Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2007/0248(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A6-0257/2009

Razprave :

PV 05/05/2009 - 3
CRE 05/05/2009 - 3

Glasovanja :

PV 06/05/2009 - 6.1
CRE 06/05/2009 - 6.1
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2009)0360

Razprave
Torek, 5. maj 2009 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

3. Elektronska komunikacijska omrežja in storitve, varstvo zasebnosti in pravice uporabnikov - Elektronska komunikacijska omrežja in storitve - Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije in Urad - Frekvenčni pasovi za mobilne komunikacije (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 
 

  Predsednica. – Naslednja točka je skupna razprava o:

- priporočilu za drugo obravnavo (A6-0257/2009) Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov o skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2002/22/ES o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami, Direktive 2002/58/ES o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov [16497/1/2008 – C6-0068/2009 – 2007/0248(COD)] (Poročevalec: gospod Harbour),

- priporočilu za drugo obravnavo (A6-0272/2009) Odbora za industrijo, raziskave in energetiko o skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2002/12/ES o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve, 2002/19/ES o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju ter 2002/20/ES o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev [16496/1/2008 – C6-0066/2009 – 2007/0247(COD)] (Poročevalka: gospa Trautmann),

- priporočilu za drugo obravnavo (A6-0271/2009) Odbora za industrijo, raziskave in energetiko o skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Skupine evropskih regulatorjev za telekomunikacije (GERT) [16498/1/2008 – C6-0067/2009 – 2007/0249(COD)] (Poročevalka: gospa del Castillo Vera) in

- poročilu (A6-0276/2009) gospe Pleguezuelos Aguilar v imenu Odbora za industrijo raziskave in energetiko o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 87/372/EGS o frekvenčnih pasovih, ki jih je treba zadržati za usklajeno uvajanje javnih vseevropskih celičnih digitalnih kopenskih mobilnih komunikacij v Skupnosti [KOM(2008)0762 – C6-0452/2008 – 2008/0214(COD)].

 
  
MPphoto
 

  Malcolm Harbour, poročevalec. − Gospa predsednica, začetek te tako pomembne razprave in povabilo kolegom, da podprejo prenovo telekomunikacijskega svežnja, o katerem se razpravlja, je danes dopoldne pravi privilegij.

Poudarjam, da je to reforma. Kot ste slišali, so štirje poročevalci delali na posameznih elementih te reforme. V zvezi s ključno reformo svežnja želim izraziti spoštovanje kolegicama, Catherine Trautmann in Pilar del Castillo Vera, ker smo zelo tesno sodelovali, da smo pripravili ta sveženj.

To je pomembna reforma, kajti obstoječi sveženj, s katerim sem se s kolegi ukvarjal že v letih 2001 in 2002, je evropskemu gospodarstvu zelo dobro služil. Na trgu imamo uspešen in dinamičen sektor komunikacij z aktivnimi potrošniki. S to prenovo pa ga bomo posodobili in moje kolegice bodo še razložile, na katerih področjih želijo biti dejavne. Najpomembnejše je, da bo to sveženj, ki bo vzdržal naslednje desetletje. Na tej drugi obravnavi je Parlament dosegel precejšnje izboljšave.

V imenu nas treh bi se želel zahvaliti francoskemu predsedstvu za skupno stališče, oblikovano novembra, ki nam je omogočilo, da vam danes na zadnjem zasedanju v tem mandatu posredujemo izboljšan sveženj, kajti za evropske potrošnike in evropsko gospodarstvo je izredno pomembno, da z jutrišnjim glasovanjem ta sveženj jasno podpremo.

Kot vedno je pri tako zapletenih vprašanjih odlično sodelovala z mano moja ekipa v senci – Bernadette Vergnaud, Cristian Buşoi in Heide Rühle. Prav tako gre moja zahvala Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, ki ga vodi Alexander Alvaro, kajti pomemben element mojih reform vključuje Direktivo o zasebnosti in elektronskih komunikacijah, s katero se je ta odbor ukvarjal.

V štirih minutah, ki jih imam na voljo to dopoldne, nimam časa, da bi predstavil vse točke in izboljšave, ki smo jih podrobno pripravili. O tem vas bomo pozneje še veliko obveščali. Želim vam le dati občutek o tem, kaj smo dosegli in za kaj si prizadevamo.

V tej direktivi smo znatno izboljšali pravice potrošnikov in uporabnikov v elektronskem prostoru. Potrošniki morajo imeti pravico do izbire telekomunikacijskih storitev, ki se ponujajo, da pa to lahko storijo, so upravičeni do informacij. Upravičeni so do poštenih pogodbenih pogojev, ki jih na določene ponudnike ne vežejo za dolgo obdobje. Upravičeni so do visoko kakovostnih intervencijskih služb, dostopa do družbeno informacijskih služb preko svetovnega spleta ter komunikacij glasovne telefonije. Predvsem pa imajo pravico do varstva svojih podatkov v prostoru elektronskih komunikacij. O tem bomo več slišali pozneje. Prav tako moramo regulatorje pooblastiti, da poskrbijo za pravilno zagotavljanje teh pravic. Vse to je zajeto v tem predlogu.

Mislim, da je zelo pomembno poudariti, da je to predlog, ki nudi veliko možnosti. To nikakor ni predlog, ki bi kakorkoli omejeval pravice ljudi na internetu ali bi kakorkoli omejeval storitve. Potrošnikom želimo dati možnost izbire in to bo odprlo storitve.

Svoj prvi govor bi zaključil, rekoč: ogromno število ljudi nas je delalo na tem predlogu, pri čemer smo bili deležni izredno močne podpore. Še zlasti bi želel omeniti Petra Traunga iz Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Luco Vusaggia, našega pravnega svetovalca, in Lindsay Gilbert iz naše skupine, ki so vsi tesno sodelovali z mojo pomočnico Sheeno Gooroochurn. Prav tako nas je močno podpirala Komisija, od Petra Rodforda, same komisarke in njene ekipe, pa tudi sekretariat Sveta pod vodstvom Eve Veivo. To omenjam, ker mislim, da se ljudje, ki v to niso vključeni, ne zavedajo obsega in dela, ki ga prinaša oblikovanje takšnih zapletenih besedil. Veselim se vaše jutrišnje podpore, kajti to je v številnih pogledih pomembno za našo prihodnost.

 
  
MPphoto
 

  Catherine Trautmann, poročevalka. (FR) Gospa predsednica, gospa komisarka, gospe in gospodje, jutri bomo glasovali o telekomunikacijskem svežnju, kar je končna stopnja, ki bo zaznamovala konec večmesečnega dela in pogajanj, ki so pripeljala do tega kompromisa, doseženega po mnogih razpravah s Svetom v okviru, kjer so tri institucije začele z zelo različnimi stališči.

Najprej bi se rada za neutrudno delo v preteklih mesecih iskreno zahvalila gospe del Castillo Veri, gospodu Harbourju, gospe Pleguezuelos Aguilar, poročevalcem v senci, političnim skupinam, predsednikom odborov in njihovim sekretariatom, predsedstvoma Sveta in Evropske komisije ter vsem kolegom poslancem, ki so mi zaupali in nudili svojo pomoč.

Ta sveženj prinaša številne izboljšave. Pomembne so za potrošnike, saj ponujajo boljše storitve po ugodnejših cenah. Za telekomunikacije je dejansko značilno, da vplivajo na vsakdanje življenje in igrajo očitno družbeno vlogo kot medij za razvoj in rast.

Sam telekomunikacijski sektor zagotavlja več kot 3,5 milijona delovnih mest ter predstavlja vse večji delež evropskega gospodarstva – skoraj 3,5 %. Dobro pravno urejena konkurenca omogoča ravnovesje med starimi in novimi operaterji ter s pravno varnostjo zagotavlja znatno rast tega sektorja, kar v zameno spodbuja naložbe.

Zato smo se med pogajanji skupaj s kolegi poročevalci in našimi poročevalci v senci vseskozi borili za regulativni okvir, ki bi bil koristen za vse. Aprila je Odbor za industrijo, raziskave in energetiko odobril predzadnjo stopnjo zakonodajnega postopka, ko je z zelo veliko večino sprejel splošni kompromis glede mojega poročila in poročila gospe del Castillo Vera.

Postavili smo temelje za trden kompromis, ki bo, upam, z jutrišnjim glasovanjem deležen – skupaj s poročiloma gospoda Harbourja in gospe Pleguezuelos Aguilar – vaše polne podpore.

Želela bi se vrniti k spremembi 138/46 in pojasniti pomen ter obseg besedila, ki podpira soglasje Parlamenta in Sveta, tako imenovanega „kompromisa kot zadnje možnosti“. V času glasovanja o tej spremembi na prvi obravnavi jo je Svet še naprej v celoti zavračal, izključujoč jo iz skupnega stališča, in je ni želel omenjati v uvodnih izjavah ali členih.

Evropski parlament je zavezanost tej spremembi pokazal z vključitvijo ključnih elementov spremembe 46 v kompromis: obrambo svoboščin, pravico do sodbe in regresno pravico – izraz, ki je najbolj v skladu s tistim, kar uporablja pravosodni organ – ter z uvedbo dodatnih določb glede internetnih uporabnikov: potrditev bistvene vloge interneta pri uveljavljanju temeljnih pravic in svoboščin s posebnim sklicevanjem na Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

V korist uporabnikov sta se upoštevali in razširili oblika in vsebina spremembe 46, s čimer se je možnost, da bi jo države članice z utemeljitvijo, da Evropski parlament ne more vsiljevati spremembe v njihovo notranjo sodno organizacijo – kar bi bilo za izvajanje te spremembe nujno –, preprečila.

Z umestitvijo v člen 1, ki določa področje uporabe in cilje, se ta predlog v bistvu oblikuje kot načelo, ki velja za vse direktive v svežnju, predvsem pa za tiste dele, ki se nanašajo na dostop in storitve. S tem se odpravlja pravna pomanjkljivost, ki je bila posledica povezave spremembe 46 s členom 8, ki opredeljuje naloge nacionalnih regulatorjev.

Gospe in gospodje, smo pred izbiro: ali bomo podprli spremembo 46, takšno, kot je, ter tako celoten telekomunikacijski sveženj ponovno napotili v proces usklajevanja, ki bo spet odprl vse točke, izpostavljene v pogajanjih, to pa bo zaradi močnega nasprotovanja držav članic vodilo k razveljavitvi, ali pa bomo podprli novo besedilo spremembe 46, ki zagotavlja spoštovanje temeljnih svoboščin, ter s tem potrdili, kar je Parlament sprejel v času glasovanja o poročilu Lambrinidisa.

Dodala bi še, da bo treba prisotnost člena 1(3)(a) in njegove uvodne izjave upoštevati pri prenosu direktive, ter da bosta pozneje Parlamentu omogočila sprejetje predpisov.

Ob soočenju s to nemogočo izbiro vas, gospe in gospodje, vabim, da razmislite o prihodnosti našega dela v naslednjem parlamentarnem mandatu, ki se bo med drugim posvetil univerzalnim storitvam pa tudi vsebini in intelektualni lastnini, in vas zato vabim, da v prizadevanju za enakopravno obravnavo pravic zaposlenih, umetnikov in uporabnikov interneta podprete novi predlog.

 
  
MPphoto
 

  Pilar del Castillo Vera, poročevalka. (ES) Gospa predsednica, naj začnem kot druga poročevalca, Catherine Trautmann in Malcolm Harbour, in se jima najprej zahvalim za izredno priložnost, da lahko delam na tej reformi evropske uredbe o telekomunikacijskih trgih, kajti po mojem mnenju in glede na omejene izkušnje tega parlamenta je to zgled sodelovanja med različnimi poslanci iz različnih skupin. Zato se vam najlepše zahvaljujem.

Seveda bi se nato želela zahvaliti vsem, ki so dali svoj prispevek: poročevalcem v senci in še zlasti sekretariatu Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, za katere menim, da so odigrali povsem temeljno vlogo pri doseganju te točke; prav tako pa bi se zahvalila komisarki in Komisiji za pospešitev vseh napornih tristranih pogajanj.

Prav tako želim tudi jaz ponovno opozoriti na vložene napore češkega predsedstva od negotovih začetkov vse do te točke, ko je češko predsedstvo v Svetu pokazalo zanesljivo vodenje. Posebno zahvalo jim namenjam prav za vložene napore.

Gospa predsednica, gospa komisarka, gospe in gospodje, to je reforma uredbe, ki vpliva na sektor, ki je ključen za prihodnost Evrope: ključen je za blaginjo državljanov in ključen za izhod iz globoke krize, s katero se zdaj soočajo naša gospodarstva tako v Evropi kot drugje po svetu, vendar zaenkrat govorimo o Evropski uniji.

Če je kakšna gospodarska panoga, ki lahko resnično deluje kot katalizator in zagotovi konjunkturo, ki jo potrebujemo za izhod iz krize, so to prav informacijske tehnologije in sektor komunikacij, in sicer sektor elektronskih komunikacij ter telekomunikacij. Zato je izredno pomembno, da smo dosegli to soglasje, saj nam bo omogočilo nadaljevanje pristopa, za katerega menim, da je najodločilnejši: možnosti ostajajo odprte, pogled je usmerjen naprej, pri tem pa se zavrača protekcionizem in spodbuja konkurenca in konkurenčna sposobnost.

Kar zadeva sveženj – številni vidiki so že bili omenjeni v različnih poročilih –, bi kot poročevalka za to poročilo želela omeniti ustanovitev novega organa evropskih regulatorjev za sektor elektronskih komunikacij, ki je bistveno orodje, ki naj bi zagotovilo, da se bodo pravila, ki jih bomo jutri sprejeli v okviru nove uredbe, po vsej Evropi izvajala dosledno; da bo usklajenost v praksi omogočila vzpostavitev in razvoj pravega notranjega trga z notranjo konkurenco, kajti to je najboljši način, ki prinaša koristi potrošnikom, in najboljši način, ki evropskim potrošnikom zagotavlja najboljše storitve po najboljših cenah.

Konkurenca je tista, in nič drugega, ki zagotavlja ta končni rezultat in koristi za potrošnika in naša gospodarstva. Zatorej ostro zavrnimo vse oblike protekcionizma in podprimo odprtost in konkurenco; sektor, ki nam lahko to v največji meri jamči, pa je sektor elektronskih komunikacij in telekomunikacijski trgi. Zato imamo razlog za praznovanje.

 
  
MPphoto
 

  Francisca Pleguezuelos Aguilar, poročevalka. − (ES) Gospa predsednica, tako kot so to že storili drugi, bi rada pozdravila kolege poslance in gospo komisarko, da se jim zahvalim za delo, ki so ga opravili, in za katero si lahko danes čestitamo.

Prav tako bi se želela zahvaliti za brezpogojno podporo, ki sem je bila kot poročevalka za Direktivo o GSM deležna od poročevalcev v senci, ki so z mano sodelovali, ter komisarki Reding za prožnost, ki jo je pokazala v celotnem procesu, ko se je Parlamentu vrnila vloga, ki smo jo zahtevali: udeležbo pri strateškem načrtovanju uporabe radijskega spektra. Seveda se moram zahvaliti tudi češkemu predsedstvu za jasno izraženo odločnost, da se vprašanje te direktive skupaj s preostalim svežnjem reši še pred iztekom parlamentarnega mandata.

Kot poročevalka za Direktivo o GSM sem prepričana, da smo z umeščenjem strateškega načrtovanja spektra na ravni Skupnosti v prihodnje večletne programe politike radijskega spektra in povezavo med politiko in okvirno direktivo prišli do pravilne končne rešitve. To je pravilna odločitev, saj tako potrjujemo, da spekter kot redko javno dobro potrebuje tako zakonodajni nadzor kot tudi strateško načrtovanje razvoja novih omrežij – brezžičnih omrežij in omrežij iz optičnih vlaken – ki so, kot smo se vsi strinjali, prihodnost, tista prihodnost, v kateri moramo operaterjem nuditi pravno varstvo, da bodo vlagali in bomo lahko obnovili vodstvo, ki ga je Evropska unija nekoč že imela.

Rada bi poudarila dejstvo, da je prav tako zelo pomembno, da smo v splošnem okviru za omrežje vzpostavili načelo tehnološke nevtralnosti, kajti glede na to, da je šlo za izjemo k temu načelu, dvakrat upravičimo ukrepe Parlamenta v razmerah s takšnim obsegom.

Mislim, da je v tem smislu ta direktiva dober primer, kako upravljanju spektra zagotoviti večjo prožnost, za kar si reforma tega telekomunikacijskega svežnja tudi prizadeva.

Pri tem ne smemo pozabiti – in to bi rada izpostavila, tako kot so to storili nekateri moji kolegi poslanci –, da storitve, povezane z radijskim spektrom, v Evropi letno ustvarijo promet v višini okrog 300 milijard EUR, kar je 1,2 % BDP Skupnosti.

Zato bo optimizacija upravljanja tega izrednega javnega vira nedvomno prinesla pomembne koristi, še zlasti v tem času ekonomske krize, in bo zagotovo pomagala iziti iz krize. Mislim, da je to za podjetja priložnost, da z naložbami razvijejo nove storitve, ki lahko oživijo povpraševanje in hkrati izboljšajo javne službe, namenjene državljanom.

Politika spektra nam v Evropski uniji vsekakor nudi kar največ družbenih in gospodarskih koristi, ki izhajajo iz tega vira, kar želimo doseči kar se da stroškovno učinkovito; prav tako pa je za ponudnike storitev to najboljša poslovna priložnost.

Nobenega dvoma ni, da si mi vsi želimo več in boljše storitve za potrošnike, kar je konec koncev tudi razlog, zakaj sprejemamo predpise, ter boljše javne storitve za državljane. To pomeni, da želimo sodelovati pri doseganju večje družbene in teritorialne vključenosti evropskih državljanov.

Gospe in gospodje, mislim, da si danes lahko čestitamo za dokončano delo, ki je za področje telekomunikacij, sektorja, ki je v letu 2008 še naprej realno rasel po 1,3 % stopnji in se je celotni BDP realno povečal za 1 %, izrednega pomena. Vabim vas, da jutri podprete naše delo, da bomo ta zakonodajni okvir končno lahko začeli izvajati.

 
  
MPphoto
 
 

  Viviane Reding, članica Komisije. Gospa predsednica, to je pravi zgled sodelovanja med različnimi stranmi, ki so tu zastopane, med poročevalci v senci, poročevalci, češkim predsedstvom in vsemi našimi sodelavci, in čestitam jim za pomembno delo.

To mojstrsko delo je rezultat dogovora, o katerem danes razpravljamo po tem, ko je Komisija ta sveženj vložila leta 2007. Rezultati vključujejo nove pravice potrošnikov, kot so pravica do zamenjave telefonskega operaterja v enem delovnem dnevu, ustanovitev evropskega telekomunikacijskega organa, večja soodvisnost nacionalnih telekomunikacijskih regulatorjev, ukrepi, ki zagotavljajo, da se Evropejci lahko povezujejo s širokopasovnim internetom, odprtje radijskega spektra za nove brezžične storitve, nov instrument funkcionalne delitve za povečevanje konkurence ter odpiranje možnosti, ki jih imajo potrošniki, jasno konkurenčno pravilo za vlaganja na področju hitrih širokopasovnih omrežij, več pravic in nove garancije za potrošnike, mehanizmi za obravnavo kršitev varnosti podatkov in tako naprej. To so zelo pomembni novi ukrepi za sektor, ki je s prihodki vreden več 300 milijard EUR in je v svetu vodilen na področju mobilnih telefonov ter visokohitrostnega interneta.

Želela bi poudariti, da če Parlament glasuje za ta sveženj, se mora ta v nacionalni zakonodaji izvesti do 2010, novi organ na področju telekomunikacij pa se bo oblikoval do letošnjega poletja. Glasovanje Evropskega parlamenta pomeni za potrošnike po vsej Evropi dobro novico. Z gostovanjem smo zagotovili zdravilo za simptom, ki se je pojavil zaradi pomanjkanja enotnega evropskega telekomunikacijskega trga. Zdaj pa se reforma spušča v jedro problema; utira pot resnično enotnemu trgu za telekomunikacijske operaterje in prav tako potrošnike. To je za naše gospodarstvo zelo pomembno.

To zakonodajno besedilo bo zagotovilo stabilen pravni okvir, ki podpira naložbe in inovacije ter zagotavlja regulativno doslednost, ki jo gospodarstvo pri oblikovanju strategij za prihodnost potrebuje. To je v času gospodarskih pretresov zelo pomembno, kajti tu in zdaj moramo povečati prispevek tega sektorja k produktivnosti in rasti gospodarstva v celoti. Zelo jasno moram povedati, da se Parlament pri soočanju s tem izzivom ni izogibal svojim odgovornostim.

Gospodarstvo ima velik pomen tudi za potrošnika. Zato želim povedati, da smo z dostopom do intervencijskih služb, zmanjšanjem ovir pri zamenjavi operaterja v enem dnevu in zasebnostjo, ko gre za osebne podatke – našli rešitev.

Pozdravljam okrepitev pravil s strani Parlamenta glede uporabe piškotkov in podobnih pripomočkov. S tem internetni uporabniki ne bodo le bolje obveščeni o tem, kaj se dogaja z njihovimi osebnimi podatki, ampak bodo tudi v praksi lažje izvajali nadzor nad svojimi osebnimi informacijami. Pozdravljam odobritev obveznega obveščanja o kršitvah varnosti osebnih podatkov. Na ravni Evrope se tovrstna obveznost uvaja prvič.

Prav tako pozdravljam – in Parlament se je za to vedno zavzemal – dejstvo, da se bo okrepil položaj invalidov. Predvsem pa pozdravljam to, da bodo potrošniki zdaj glede zasebnosti, svobode izražanja in dostopa do informacij imeli več garancij. Vse to skupaj – bodisi s sprejetjem usklajevalnih ukrepov bodisi z večjim nadzorom pravnih sredstev, ki so jih izbrali nacionalni regulatorji – bo na notranjem trgu zagotovilo večjo doslednost in bo novemu organu, ki bo v procesu odigral ključno vlogo, pomagalo povezati strokovno znanje in izkušnje 27 nacionalnih regulatorjev ter odpraviti preostale ovire, ki ločijo do resnične Evrope brez meja.

Zelo sem vesela, da je Parlament igral pomembno vlogo pri krepitvi pomena večletnih programov politike spektra, ki jih bo predlagala Komisija, Parlament pa bo pri tem prvič imel besedo. V ta namen bomo, še preden se v praksi uveljavi Direktiva o boljšem upravljanju, spremenili odločbe Komisije o skupini za politiko radijskega spektra, da bi ji s tem omogočili, da neposredno poroča Svetu in Parlamentu.

Prav tako pozdravljam podporo Parlamenta načelom tehnološke in storitvene nevtralnosti in soglasje glede možnosti usklajevanja frekvenčnih pasov, kjer je mogoče trgovati s pravicami uporabe. Vse to bo bistveno za vlaganja v omrežja naslednjih generacij in donosnost naložb ob ustreznem upoštevanju prisotnih tveganj. To bo prav tako pomembna usmeritev za Komisijo, ko bo pripravljala navodila o urejanju dostopa do omrežij naslednjih generacij.

V odzivu na ugotovitve parlamentarcev moram podati izjavi. Prva pojasnjuje, da bo Komisija vzpodbujala široko razpravo o področju uporabe univerzalne storitve in bo po potrebi predložila začetne predloge. Druga pa potrjuje, da bo Komisija nemudoma začela z delom, opravila obsežna posvetovanja in pripravila predloge v zvezi s širjenjem zahteve po obveščanju o kršenju varnosti podatkov tudi na druge sektorje.

Drugi dokument, o katerem se razpravlja, je Direktiva o GSM. Tu lahko Komisija v celoti podpre spremembe, ki bi pojasnile, katere frekvenčne pasove naj bi pokrila spremenjena direktiva. Poudariti želim, da ta direktiva sama zase na področju mobilne telefonije vodi v omejevanje prihrankov v višini 1,6 milijard EUR, kar jasno kaže, da Parlament predlaga ravnovesje odločitev – odločitve v prid gospodarstvu, odločitve v prid potrošnikov. Vse skupaj je zelo dober sveženj v interesu Evrope.

- o univerzalnih storitvah (uvodna izjava 3a)

Komisija upošteva besedilo uvodne izjave (3a), o katerem sta se dogovorila Evropski parlament in Svet.

Komisija želi v tem okviru ponovno zagotoviti, kot je opredelila v svojem sporočilu KOM (2008) 572 z dne 25. septembra 2008 o področju uporabe univerzalne storitve v elektronskih komunikacijskih omrežjih in storitvah, da bo v letu 2009 spodbudila obsežno razpravo na ravni EU, ki bo preučila širok razpon alternativnih pristopov in vsem zainteresiranim skupinam omogočila, da izrazijo svoje mnenje.

Komisija bo razpravo povzela v sporočilu, naslovljenem na Evropski parlament in Svet, in bo do 1. maja 2010 predlagala takšne predloge glede Direktive o univerzalni storitvi, kot so potrebni.

- o obveščanju o kršitvi varnosti osebnih podatkov (člena 2(h) in 4(3) – Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah)

Prenova regulativnega okvira za elektronske komunikacije v pravila EU o varstvu podatkov in zasebnosti uvaja nov koncept: obvezno obveščanje s strani ponudnikov storitev elektronskih komunikacij in omrežij o kršitvah varnosti osebnih podatkov. To je pomemben korak k povečanju varnosti in varstvu zasebnosti, čeprav na tej stopnji ostaja omejen na področje elektronskih komunikacij.

Komisija upošteva željo Evropskega parlamenta, da bi se obveznost poročanja o kršitvah varnosti osebnih podatkov ne omejila le na sektor elektronskih komunikacij, ampak bi veljala tudi za subjekte, kot so ponudniki storitev informacijske družbe. Tak pristop bi bil v celoti usklajen s splošnim ciljem javnega reda, ki pomeni boljše varstvo osebnih podatkov državljanov EU in možnost, da v primeru ogrožanja takšnih podatkov ukrepajo.

Komisija želi v tem okviru ponoviti svoje stališče, kot ga je opredelila v pogajanjih o prenovi regulativnega okvira, da je primerno, da se obveznost obveščanja o kršitvah varnosti osebnih podatkov, ki velja za ponudnike javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev, razširi v razpravo o splošno veljavnih zahtevah po obveščanju o kršitvah.

Komisija bo takoj začela z ustreznimi pripravljalnimi deli, vključno s posvetovanji z interesnimi skupinami do 2011, z namenom predstavitve predlogov za to področje. Poleg tega se bo Komisija z delovno skupino za 29. člen in evropskim nadzornikom za varstvo podatkov posvetovala glede možnosti uporabe načel, ki jih zajemajo pravila o obveščanju v Direktivi 2002/58/ES, v drugih sektorjih ne glede na sektor ali vrsto podatkov.

 
  
MPphoto
 

  Angelika Niebler, v imenu skupine PPE-DE. (DE) Gospa predsednica, gospa komisarka, gospe in gospodje, tudi jaz bi rada začela z zahvalo vsem tistim, ki so nam pomagali, da smo na koncu dosegli zadovoljiv kompromis glede telekomunikacijskega svežnja. Najprej se zahvaljujem parlamentu: predvsem poročevalcem, kolegom poslancem gospodu Harbourju, gospe del Castillo Vera in gospe Trautmann in seveda gospe Pleguezuelos Aguilar. Hvala lepa gospe komisarki za prav tako odlično sodelovanje s Komisijo. Sami ste bili pogosto prisotni na pogajanjih, ki so potekala v trialogu. To je dober znak. Vaš prispevek skupaj s češkim predsedstvom je bil resnično tvoren, s čimer ste nam na koncu omogočili doseči kompromis.

Kompromis je dober in resnično upam, da bo jutri v času glasovanja deležen široke podpore. Kot je že bilo omenjeno, je celotni telekomunikacijski sektor eden najučinkovitejših sektorjev evropskega gospodarstva in sredi finančne in gospodarske krize je še zlasti pomembno ustvariti splošne pogoje, tako da se bo ta stroj, ki v Evropi ustvarja delovna mesta, spet zagnal in deloval. Številna delovna mesta so povezana s telekomunikacijsko industrijo, pravni okvir, ki ga sprejemamo, pa ustvarja pogoje, ki omogočajo, da se bo ta sektor še naprej dobro razvijal.

Zakaj je telekomunikacijski sveženj tako pomemben? Rada bi izločila, kar je po mojem mnenju najpomembnejše. Po vsej Evropi in ne le po mestih, ampak tudi na podeželskih območjih potrebujemo hiter internetni dostop. Ko govorim o nas, imam v mislih mlade, ki komunicirajo po vsem svetu. Ko govorim o nas, mislim na podjetja, ki delujejo globalno in so tudi ustanovljena kot mednarodna, in seveda naše organe in uprave. Kaj v tem smislu predstavlja telekomunikacijski sveženj? Oblikuje potrebni pravni okvir, da lahko podjetja vlagajo v širitev širokopasovnih omrežij na nacionalni ravni. S tem svežnjem in zaščito vlaganj, ki jo ta sveženj vsebuje, smo oblikovali ustrezne spodbude, obenem pa smo z zahtevami v tej uredbi zagotovili, da novi trgi niso zacementirani. Tveganja, povezana z izgradnjo novih omrežij, so porazdeljena zadovoljivo in pošteno.

Kaj bo telekomunikacijski paket še urejal? Prvič, učinkovito rabo frekvenčnih pasov – to je pomembno tudi za razvoj širokopasovne oskrbe na nacionalni ravni. V svežnju zagovarjamo bolj prožno frekvenčno politiko v Evropi. Frekvenčni pasovi, ki se bodo sprostili s prehodom na digitalno televizijo – tako imenovana digitalna dividenda –, naj bi bili prav tako na voljo mobilnim širokopasovnim storitvam, kar bo še zlasti premostilo razkorak v podeželskih območjih. Vendar se obenem zavedamo posebne vloge, ki jo radiodifuzija igra pri oblikovanju svobodnega mnenja v naši demokratični družbi. To je v vsakem primeru dober kompromis in upam, da bo jutri dobil široko podporo!

 
  
MPphoto
 

  Erika Mann, v imenu skupine PSE. Gospa predsednica, zanimivo je spremljati to razpravo – kolegi so že razgrnili glavne teme in gospa komisarka je podala svojo izjavo –, vendar pa nam to, da je Svet popolnoma odsoten, veliko pove o tem, kako v Evropski uniji včasih delujemo. To je povsem nesprejemljivo. V Evropski uniji in po svetu doživljamo najresnejšo krizo do zdaj in ko govorimo o temi, ki je tako koristna in pomembna za ustvarjanje novih delovnih mest – eno od področij, ki je še vedno v veliki meri stabilno – in ko vidimo, da se Svet danes ne udeležuje razmišljanj in razprav z nami, nam to po mojem mnenju veliko pove. Upam, da bomo prihodnje predsedstvo Sveta tu pogosteje videvali, kajti na tak način ne moremo še naprej delovati.

Naj poudarim dvoje. Zahvalila bi se rada poročevalki v senci, Pilar del Castillo Vera, ki je opravila odlično delo. Bilo je težko in na samem začetku ni bilo jasno, ali nam bo uspelo in ali bomo na tem področju dosegli večjo evropeizacijo. Zdi se, da smo našli pot, ki je sprejemljiva in bo nacionalnim zakonodajalcem v pomoč pri njihovem skupnem delu ter bo omogočila, da se drug od drugega učijo. To bo dober preboj, še zlasti v novih državah članicah.

Naj se dotaknem dveh točk, glede katerih sem vesela, da jih je omenila tudi komisarka: vlaganja v novo infrastrukturo, ki bodo imela nov okvir in bodo usklajena s pravili o konkurenci, ki bodo, čeprav drugačna, na tem področju omogočala naložbeni tok; ter smernice, ki bodo za maksimalne zajamčene površine kmalu objavljene. Upam, da bodo te smernice sledile filozofiji, uveljavljeni v tem parlamentu, in da se jim komisarka ne bo odrekla.

Glede univerzalnih storitev pa upam, da bo komisarka našla način, da se zagotovi, da bodo telekomunikacijski operaterji, ki bodo z novimi možnostmi za vlaganja imeli dobičke, vlagali na svoji strani, s čimer se bo v prihodnje vsem državljanom zagotovil širokopasovni dostop. Upam, da bo to vključevala tudi Direktiva o univerzalnih storitvah, ki naj bi jo dobili v drugi polovici leta.

V svoji zadnji točki pa spodbujam ta parlament, svoje kolege in Komisijo – in upam, da tudi Svet – da si dobro pogledajo tista področja, kjer smo dosegli kompromis, a z njim nismo povsem zadovoljni. To se dotika vprašanj interneta, kot je način, kako države lahko posredujejo, če menijo, da državljani nezakonito dostopajo do internetnih vsebin, čemur v nemščini pravimo „Internet sparen“ in upravljanje omrežja. Upam, da se bomo tem vprašanjem lahko posvetili v drugi polovici leta in našli pravi okvir, da dosežemo konsenz med nami in državljani, ki so od nas močno odvisni.

 
  
MPphoto
 

  Cristian Silviu Buşoi, v imenu skupine ALDE. – Gospa predsednica, kot poročevalec v senci za skupino liberalcev bi se rad Malcolmu Harbourju in svojim kolegom zahvalil za odlično sodelovanje. Ta zadeva je izrednega pomena za vse uporabnike elektronskih komunikacij, kompromis, na koncu dosežen s Svetom – in razprave sploh niso bile lahke –, pa je proporcionalen.

Pogajanja s Svetom so prinesla nekaj pomembnih dosežkov. V primerjavi s prvo obravnavo se eden od teh pomembnih dosežkov nanaša na dostop do številke v sili 112 in obveznost operaterjev, da zagotovijo informacije o lokaciji kličočega brez kakršnih koli odstopanj na podlagi tehnične izvedljivosti, kar velja vsaj za operaterje fiksne in mobilne telefonije. To je glavni dosežek, ker bo pripomogel, da se bodo službe za storitve v sili odzvale učinkoviteje in bodo povsod po Evropski uniji povečale varovanje življenj državljanov.

Določbe o politikah upravljanja prometa so bile v poročilu polemične, vendar sem trdno prepričan, da kompromis ščiti pravice uporabnikov, da dostopajo do vsebin in uporabljajo storitve po lastni izbiri. Nihče v tem parlamentu nikoli ni želel omejiti svobode na internetu. Naš cilj je bil omogočiti postopke upravljanja prometa, če so ti potrebni, da se končnim uporabnikom zagotovijo kar najboljše spletne izkušnje, pod pogojem, da ne omejujejo konkurence med ponudniki storitev. Menim, da je ta kompromis povsem v skladu s tem ciljem, zato ga močno podpiram.

Prav tako menim, da morajo vsi ukrepi v zvezi z dostopom do storitev in njihovo uporabo spoštovati temeljne pravice in svoboščine vseh državljanov, kar je v poročilu prav tako zajamčeno. Nekateri med nami morda s kompromisom niso zadovoljni, vendar bi rad poudaril, da je ta kljub pomanjkljivostim največ, kar smo s Svetom lahko dosegli, in močno priporočam, da jutri glasujete zanj.

 
  
MPphoto
 

  Rebecca Harms, v imenu skupine Verts/ALE.(DE) Gospa predsednica, poročevalko bi rada pohvalila predvsem glede ene točke. Menim, da je dobro, da se je glede nekaterih točk komisarka Reding oddaljila od njenega predloga. Pristop do frekvenčnih pasov je – kot naj bi zdaj to določal pravni okvir – mnogo bolj uravnovešen kot prvotni predlog Komisije.

Po mojem mnenju – kot smo se zdaj dogovorili – se bodo s frekvenčnimi pasovi mnogo bolj upoštevali javni interesi v korist radiodifuzije. Glede na sedanjo razpravo o finančnih trgih menim, da smo z našo razpravo dejansko preprečili težave. Ta predlog, kot je bil zdaj posredovan, bo na mnogo bolj uravnovešen način upošteval odnos med trgom in tistim, kar trg lahko ustvari, ter nalogami države. Verjamem, da za varnost naše demokracije predstavlja napredek in da prav tako lahko dragoceno prispeva h kulturi.

Čeprav imamo v skupini pred sabo še razprave, bi rada tu in zdaj izjavila, da s kompromisom glede omejevanja pravic uporabnikov interneta v primerih, ko se domneva, da je do kršitev že prišlo, sploh nisem zadovoljna.

Vem, da oblika prvotne spremembe 138 v pravnem smislu ni bila najboljša. Vendar pa opažam, da doseženi kompromis prav tako ne jamči, da bo pred omejitvijo temeljnih pravic državljana Evropske unije pri odločitvi o takšni omejitvi temeljnih pravic sodeloval sodnik. Komisarka, zelo me zanima, kako vi tolmačite kompromis, in še zlasti, kaj po vašem mnenju kompromis, o katerem zdaj razpravljamo, pomeni za francoski model Hadopi.

Mislim, da bomo za obravnavo osnovnih pravic oblikovali dve različni situaciji. Stvari bodo morda v eni državi članici boljše kot v drugi. Mislim, da je to zelo, zelo slabo sestavljen kompromis. Kot Parlament bi se morali bolje odrezati. Kar zadeva pravice umetnikov, gospa predsednica, se strinjam s kolegom poslancem, gospodom Mannom, da je treba avtorske pravice regulirati z drugim predpisom in ne v okviru uredbe, ki ureja trg.

 
  
MPphoto
 

  Eva-Britt Svensson, v imenu skupine GUE/NGL. (SV) Hvala, gospa predsednica. To kar lahko danes opazujemo, je rast nove družbe. V družbi opažamo tehnološko prenovo, kjer se star način komunikacije, za katero je bilo značilno, da je bila enosmerna in je „ena oseba govorila, drugi pa so poslušali“, nadomešča z večdimenzionalno komunikacijo, obliko participativne komunikacije, in številni smo to novo kulturo svobode že sprejeli. Gre za interakcijo, svobodo izražanja, ustvarjalnost in ustvarjalno strast. Gre za izmenjavo informacij, ki je pogosto neodvisna od komercialnih interesov, vendar se stare strukture moči na žalost počutijo ogrožene in zato hočejo posegati v to, kar se na internetu dogaja, ter to regulirati in nadzirati.

Pod pretvezo reševanja problema organiziranega kriminala poskušajo omejiti naše državljanske pravice, česar pa ne smemo dopustiti. Skupaj s kolegi poslanci v Konfederalni skupini Evropske združene levice/Zelene nordijske levice sem tako pripravila kar nekaj sprememb v korist državljanskih pravic, da bi zaščitili pravice državljanov na internetu. Ponovno vlagam svojo spremembo 166, ki je bila sprejeta v prejšnji obravnavi. Cilj spremembe je zagotoviti, da bodo končni uporabniki elektronske komunikacije, torej državljani, imeli možnost dostopa do storitev in aplikacij brez neupravičenih omejitev. Najti moramo ravnotežje med pravicami ljudi do svobodnega izražanja ter zasebnostjo in zaščititi osebne podatke in svoboščine ter pravice drugih, vključno s pravico do zaščite intelektualne lastnine in zaščito javne varnosti.

V nekaterih državah želijo vlade uvesti nove, strožje zakone, ki bodo internetnim ponudnikom omogočili, da ljudem preprečijo dostop do interneta. Prepričani smo, da ne bi smeli dopustiti, da se kateremukoli državljanu blokira dostop do interneta, ne da bi bila pred tem obravnava na sodišču. Kot državljan moram prav tako imeti možnost, da brskam po spletnih straneh na internetu in se pri tem počutim varno, saj vem, da zasebna podjetja ne morejo pridobiti teh informacij. Tisti, ki imamo internet in možnosti, ki jih prinaša, dejansko radi, pravimo, naj bi pravice uporabnikov opredeljevalo to, za kar uporabljamo svojo naročnino. Ne želimo, da se nas omeji na potrošnike, pri čemer bi naše pravice obsegale le, kar je zapisano v naročniški pogodbi. Na žalost to omogočata tako skupno stališče Sveta kot kompromis, mi pa želimo biti na internetu državljani in ne stranke ali potrošniki. Internet je prostor, kjer se srečujemo, je forum z brezplačnimi informacijami, neke vrste skupno ozemlje. Naj zdaj ta forum reguliramo in ga prilagodimo interesom predstavnikov gospodarstva? Ne, mislim, da ne. Vprašanje je, v kakšni družbi želimo živeti. Želimo živeti v družbi nadzora ali hočemo družbo, kjer so ljudje lahko prepričani, da se spoštuje pravna država? Družbo, v kateri ljudje vedo, da se njihova zasebnost spoštuje, in družbo, kjer se svoboda izražanja ceni bolj kot nadzor nad življenjem ljudi. To je družba, v kateri si želim živeti in delati. Zato vas pozivam, da podprete spremembe, ki sem jih s skupino GUE/NGL vložil glede pravic državljanov.

 
  
MPphoto
 

  Kathy Sinnott, v imenu skupine IND/DEM. – Gospa predsednica, internet je spremenil svet, kot ga poznamo. Do informacije, ki smo jo včasih težko našli ali je to bilo celo nemogoče, nas zdaj loči le nekaj sekund, vendar značilna lastnost interneta ni niti hitrost niti tehnologija, ampak svoboda: prosta izmenjava mnenj, prosta izmenjava zamisli in prosta delitev informacij.

Nekateri zagovarjajo bolj omejeno prihodnost, takšno, v kateri se zajezi prost pretok podatkov, kjer je velikim podjetjem dovoljeno zadušiti inovacije in kjer ponudniki interneta postanejo čuvaji. Ta pristop smo že videli – na Kitajskem.

Upam, da nam bo uspelo ohraniti svobodo, ki je prinesla tak uspeh in naš svet spremenila na bolje. V času, ko gospodarstva potrebujejo vso pomoč, ki jo lahko dobijo, se moramo odločiti za odprtost za uspeh – ne pa za kratkoročni protekcionizem za dobiček. V imenu svojih volivcev bom glasovala za svobodo informacij in prost dostop do interneta v prihodnje za vse vrste zakonite rabe. Pri tem bom hkrati glasovala za demokracijo in gospodarstvo, ki priložnosti nudi vsem.

 
  
MPphoto
 

  Bruno Gollnisch (NI).(FR) Gospa predsednica, čeprav so tako imenovani zakon „Hadopi“, ki se pripravlja v Parizu, predstavili in upravičili z razlogi zaščite umetniškega ustvarjanja, je to dejansko zakon, ki jemlje svobodo.

To besedilo prav zares ne spodbuja ustvarjanja. Zagotavlja le široko zastavljen nadzor nad najbolj razširjenimi dejavnostmi uporabnikov interneta. Ne vključuje pa nobenih posebnih predlogov za izboljšanje zakonite preskrbe s kulturnimi dobrinami. Pomilovanja vredno zaostaja glede tehničnih možnosti za prikrivanje ali goljufanje glede naslova IP. Glede pravice do privatnega razmnoževanja, za katerega vsak v vsakem primeru plača davek na digitalne medije, pa je to korak nazaj. Povsem administrativnemu organu daje nezaslišane pristojnosti, da lahko kazenskopravno preganja in kaznuje. Ponovno vzpostavlja dvojno kazen za uporabnike interneta, ki se jim odvzame dostop do interneta, še naprej pa morajo plačevati naročnino. Nazadnje pa se roga domnevi, da je nekdo nedolžen, dokler se mu ne dokaže nasprotno, in pravici do zagovora.

Z blokiranjem zakona, ki je vreden komunistične Kitajske ali kakšnega drugega totalitarnega režima, to je zakona, ki ga gospod Sarkozy želi spraviti skozi, bi ta parlament ponovno potrdil pravico vsakega od nas do zasebnosti, dostopa do informacij, svobode izražanja in ustreznih pravnih postopkov. To je povsem nujno.

 
  
MPphoto
 

  Bernadette Vergnaud (PSE).(FR) Gospa predsednica, gospa komisarka, gospe in gospodje, najprej se moram zahvaliti in čestitati poročevalcem in poročevalcem v senci. V zadnjih nekaj mesecev smo vsi trdo delali, da smo prišli do svežnja, ki je po mojem mnenju dosleden in zelo kakovosten.

Pogajanja seveda niso bila lahka niti v Parlamentu niti s Svetom ali Komisijo, vendar so se mnenja od prvega glasovanja v parlamentarnem odboru, kjer so vprašanja, povezana z vsebino, povsem zasenčila preostale elemente tega svežnja, močno spremenila.

Zato poročilo gospoda Harbourja številnih prednosti, ki jih s tem pridobi potrošnik, skoraj ne omenja. Upam, da bo tokrat drugače ne le zato, ker so kompromisi, doseženi na področjih temeljnih svoboščin in spoštovanja zasebnosti, dobri, ampak tudi zato, ker ta dokument prinaša ogromno možnosti tako za potrošnika kot za telekomunikacijski sektor in njegove zaposlene. Kompromisi, doseženi glede okvirne direktive in direktive o univerzalnih storitvah, se jasno sklicujejo na dolžnost držav članic, da spoštujejo načela pravice do poštenega sojenja, kar je zagotovo pomirjajoče za tiste, ki nasprotujejo francoskemu projektu, ki pomeni sankcije upravnega organa. Ta besedila so za postopen odziv vse prej kot trojanski konj in celo nasprotujejo samemu načelu.

Naslednja zadeva je nevtralnost interneta in vprašanje omejevanja dostopa. Končno besedilo je glede tega zelo jasno. Vsaka politika upravljanja omrežja je upravičena le, če se z njo namerava vzdrževati minimalna raven kakovosti storitev in če ne povzroča razlikovanja med storitvami in aplikacijami, pri tem pa mora vse biti pod nadzorom nacionalnih regulativnih organov.

Poudariti želim, kaj smo za potrošnika dosegli z Direktivo o univerzalnih storitvah. Če operater ne bo mogel vsem zagotoviti zanesljivega dostopa do nujnih storitev in uporabe številke v sili 112, se odslej ne bo več mogel izmikati z izgovorom, da to tehnično ni izvedljivo. To je bistveno za varnost evropskih državljanov in bo končno tudi urejeno; že leta je to tehnično mogoče, vendar so pristojni organi in operaterji varnost raje žrtvovali na oltarju prihrankov pri vlaganjih.

Isto velja za preglednost in kakovost s pogodbo povezanih informacij, ki naj bi se zagotavljale obvezno in redno. Potrošniki bodo imeli koristi od informacij o oblikovanju cen, kar bo ustrezalo njihovemu profilu potrošnje, hkrati bodo s sporočilom opozorjeni, kadar bodo presegli običajno ceno svojega paketa, kar je še posebno koristno pri posebnih tarifah za uporabo v tujini ali za mlade, ki so glavni uporabniki SMS sporočil po premijski stopnji. Trajanje pogodbe bo odslej omejeno na 24 mesecev, pri čemer bodo operaterji dolžni ponuditi tudi 12-mesečne pogodbe, zamenjava operaterja pa bo morala bila izvedljiva v enem dnevu. Dosegli smo maksimalni dostop za invalidne uporabnike kot tudi pregledali obseg univerzalne storitve, da bi jo do naslednjega leta razširili predvsem za mobilnike.

Gospe in gospodje, upam, da bomo glasovali za to končno besedilo, ki je vrhunec teh mesecev pogajanj, in nas pomisleki, čeprav so razumljivi, ob zavedanju temeljnega pomena tega besedila ne bodo preveč vznemirjali.

(Predsednica je prekinila govornico.)

 
  
MPphoto
 

  Alexander Alvaro (ALDE).(DE) Gospa predsednica, kot poročevalec za direktivo o zaščiti podatkov na področju elektronskih komunikacij bi se najprej želel zahvaliti gospodu Harbourju, ki je pojmu okrepljenega sodelovanja dal povsem nov pomen. To ni bil prvi takšen postopek, vendar pa je bil v takšni obliki verjetno najuspešnejši. Rad bi se zahvalil komisarki Reding, ki je bila prisotna na vseh trialogih in je osebno opravila svojo vlogo, kar dandanes ni mogoče reči za vse komisarje.

Verjamem, da nam je uspelo pokazati, da je varstvo potrošnika predvsem učinkovito varstvo podatkov; in da je v času, ko ljudje brskajo po internetu in ne vedo, kaj točno se dogaja za njihovimi zasloni, izredno pomembno, da so poučeni. Sprejeli smo predlog Komisije o tem, da je obvezno poročati o vsaki kršitvi varnosti, in ga izboljšali. To je postopek, ki se bo izvajal po stopnjah in se je razvil v sodelovanju z nacionalnimi regulatorji, ponudniki telekomunikacijskih storitev in oblikovalci politike. Vesel sem najave Komisije, da bo do konca 2011 v ta namen posredovana horizontalna direktiva, kajti ni smiselno, da bi se tega lotevali le na področju elektronskih komunikacij.

Obenem smo zagotovili, da je za shranjevanje programov ali aplikacij, vključno z osebnimi podatki, ki so na trdem disku, od uporabnika treba obvezno pridobiti soglasje. S tem v zvezi bi rad na kratko omenil, da smo prvotne predloge razvili v tesni povezavi z industrijo, ki jo to zadeva. Za nekatere dele industrije to ni šlo dovolj daleč ali pa je šlo predaleč. Potem so ti v Svetu in Komisiji povzročali težave in zmedo, preden so se na koncu želeli vrniti k prvotnemu predlogu, ker jim kompromisni niso bili všeč. Zgodovina nas uči, da bi morali kot institucije verjeti v dejstvo, da lahko dobro sodelujemo in ne bi smeli dopustiti, da bi nas tisti, ki imajo druge interese, razdvajali.

V zaključku bi se želel še enkrat dotakniti poročila kolegice poslanke, gospe Trautmann. Nekateri v moji skupini in drugi se ne bodo strinjali z neke vrste zakonom „trije prekrški in si izključen“. Preden se blokira dostop, je potreben sodni nadzor.

 
  
MPphoto
 

  David Hammerstein (Verts/ALE). - (ES) Gospa predsednica, gospa komisarka, hvala vama; sodelovati v tem procesu, ki te kar najbolj prevzame, je zadovoljstvo. Zahvalil bi se tudi poročevalcem.

Prav ta trenutek gospod Sarkozy oporeka evropskim institucijam glede prihodnosti interneta. Kako se bomo odzvali? Bomo ostali tiho in ne bomo odgovorili? Kakšno je stališče Evropske unije in Komisije do novega zakona HADOPI (Visoki urad za difuzijo umetniških del in varstva pravic na internetu) o postopnem odzivu?

Prisluhnili naj bi veliki večini Evropejcev, še zlasti mladim, ki so odrasli v digitalni dobi, ki pa si ne želijo nikakršnih čuvajev; ne želijo, da bi na izmenjavo znanja, kulture in informacij na internetu namestili težko ključavnico.

Velika večina hoče svobodo; hočejo obdržati zasebnost, dostop do kulture, ne da bi občutili strah ali tesnobo, ohraniti nevtralnost interneta; in ko gre za prenos podatkov, nočejo preverjanja ali diskriminacije.

Ogromna večina ne želi, da bi operaterji postali digitalna policija, vohuni, sodniki in pravdarji obenem, ki bi odvzeli pomen običajnim pravnim postopkom. To mora biti jasno.

Zato poročevalca, gospoda Trautmanna, prosimo, da zamenja zaporedje glasovanja, da bi pred glasovanjem o kompromisu, ki je stališče, ki ga je sprejelo več kot 80 % parlamenta, lahko glasovali za internetne pravice in posredovanje, ki je mogoče šele po sprejetju predhodne pravne odločbe.

Nevtralnost interneta je ogrožena ne le iz tega razloga, ampak tudi zaradi tistega, kar je znano kot „upravljanje prometa“, in bojim se, da pri nekaterih vidikih poročila gospoda Harbourja glede univerzalnih storitev ni jasno ali se ta nevtralnost ščiti.

Informacije, ki so potrošnikom dane le v pogodbah, niso zadostne.

 
  
MPphoto
 

  Mary Lou McDonald (GUE/NGL). - Gospa predsednica, veliko državljanov v moji deželi, na Irskem, kot tudi povsod drugje v Evropski uniji se zelo zanima za ta telekomunikacijski sveženj, in tako je tudi prav. Upam, da kot evropski poslanci v imenu teh državljanov lahko pošljemo močno sporočilo, da se zavzemamo za svobodo interneta, kjer se zasebnost uporabnikov in njihove pravice v celoti spoštujejo. Danes se moramo postaviti za skupek sprememb, ki se dotikajo državljanov in se o njih razpravlja, ker je to najboljši način zagovarjanja pravic naših državljanov.

Če bodo te spremembe sprejete, se bo ponovno vzpostavilo nekakšno ravnovesje med pravicami končnih uporabnikov ter pravicami in svoboščinami drugih, vključno s pravico do varstva intelektualne lastnine kot tudi pravico do zasebnosti. Cilj tega predloga naj bi bilo varovanje tistih, ki takšno varstvo potrebujejo, pa tudi krepitev pravic državljanov do dostopa do informacij v skladu z zakonodajo, kadar in kjer je to primerno. Ponudniki storitev naj bi vedno delovali pregledno, in če bi se samo v izjemnih primerih zahtevala omejitev zahtevanega dostopa, bi morali delovati odgovorno in upravičiti te omejitve. Nacionalni pristojni organi naj bi imeli vlogo pri preiskovanju kakršnih koli omejitev, ki bi jih uvedli ponudniki storitev.

Prav tako upam, da se bo ta parlament ta teden deloval v skladu z našimi državljani ter podprl sveženj sprememb za državljane in s tem podprl tudi svobodo internetnih uporabnikov in državljanske svoboščine v Uniji.

 
  
MPphoto
 

  Hanne Dahl (IND/DEM). - (DA) Gospa predsednica, gospa komisarka, menim, da ko gre za pravice državljanov, kompromis ni dovolj dober. Skrbi me, da je francoska ministrica za kulturo še vedno prepričana, da bi morala obstajati možnost, da se po „treh prekrških“ administrativno odvzame dostop do interneta. Zato sem s kolegi ponovno vložila spremembo, o kateri je ta parlament enkrat že glasoval. Vendar pa glede na to, kakšni so trenutno predlogi, ni mogoče glasovati, saj moramo najprej glasovati o kompromisu. Zato svoje kolege poslance prosim, da spremenijo zaporedje glasovanja, tako da bomo pred glasovanjem o celotnem kompromisnem besedilu lahko najprej glasovali o spremembah.

 
  
MPphoto
 

  Luca Romagnoli (NI).(IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, mislim, da bi moral internet ostati odprt. Ker se komunikacijska industrija ukvarja s prenosom podatkov, ima dejansko nadzor nad demokratično razpravo in dostopom do znanja. Učinkovito nadzira naš dostop do trgovine in bolj na splošno nadzira kroženje informacij.

Glede na pogoje telekomunikacijskega svežnja, kakršen je trenutno po pogajanjih, bodo lahko upravljavci omrežij preprečili dostop do spletnih strani, vsebin, aplikacij in ostalega. Zato sem s svojim nedavno zastavljenim vprašanjem posvaril, da je tveganje omejevanja svobode tiska, misli, govora in združevanja, kot jo zagotavlja Listina EU o temeljnih pravicah, za vogalom, kadar nacionalne vlade, kar naj bi se zgodilo v Italiji, ali komunikacijska industrija prevzame odgovornost, da po lastni presoji blokira spletno stran, ne glede na to ali je njena vsebina zakonita ali ne. Slednje je glavno dejstvo, ki zbode v oči: možnost blokiranja spletne strani tudi, kadar kaznivo dejanje ni v teku in se k njemu ne nagovarja.

Zamisel o zaščiti nacionalne vloge pri upravljanju radijskega spektra je prav gotovo dobra, kajti zagotoviti moramo in ustrezno upoštevati posebne značilnosti nacionalnih sistemov, vendar pa kompromisno besedilo, ki smo ga sprejeli aprila, vsebuje nekatere elemente, ki so brez dvoma vzpodbudni glede varstva potrošnika in bolj na splošno zasebnosti, boja proti neželenim komercialnim sporočilom – saj bom kmalu končal – in vsega ostalega. Še naprej sem prepričan, da je vsebina spremembe 138 hvalevredna in bi zato…

(Predsednica je prekinila govornika.)

 
  
MPphoto
 

  Gunnar Hökmark (PPE-DE). - (SV) Hvala, gospa predsednica. Telekomunikacijska industrija je ena vodilnih dinamičnih sektorjev v Evropi. Da bi državljanom nudila velike priložnosti tako glede gospodarskega življenja kot informacij, demokracije in raznolikosti, potrebuje vlaganja, konkurenco in nenehne inovacije. V tem svežnju vidimo jasnejša pravila za konkurenco in bolj izrazito vlogo Evropskega organa, ki naj bi poskrbel, da bo trg odprt za konkurenco. Ukvarjamo se z vprašanji, kot sta načrtovanje frekvenc in digitalna dividenda: oblikovan je nov prostor, ki omogoča več storitev in v katerem deluje več operaterjev. Vse to, gospa predsednica, bo potrošnikom nudilo več svobode in večje možnosti. Če kot primer vzamem svojo domovino, Švedsko, bo to pomenilo, da Telia, stari monopolist, ne bo več imela nadvlade, ki jo je doslej uživala v primerjavi s konkurenco pri zagotavljanju storitev gospodinjstvom, kajti zdaj se bo konkurenca odprla in vstopila prav v domove ljudi. To je napredek: s tem se bo omogočilo več možnosti, kar bo ustvarjalo večjo konkurenco, ta pa bo okrepila položaj posameznega potrošnika in s tem tudi njegovo svobodo glede interneta in širokopasovnega omrežja.

Gospa predsednica, v tem parlamentu je predmet razprave celotno vprašanje svobode interneta. Včasih me preseneti, ko tisti, ki nasprotujejo Evropski uniji in Lizbonski pogodbi, zahtevajo organ, ki je nad državami članicami, glasujejo proti v vseh drugih primerih. Danes sem poslušal kolego poslanca, gospoda Svenssona, ki je zahteval spremembo, ki bi EU omogočila, da neposredno vpliva na pristop držav članic v pravnem postopku. To je oddaljitev od danes že uveljavljenih pogodb in Lizbonske pogodbe, o kateri se pogovarjamo, hkrati pa je to oblika nadnacionalizma, o čemer pa pravzaprav nihče ni razpravljal. Vendar pa smo ob uvedbi zakonodaje jasno opredelili, kaj morajo zagotoviti pravni organi in kaj je naloga upravljavcev interneta. Tako smo poskrbeli, da nihče ne bo mogel kršiti svobode posameznega uporabnika na internetu, ne da bi bil vzpostavljen pravni ali sodni postopek, ki izpolnjuje vse temeljne zahteve. Zahteve spremembe 138 so tako izpolnjene, različne nevarnosti, ki so obstajale, pa so zdaj odpravljene. Mislim, da bi morali biti s tem napredkom zadovoljni, saj obenem zagotavljamo odprtje evropskega telekomunikacijskega trga, ki nudi večjo svobodo, večjo raznolikost in boljšo konkurenco ter tako polaga temelje, da bo ta sektor dinamičen in bo tudi v prihodnje vodilni v svetu.

 
  
MPphoto
 

  Reino Paasilinna (PSE). - (FI) Gospa predsednica, gospe in gospodje, rad bi se še zlasti zahvalil gospe Trautmann kot tudi vsem ostalim poročevalcem. Posebna zahvala pa je namenjena komisarki Reding za odlično sodelovanje, ki ga goji že tako dolgo. Kot je že bilo omenjeno, imamo veliko komisarjev, vendar ste, ko govorimo o sodelovanju z nami, nedvomno na prvem mestu.

Izboljšati želimo status skupin, ki jim nova tehnologija prinaša možnosti, vendar jim ne bo omogočila dostopa do informacijske družbe, če se njihove pravice ne bodo spremljale. takšne skupine vključujejo starejše in invalide. Prav tako je treba jamčiti pravice potrošnikov, da jim nelojalna konkurenca ne bo preprečevala uporabe novih storitev. Svet je na koncu sprejel skoraj vse naše predloge glede varstva potrošnikov, tako da je to zadovoljiv izid.

Že več kot deset let prenavljamo zakonodajo, ki nadzira informacijsko družbo, v zadnjem času pa tudi civilizirano družbo. Danes odločamo o stališču, da je uporaba interneta državljanska pravica. Ta mora biti zaščitena in raznolika. Že prej smo razsodili, da je informacija državljanska pravica.

Obstaja zaskrbljenost, da bo elektronska komunikacija, ki doseže široko publiko, po naravi še bolj površinska in nič drugega kot brezobzirna neumnost. Cilj civilizirane družbe je zanesljivo zelo zahteven in se mu s tovrstno vsebino, ki jo imamo trenutno, ne moremo približati. Odlična tehnična orodja uporabljamo, da človeštvo vodimo v nevednost v informacijski družbi ter v filistrstvo v civilizirani družbi. Slaba knjiga je slaba, čeprav je tisk ali papir kakovosten. Kaznivo dejanje na internetu je kaznivo dejanje in enako je neumnost tudi na internetu neumnost.

Imajo inteligentna omrežja za posledico neumnost? Gospe in gospodje, s tovrstno vsebino res ne moremo postati vodilno na znanju temelječe gospodarstvo ali družba na svetu. Za to preprosto nimamo dovolj znanja. Gospo komisarko bi rad vprašal, kaj naj bi zdaj, ko smo vzpostavili zelo učinkovita orodja, storili, da bi bila kakovost vsebine primerna civilizirani družbi.

 
  
MPphoto
 

  Fiona Hall (ALDE). - Gospa predsednica, pozdravljam dogovor glede telekomunikacijskega svežnja, kajti ta dogovor posledično prinaša še dogovor glede vprašanja, o katerem se manj razpravlja: razveljavitev Direktive o GSM.

Mobilna telefonija je razumljivo zelo neučakana, da pridobi dostop do pasovne širine radijskega spektra, ki je, da bi zadržali globalno konkurenčnost, trenutno rezerviran za GSM. Vendar pa so si Poslanci Evropskega parlamenta prizadevali za ohranitev demokratične odgovornosti nad uporabo spektra.

Različni prejšnji predpisi v zvezi s spektrom, kot je Odločba o mobilnih satelitski storitvah, so pokazali, da so številna vprašanja, ki jih je Komisija označevala kot tehnična, imela tudi svojo politično stran. Kar je tehnično, pa dejansko lahko vpliva na načela kohezije in dostop za vsakogar. Zato pozdravljam dejstvo, da bodo evropski poslanci s telekomunikacijskim spektrom še vedno imeli skrben pregled nad razporejanjem spektra.

Glasovala bom za telekomunikacijski sveženj, vendar bom to storila nekako nerada, ker menim, da je to načelno izdajstvo osnovnega načela liberalizacije telekomunikacij, ki naj bi jo ta direktiva dosegla, na najvišji ravni. Sklicujem se na besede v členu 8 o zagotavljanju dostopa do prvotnih upravljavcev in njihovem pristopu k trgu. Zdi se mi, da dogovor o besedilu, doseženem med zasebnim razgovorom med predsednikom vlade Gordonom Brownom in kanclerko Merkel, daje prvotnim upravljavcem, kot je Deutsche Telekom, veliko prednost. Ne vemo, kaj je predsednik vlade dobil v zameno. Bojim se, da zasebni dogovori voditeljev za zaprtimi vrati niso pravi način oblikovanja zakonodaje EU. Obžalujem, da je do tega prišlo.

 
  
MPphoto
 

  Godfrey Bloom (IND/DEM). - Gospa predsednica, nekaj pripomb imam. Ne zaupam Komisiji; ne zaupam neizvoljenim birokratom, ki se sestajajo v ozadju in katerih sestanki nimajo nobenega zapisnika. Ne zaupam temu kraju, ki daje demokraciji nepristen sijaj in ga predstavljajo državni uradniki.

Tole je videti kot politični redakcijski nadzor nad stvarmi na internetu – novem mediju. To so zadeve, ki jih obsodimo, kadar se zgodijo na Kitajskem. To mi ni všeč. Nekoliko mi smrdi. Ne vem, kaj se dogaja v zakulisju, kot je omenila že prejšnja govornica, in kakšni dogovori se sklepajo, o katerih nič ne vemo.

Imamo povsem dobre zakone o avtorskih pravicah. Imamo povsem dobre zakone o varstvu osebnih podatkov. In to naj bi zadostovalo. Ne želim, da bi ta zlovešča in pokvarjena institucija imela še več nadzora.

 
  
MPphoto
 

  Paul Rübig (PPE-DE).(DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, priporočam lahko le, da kolega poslanec ne kandidira več za ta parlament; tako bo svoje delo lahko dobro opravljal.

Komisarki Reding in tudi češkemu predsedstvu se iskreno zahvaljujem, saj so skupaj z našimi poročevalci za državljane Evrope še enkrat naredili velik korak. Notranji trg še zlasti na področju telekomunikacij kot tudi na vseh področjih, kjer smo se poprej soočali z monopoli, državljanom nudi ogromen napredek. Polet tega smo že pri uredbi o gostovanju lahko ugotovili, da gospodinjstva lahko veliko privarčujejo in da so potrošniki tako zaščiteni.

Za mala in srednje velika podjetja je predvsem dostop na trg pomemben predpogoj za to, da se nudijo dobre storitve, da se zagotovi nevtralnost omrežja in se neodvisni regulativni organi v državah članicah pooblastijo, da zastopajo svojo industrijo in podjetja kot tudi svoje potrošnike v drugih evropskih državah.

Uveljavljanje pravic državljana ene narodnosti v drugi državi članici je predvsem pomembno za mala in srednje velika podjetja, zato moramo v prihodnje zagotoviti, da bo širokopasovno omrežje še naprej delovalo v korist prebivalstva in bodo cene padle, kajti z zelo dinamičnim razvojem širokopasovnih storitev in interneta, kar se trenutno dogaja, še zlasti na področju telefonije, imamo povsem drugačne možnosti uporabe širokopasovnega omrežja. Zato sem hvaležen, da s frekvenčnim pasom GSM 900 razpolaga tudi UMTS in smo prvič nekaj misli namenili omrežju četrte generacije, ki bo, upajmo, deležno nadaljnje podpore Komisije, da se zagotovi obsežna podpora zagotavljanju širokopasovnega omrežja, še posebno na podeželju.

S to zakonodajo se tudi varstvo potrošnikov dokaj dobro ureja: dejstvo, da sodišča skrbijo za ustrezno uporabo Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, je velik napredek, zato imamo na tem področju glede dodeljevanja frekvenčnih pasov veliko možnosti, prav tako lahko izkoristimo neomejeno in neovirano uporabo interneta, medtem ko imamo obenem zagotovilo, da bodo sodišča odločila, če bodo omejitve potrebne.

 
  
MPphoto
 

  Evelyne Gebhardt (PSE).(DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, kolegom poslancem bi se rada zahvalila za res odlično opravljeno delo. Zahvalila bi se rada tudi Svetu, vendar vidim, da jih ni; prisotna pa je komisarka. Mislim, da smo naredili nekaj dobrega.

Gospod Harbour, bili ste poročevalec Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov in moram reči, da je bilo naše sodelovanje in skupno delovanje zelo pozitivno. Veliko smo dosegli za naše državljane, kar je za nas socialne demokrate na področju univerzalnih storitev še zlasti pomembno. Ta telekomunikacijski sveženj je zdaj mnogo bolj prijazen do uporabnika in tako pomembno prispeva k varstvu potrošnikov. V prihodnje bodo morali ponudniki telekomunikacij nuditi tudi pogodbe z 12-mesečno veljavnostjo, kar je zelo pomembno. Doslej so namreč številni ponudniki ponujali le 24-mesečne pogodbe, kar je zelo dolgo obdobje in ljudem preprečuje, da bi prej prekinili pogodbo. To je kar pomembna pridobitev. Ob zamenjavi ponudnika, morajo ljudje imeti možnost, da svojo številko obdržijo in jo po enem dnevu že lahko uporabljajo naprej. Do sedaj pa so ljudje svojo namero o zamenjavi za cenejšega ponudnika zaradi dolgega čakanja opustili, to pa je oviralo konkurenco na tem področju. Tudi to je velik uspeh.

Skupina socialdemokratov si je medtem prizadevala, da se pri klicu v sili iz mobilnega telefona lokacija takoj samodejno prenese in se tako osebi omogoči hitro pomoč. Tudi to je zahtevalo dolg boj, kajti nekateri so vztrajali, da to tehnično sploh ni bilo mogoče. Izkazalo se je, da je to mogoče in zato je to bilo treba zagotoviti. Državljanom je to v veliko pomoč.

Kmalu naj bi se stvari izboljšale tudi za invalide. Zagotoviti jim je treba nemoten dostop do telekomunikacijskih storitev. Tudi na tem področju moramo – še zlasti ko govorimo o univerzalnih storitvah – zagotoviti nadaljnji razvoj, kar je prav tako pozitivno.

Ena točka pa je bila vseskozi sporna: kako se lotevamo kazenskega pregona, kadar se pojavijo vprašanja, povezana s kaznivimi dejanji oziroma zadevami civilnega prava? Z danes doseženim kompromisom s Svetom smo naredili pomemben korak, ko smo vključili pravni pridržek. Pravni pridržki pomenijo, da o uporabi sankcij ne odloča samo podjetje, ampak smo z uveljavitvijo pravic, kot jih zajema Evropska konvencija o človekovih pravicah, zagotovili, da se potrošnik lahko zagovarja in ponudnik storitev nima pretiranih pooblastil. To pa je resnično pomembna točka.

 
  
MPphoto
 

  Anne Laperrouze (ALDE).(FR) Gospa komisarka, gospe in gospodje, dovolite, da najprej pohvalim delo poročevalcev na tem svežnju, o katerem se bo jutri glasovalo, saj je to dobro besedilo. Upošteva vse vidike te revolucije na področju telekomunikacij, s katerimi živimo: telekomunikacijska omrežja, pravna ureditev, gospodarski vidiki, pravice potrošnikov in dostop do interneta.

Vendar pa moram glede zadnje točke reči, da je bila delegacija Demokratičnega gibanja razočarana. Kompromis, ki je bil prejšnji teden dosežen glede poročila gospe Trautmann v zvezi s tem posebnim vprašanjem, ni zadovoljiv. Slabost tega osnutka je neupoštevanje sodne prakse v zvezi s členom Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic. Ta osnutek pravzaprav le upravičuje poskuse francoske vlade, da vsili svoj koncept upravnega organa na visoko ravni, neslavni zakon „Hadopi“.

So ljudje, ki se interneta bojijo, ljudje, ki ne razumejo njegovega razvoja ali interesov. Ti ljudje pogosto trdijo, da je internet področje brez zakonov.

Vendar točno za to, da se prepreči, da bi internet postal področje, ki ni zakonsko urejeno, delegacija Demokratičnega gibanja meni, naj bi odvzem dostopa do interneta ne bila upravna odločba, temveč sodna odločba. Internet je čudovito orodje za uveljavljanje posameznikovih temeljnih pravic.

Nekateri menijo, da je administrativno upravljanje tista prava rešitev. To nam pove, kolikšen pomen pripisujejo temeljnim pravicam. Pravila, ki zagotavljajo svobodo komunikacije med ljudmi, so brezčasna in niso odvisna od enega ali drugega medija. Pravica do sodnega postopka nikakor ne sme biti vprašljiva.

 
  
MPphoto
 

  Bernard Wojciechowski (IND/DEM).(PL) Gospa predsednica, ljudje se bojijo, da bi ukrepi, kot je telekomunikacijski sveženj, omejili njihovo svobodo. Sam sem glede te zadeve prejel na stotine pisem in to ne le iz Poljske. Naj navedem enega od njih: „Evropski parlament predlaga uvedbo sprememb zakona, ki bo vplival na moj dostop do interneta in lahko omeji ali ustvari pogoje za uporabo določenih spletnih strani. Zakonodajne spremembe, ki jih predlaga Evropski parlament, bodo mojemu ponudniku omogočile, da mi ponudi omejene ali pogojene storitve. Bojim se, da bodo takšne spremembe uničile internet in imele neželene posledice za gospodarstvo Evropske unije.“

To je glas Evrope, glas volivcev. Jaz jih podpiram. Ljudem svetujem, naj bodo na volitvah previdni, še zlasti ko gre za kandidate iz Poljske, kjer niti Državljanska platforma niti stranka Zakon in pravičnost ne vedo, za kaj gre.

Gospodu Harbourju pa želim povedati, da se zdi, da so nekaterim telebanom iz Državljanske platforme in stranke Zakon in pravičnost bolj mar tjulnji in opice kot pa ljudje.

 
  
MPphoto
 

  Giles Chichester (PPE-DE). - Gospa predsednica, pošteno je povedati, da je telekomunikacijski sektor zgodba o uspehu v EU, zaradi česar je še bolj pomembno, da določimo pravi regulativni okvir. Poročevalcem in še zlasti svoji kolegici, Pilar del Castillo Vera, bi rad čestital za njihovo delo pri pripravi pomembnih izboljšav predloga Komisije o regulatorjih in njihovo preoblikovanje v Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC).

Žal se je ob razpravi o internetu in njegovem cenzuriranju ter zakonskih pooblastilih držav članic pozornost odvrnila od vsebine tega svežnja. Rad bi pohvalil kolego, Malcolma Harbourja, ki je s Svetom dosegel kompromisno besedilo glede burnega vprašanja, poznanega kot sprememba 138.

Če nič drugega, je ta del svežnja izzval pravi izbruh lobiranja preko e-pošte in tistim, ki menijo, da bodo številna elektronska sporočila in veliko besed prevladala, moram reči, da se ta hitro lahko obrnejo v nasprotno smer. Kar je mogoče poslati v hipu, je mogoče prav tako hitro izbrisati, vendar pa pomikanje navzdol in iskanje tistega, kar ni neželeno elektronsko sporočilo s komercialno vsebino, na žalost vzame veliko časa.

Močno upam, da bodo regulatorji dovolj dobro opremljeni, da bodo omogočili več konkurence, enake pogojev in okrepljene pravice potrošnikov ter vzpostavili pravo ravnovesje, ki bo vzpodbudilo vlaganja in inovacije, da bo Evropa ohranila vodilni položaj.

Okrepljene pravice potrošnikov so še en pomemben vidik v tem svežnju, še posebno prenos številke v enem dnevu ter večja preglednost pogodb in zaračunavanja. To so praktične zadeve, ki so za posameznega potrošnika pomembne.

 
  
MPphoto
 

  Hannes Swoboda (PSE).(DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, najprej bi se vsem sodelujočim iskreno zahvalil za pomembno delo, ki so ga opravili.

Vem, da sta odbor in še zlasti gospa Trautmann pokazala veliko predanost, da se dosežeta cilja: po eni strani je to oblikovanje podlage za modernizacijo, za nenehno tehnično revolucijo v Evropi v smislu odpiranja novih delovnih mest in tudi v smislu konkurenčnosti naše celine – to je hkrati pomemben prispevek k Lizboni –, po drugi strani pa je to zavarovanje pravic potrošnika, kar smo že nekajkrat omenili.

Mislim, da sta bila cilja uspešno dosežena. Ko bomo v prihodnje prešli na digitalni sistem, se bodo s sprostitvijo določenih frekvenčnih pasov pojavile nove možnosti in več inovacij. Tudi to bo pomemben prispevek k inovativni družbi in za to smo vsi hvaležni.

Seveda je tu še nekaj občutljivih zadev. Vem, da se ob pogosti rabi interneta, pisanju blogov in dejavno udeležbo na Facebooku in Twitterju posameznik sooča s kar nekaj problemi. Kljub temu sem popolnoma prepričan, da brez sodne odločbe ne bi smeli posredovati. To ne bi bilo narobe zgolj načeloma, obenem bi poslali še napačen signal, še zlasti mladim, ki nenehno brskajo po spletu in veliko uporabljajo sodobne načine komunikacije.

Zelo sem vesel, da je bilo med drugim v uvodnih izjavah jasno zapisano, da po eni strani nikakor ne dopuščamo kaznivih dejanj, po drugi strani pa ne dovolimo posredovanja brez razsodbe sodnika, brez pravne podlage. Po mojem mnenju je to bistveno načelo, ki ga je treba spoštovati. Hvaležen sem kolegici gospe Trautmann in vsem ostalim, ki so pri tem sodelovali in stvari jasno opredelili.

 
  
MPphoto
 

  Sophia in 't Veld (ALDE).(NL) Gospa predsednica, najprej želim tudi jaz pohvaliti poročevalce za njihovo trdo delo in se jim zahvaliti. Vendar se bojim, da imam s svežnjem še vedno težave. Vsebuje številne dobre elemente in drži, da je pravna ureditev tega sektorja potrebna.

Dosežen napredek vključuje pomembno izboljšano varstvo potrošnikov kot tudi zagotovilo Komisije, da bo predstavila predloge glede zahteve po splošnem obvestilu, če pride do izgube podatkov. Kljub temu imam s tem svežnjem težavo. Problem so že izpostavili številni evropski poslanci, vključno z mojimi kolegi poslanci iz Francije: vlade so v kompromis skozi zadnja vrata poskušale vpeljati element „trije prekrški in si izključen“, ki dejansko z direktivo nima popolnoma nič skupnega. Moram reči, da me to izredno moti.

Ta kompromis se mi ne zdi sprejemljiv, zato bi svoje kolege poslance pozvala, da podprejo spremembo, ki jo predlagata gospod Alvaro in gospod Schmidt. To je bistven pogoj, da podprem ta sveženj. Po mojem mnenju bi bilo nesprejetje te spremembe v nebo vpijoča krivica.

Seveda si želimo kompromis s Svetom, vendar ne za vsako ceno. Tudi mene moti, da nas Svet vsakič zapušča v hudi stiski in nam mora to preprosto biti všeč ali pa se moramo s tem sprijazniti. Svet je ravno tako kot Evropski parlament odgovoren za dosego kompromisa. Še zlasti v zadnjih letih uživa Evropski parlament sloves, da je skrben, ko gre za varstvo državljanskih pravic. Upam, da se bo Parlament jutri v času glasovanja izkazal za vrednega takšnega ugleda.

Na koncu, gospa predsednica, pa želim tudi jaz povedati nekaj besed o lobiju. Priznati moram, da čeprav se v bistvu ne strinjam z gospodom Chichesterjem, sem tudi jaz nejevoljna zaradi poplave včasih precej grozečih elektronskih sporočil. Menim, pravzaprav sem prepričana, ...

(Predsednica je prekinila govornico.)

 
  
MPphoto
 

  Erna Hennicot-Schoepges (PPE-DE).(FR) Gospa predsednica, rada bi čestitala poročevalcem, Komisiji, gospe Trautmann in gospodu Harbourju, ki jim je v zadnjem hipu uspelo doseči kompromis. Po dveh letih intenzivnega dela smo ta kompromis dosegli na področju, ki bo opredelilo prihodnost vodilnega industrijskega sektorja.

Predlog Komisije o uporabi spektra je bil spremenjen v pravo smer ob upoštevanju dosežkov v satelitski tehnologiji, ob tem pa naznanilo Komisije glede prihodnje razprave o univerzalnih storitvah in drugih pravnih problemih, ki še vedno obstajajo, daje slutiti, da se bo delo nadaljevalo. Zato je to šele prvi korak v pričakovanju drugih predpisov.

Ta projekt bo državljanom omogočil poseben dostop do informacij in kulture. Številni problemi, vezani na infrastrukturo in kakovost, pa ostajajo, saj, če preučimo številne tehnične probleme, ki so na področju brezžične komunikacije še prisotni, še vedno ni zagotovljen dostop, ki bi bil enake kakovosti za vse.

Vprašanja o prostem dostopu do interneta, problemi avtorskih pravic in zaupnosti skupaj s skrbjo za zaščito proti kriminalu, varovanju moralnih pravil in mladih – mar ni to za upravljanje nekoliko preveč? Bodo tisti, ki so glede kompromisa skeptični, lahko predlagali že izdelano rešitev, ki jo je mogoče takoj uporabiti?

Menim, da ta projekt predstavlja bistven napredek. Zato dajmo regulatorjem, ki smo jih vpeljali, možnost, skeptiki pa bodo potem imeli možnost vplivati na te nove institucije, ki bodo morale dokazati svojo učinkovitost.

 
  
MPphoto
 

  Edit Herczog (PSE). - Gospa predsednica, gre za dve leti dela in moje čestitke za to trdo delo. Telekomunikacijski sveženj je glavni prispevek k lizbonski strategiji, saj ta sektor predstavlja 4 % BDP in 25 % rasti BDP. Za evropsko gospodarsko moč je to eden od osnovnih sektorjev.

Telekomunikacijski sveženj bistveno pripeva k na znanju temelječemu gospodarstvu ne le s samim sektorjem, temveč s povečanjem priložnosti za uporabnike, ki so bodisi podjetja, še zlasti majhna in srednje velika, bodisi posamezniki. To nam vsem prinaša koristi.

Z razvojem omrežja telekomunikacijski sveženj bistveno prispeva k Evropskemu načrtu za okrevanje gospodarstva. Telekomunikacijski sveženj bistveno pripeva h krepitvi pravic potrošnikov in priložnosti za njih, saj ga lahko uporablja vse več potrošnikov. Telekomunikacijski sveženj pa prav tako bistveno prispeva k razvoju demokracije. Dostop zagotavlja vsem Evropejcem in je hkrati nov način za uveljavljanje pravic in dolžnosti, obenem pa je tudi ravnovesje, ki ga je vzpostavil regulativni organ: ravnovesje med instrumentom, s katerim Evropa na področju telekomunikacij doseže resničen notranji trg, in uporabo strokovnega znanja, ki je na voljo na nacionalni regulativni ravni.

Moje čestitke so namenjene poročevalcem in Komisiji. V naslednjih petih letih bomo naredili prvi korak, ki mu morajo slediti tudi drugi.

 
  
  

PREDSEDSTVO: GOSPA ROTHE
podpredsednica

 
  
MPphoto
 

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE).(RO) Rada bi začela s čestitko našim poročevalcem, ki so se več kot leto dni na vso moč trudili s tem svežnjem. To je pravzaprav izredno pomemben sveženj za državljane Evropske unije.

Ta sveženj vsebuje številne dokumente. Mislim, da je pomembno, da se najprej posvetim poročilu gospe Trautmann, ki določa regulativni okvir za sektor elektronskih komunikacij in pokriva številne izredno pomembne vidike, kot so funkcionalna delitev, politika spektra kot tudi uporaba in spodbujanje omrežij nove generacije. Pozdravljam dejstvo, da se je funkcionalna delitev sprejela kot nujen in poseben ukrep.

Prav tako sem prepričana, da je za nas ključnega pomena, da na tem mestu poudarimo, da je treba zaščititi pravice potrošnikov. Zato poročilo gospoda Harbourja obravnava te vidike, naš kolega, Reino Paasilinna, pa je uspešno podprl stališče evropskih Socialdemokratov, ki poudarja, da mora biti potrošnik ključni element. Pomembno je, kako se pogaja za pogodbene klavzule, tako da se lahko vsak potrošnik zaščiti.

Glede tehnološke nevtralnosti je koristno, da ima na ta način vsak na voljo širok razpon tehničnih možnosti. Vendar bi želela poudariti, da internet ponuja ogromno možnosti. Pomembno je, da so potrošniki in uporabniki zaščiteni in ni poseganja v osebne podatke, ki jih je tudi treba varovati. Predvsem pa moramo zaščititi intelektualno lastnino, vendar to ne sme škodovati interesom potrošnikov.

(Predsednica je prekinila govornico.)

 
  
MPphoto
 

  Charlotte Cederschiöld (PPE-DE). - (SV) Hvala komisarka, na področju elektronskih komunikacij potrebujemo večjo usklajenost in jasnejšo ter preprostejšo zakonodajo, ta usklajenost pa mora prispevati k dobro delujočemu notranjemu trgu. Glavni cilj je povečati konkurenco, to pa se bo odražalo v večji izbiri, nižjih cenah in boljši kakovosti za končnega potrošnika. Da bi pri tem uspeli, je treba pretehtati številne različne interese in najti dobro ravnovesje. Telekomunikacijski sveženj se ne sme, in to tudi ni njegov namen, uporabljati na področju kazenskega prava ali kazenskih sankcij in ne sme vplivati na procesno pravo držav članic. Izboljšana konkurenca mora biti osrednjega pomena. Vsi državljani morajo imeti možnost, da svoj primer dajo na sodišče – stvari se ne smejo prepustiti komercialnim silam. Zato upam, da bodo moji kolegi poslanci zdaj podprli kompromis.

Problem zasebnosti se pojavlja v poslovni zakonodaji, shranjevanju podatkov, kazenski zakonodaji in zakonodaji o preglednosti. Evropska unija še ni našla skupnega pristopa s skupnimi načeli, ki bi jih lahko uporabljali na vseh treh področjih, da pa bi se dolgoročno izognili nasprotjem v zakonodaji, bo potrebna splošna ocena. Opredelitev ravnovesja med interesi policije, zagovorniki preglednosti, tistimi, ki želijo varovati podatke in seveda med IT podjetji je še vedno izziv prihodnosti.

Komisija bi morala k temu prispevati z ustanovitvijo skupne delovne skupine, ki bi opredelila skupna načela in našla ravnovesje med različnimi interesi na tem pomembnem področju.

Na koncu bi želela komisarki Reding in poročevalcem čestitati za dobro opravljeno delo.

 
  
MPphoto
 

  Jacques Toubon (PPE-DE).(FR) Gospa predsednica, najprej bi se zahvalil komisarki, gospe Reding, francoskemu predsedstvu, ki je decembra zavzelo zelo inteligentno skupno stališče, in nato češkemu predsedstvu, ki je pravkar doseglo svoj cilj. Prav tako bi se rad zahvalil predvsem vsem trem poročevalcem, gospodu Harbourju, gospe Trautmann in gospe del Castillo Vera, ki so opravili sijajno delo.

Sveženj, o katerem bomo danes glasovali, vključuje določbe, povsem naravnane v smer, ki si jo za razvoj telekomunikacijskega trga lahko le želimo, na urejen način in v dobro vseh: evropska uredba, zaupana Organu evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) z mešanim financiranjem, brez veta; ravnovesje med konkurenco in potrebo po novih vlaganjih – funkcionalna delitev je omejena na izjemne primere; želja po usmerjanju pozornosti na javne storitve pri upravljanju spektra; nove storitve; nov prost dostop; in zahvaljujoč predvsem gospodu Harbourju gre za znatno krepitev pravic potrošnikov. Žal mi je, da so zavrnili besedi „mora opraviti“.

Za Francijo je to besedilo popolnoma uravnoteženo, je dober kompromis in s tem mislim, da je bil končni predlog glede na tiste neslavne sporne spremembe po mojem mnenju dober kompromis, ker omogoča izvajanje pravic intelektualne lastnine na internetu, ne da bi ogrozil prost dostop do slednjega. Za internet se mora tako kot na drugih področjih uporabljati zakonodaja. Virtualni svet ni svet brez zakonov in ne sme biti podvržen le moči oglaševanja, ki ga prinašajo operaterji in ponudniki internetnega dostopa. Zato sem istega mnenja kot gospa Trautmann. Kompromis postavlja pravice zaposlenih, umetnikov in internetnih uporabnikov na enakovredno osnovo in to je dobro.

 
  
MPphoto
 

  Syed Kamall (PPE-DE). - Gospa predsednica, najprej bi želel izkazati spoštovanje trdemu delu, ki so ga opravili Komisija in njeni uradniki ter vsi poročevalci. Govorim kot poročevalec v senci, ki je v okviru Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve delal na e-zasebnosti, ki je del celotnega svežnja. Prav tako želim izraziti spoštovanje delu Alexandra Alvara in drugih poročevalcev v senci, vključno z gospodom Lambrinidisom iz Skupine socialdemokratov.

Vsi smo zelo trdo delali, da bi dosegli ravnovesje med varstvom podatkov, glede katerega smo se vsi strinjali, da je zelo pomembno vprašanje, in pravico podjetij do razvoja varnostnih programov, s katerimi se zagotavlja varnost naših omrežij in se cilja na tiste, ki skušajo v omrežja vpeljati škodljivo programsko opremo in viruse. To pa včasih vključuje pregledovanje podatkovnega prometa.

Nismo pa si pri tem prizadevali za pravilo „trije prekrški in si izključen“. Tukaj le peščica ljudi to podpira in zelo nerodno je, da so nekateri izven tega parlamenta to želeli prikazati kot podporo pravilu „trije prekrški in si izključen“.

Medtem ko se ukvarjamo s podatkovnimi paketi, dovolite, da preidem na vprašanje nevtralnosti omrežja. Mislim, da se moramo strinjati, da je upravljanje omrežja do neke mere potrebno. Medtem ko nekatera podjetja gradijo širše cevi, druga prihajajo in te cevi mašijo, kar bi lahko pripeljalo do problema zastoja. Le kdo bi pred nekaj leti predvideval, da bomo imeli storitve, kot sta BBC iPlayer ali YouTube? Zato je pomembno, da so operaterji sposobni upravljati svoja omrežja. Zamisel „prvi paket noter, prvi paket ven“ bi se lahko izkazala za pogubno, še zlasti ko bi se zaradi prometnega zastoja onemogočile službe nujne pomoči.

Rad bi se zahvalil vsem poročevalcem, ki so delali na tej temi, da so poskušali doseči pravo ravnovesje, lobiste izven tega parlamenta pa prosim, da tega ne predstavljajo kot pravilo „trije prekrški in si izključen“; prosim, da tega ne prikazujete kot napad na temeljne svoboščine. Poskušamo le doseči pravo ravnovesje.

 
  
MPphoto
 

  Christofer Fjellner (PPE-DE). - (SV) Hvala lepa, gospa predsednica. Žal mi je, ker malce zamujam. Za začetek bom povedal, da sem mnenja, da je zelo pomembno poudariti, da je telekomunikacijski sveženj, tak kot je na voljo danes pred glasovanjem, v bistvu dober. Krepi konkurenco in pravice uporabnikov in to je pomembno poudariti, ker menim, da se to v razpravah pogosto pozablja. Skoraj izključno se posvečamo podrobnostim in to včasih zamegli celotno sliko, to pa je tisto, za kar si telekomunikacijski sveženj prizadeva – krepitev konkurence in pravic uporabnikov.

Vendar pa so naše državljanske svoboščine in pravice na internetu ter odprta in prosta struktura interneta trenutno hudo ogrožene. Te grožnje še nikoli niso bile tako jasne kot v razpravi o tem ali naj se uporabnike izključi iz interneta brez obravnave sodišča. Zelo sem ponosen, da smo se mi v Parlamentu strinjali, da je to nesprejemljivo. Ljudem ni mogoče odvzeti dostopa do interneta, ne da bi ti imeli možnost uveljavljati svoje pravice na sodišču. To je pomembno, ker pomeni zelo resno omejevanje državljanskih svoboščin in pravic. To prav tako postavlja na glavo pravna načela na način, ki ga drugje nikoli ne bi dopustili. Nekomu, ki je ukradel kolo, tudi ne prepovemo uporabe cest. Zato sem zadovoljen, da bomo jutri tovrsten predlog jasno zavrnili.

To pa obenem ne odstrani vseh groženj, ki pretijo internetu. Še veliko vprašanj je, o katerih bomo še naprej razpravljali, in teh razprav se veselim. Želim si, da bi na nekaterih področjih lahko šli še nekoliko naprej, vendar pa na splošno to vendarle predstavlja korak v pravo smer. Ponosen sem, da bomo jutri jasno povedali, da so svoboščine in pravice državljanov na internetu, še zlasti glede dostopa do interneta, ki se ne more preprečiti brez obravnave na sodišču, nekaj, kar bo Evropski parlament podprl.

 
  
MPphoto
 

  Helga Trüpel (Verts/ALE). (DE) Gospa predsednica, rada bi povedala, da v današnji razpravi prevladuje naslednje vprašanje: kako lahko dosežemo ravnovesje med svobodo na internetu, prostim dostopom, zaščito avtorskih pravic in upoštevanjem temeljnih pravic? To je res čarobna formula za ugotovitev pravega ravnovesja.

Rada bi poudarila, da tu ne gre za samovoljen odvzem dostopa do interneta. Ne moremo kar zapreti YouTube, kot se je to zgodilo v Turčiji, ker so bile objavljene žalitve Atatürka. Ne želimo situacije, kot je na Kitajskem. Spletnih strani seveda ni mogoče naključno zapirati iz političnih razlogov. Vendar bi rada jasno povedala, da državljani ne morejo imeti neomejene pravice do neomejenega nezakonitega snemanja! To ni nekaj, o čemer bi se tu lahko pogajali. Vendar pa moramo zagotoviti – in to je ravnovesje, ki ga iščemo in ga moramo še najti –, da proizvajalci ustvarjalne vsebine, katerih delo se pojavlja na internetu, dobijo pošteno nadomestilo. Za to potrebujemo nov model. To ni francoski model. Želimo sodni pridržek, sodno odločbo o temeljnih pravicah. Vendar pa moramo v družbi znanja še najti novo družbeno pogodbo med avtorskimi pravicami in varstvom temeljnih pravic.

 
  
MPphoto
 

  Viviane Reding , članica Komisije. (FR) Gospa predsednica, hvala vsem, ki so omogočili, da je ta zelo pomemben sveženj ugledal luč sveta. Pri tem imam seveda v mislih poročevalce in njihove kolege, mislim pa tudi na češko predsedstvo in na tem mestu bi rada uradno izjavila, da je bila veleposlanica, gospa Reinišová, s svojim načinom sodelovanja s Parlamentom in Komisijo v zvezi z omogočanjem tega projekta prav neverjetna.

Pred nami je uravnoteženo besedilo, ki omogoča odprtje trgov, vlaganja, svobodo na internetu in pravico do interneta. Imamo besedilo, ki omogoča razvoj industrije – in s tem ohranja delovna mesta in ustvarja nove – in uporabnikov. To besedilo po eni strani uravnoveša lizbonsko strategijo za rast in delovna mesta, po drugi strani pa napredek glede pravic potrošnikov, ki internet uporabljajo.

Dovolite mi, da odgovorim na nekatera vprašanja, ki so bila zastavljena.

Eno od vprašanj je zadevalo vlaganja v dostop do omrežij naslednje generacije, za kar je treba zagotoviti pošteno donosnost naložb operaterjev telekomunikacij in ustrezno upoštevati vključena tveganja. Že zdaj je v skladu z veljavnimi pravili mogoče, da več podjetij deli naložbeno tveganje. Nova pravila to potrjujejo in obenem pravijo, da je treba vzdrževati učinkovito konkurenco in pravila nediskriminacije. To je zelo pomembno. To bi rada poudarila, ker včasih slišim le eno plat zgodbe, vendar je v praksi treba poznati celotno zgodbo o vlaganju.

Drugo vprašanje se nanaša na kršitev varnosti osebnih podatkov. Operaterji morajo prevzeti odgovornost, ki jo prinašata obdelava in hranjenje teh ogromnih količin informacij. Nova pravila tako v evropsko zakonodajo prvič uvajajo obvezno obveščanje o kršitvah varnosti osebnih podatkov. To pomeni, da bodo ponudniki komunikacij zavezani, da pristojne oblasti in svoje uporabnike obveščajo o kršitvah varnosti, ki prizadenejo osebne podatke. Pravila o zasebnosti in varstvu podatkov se še krepijo na področjih, kot so uporaba piškotkov in podobnih pripomočkov. Uporabniki interneta bodo bolje obveščeni o tem, kaj se dogaja z njihovimi osebnimi podatki, in bodo v praksi lažje izvajali nadzor nad svojimi osebnimi informacijami.

Drugi element zadeva za uporabnike bolj odprt in nevtralen internet. Evropski potrošniki bodo imeli še večjo izbiro med konkurenčnimi ponudniki širokopasovnih storitev. Ponudniki internetnih storitev imajo na razpolago močna orodja, ki jim pomagajo razlikovati med različnimi vrstami prenosa podatkov na internetu, kot je govorna komunikacija ali komunikacija vsak z vsakim. Čeprav upravljanje prometa lahko omogoča razvoj visoko kakovostnih premijskih storitev in lahko pomaga zagotavljati varno komunikacijo, se lahko z istimi tehnikami kakovost komunikacij ali drugih storitev tudi poslabša na nesprejemljivo nizke ravni. Zato bodo z novimi pravili EU nacionalni telekomunikacijski organi pristojni, da določijo najnižjo raven kakovosti za storitve prenosa v omrežju, da se tako spodbuja nevtralnost omrežja in svoboščine na omrežju za evropske državljane.

V novem besedilu smo dodali nove zahteve po preglednosti, ki so izredno pomembne.

Četrti element, ki bi ga rada izpostavila, je priznavanje pravice do dostopa do interneta. Nova pravila izrecno priznavajo, da je dostop do interneta temeljna pravica tako kot svoboda izražanja in svoboda dostopa do informacij. Pravila tako zahtevajo, da je treba pri vseh ukrepih, sprejetih v zvezi z dostopom ali uporabo storitev in aplikacij, upoštevati temeljne pravice in svoboščine fizičnih oseb, vključno s pravico do zasebnosti, svobodo izražanja ter dostopom do informacij in izobraževanja kot tudi sodnega varstva.

(FR) Gospa predsednica, menim, da je zelo pomembno poudariti te temeljne pravice, ker tvorijo podlago za naše evropske vrednote, evropske vrednote pa temeljijo tudi na novih pravilih za telekomunikacije.

Poleg tega bi želela nekaj povedati o svobodi na internetu, kajti o tem so govorili številni poslanci. Doseženi kompromis je zmaga za svobodo državljanov in internetnih uporabnikov.

Prvič, ta kompromis zelo jasno uveljavlja svoboščine naših državljanov, kot to določa Listina o temeljnih pravicah, vključno s pravico do dostopa do interneta, ki je sestavni del svobode izražanja in informacij. Drugič, kompromis določa, da nesorazmerne rešitve, predlagane, da se omejijo pravice uporabnikov interneta, niso zakonite. Tretjič, kompromis potrjuje, da mora vedno obstajati možnost, da se primer predloži sodniku, neodvisnemu in nepristranskemu sodišču, čigar odločbo je treba spoštovati.

Vse to je vključeno v kompromis in mislim, da bo delo, ki ga bosta v bližnji prihodnosti opravljala Komisija in Parlament, s tem kompromisom imelo trdne temelje, ki bodo poudarjali pravice naših državljanov in resnične vrednote naše Evrope.

Ob tem bi želela Svet zaprositi, naj hitro ukrepa, da bo končna različica besedila, ki upam, da bo jutri z glasovanjem dobila podporo, čim prej na razpolago.

 
  
MPphoto
 

  Malcolm Harbour, poročevalec. − Gospa predsednica, najprej bi se rad zahvalil vsem, ki so sodelovali v tej razpravi. Bila je zelo tvorna razprava. Predvsem pozdravljam podporo, ki jo je Parlament nudil meni in mojim kolegom v Odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov pri bistvenih izboljšavah pravic uporabnikov ter elementov zasebnosti podatkov v direktivi.

Vesel sem bil, da smo med razpravo vsi prispevali glede teh vidikov. Pomembni so za vsakega potrošnika. Upam, da boste pred prihajajočimi volitvami vsi govorili o delu, ki ga za potrošnike v internetnem svetu opravljate v tem parlamentu, kajti to je povsem ključnega pomena.

Moja druga in pomembna misel je namenjena samemu internetnemu prostoru – elektronskim komunikacijam, samemu sektorju –, ki je cvetoč, razvijajoč se in dinamičen sektor. Naloga nas, regulatorjev, je, da omogočimo nadaljevanje te dinamike in inovativnosti. Uvedli smo regulativni okvir, ki zagotavlja, da lahko potrošniki vzpostavijo stik, imajo pravico seznaniti se s temi storitvami in jih uporabljati – to je ključnega pomena. Vendar pa internet ni cvetoč, kot je – in s pošto, ki ste jo dobivali glede tega predloga, ste videli, kako dinamičen je –, ker bi omejevali dejavnosti na internetu, prav tako razlog ni v tem, da bi vsiljevali nove poslovne modele. Vmešavali smo se v to, kar so ljudje počeli. Želimo, da v ta prostor vstopajo novinci, želimo si majhnih podjetij, želimo si velikih podjetij, želimo si vlaganj.

In s tem občutkom dinamičnosti in nujnosti se moramo pomikati naprej. Gospa Reding ima prav: države članice je treba vzpodbuditi, da bodo te izboljšave čimprej uvedle. Želimo, da novi BEREC funkcionira, želimo, da bi novi regulativni organ sodeloval z nami v Parlamentu, da bi pripomogli, da se te stvari zgodijo, kakor hitro je mogoče.

Pa se oddaljimo od tega trenutka in poglejmo v prihodnost. Hvala, gospa komisarka, za ključne izjave, ki ste jih dali glede področij varstva podatkov in univerzalnih storitev, kar bo omogočilo nadaljnje sodelovanje z vami, da se na teh pomembnih področjih doseže napredek.

 
  
MPphoto
 

  Catherine Trautmann, poročevalka. (FR) Gospa predsednica, hvala lepa, gospa komisarka, za vašo izjavo, ki je zelo pozitivno pripomogla k razpravi, ki je pravkar potekala, zahvaljujem pa se tudi vsem kolegom poslancem, ki so pri tem sodelovali.

Rada bi povedala, da bo naš parlament z glasovanjem v podporo kompromisa o telekomunikacijskem svežnju pokazal zelo jasno odločitev: za reguliran trg in ne za zakonsko neurejeno konkurenco. To kaže tudi na strategijo, koristno strategijo razvoja v okviru krize, ki evropsko družbo pripravlja na digitalno dobo. To glasovanje bo zaradi klavzule o nediskriminaciji, omogočilo tudi ravnovesje med pravicami držav in pristojnostmi Komisije, med starimi operaterji in novinci, obenem pa bo pomenilo, da tudi sam Parlament napreduje v izvajanju pristojnosti soodločanja, še zlasti na področju politike dodeljevanja spektra, ki se pojmuje kot javno dobro, in v podpori, ki jo še enkrat izraža radioteleviziji in storitvam.

Številni kolegi poslanci so govorili o vprašanju interneta kot javnem prostoru, ki kot tak zahteva svobodo in varnost, in sama se z njimi strinjam. Posledično se je v direktivi z novo različico spremembe 46 prvič oblikovala povezava med dostopom do interneta in temeljnimi pravicami državljanov.

Izraz „sprejeti ukrepi“ resnično na nek način deluje kot manjkajoči člen med katerimi koli ukrepi v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji, ne glede na to, ali gre za prekinitev dostopa ali filtriranje, ter temeljnimi pravicami uporabnikov. V zvezi z dvomi, ki so jih kolegi poslanci izrazili glede pripravljenost poročevalke, da zagovarja pravico do sodne obravnave pred prekinitvijo dostopa do interneta, moram reči, da je izraz „neodvisno in nepristransko sodišče“ izraz, ki internetnim uporabnikom zagotavlja pravico do takšne obravnave.

Dokazovanje, da bi bil Hadopi takšno neodvisno in nepristransko sodišče, bi pomenilo, da se temu visokemu organu nalagajo vse obveznosti, ki jih mora upoštevati sodnik: pravico do obrambe, sodni proces, v katerem sta zaslišani obe strani, in obveščanje javnosti. To bi očitno oblikovalo sistem, ki bi temeljil, tako kot to gotovo počne francoska zakonodaja, na uvajanju računalniške tehnologije in množičnimi obtožbami in kaznimi z namenom sesutja. Zato Komisijo pozivam, da je pri prenosu tega telekomunikacijskega svežnja zelo previdna.

Kadar se temeljno načelo določi v besedilu Skupnosti, ki je predmet kompromisa med Svetom in Evropskim parlamentom kot sozakonodajalcema, se mora ta pravilno prenesti v nacionalne zakonodaje.

Ob koncu bi, gospe in gospodje, rada povedala, da se veselim možnosti širokega javnega posvetovanja z več partnerji, ki bo omogočilo nadaljevanje našega trdega dela v okviru kompromisa, ki upošteva zakonodajo, določeno v spremembi 46, in jo naredi uporabno.

 
  
MPphoto
 

  Pilar del Castillo Vera, poročevalka. (ES) Gospa predsednica, na kratko bi se še enkrat zahvalila vsem, ki so sodelovali v tej že zdaj dolgi razpravi o telekomunikacijskem svežnju: komisarki, ostalim poročevalcem; povedano na kratko, vsem tistim, ki so bili vključeni poleg predsedstva Sveta.

Pojasnila bom tri glavne točke, za katere menim, da so ključnega pomena za to, da povzamem koristi, ki jih prinaša ta odločitev, za katero verjamem, da bo jutri z veliko večino sprejeta v tem parlamentu. Ta revizija telekomunikacijskega zakonodajnega okvira ima tri neposredne posledice.

Prva je ta, da pospešuje razvoj omrežja naslednje generacije in to bo koristilo potrošnikom, ki bodo imeli možnost dostopa, brskanja in opravljanja poslov na hitrejšem in varnejšem internetu, ki je na vsak način koristnejši ne le za posameznega potrošnika, ampak tudi za mala in srednje velika podjetja, za katera je internet bistven.

Drugič, na notranjem trgu bo več konkurence, kar bo spet koristilo potrošnikom, pa naj bodo posamezniki ali podjetja. Koristi bodo imeli zaradi ugodnejših cen, boljših izdelkov in večje inovativnosti, kar so posledice širše, večje in realnejše konkurence.

Na koncu pa se bo vse to izvedlo – in naj nihče izven tega parlamenta in po vsej Evropi nikar ne dvomi – s spoštovanjem temeljnih pravic; nobene nacionalne zakonodaje ne bo, ki bi teh pravic ne spoštovala, kajti Evropa se je odločila, da načelo, na katerem temelji ta reforma, zagotavlja temeljne pravice dostopa do interneta.

 
  
MPphoto
 

  Francisca Pleguezuelos Aguilar, poročevalka. – (ES) Gospa predsednica, rada bi se ponovno zahvalila vsem kolegom poslancem za njihove govore in razpravo, ki je bila res zelo pozitivna.

Mislim, da ne more biti dvoma o tem, da je ta reforma veliko prispevala k inovativni družbi 21. stoletja. Tlakovali smo pot, da lahko še naprej zagotavljamo nove priložnosti za telekomunikacijsko industrijo, sektor, ki je silno dinamičen, za gospodarski in družbeni razvoj Evropske unije, in predvsem za varstvo potrošnikov.

Prepričana sem in mislim, da je tudi razprava pokazala, da prevladuje svetloba, čeprav je ostalo tudi nekaj sence, tako kot vključitev razprave o vsebini tega svežnja, kar so pripomnili komisarka in številni drugi poslanci.

Pa vendar imam občutek, da je kompromis tudi dobro razrešil tudi ta vidik, in, kot je bilo rečeno, prvič pokriva področje dveh direktiv, ko v členu 1 vključuje priznavanje temeljnih pravic in svoboščin kot tudi dostop do interneta.

Nobenega dvoma ni, da želim podpreti gospo Trautmann v zahtevi, da ko so države članice odgovorne za zagotavljanje zasebnosti, svobode izražanja, svobode informacij in na splošno vseh pravic, ki jih vsebuje Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, to počnejo pod strogim, natančnim nadzorom Evropske komisije, ki je, mislim, trenutno poleg Parlamenta najboljše varovalo, da je svoboda na internetu načelo, ki je v ravnovesju z vsemi drugimi pravicami.

To je vse. Hvala lepa, gospe in gospodje. Mislim, da smo dobro opravili svoje delo in bi si morali čestitati; zato vas prosim, da glasujete za.

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. – Najlepša hvala, skupna razprava je zdaj zaključena.

Glasovanje bo potekalo jutri, v sredo.

 
  
MPphoto
 

  Carl Schlyter (Verts/ALE). - (SV) Opažam, da Svet ni prisoten, da bi izrazil svoje mnenje o dogovoru. Želim, da zahtevate njihovo prisotnost jutri pred glasovanjem. Mislim, da bi številni Evropejci od Sveta radi dobili odgovor na vprašanje, zakaj nasprotujejo besedilu, ki izrecno poudarja, da nikomur ne bi smeli odvzeti dostop do interneta brez predhodne odločbe sodišča. Želel bi, da se Svet pojavi in razloži svoje nasprotovanje. Menim, da bi na tisoče Evropejcev želelo vedeti zakaj.

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. – Posredovali bomo zahtevo.

Pisne izjave (člen 142)

 
  
MPphoto
 
 

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (PSE), v pisni obliki. – (PL) Telekomunikacijski zakonodajni okvir Evropske unije je nastal v devetdesetih letih, njegov namen pa je bil liberalizirati domače trge, kjer so prevladovali državni monopoli. Medtem smo bili z razvojem mobilne telefonije in interneta priča revolucionarnim tehnološkim spremembam. Namen osnutkov reform zakonodaje, ki regulira telekomunikacijski trg v EU, o katerih bo Parlament glasoval jutri, je prilagoditi zakone EU vsem tem spremembam, na primer z izboljšanjem položaja uporabnikov na trgu elektronskih storitev.

Moje osebno stališče je, da je dostop do interneta pomemben dejavnik, ki podpira izobraževalni proces in kaže, da ljudje znajo uveljavljati svobodo govora ter imajo dostop do informacij in trga dela. Internetnim uporabnikom se dostop do interneta ne sme onemogočiti ali omejiti brez predhodne odločbe pristojnega sodnega organa. Zato sem trdno prepričana, da bi morali obnoviti dve najpomembnejši spremembi, številki 138 in 166, ki ju je Parlament sprejel na prvi obravnavi septembra 2008. Ti dve spremembi bi obnovili zagotovilo uporabnikovih pravic, domači regulatorji bi dobili obveznost nadzora, samovoljno preprečevanje ali omejevanje dostopa državljanov do aplikacij, storitev in vsebin na internetu pa bi bilo nezakonito.

V obliki, kot sta bili spremembi predloženi v drugo obravnavo 6. maja, predstavljata spremembi, ki sta na videz bili le rahlo spremenjeni, dejansko pa so te spremembe znatne, resno grožnjo svobodi izražanja, prostemu dostopu do interneta in pravici do informacij – stebrom modernih, demokratičnih in civilnih družb.

 
  
MPphoto
 
 

  Katrin Saks (PSE), v pisni obliki. (ET) Nova pravila, predstavljena v novem telekomunikacijskem svežnju, bodo pomagala regulirati telekomunikacijski trg in spodbujati varstvo potrošnika. Potrošniki bodo od ponudnika storitev bistveno lažje dobili informacije in zamenjali ponudnika storitev. Informacije, zagotovljene pred sklenitvijo pogodbe, morajo navesti, ali se potrošnik s pogodbo zavezuje za določeno časovno obdobje. Poleg tega ponudniki storitev strank ne morejo zavezati za obdobje, daljše od 24 mesecev. Prenos telefonske številke od enega ponudnika storitev k drugemu mora biti omogočen v enem delovnem dnevu. Izboljšala se je preglednost zagotavljanja storitev, potrošniki lahko na spletnih straneh primerjajo cene, domači ponudniki pa so dolžni storitve zagotavljati invalidom. Potrošniki lahko zahtevajo določitev najvišje cene, ko njihova mesečna poraba doseže določeno raven. Če ponudnik storitev na internetu nenamerno razkrije posameznikove osebne podatke, mora osebo o tem ustrezno obvestiti.

Nova pravila bodo prav tako regulirala telekomunikacijski trg in olajšala prihod novih storitev na trg. Usklajevanje radijskega spektra v EU ustvarja priložnost za zagotavljanje novih storitev ter odpravlja ovire, ki so obstajale vse doslej, na primer spremljanje televizijskih programov na mobilnih telefonih. Pravice državnih regulatorjev so se povečale, s ciljem krepitve neodvisnega nadzora trga pa je bil vzpostavljen nov EU regulator, kar bo nedvomno koristno za uporabnika. Hvala.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov