Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

O-0067/2009 (B6-0228/2009)

Razprave :

PV 05/05/2009 - 13
CRE 05/05/2009 - 13

Glasovanja :

Sprejeta besedila :


Razprave
Torek, 5. maj 2009 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

13. Rose vino in dovoljeni enološki postopki (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 
 

  Predsednica. – Naslednja točka je skupna razprava o:

- vprašanju za ustni odgovor (O–0067/2009), ki so ga predložili Astrid Lulling, Jean-Pierre Audy, Joseph Daul, Françoise Grossetęte, Véronique Mathieu, Elisabeth Morin, Margie Sudre, Oldřich Vlasák in Dominique Vlasto, v imenu skupine PPE-DE, Patrick Louis, v imenu skupine IND/DEM, Jean Marie Beaupuy, Anne Laperrouze, Nathalie Griesbeck in Marielle De Sarnez, v imenu skupine ALDE, Sergio Berlato, Cristiana Muscardini, Roberta Angelilli, Domenico Antonio Basile, Alessandro Foglietta, Antonio Mussa, Sebastiano (Nello) Musumeci, Giovanni Robusti, Umberto Pirilli in Salvatore Tatarella, v imenu skupine UEN za Komisijo: Rose vino in dovoljeni enološki postopki (B6–0228/2009) in

- vprašanju za ustni odgovor (O–0068/2009), ki so ga predložili Luis Manuel Capoulas Santos, Katerina Batzeli, Vincent Peillon, Vincenzo Lavarra, Stéphane Le Foll in Alessandro Battilocchio, v imenu skupine PSE za Komisijo: Rose vino in dovoljeni enološki postopki (B6–0229/2009).

 
  
MPphoto
 

  Astrid Lulling, avtorica.(FR) Gospa predsednica, komisarka, proizvajalci kakovostnega vina in osveščeni potrošniki (pravi poznavalci proizvodov v naši deželi) nočejo poslušati govorjenja o mešanju.

Razumljivo je, da se vinarji v številnih evropskih regijah bojijo gospodarskih, socialnih in okoljskih posledic odprave prepovedi mešanja rdečega in belega vina za proizvodnjo rose vina.

Nelojalna konkurenca, do katere bi nedvomno prišlo, bi povzročila tveganje, da bi bile oškodovane celotne regije, ki so se specializirale za proizvodnjo kakovostnega rose vina, prilagojenega naraščajočemu povpraševanju. Komisija je že sprejela ukrep v zvezi s prvo zahtevo v našem vprašanju za ustni odgovor, s tem ko je preložila odločitev, ki je bila sprva predvidena za konec aprila, za kar se najtopleje zahvaljujem.

Vendar, ali bo uporabila to obdobje za zadovoljitev naše druge zahteve, namreč, da se bo lotila obširnega posvetovanja s tistimi, ki delajo na tem področju, na podlagi poglobljene študije o morebitnih gospodarskih, socialnih in okoljskih posledicah odprave prepovedi mešanja vin?

Poleg tega, kakšne rešitve predvideva Komisija, če ne bo mogla umakniti svojega predloga, da se odpravi prepoved mešanja vin, da bi preprečila sesutje tega krhkega trga rose vina, ki ima kratek rok trajanja, in slabitev gospodarske strukture celotne regije, ki ponuja celoten niz kulturnih in turističnih dejavnosti, ki temeljijo na vinogradniški panogi?

Ali se Komisija zaveda, da so predlagane rešitve označevanja v tradicionalnih regijah proizvajalkah že zavrnili, ker izraz „rose“ ne bo rezerviran izključno za vino, ki ga pridelujejo iz rdečega grozdja?

 
  
MPphoto
 

  Patrick Louis, avtor.(FR) Gospa predsednica, komisarka, reforma skupne ureditve trga (SUT), ki so jo uvedle združene sile lobistov in evrokratov, bo povzročila tri resne probleme. Njen cilj je odpraviti mehanizme za urejanje trga, od leta 2015 liberalizirati pravice do sajenja in dovoliti sobivanje zelo različnih sort vina pod praktično identično oznako. Te tri zmote bodo usodne za evropsko vinarstvo, zlasti v Franciji. Potrošniki bodo zavedeni v izbiri, vinarji bodo doživeli nagel padec prihodkov in industrializacija sektorja bo vodila v izgubo specialističnega znanja in izkušenj.

To sistematično rušenje temeljnih načel, ki opredeljujejo posebno naravo evropskega vinarstva, je odgovor na posebno logiko. Komisija, ki se je ujela med podrejanje Svetovni trgovinski organizaciji (STO) in vpliv vsemogočnega lobija velikih evropskih podjetij CEEV, se že od leta 2004 sistematično posveča odpiranju vrat evropskega kurnika vsem lisjakom, ki se klatijo po svetu. Vse bolj se zdi, da deluje kot pripomoček za globalizacijo. Ta neskladna logika postane jasna in očitna ob preučitvi dveh vrst številk.

V Evropi so bile izruvane trte na 170 000 hektarih, medtem ko se je zasajeno območje v Novi Zelandiji povečalo za 240 %, v Avstraliji za 169 % in na Kitajskem za 164 %. Zmanjšanje dobav, s katerim bi obdržali cene na spodobni ravni, v Evropi ogrožajo akcije velikih proizvajalcev vina, ki se hočejo znebiti svojih odvečnih proizvodov po nizkih cenah in si tako prigrabiti nadomestni trg. Posledica tega je prekupčevanje na trgu rose vina. To kaže na protislovja med načeli STO in načeli, ki so potrebna za organiziranje sektorja, da bi spodbudili vlaganje, kakovost in znanje. Včeraj smo uspešno ugotovili, da se bo kakovost v prihodnje obrnila v količino. Z reformami Komisije postaja jasno, da bodo današnje odločitve uničile jutrišnje znanje in izkušnje.

Komisarka, bistveno je, da se prepove mešanje pred 7. junijem. Pozneje bodo volitve ostale edino orožje, ki ga bodo še imeli vinarji, da bo slišati njihov glas.

 
  
MPphoto
 

  Anne Laperrouze, avtorica. – (FR) Gospa predsednica, kaj bi nam radi podtaknili? Mešanico rdečega in belega vina pod krinko roseja? Naši državljani se zelo negativno odzivajo na to pobudo Komisije, ki ima soglasje držav članic, tudi Francije.

Opazila sem dve vrsti odziva: prvič, naši državljani se sprašujejo, zakaj se Evropska unija vmešava v rose, ko pa je toliko drugih vprašanj, za katera bi jo lahko skrbelo, zlasti resnih zadev v zvezi z gospodarsko krizo. Drugič, proizvajalci tradicionalnega rose vina, ki se prideluje s hitro maceracijo in nežnim stiskanjem, vidijo v tem resen napad na označbo „rose“ in na podobo, ki so jo tako dolgo razvijali, na kakovost vin, kot so roseji iz Provanse, ki obdržijo aromo zemlje in so zagotovili uspeh rose vina na splošno.

Na zadnjem sestanku medskupine za vino smo končno spoznali motivacijo Evropske komisije in držav članic. Poraba namiznega rose vina narašča po vsem svetu in znaša skoraj 30 % porabe vina. Tretje države proizvajajo mešanice. Mešanice teh tretjih držav se začenjajo usmerjati na trg Evropske unije.

Trg Združenega kraljestva preplavljajo zlasti vina iz Združenih držav. Dobro je znano, da ima tradicionalno rose vino kratek rok trajanja. Veliko lažje je pridelati rose glede na povpraševanje iz zalog rdečega in belega vina. Pri državah članicah gre torej za vprašanje prilagajanja proizvodnje namiznega rose vina mednarodnemu trgu.

Če ne bodo odkrili drugačnih enoloških postopkov za pripravo rose vina, nas lahko navdihne na primer Pierre Dac, ki pravi: „Cepite vrtnice s trto, pa boste dobili naravno rose vino!“ Tako to ne gre. Kot mnogi drugi poslanci tudi sama mislim, da se morajo Evropska komisija in države članice vrniti nekaj korakov nazaj, preučiti označbo „rose vino“ in poskrbeti za to, da bo ime „rose“ rezervirano izključno za vino, ki se prideluje po tradicionalnih metodah bodisi v Evropski uniji bodisi v tretjih državah.

Medtem, komisarka, pa vas vabim, da spoznate enega od teh malih rosejev iz Gaillaca s tisočerimi barvami reke Tarn, seveda ob odgovornem uživanju.

 
  
MPphoto
 

  Cristiana Muscardini, avtorica. (IT) Gospa predsednica, komisarka, gospe in gospodje, za nas vino ni zgolj kmetijski proizvod, temveč pomeni tudi kulturo in tradicijo.

V tem parlamentu smo pogosto slišali, da moramo evropskemu trgu vina zajamčiti določeno prihodnost. To lahko zagotovimo samo, če se osredotočimo na kakovost in kakovosti ne moremo doseči, če ne spoštujemo tradicionalnih metod pridelave. Zato, komisarka, lahko samo nasprotujemo uvedbi novih postopkov pridelave vina, ki si jih izmišljujejo in nimajo ničesar skupnega z vinarsko znanostjo, ker smo prepričani, da lahko vodijo v poslabšanje podobe vina in škodijo odnosu zaupanja med potrošnikom in proizvodi, z resnimi posledicami za kakovost in morda celo za zdravje.

Evropski kakovostni proizvodi uživajo svoj status zato, ker temljijo na spoštovanju sestavin, metod pridelave majhnih količin, tradicije in značilnih vonjev in okusa, ki se dosežejo z uporabo proizvodov in proizvodnih metod. Bojim se, da bo Unija z vsemi temi privolitvami, ki razveljavljajo naše tradicionalne vinarske postopke, dovolila, da se dodajajo trske iz lesenih sodov, da bi pospešili proces zorenja, in to bo vodilo v umetno dodajanje arome in še preden se bomo zavedali, bomo dodajali še vodo in delali vino brez grozdja.

Mislim, komisarka, da to ni prava pot za ponovni zagon in razvoj sektorja notranjega in mednarodnega trga. Mednarodno povpraševanje po rose vinu ne upada, ampak narašča in v tem primeru ni pravi pristop, da se poveča proizvodnja z uporabo vinarskih postopkov, ki več dolgujejo kemični industriji kot čemu drugemu, temveč je treba vlagati v kakovost, v specializacijo in opis značilnosti evropskih vin, v trženje in promocijo pravega vina na splošno ter razširiti trg in navsezadnje olajšati mladim ljudem, da vstopijo v vinarski posel.

 
  
MPphoto
 

  Gilles Savary, avtor.(FR) Gospa predsednica, komisarka, tako je naneslo, da nisem sredi volilne kampanje, ker me ne bo tukaj v naslednjem Parlamentu. Zato mi lahko naredite uslugo, komisarka, in ne pretiravate. Kakor koli, jaz sem iz Bordeauxa. Obiskali ste mojo regijo, ki pridela zelo malo rose vina, vendar ima tisto rose vino, ki ga pridela, silno rada.

Hotel sem vam reči, da sem bil povsem osupel, ko sem izvedel, da namerava Evropska komisija uzakoniti pridelavo roseja z mešanjem rdečega in belega vina. Po mojem mnenju je to ponaredek in to v času ko nas vabijo, naj se bojujemo proti ponarejanju v panogi. To bi pomenilo odobritev ali izumljanje izvedenega vinskega proizvoda v času, ko se bojujemo proti izvedenim finančnim instrumentom.

Dejansko vse to izvira iz povsem istega cilja, namreč, najti nove proizvode, ki ustvarjajo večji dobiček. Dokler sta zagotovljena dobiček in konkurenčnost Evropske unije, je to v redu. Dovolite mi, da se pozabavam s predlogom. Tu imamo rose vino. Tole rose vino sem pravkar proizvedel tukaj, v Evropskem parlamentu, kjer sem dobil belo vino in dal vanj rdečo peso. Lahko vam zagotovim, da ima povsem enako barvo in, še več, dobite lahko celotno barvno lestvico, če želite, in verjetno tudi določeno lestvico okusov. To bi nam omogočilo, da rešimo probleme sladkorne industrije in dosladkanja z uporabo naravnega živilskega proizvoda. Kar to povsem preprosto pomeni, je, da se to ne bo nikoli končalo, če bomo dovolili ta prvi korak. Tudi drugi poslanci, se mi zdi, so dejali, da bodo še bolj zavladali ponaredki hrane. Zato vam pravim: „Poglejte, kaj se že dogaja v nekaterih državah.“

Danes ena petina pridelave roseja vključuje mešanje. Rekel bi, da Komisiji ni treba sistematično uničiti preostalih štirih petin. Obstajajo ljudje, ki so se bojevali za obstoj roseja, da je postal pristno vino, pridelano z uporabo pristnih enoloških postopkov. Zdaj pa jim bomo spodnesli tla pod nogami s pretvezo, da je morda bolj donosno, če se zapodimo na trg rose vina z uporabo rdečega in belega. Mislim, da je to globoko nemoralno. Osebno se mi zdi, da označevanje ne bo zadoščalo ali, če se bo uporabljalo označevanje, da se ta vrsta mešanice vina ne bi smela imenovati „rose“. Imenujte jo „pomije“, če hočete, komisarka, kajti to bi se veliko bolje prilegalo kakovosti tega proizvoda.

 
  
MPphoto
 

  Mariann Fischer Boel, članica Komisije. − Gospa predsednica, svet rose vina ima dolgo, dolgo zgodovino, vendar v zakonodaji EU ali znotraj Mednarodnega urada za vinsko trto in vino (OIV) ni opredelitve rose vina. Vse je tiho.

V nekaterih regijah so vinarji vložili veliko napora v razvoj visokokakovostnega rose vina, ki temelji na natančni specifikaciji proizvoda, in so omejili postopke proizvodnje rose vina na tradicionalne metode. Vendar druge zaščitene označbe porekla (ZOP) ne pomenijo omejitve za pripravo roseja. Specifikacija proizvoda iz Šampanje dovoljuje mešanje rdečega in belega vina za proizvodnjo rose vina champagne. Na ravni EU je prepoved mešanja rdečega in belega vina danes omejena na proizvodnjo namiznega vina.

Razprava o postopkih proizvodnje vina, vključno z mešanjem, se je začela že leta 2006 med pogajanji o vinski reformi. Z reformo je Komisija pridobila pristojnost, da odobri nove enološke postopke in se bo oprla na priporočila Mednarodnega urada za vinsko trto in vino.

Po obsežnih razpravah, ki so potekale lansko jesen z zainteresiranimi stranmi in vsemi državami članicami, je Komisija predlagala odpravo prepovedi mešanja rdečega in belega vina. To je bilo januarja predmet okvirnega glasovanja v regulativnem odboru za vino in večina držav članic, tudi Francija, je glasovala za.

Osnutek uredbe je bil poslan Svetovni trgovinski organizaciji v okviru postopka v sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini in pred nedavnim smo sprejeli dodaten rok za tretje države, da preučijo naš predlog. Regulativni odbor za vino bo torej uradno glasoval o uredbi pozneje, v juniju, najverjetneje 19. junija, ker bi nam nadaljnje odlašanje preprečilo izvajanje novih enoloških postopkov od 1. avgusta letos, kakor je predvideno v Uredbi Sveta.

Prosili ste tudi za posebno oceno učinka pred odpravo prepovedi mešanja. Poglobljene ocene učinkov bodo opravile službe Komisije med pripravo osnutka vinske reforme in zato ne nameravamo ponovno začeti dela, ki smo se ga lotili leta 2006 in 2007, ko smo pripravljali vinsko reformo, niti delati poglobljene ocene učinka vseh različnih posameznih postopkov proizvodnje vina, ker se zanašamo na delo, ki ga opravljajo v Mednarodnem uradu za vinsko trto in vino.

Že zdaj ekonomisti v vinskem sektorju poudarjajo, da ta reforma ne bo oslabila tradicionalnih rosejev, ker ti roseji s tradicionalnim imenom appellation niso v konkurenci z namiznimi vini. Jasno je, da je tradicionalni rose kakovostni proizvod, ki ga potrošniki visoko cenijo in je povezan s poreklom tega proizvoda.

Dovoljevanje mešanja namiznih vin bo omogočilo pošteno konkurenco med evropskimi in tretjimi državami, ker smo tretjim državam, kot je bilo danes tu že omenjeno, dovolili takšno mešanje. Popolnoma soglašam z gospo Laperrouze. Zakaj bi postavljali naše proizvajalce vina v slabši konkurenčni položaj kakor druge, ki lahko prodajajo vino znotraj Evropske unije?

Pred nekaj tedni sem imela sestanek tukaj v Strasbourgu s proizvajalci rose vina iz Provanse v Franciji in imeli smo zelo odprto in odkrito razpravo o stanju. Seveda razumem njihov poskus, da bi radi zaščitili tradicionalni rose in to je razlog, zakaj je Komisija iskala različne rešitve za vprašanje označevanja. Dejansko smo predlagali dve različni možnosti označevanja: „tradicionalni rose“ in „rose z mešanjem“. Države članice se lahko potem odločijo, ali želijo, da je za rose vino, proizvedeno na njihovem območju, obvezna ena možnost označevanja ali obe. Na ta način zagotovimo proizvajalcem možnost, da dobijo natančnejšo predstavo, kaj kupujejo.

Slišala sem utemeljitev teh proizvajalcev vina, da je „tradicionalni rose“ nekoliko nezanimiv in menijo, da je rose takšno vino, ki se proizvaja na sodoben način. Jasno sem povedala, da sem seveda pripravljena poslušati druge zamisli, če se bodo pojavile, vendar še nisem slišala nobenega predloga za alternativo rose vinu. Kot komisarka za kmetijske proizvode, si želim, da najdemo prave rešitve in damo našim proizvajalcem vina enake pogoje dela.

 
  
MPphoto
 

  Agnes Schierhuber, v imenu skupine PPE-DE.(DE) Gospa predsednica, komisarka, veseli me, da vaju spet vidim danes tukaj. V vseh letih moje politične dejavnosti (v Avstriji in skoraj 15 let v Evropskem parlamentu) so bile razprave o vinu vedno zelo čustvene. Tudi danes lahko to tu spet vidimo.

Po mojem mnenju je vino eden najbolj prefinjenih proizvodov, kar ji lahko da kmetijstvo. V interesu kakovosti proizvodnje evropskih in zlasti avstrijskih vinarjev je, da se da prednost kakovosti in različnosti vina iz različnih regij.

Prepričani smo, da mešanje vin ni enološki postopek. Rose vino se pridela po posebnem, zelo tradicionalnem enološkem postopku. Zato, komisarka, podpiram vse poslance, ki tako kot jaz, zavračajo vse to mešanje belega vina z rdečim. Čas je za jasno opredelitev proizvodnje tradicionalnih rose vin.

Komisarka, obstajati mora tudi možnost, kot ste omenili, da države članice pridobijo znanje, tako da bodo potem videle nekatere sklepe drugače ali da jih bodo spremenile. Pozivam vas, da to storite zaradi kakovosti proizvodnje evropskega vina.

 
  
MPphoto
 

  Alessandro Battilocchio, v imenu skupine PSE. – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, spet se srečamo v tem parlamentu, da branimo hrano, kulturno in podeželsko dediščino, ki smo jo dobili kot starodavno tradicijo; spoštovanja vredno dediščino, ki nam jo zavida svet, ker predstavlja neizmerno bogastvo za gospodarstvo in tudi za istovetnosti naše unije.

Danes se je pojavilo tveganje, da bo ta dediščina končala v resnih težavah zaradi namere Komisije in Sveta, da bosta odpravila prepoved proizvodnje rose vina z mešanjem. Ta namera je nastala kor rezultat močnega pritiska in bo ratificirana brez možnosti posredovanja Parlamenta, organa, ki uradno zastopa milijone državljanov, vključno s proizvajalci in potrošniki, ki bodo prizadeti zaradi te pobude.

Komisija predlaga, da bi dovolili proizvodnjo rose vina preprosto z mešanjem rdečega in belega vina, kot to počnejo države, ki nimajo naših spretnosti in strokovnosti in pod preprosto pretvezo, da odgovarja na mednarodno konkurenco.

Kot sopodpisnik tega vprašanja poudarjam, da zniževanje kakovosti proizvodnje, ki je rezultat stoletij tradicije in raziskav, ogromnih vlaganj, strasti in pozornosti na podrobnosti, ni odgovor, ki bi ga potrebovali, zlasti v tem času gospodarske krize, ko povprečen potrošnik gotovo več pozornosti posveča ceni, kot pa tistemu, kar je napisano na etiketi.

To odločitev bi lahko odpravili preprosto s tem, da bi našli ime za novi proizvod in obvestili potrošnike o obstoju dveh različnih vrst rose vina, z različno kakovostjo proizvoda in o pomembnosti priznavanja dela in prizadevanj sektorskih strokovnjakov. Kdo bo plačal za vse to? Ali je Komisija odobrila neke vrste podporo programu ali bodo proizvajalci tisti, ki bodo to plačali potem, ko smo jih prosili, naj se bojujejo z nizkocenovno konkurenco z neenakopravnim orožjem v časih, ki so že tako izredno težki?

Upam, da bosta Komisija in Svet sposobna sprejeti pravilno odločitev in po potrebi pregledati celoten postopek.

 
  
MPphoto
 

  Jean-Claude Martinez (NI).(FR) Gospa predsednica, komisarka, imamo čokolado brez kakava in prepoved sira, narejenega iz mleka neposredno iz krave. Naš roquefort je bil predmet 300 % carinskih dajatev in piščance smo skoraj prali z razkužilom, imeli pa smo celo laktacijski hormon somatotropin.

Zdaj razmišljamo o zamisli, da bi obarvali belo vino z rdečim, da bi naredili rose. Oprostite, a kot rečemo v Franciji, to je kaplja čez rob. Za mešanje z vinom je bila odobrena že voda, prav tako kot „lesno“ vino, narejeno z lesnimi ostružki namesto v sodih, pa vina, narejena z uvoženim moštom, ki so bila skoraj odobrena. Vino bi bilo prav lahko narejeno celo na Tajskem.

Problem je psihoanalitični odziv, ki ga ustvarja ta zamisel, kajti to je napad na kulturo. Kakšna je opredelitev vina? Če je to industrijski proizvod, potem se lahko zmeša tudi kot vinska coca-cola. Če pa je kmetijski živilski proizvod, potem se ga ne morete dotikati, sicer boste povzročili kulturni šok. „To je moja kri, ko jo boste pili, delajte to v moj spomin.“ Če mešate kri, boste naredili onesnaženo kri.

Ali lahko razumete ta nesorazmerni odziv? S to zamislijo o roseju ste podvomili v 2 500-letno dediščino, ki sega nazaj v rimski imperij, ki se je moral spopadati z barbari. Gospa predsednica, rad bi povedal naslednje: „Gre za frojdovsko zadevo, ne za vinarsko zadevo.“

 
  
MPphoto
 

  Françoise Grossetête (PPE-DE).(FR) Gospa predsednica, komisarka, ko sem prišla sem, sem bila zelo nejevoljna. Potem, ko sem slišala, kaj ste govorili, pa sem postala jezna. Ne morete odobriti mešanja belega in rdečega vina, sploh ne v tem volilnem obdobju.

Pred kratkim sem bila v Provansi in na Korziki in sem se pogovarjala z vinarji v svojem volilnem okrožju, ki so se odločili za pot kakovosti, vendar se zdaj počutijo zapuščene. Spominjam se govora gospoda Barrosa pred dvema letoma, ko je rekel, da je vinogradništvo pomembno in da je del gospodarstva. Rekel je, da moramo več izvažati in da je zato, da bi več izvažali, potrebna kakovost. Zelo jasno se spominjam tistega govora.

Evropska komisija je tedaj bolj spodbujala doseganje višje kakovosti kot količine. Vinarji na jugu Francije so to upoštevali, a poglejte, kam jih je to danes pripeljalo. Prizadevali so si do take mere, da bodo vino kmalu uvažali, da bodo zadovoljili lokalno porabo.

S svojo politiko ste podpisali smrtno obsodbo vašim vinarjem. Zdaj dajete dovoljenje mešanju belega in rdečega vina z označbo rose vina. To je žalitev za naše vinarje. Zdaj jih boste prosili, naj vključijo dodaten pripis: „tradicionalno vino“ za tisto, ki je narejeno na klasičen način, zato ker morajo naši španski prijatelji prodati svoje presežke belega vina, kajti oni si niso prizadevali. Našim vinarjem, ki so se odločili za kakovost, ni treba utemeljevati vrednosti vina. To je pa že višek.

Mešano vino ni rose. To je mešano belo vino. Recimo bobu bob. Ne smemo več dovoliti, da našim potrošnikom mečejo pesek v oči trgovci, ki so se odločili, da bodo dali prednost dobičku pred kakovostjo, in to je odločitev, ki jo podpirate vi, gospa Fischer Boel. Pozivam kolege poslance, tiste od vas, ki boste tu v naslednjem mandatu. Svoje napore bomo morali podvojiti, da bomo zagotovili, da bo ta ukrep Komisije odpravljen enkrat za vselej in ne zgolj začasno. Bodite pozorni 19. junija.

 
  
MPphoto
 

  Ioannis Gklavakis (PPE-DE). - (EL) Gospa predsednica, komisarka, gospe in gospodje, vino se v moji državi prideluje že tri tisoč let. Izražam svoje nasprotovanje, obžalovanje in zaskrbljenost zaradi tega, kar nameravamo storiti. Rose vino je umetni proizvod. Vino je fermentiran izdelek, ne mešan izdelek. Če se to uporabi, bo rezultat nepoštena konkurenca za naše proizvajalce, ki pridelujejo ta čudovita vina.

Drugič, in to je pomembno, sloves evropskega vina bo spet prizadet. Vendar vidim, da temu ne bo konca, če se spustimo na spolzka tla. Pred časom smo razpravljali in sprejeli dodajanje lesnih trsk v vino. Kot razlog smo navajali staranje in gospodarske stroške. Sprejeli smo tudi dodajanje sladkorja v vino. Zaradi varčnosti, smo rekli, in nismo imeli poguma zahtevati, da se te tehnike napišejo na etiketo. Tudi zdaj ne bomo imeli tega poguma.

Evropa se lahko uveljavi smo z zelo kakovostnimi vini, ki jih ima. Bog nam pomagaj, če verjamemo, da lahko tekmujemo s poceni avstralskimi ali ameriškimi vini – vztrajati moramo na tej točki. Enako sem govoril, ko smo sprejeli prakso dodajanja sladkorja v vino. Mi, ki sprejemamo te odločitve, bomo ostali v zgodovini evropske enologije zapisani kot ljudje, ki so porušili temelje odličnih evropskih vin. Zato vas rotim, da se odrečemo tem tveganim odločitvam.

 
  
MPphoto
 

  Elisabetta Gardini (PPE-DE). (IT) Gospa predsednica, komisarka, gospe in gospodje, moram reči, da soglašam s tem, kar je rekla gospa Grossetęte, ker sem prišla sem z namenom, da bom posredovala bolečino, obžalovanje in nezadovoljstvo vinogradniškega sveta iz Italije in sem se znašla pred ravnodušnostjo, kot bi govorila steni. Upala sem, da gre za stranski učinek neosebnega procesa prenosa, a glede na to, kar sem slišala, se zdi, da ni več izhoda, da ni več upanja, da je med nami prepad.

