem, ki proizvajajo mleko.

Medtem ko so cene grškega surovega mleka med najvišjimi v EU-27, se Komisija strinja, da je nenavadno, da se odkupne cene mleka znižujejo, maloprodajne cene pa višajo, še zlasti, če se velik delež grškega mleka prodaja prek grškega maloprodajnega kanala.

Komisija bo v letu 2009 izvajala časovni načrt, predlagan v njenem sporočilu „Cene hrane v Evropi“, prek skupne projektne skupine, ki vključuje zadevne generalne direktorate (vključno z Generalnim direktoratom za kmetijstvo). To delo bo prispevalo k širši analizi maloprodajnega sektorja v Evropi, ki jo trenutno opravlja Komisija. Končni poročili za obe dejavnosti se pričakujeta konec leta 2009.

Zato Komisija v zvezi z zgoraj omenjenim časovnim načrtom namerava opraviti pregled glavnih potencialnih protikonkurenčnih praks v preskrbovalni verigi s hrano, vključno z analizo razporeditve pogajalske moči znotraj verige. Prav tako namerava pregledati predpise, ki vplivajo na preskrbovalno verigo s hrano, da bo določila morebitno poenostavitev predpisov na ravni Skupnosti ter nacionalni in lokalni ravni. Drug cilj časovnega načrta Komisije bo oblikovati in vzpostaviti stalno orodje za spremljanje delovanja celotne preskrbovalne verige s hrano in zagotavljanje večje preglednosti maloprodajnih cen in mehanizmov prenosa.

Zato ste lahko prepričani, da je konkurenčnost v preskrbovalni verigi s hrano na vrhu dnevnega reda Komisije.

Trenutno Mednarodna pomorska organizacija pripravlja orodje za izboljšanje okoljske uspešnosti novih ladij. Tako imenovana „Energy Efficiency Design“ [energetsko učinkovita zasnova] bo pomagala oceniti ladje na podlagi zahtev glede zasnove v fazi izdelave. To naj bi zmanjšalo emisije CO2 v sektorju pomorskih prevozov.

Vendar se pri tem pristopu ni upoštevala razlika med prevozi po morju na dolgih in kratkih razdaljah. Poleg tega pred predložitvijo zasnove ni bila opravljena nobena analiza v zvezi s tem.

Ali se Komisija strinja, da je imajo prevozi po morju na kratkih razdaljah pomembno vlogo v prihodnjem povpraševanju na področju evropskega prometa?

Ali se Komisija strinja, da sedanji predlog utegne ovirati konkurenčnost prevozov po morju na kratkih razdaljah? Ali se Komisija strinja, da bi tak razvoj lahko povzročil, da bi se prevozi preusmerili na okolju manj prijazne vrste prevoza?

Kako namerava Komisija pristopiti k nadaljnjim pogajanjem v zvezi s tem? Ali bo Komisija zagotovila, da se za prevoze po morju na kratkih razdaljah ohrani svobodno odločanje?

(SL) Prevozi po morju na kratkih razdaljah v primerjavi s kopenskim prevozom med istimi geografskimi območji pogosto nudijo prednosti v zvezi z gospodarstvom, energijo, varnostjo in stroški infrastrukture. Zato Evropska komisija podpira prevoze po morju na kratkih razdaljah prek svojih programov in zakonodaje ter mednarodnih pogajanj.

Trendi proti povečanju obremenjenosti, želja po zmanjšanju pritiskov na okolje in gospodarske omejitve bodo še bolj poudarili srednjeročne prednosti te vrste prevoza. Vendar da bi prevozi po morju na kratkih razdaljah v celoti odigrali svojo vlogo, je treba izboljšati tudi njihove značilnosti, predvsem pa je treba nadalje zmanjšati emisije običajnih in toplogrednih plinov.

Komisija bo tudi v prihodnje na ustreznih mednarodnih forumih ter na evropski ravni predlagala proaktivne in uravnotežene zakonodajne in podporne ukrepe za prevoze po morju na kratkih razdaljah. V ta namen bo še naprej pripravljala pobude z uporabo pravil glede dobrega upravljanja in predvsem s čim temeljitejšo analizo prednosti in slabosti, ki jih ta pravila na splošno prinašajo upravljavcem.

Kar zadeva konkretno vprašanje razvoja indeksa CO2 za zasnovo novih ladij (Energy Efficiency Design Index, EEDI) s strani Mednarodne pomorske organizacije (IMO), Komisija podpira delo IMO, katerega namen je razviti indeks, primeren za večino ladij. Vendar je treba omeniti, da je potrebnega še veliko dela, vprašanj glede uporabe tega indeksa pa IMO še ni obravnavala. Komisija bo še posebej pozorna na ureditve kakršne koli potencialne uporabe indeksa za ladje, ki opravljajo linijske prevoze po morju na kratkih razdaljah. Poleg tega je indeks eden od mnogih instrumentov, ki naj bi se uporabljali za nove ladje. Pripravljajo se ukrepi za obstoječe ladje, predvsem razvoj indeksa CO2 za uporabo ladij, prostovoljni ukrepi v povezavi z uporabo ladje in razvoj finančnega instrumenta, kot je mehanizem za trgovanje s pravicami do emisije ali sklad, ki se polni z davkom na goriva za pomorstvo.

Evropskim potrošnikom je treba zagotoviti objektivne informacije o živilih, tako da se lahko sami odločijo, kaj bodo kupovali in kaj jedli. Pri siru navadno pomislimo na uživanje mleka in zdravo prehrano, vendar v zadnjem času trg za živila osvaja imitacija sira. Uporaba sira, narejenega po analogiji s pravim izdelkom, v gotovih živilskih proizvodih, kot je pica ali lazanja, se povečuje. Ta izdelek je izdelan iz palmovega olja, škroba, mlečnih beljakovin, soli in ojačevalcev arome. Slika na embalaži daje potrošniku vtis, da je bil uporabljen sir. Medtem ko prodaja dobrih mlečnih izdelkov stagnira ali upada, so ti izdelki soočeni z dodatno plenilsko konkurenco teh nadomestnih izdelkov.

Ali je Evropska komisija seznanjena s tem nadomestkom sira in ali ima na voljo številčne podatke o tržnem deležu teh proizvodov?

Ali Komisija lahko oceni gospodarsko škodo ali izgubo v prometu za trg mleka in sira?

Ali se Komisija strinja z mnenjem, da oglaševanje, ki daje vtis, da gre za „sir“, čeprav sir ni bil uporabljen, zavaja potrošnike, in ali zaradi tega za uporabo sira, narejenega po analogiji s pravim izdelkom, ne bi bilo treba uvesti obveznega označevanja?

(SL) Komisija je seznanjena s tem, da se nekateri izdelki z mešanicami mlečnih sestavin in nekaterih maščob ali beljakovin iz drugih virov tržijo kot „siru podobni izdelki“.

Zakonodaja EU omejuje uporabo oznake „sir“ na izdelkih, ki so izdelani iz mleka in mlečnih izdelkov in v katerih mlečne sestavine niso nadomeščene z običajno cenejšimi sestavinami drugačnega izvora. V tem primeru oznaka izdelka ne sme biti „sir“ ali „sir, narejen po analogiji s pravim izdelkom“, saj bi ta oznaka bila zloraba zaščitene oznake.

Zakonodaja EU jasno določa, da se pri izdelkih, ki niso na seznamu zaščitenih oznak za mlečne izdelke, na etiketi, v trgovinskih dokumentih, oglaševalskem gradivu ali kakršni koli obliki oglaševanja ali predstavitve ne smejo uporabljati nobene trditve ali namigovanja, da je ta izdelek mlečni izdelek.

Države članice morajo zagotoviti uporabo zakonodaje EU in so odgovorne za nadzor.

Komisija nima podatkov o pomembnosti takih izdelkov.

Sodba Sodišča Evropskih skupnosti z dne 26. marca 2009 v zadevi C-559/07 za od 5 do 17 let zvišuje starost, pri kateri so javne uslužbenke v Grčiji upravičene do upokojitve, pod pretvezo izenačitve starosti za upokojitev za moške in ženske. Poleg tega je v sodbi izraženo mnenje, da javni sistem pokojninskega zavarovanja ni sistem socialnega zavarovanja, temveč sistem poklicnih pokojnin, kar pomeni, da ni zagotovil glede starostnih omejitev, višine pokojnin in na splošno prejemkov. Sodba tlakuje pot v privatizacijo socialnega zavarovanja v javnem in zasebnem sektorju, obenem pa uvaja večjo prožnost delovnih razmerij, zmanjšuje pravice moških in žensk do socialne varnosti ter do skrajnosti poslabšuje težave, s katerimi se soočajo družine delavskega razreda.

Kakšen je odziv Komisije na val protestov med ženskami in na splošno delavci tako v javnem kot zasebnem sektorju?

(SL) V svoji sodbi v zadevi Komisija proti Grčiji z dne 26. marca 2009 je Sodišče Evropskih skupnosti obsodilo Grčijo, ker ni izpolnila svojih obveznosti na podlagi člena 141 Pogodbe ES, ki določa načelo enakega plačila za moške in ženske.

V skladu s sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti starostne pokojnine predstavljajo plačilo v smislu člena 141 Pogodbe ES, kadar se izplačujejo delavcem na podlagi delovnega razmerja, ki jih povezuje z njihovimi nekdanjimi delodajalci. Pri zadevnem vprašanju je Sodišče Evropskih skupnosti menilo, da pokojnine, ki se izplačujejo v skladu z grško zakonodajo, izpolnjujejo merila sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti in bi jih zato bilo mogoče obravnavati kot plačilo v smislu Pogodbe.

Komisija poudarja, da je Sodišče Evropskih skupnosti menilo, da sporne določbe zadevnega pokojninskega sistema v tej zadevi niso odpravljale težav, s katerimi se delavke utegnejo soočiti pri svojih poklicnih karierah, temveč da so bile te določbe nasprotno diskriminatorne, ker so bile omejene na to, da so v zvezi s starostjo za upokojitev in minimalno zahtevano delovno dobo ob upokojitvi delavkam zagotavljale ugodnejše pogoje od pogojev, ki se uporabljajo za delavce.

Na koncu je treba poudariti, da sodba Sodišča Evropskih skupnosti zadeva le problem razlike v starosti ob upokojitvi za moške in ženske. Sodba na noben način ne vpliva na organizacijo sistema, bodisi javnega bodisi zasebnega, na število let plačevanja prispevkov pred upokojitvijo ali višino prejemkov.

Ali Komisija lahko pojasni, zakaj komisar Louis Michel sistematično ignorira kubanske disidente med svojimi obiski na Kubi, tudi med svojim zadnjim obiskom marca 2009, in se srečuje samo s kubanskimi oblastmi, kar je v očitnem nasprotju z mandatom, podeljenem s sklepi Sveta iz junija 2008, v skladu s katerimi morajo evropski organi med svojimi obiski Kube voditi dialog z demokratično opozicijo na Kubi in v svojih razpravah s kubanskimi oblastmi obravnavati vprašanje spoštovanja človekovih pravic, prehoda v pluralistično demokracijo na otoku in zahteve po takojšnji izpustitvi vseh političnih zapornikov, tudi tistih, ki so bili priprti v času „črne pomladi“ leta 2003?

(SL) V sklepih Evropskega sveta iz leta 2005 je navedeno, da je treba o stikih s skupinami disidentov med obiski na visoki ravni odločati za vsak primer posebej. Prav tako je določeno, da je treba med temi obiski s kubanskimi oblastmi na pregleden način obravnavati stanje človekovih pravic. Enako načelo je uporabljeno v besedilu sklepov Sveta z dne 23. junija lani.

Na ta način Komisija ohranja neposreden in odprt dialog z vlado o človekovih pravicah, vključno z vprašanjem političnih zapornikov. Ta pristop se je upošteval tudi na zadnjih obiskih na visoki ravni ministrov držav članic Evropske unije.

Komisija meni, da je normalizacija odnosov med Evropsko unijo in Kubo tista pot, ki bo omogočila, da bomo imeli večji vpliv na vprašanja človekovih pravic.

Komisija vzdržuje redne neposredne stike s civilno družbo v vseh državah sveta, vključno s Kubo. Civilna družba in opozicijske skupine zelo cenijo in podpirajo vlogo Komisije v tej državi. Delegacija Komisije za Kubo redno sprejema predstavnike civilne družbe in opozicijskih skupin, vrata služb Komisije v Bruslju pa so odprta za vsakogar ali za vsako organizacijo, ki si želi konstruktivne razprave o Kubi ali kateri koli drugi državi.