Še ne dolgo tega, pred kratkim je bila v moji regiji (sem iz Veneta) prireditev, znana kot vinitaly, ki je eden najpomembnejših dogodkov v svetu vina in tam je bila sestavljena izredno uspešna peticija v bran rose vinu. Podpisale so jo velike italijanske vinske kleti, veliki proizvajalci vina, podpisniki pa so tudi iz drugih delov Evrope – podpisi iz javnosti prihajajo iz Holandije, Francije, Španije, Belgije, Luksemburga, Slovenije, Poljske, Litve in Ukrajine. Strast do rose vina, kot lahko vidite, je pristna in ne pozna meja, razen, kot se zdi, znotraj Evropske komisije, čeprav lahko govorimo o kulturi, lokalnih vrednotah in tradiciji.

Če govorim kot ženska, bi vam rada dala še nekaj v razmislek. Ko se bojujemo proti zlorabi alkohola, ali mislite, da delamo novim generacijam dobro uslugo, ko jim ponujamo nizkokakovostno pijačo, ki je sploh ne bi imenovala vino, alkoholno pijačo po diskontni ceni, ki nima prav nič skupnega z katerim koli področjem, kulturo ali kakovostjo? Ali nam bo uspelo, da jih bomo izobrazili o uporabi vina in alkohola, ki je sestavni del splošne omike in dobre prakse?

Rada bi vas pustila z mojimi mislimi, ker prevzemate veliko odgovornost v številnih pogledih.

 
  
MPphoto
 

  Christa Klaß (PPE-DE).(DE) Gospa predsednica, komisarka, v preteklih letih ste videli, kako občutljiv proizvod je vino. Danes govorimo tu v glavnem o vprašanju liberalizacije predpisov na trgu vina. Govorimo o odpiranju svetovnemu trgu. Včasih se sprašujem, kdo tukaj koga vodi?

Tradicionalno se je naše vinarstvo razvilo v Evropi. Naše tradicije in naša regionalna istovetnost so tisto, kar daje značilnost našemu vinu in to bi nas moralo voditi tudi v posvetovanju, ki ga imamo zdaj o predpisih na trgu vina. Presenečena sem bila nad dejstvom, da je Odbor vključil v predpise o trgu vina stvari, o katerih sploh nismo razpravljali v Parlamentu!

Vprašanje, komisarka, je, kakšne možnosti sploh še obstajajo za nacionalne in regionalne predpise? Kakšne omejitve ali prepovedi lahko države članice še uvedejo v svojih regijah, vključenih v pripravo vina najnižjega razreda? Za to gre pri tej stvari. Ne govorimo o vinu s poreklom in o domačem vinu, ampak o vinu najnižjega razreda. Na primer, ali bi bila prepoved mešanja rdečega in belega vina regionalna ali nacionalna prepoved? Bi bilo to v prihodnje sploh mogoče za ta vina nizkega razreda?

Ali pa prepoved navedbe sorte grozdja in trgatve – tudi to nam povzroča probleme, ker bi radi imeli možnost razlikovanja svojih vin, vin nižje kakovosti od tistih, ki se opisujejo kot domače vino ali vino s poreklom. Torej francoski rose ali nemški rizling, to sta imeni, ki potrebujeta jasen, nedvoumen predpis. Povezani sta z našimi tradicionalnimi proizvajalci in pripisujemo jima velik pomen za prihodnost. Zato vas prosimo za podporo.

 
  
MPphoto
 

  Astrid Lulling, avtorica. (FR) Gospa predsednica, gospa Fischer Boel, dali ste negativen odgovor na naše drugo vprašanje in trdite, da ste v času reforme SUT vina že pripravili ocene, za katere prosimo. Presenečena sem nad tem. Med to reformo ni bilo nikoli vprašanja o dovoljevanju enološkega postopka za mešanje belega in rdečega vina, s katerim bi naredili rose.

Vprašam vas, zakaj ne uporabite naše prošnji, ki je, mimogrede, povsem razumna, za posvetovanje s panogo? Odločitev hočete sprejeti 19. junija, vendar se ne mudi. Še več, nihče vas ni nikoli prosil, da dovolite ta enološki postopek. Ne vem, od kod vam je prišla v glavo zamisel, da to predlagate, če pa vas ni nihče v Evropi tega prosil.

V zvezi z označevanjem bi dodala, da morate spoznati, da se proizvajalci tradicionalnega rose vina ne bodo nikoli strinjali s tem, da bi ta zvarek (vključno s tistim, ki ga je pripravil gospod Savary) imenovali „rose“. Zato se morate potruditi v tem pogledu. Komisarka, resno vas pozivam k pozitivnemu odgovoru na obe naši zahtevi.

 
  
MPphoto
 

  Françoise Grossetête, poročevalka. (FR) Komisarka, prej ste dejali, da niste prejeli še nobene zamisli in da čakate predloge itn.

Nasprotno, predlogi so vam bili predloženi. Sestali ste se z našimi vinarji. Povedali so vam, da ne želijo tega. Povedali so vam, da oni osebno ne želijo biti prisiljeni v opredelitev označbe „tradicionalno rose vino“, da bi se razlikovalo od rose vina, ki seveda ne bo imelo navedbe „mešano“. Zato ne morete reči, da vam ni nihče ničesar predlagal.

Poleg tega se glede roseja champagne dobro zavedamo, da gre za enološki proizvod, ki nima ničesar skupnega s tu predlaganim mešanjem belega in rdečega vina. Prosimo vas, da najdete pogum, gospa Fischer Boel, da mešanice belega in rdečega vina ne imenujete „rose vino“. To je tisto, kar vas prosimo. To je naš predlog za vas. Ne kaznujte pravih vinarjev.

Kako pričakujete, da bodo naši državljani razumeli takšno stališče Evropske komisije? Gluhi ste za vse naše argumente. To je povsem nerazumljivo.

 
  
MPphoto
 

  Gilles Savary, avtor. (FR) Komisarka, dovolite mi, da se še enkrat oglasim in vam povem, da sem slišal vaše argumente, in sem prepričan, da se tega niste sami domislili. Gotovo prihaja od številnih lobistov.

Vendar mislim, da ni v interesu Evrope, da se ves čas usmerjamo v nizko raven, zlasti, ko gre za hrano. Države, ki se niso usmerjale v nizko raven v panogi, so zdaj med vodilnimi na svetu, ko gre za trgovino. Zlasti Nemci so se vedno bojevali proti skušnjavi po zniževanju. No, prepričan sem, da bi se morala Evropa na področju hrane bojevati proti tej nenehni skušnjavi zniževanja, ker bi jo to odneslo naprej.

Zato predlagamo, da se izognemo temu, da bi hoteli za vsako ceno imeti dve obliki označb za „rose“: tradicionalno ali mešano. Obstaja rose vino in obstaja nekaj drugega. Organizirajte evropski natečaj za poimenovanje tega nečesa drugega, če mislite, da bi ga bilo treba uzakoniti. Osebno menim, da bi Evropa naredila dobro, če bi se spopadla z STO o tej vrsti proizvoda. Vedno nam pravite, da se „predamo“ s spoštovanjem do vsega, kar prihaja od drugod.

 
  
MPphoto
 

  Patrick Louis, avtor. (FR) Komisarka, navedba „rose vino“ na steklenici je nesmiselna, ker dobrega rose vina, kot je bandol, ki sem vam ga prinesel, ne določa beseda „rose“.

Še več, navedba „tradicionalni rose“ na etiketi je neumna. Rose je vino, ki ga pijejo mladi, je sodobno vino, tudi če njegova pridelava zahteva tradicionalno znanje. Zato je vse preveč dvoumnosti. Ne obstaja 36 različnih rešitev, obstaja samo ena, ker je rose, kot je bilo razloženo že precej prej, kulturno vino, ker je izdelek, ki ga naredijo strokovnjaki. Tu ne gre za kak starodavni posel. Kar potrebujemo, je čista in preprosta prepoved vsega mešanja v Evropi in še posebno v Franciji.

 
  
MPphoto
 

  Mariann Fischer Boel, članica Komisije. − Gospa predsednica, čudovito je bilo danes zvečer poslušati tu vse vas, ker vidim, da imate še vedno vso strast, vso energijo in vso čustvenost, ki sem jo izkusila v zvezi z vinskim sektorjem, ko smo imeli razprave med vinsko reformo. Kulturna dediščina in tradicija, ki sta povezani z vinom, sta še vedno živi tu v Evropskem parlamentu.

A nekatera vprašanja, ki so bila danes tukaj postavljena, so spet na novo odprla politični kompromis, ki smo ga dosegli v vinski reformi, zato se ne bom spuščala v ta vprašanja, ampak se bom osredotočila zgolj na glavni problem, o katerem smo razpravljali tukaj nocoj.

Popolnoma se strinjam s tistimi od vas, ki ste rekli, da mora biti prihodnost naših evropskih kmetijskih proizvodov v kakovosti. Natančno to je bil razlog, da smo v času vinske reforme (in prepričana sem, da se tega še spomnite), namenili velikanski znesek denarja za promocijo našega evropskega vina na trgu tretjega sveta. Ko smo imeli te razprave, je bila omenjena številka 125 milijonov EUR vsako leto. To je bilo zato, ker smo vedeli, da imamo visokokakovosten proizvod, po katerem bo povpraševanje v novih državah v gospodarskem vzponu. Zato smo tu na povsem enaki valovni dolžini.

Vseeno imam določeno sočutje do proizvajalcev vina v Evropi, ki morajo tekmovati z vinom, proizvedenim po drugih enoloških postopkih, ki so dovoljeni v državah tretjega sveta. Primer je mešanje rdečega in belega vina, da nastane rose. To je dovoljeno, je del enoloških postopkov Mednarodnega urada za vinsko trto in vino, tako da Evropska unija danes uvaža rose vino, proizvedeno na točno tak način. Zakaj bi preprečevali našim lastnim vinarjem, da konkurirajo uvoženemu vinu znotraj Evropske unije? Zato menim, da smo sprejeli uravnotežen pristop do tega vprašanja.

Pomembno je, da smo našli način etiketiranja naših vin, s katerim bomo zagotovili, da bodo potrošniki vedeli, kaj so kupili, in z zaščitenimi označbami porekla imate danes možnost navesti na etiketi podatke za obveščanje potrošnika, da je to vino pridelano po tradicionalni metodi. V svojem prvem govoru sem povedala, da sem se sestala z nekaterimi vinarji iz Provanse. Navedba „tradicionalni rose“ jim ni bila všeč prav iz tega razloga, ki ga navajate – ker je nekoliko staromodna. Potem sem vprašala za nove zamisli o drugačnem načinu etiketiranja, kot je tradicionalna metoda, pa nisem dobila nobenega predloga o tej temi. Zamišljeno je, da bi imele države članice na izbiro, da bi določile, ali bo na njihovem ozemlju za proizvajalce obvezno, da na etiketi navedejo, ali gre za coupage ali za tradicionalni proizvod.

To razpravo bomo imeli ponovno v regulativnem odboru. Kot sem povedala, glasovanje bo verjetno 19. junija 2009 in potem bomo pogledali izid tega glasovanja, v katerem bodo države članice zastopale mnenje svojih vlad. To bo zanimivo, vendar sem še vedno precej prepričana, da bo to, kar smo predlagali in je v skladu z enološkimi postopki Mednarodnega urada za vinsko trto in vino, za naše vinarje pot naprej, da ostanejo konkurenčni na svetovnem trgu.

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. – Razprava je zaključena.

Pisne izjave (člen 142)

 
  
MPphoto
 
 

  Stéphane Le Foll (PSE), v pisni obliki. – (FR) Proizvajalci evropskega rose vina so danes zaskrbljeni zaradi projekta, ki ga uvaja Komisija v zvezi z odpravo prepovedi mešanja belega in rdečega namiznega vina za pripravo rose vina.

Ta nova praksa spodkopava kakovostno proizvodnjo in se ne meni za trdo delo, ki so ga proizvajalci dolga leta vlagali v oblikovanje roseja, ki je potem, ko je bil dolgo brez ugleda, zdaj našel svoje pravo mesto na trgu in na mizah neštetih potrošnikov. To je še toliko resneje ob upoštevanju, da bi ta praksa lahko zavedla potrošnike.

Če bodo države članice v prihodnjih tednih potrdile načrt Komisije za mešanje, upam, skupaj s kolegom, gospodom Savaryjem, da bo uvedeno obvezno označevanje, ki bo omogočilo, da se bo pravo rose vino razlikovalo od novega proizvoda, pripravljenega z mešanjem, ki se posledično ne bi mogel imenovati rose.

 
  
MPphoto
 
 

  Véronique Mathieu (PPE-DE), v pisni obliki.(FR) Evropska komisija se je potem, ko se je soočila z jeznim odzivom evropskih vinarjev, odločila, da odloži svojo prenagljeno odločitev glede odobritve proizvodnje rose vina z mešanjem rdečega in belega vina do 19. junija.

Ne glede na vse, pa se ta preložitev nikakor ne more šteti za zadovoljivo, prav tako pa tudi ne odločitev, da bi predlagali razločevanje med „tradicionalnim rosejem“ in „mešanim rosejem“ na etiketi proizvodov, danih v promet, saj to ne bi bilo dovolj učinkovito sredstvo proti nepošteni konkurenci, s katero bi se soočili proizvajalci, če bi bila sprejeta ta odločitev.

Čeprav so vinarji v Evropski uniji leta in leta vlagali znatne napore in sredstva v proizvodnjo visokokakovostnega rose vina, bo odločitev Komisije izničila ta velikanska prizadevanja, ki so imela nedvomno zelo pozitiven učinek na gospodarstvo in regionalni razvoj našega ozemlja.

Vprašanje, ki ga postavljam Komisiji danes skupaj s kolegi poslanci, zahteva od Komisije, da pojasni svoje namene in zagotovi, da bo odločitev, ki jo bo sprejela, temeljila na celovitem posvetovanju z evropskimi proizvajalci rose vina.

 
  
MPphoto
 
 

  Vincent Peillon (PSE), v pisni obliki. (FR) Komisarka,

ne bom skrival pred vami svojega globokega nezadovoljstva ob soočenju z vašimi poskusi, da bi nas odpravili z razlagami o mešanju „rose“ vina.

Ne ponujate popolnoma nobenega odgovora vinarjem, s katerimi sem se imel priložnost obširno pogovarjati v Provansi in ki so odvisni od kakovosti svojih proizvodov. Groza jih je, ko vidijo, kako so 30-letna prizadevanja, s katerimi so ustvarili ugled roseja (kronanega z resničnim komercialnim uspehom) danes povsem uničena.

Ne ponujate popolnoma nobenega odgovora vsem tistim, ki menijo, da je odobritev mešanja glavno nasprotje politikam mučnega množičnega prizadevanja. S tem ko bomo poskušali doseči nižje proizvodne stroške pri starih količinah, ne bomo izšli kot zmagovalci v mednarodni konkurenci. Večja verjetnost je, da bomo to dosegli z nadaljnjim izboljševanjem slovesa naših vin.

Ne ponujate popolnoma nobenega odgovora vsem tistim, ki vam pravijo, da označevanje ne bo zadoščalo, ker ne bo imelo učinka na steklenice „rose vina z mešanjem“.

Z odlaganjem odločitve o odobritvi na čas po volitvah 7. junija navsezadnje igrate na karto evrosklepticizma.

Zato vas resno prosim, umaknite ta škodljivi osnutek, ki ogroža oboje, gospodarstvo in kulturo.

 
  
MPphoto
 
 

  Dominique Vlasto (PPE-DE), v pisni obliki.(FR) Pod pretvezo revidiranja odobrenih enoloških postopkov bo Evropska komisija morda odobrila mešanje rdečega in belega vina pod označbo „rose vino“.

Sprašujem se o poimenovanju mešanice različnih vin „rose vino“. Ni le barva tista, ki daje vinu ime. Vino ustvarjajo sorta grozdja, zemlja in strokovno znanje vinarja, ne zgolj končna barva te ali one tekočine.

Za pridelavo mešanega roseja mora biti osnova (več kot 95 %) belo vino, ki je nežno obarvano z rdečim vinom. Dejstvo je, da je rose vino pridelano s fermentacijo predvsem rdečega grozdja ali mošta. Zato bi Evropska komisija z mešanjem vin odobrila popolno ponarejanje rose vina, kar bi pomenilo prevaro potrošnika.

Poleg tega, da bi bila to žalitev za vinarje, zlasti v Provansi, ki so si prizadevali za politiko kakovosti, bi bilo tudi nesprejemljivo, da bi uzakonili stranski proizvod, ki nastane pri mešanju končnih proizvodov in dovolili zavajajoče sklicevanje na rose barvo.

Če se ne bo našla druga rešitev, bo treba zahtevati vsaj to, da bodo etikete na teh pijačah odražale pravo vsebino: „mešano vino“ ali „mešanico vin“.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov