Dobesedni zapisi razprav

Četrtek, 7. maj 2009 - Strasbourg

6. Program za sodelovanje s strokovnjaki iz tretjih držav na avdiovizualnem področju MEDIA Mundus (razprava)

  Predsednik. – Prva točka je poročilo (A6-0260/2009) gospe Hieronymi v imenu Odbora za kulturo in izobraževanje o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa za sodelovanje s strokovnjaki iz tretjih držav na avdiovizualnem področju MEDIA Mundus (KOM(2008)0892 – C6-0011/2009 – 2008/0258(COD)).

  Ruth Hieronymi, poročevalka. − (DE) Gospod predsednik, komisarka, gospe in gospodje, zelo mi je v veselje, da smo v tako kratkem obdobju – samo šestih mesecih – in pred koncem tega zakonodajnega obdobja uspeli pripraviti in sprejeti nov podporni program za evropske filme, za kulturo in gospodarstvo Evropske unije in po svetu.

To je bilo mogoče le, ker je bilo sodelovanje izjemno dobro, za kar bi se želela najtopleje zahvaliti. Najlepša hvala, komisarka. Predlog Komisije o vzpostavitvi programa MEDIA Mundus je bil odličen. S češkim predsedstvom je potekalo odlično sodelovanje, najboljše pa je bilo sodelovanje v Odboru za kulturo in izobraževanje. Le zaradi tega je bilo mogoče doseči ta cilj v tako kratkem času.

Spodbujanje evropskih filmov preko programa MEDIA je v Evropski uniji zelo uspešno že kakšnih 15 let. Devetdeset odstotkov vseh evropskih filmov, prikazanih zunaj države izvora, podpirajo programi MEDIA. Do zdaj je program spodbujal le projekte znotraj Evrope in ta promocijski program v času globalizacije trgov in novih tehnologij ne zadostuje več.

Obstajajo nove priložnosti, pa tudi novi izzivi. Program MEDIA Mundus, o katerem razpravljamo danes, je fantastičen odgovor. Je odgovor na priložnosti, ki jih evropski filmski industriji ponujajo novi trgi zunaj Evrope. Prav tako je odgovor na potrebo in priložnosti za uporabo promocije filmov in filmov samih za podporo in napredovanje medkulturnega dialoga.

Zato bi se želela zahvaliti za pilotske projekte MEDIA Mundus, ki so stekli v zadnjih dveh letih. Na voljo je bilo 7 milijonov EUR. Postalo je jasno, da je povpraševanje veliko. Usposabljanje, trženje in distribucijo v svetovnih mrežah so podprli pilotski projekti in, še posebej, nastajajoči svetovni avdiovizualni trgi – Indija, Brazilija, Južna Koreja, Kanada – so predložili izjemne projekte.

V tem pogledu Odbor za kulturo in izobraževanje rade volje da svoj glas za predlog. Celotni Parlament bi rada prosila, da poda svoj „da“ podpori tega programa v naslednjih letih z zadostno količino sredstev, da bo lahko dosežen cilj podpore promociji evropskih filmov kot svetovnih ambasadorjev naših kulturnih vrednot.

To je moj zadnji govor v Evropskem parlamentu. Vesela sem, da sem lahko končala program z vašo podporo in bi rada podala svoje sporočilo. Kar se tiče prihodnjega dela, si prosim zapomnite, da kulturne dobrine v Evropi ne smejo biti samo ekonomske dobrine, ampak morajo ostati tako kulturne kot ekonomske dobrine.

Posebej bi se želela zahvaliti svojim kolegom v Odboru za kulturo in izobraževanje, sekretariatom ter vam, komisarka, in vašemu generalnemu direktorju, Gregoryju Paulgerju, za deset let odličnega sodelovanja na avdiovizualnem področju. Hvala lepa.

  Viviane Reding , članica Komisije. − Gospod predsednik, ne bi se mogla bolj strinjati z besedami gospe Hieronymi, in teh deset let sodelovanja z njo in drugimi člani Odbora za kulturo in izobraževanje je bilo res učinkovitih in, z osebnega stališča, me je zelo obogatilo. Zato gre zahvala vam vsem, ne glede na stranke, ki ste si resnično prizadevali, da bi kultura postala pomembna in da bi kultura lahko govorila ljudem.

Zelo sem vesela, da je Parlament pripravil nekaj predlogov glede poročila, kjer gre za razjasnitve in poenostavitve, tako so izboljšali predlog, ki sem jim ga predložila.

Kot veste, je pripravljalni ukrep MEDIA International bila podlaga za razvoj MEDIA Mundusa in v tem smislu sem prav tako hvaležna Parlamentu, ki mi je leta 2008 dal 2 milijona EUR in leta 2009 5 milijonov EUR za financiranje pripravljalnega ukrepa.

MEDIA Mundus se bo začel leta 2011 in bo izhajal iz MEDIA International. Njegov namen je okrepitev kulturnih in komercialnih odnosov med strokovnjaki evropske filmske industrije in tistih iz vsega sveta. Koncept MEDIA Mundusa je nov, ambiciozen in inovativen, ker spodbuja sodelovanje med strokovnjaki, kar ni značilno za evropske programe, in v nasprotju z obstoječimi programi prav tako temelji na vzajemni koristi, ne samo za naše ustvarjalce filmov, pač pa tudi za ustvarjalce filmov iz tretjih držav na različnih področjih. Prvi je usposabljanje, kar vključuje vodje in udeležence usposabljanj iz Evrope in tretjih držav. To bo izboljšalo dostop do trgov tretjih držav in zgradilo zaupanje in dolgoročne komercialne odnose, kar je običajno. Če ste v šoli sedeli skupaj pri usposabljanju za filmsko industrijo z nekom iz Azije, z nekom iz Afrike ali iz Amerik, je jasno, da boste kasneje v poklicnem življenju imeli vzgib za sodelovanje.

Tudi zato podpiramo organizacijo forumov za mednarodne koprodukcije. Skupaj jih usposabljamo in potem pričakujemo, da bodo ti strokovnjaki začeli sodelovati. Zato potrebujemo forume za mednarodne koprodukcije.

Potem moramo izboljšati distribucijo, kroženje in vidnost evropske avdiovizualne umetnosti v tretjih državah. To je vedno položaj, v katerem vsi zmagajo, za ljudi iz tretjih držav v Evropi. To je zelo dober primer Evrope, ki ni utrdba, ampak odprta Evropa, Evropa, ki daje, prejema in deli.

Izboljšati moramo povpraševanje javnosti po kulturno raznoliki avdiovizualni vsebini, kar bo zelo pomembno, zato moramo mladim, predvsem mladi publiki, prikazovati evropske filme.

Prepričana sem, da bo MEDIA Mundus povečal izbiro potrošnikov, tako da bodo ljudje imeli možnost gledati evropske filme. Na evropske trge bo prinesel kulturno raznolikost s pridobivanjem bolj kakovostnih filmov z manjših trgov zunaj Evrope v Evropo in dal bo možnost evropskim filmom na mednarodnem trgu. Tako bo ustvaril nove poslovne priložnosti za strokovnjake iz Evrope in po svetu. To je seveda zelo pomemben gospodarski prispevek. Gre za vprašanje konkurenčnosti, predvsem pa za vprašanje kulturne raznolikosti – naše kulturne raznolikosti – ki je naša najdragocenejša dobrina, in kulturne raznolikosti tistih, ki živijo na drugih celinah, ki predstavlja njihovo najdragocenejšo dobrino. Imamo čudovito priložnost, da si to delimo, kar bo podprl MEDIA Mundus.

  Doris Pack, v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospod predsednik, komisarka, gospa Hieronymi, program MEDIA Mundus je projekt, ki temelji na ideji, ki izvira iz našega odbora, Odbora za kulturo in izobraževanje. Tukaj je zagledal luč sveta, če se tako izrazim. Predvsem smo mu dali trdno oporo in nosi odtis ne samo komisarke, pač pa tudi gospe Hieronymi, ki smo jo vsi v Odboru za kulturo in izobraževanje z veseljem podprli.

Veliko smo se naučili od projekta Erasmus Mundus, ki je odprl vrata našim študentom, ki želijo iti v tretje države in obratno. V smislu globalizacije je to dejansko potrebno in MEDIA Mundus gre v isto smer glede filmskih ustvarjalcev. Je čudovit primer organizacije medkulturnega dialoga na tem področju, ki ima seveda tudi komercialni vidik, pa vendar gre predvsem za kulturni dialog.

MEDIA Mundus bo podprl in izvajal konvencijo UNESCA, ki spodbuja kulturno raznolikost v Evropi in po svetu, ob vzpostavitvi dialoga in ravnotežja med gospodarskimi in ekonomskimi interesi.

Z MEDIA Mundusom seveda krepimo mobilnost naših filmov, filmskih ustvarjalcev in študentov ter s tem namenom se zgodi, na kar nas opominja Wim Wenders, namreč Evropi dajemo nov obraz, evropske sanje spreminjamo v resničnost. Sporočila o ameriških sanjah dobivamo preko filmov že desetletja in danes je položaj še vedno isti. Če bomo sčasoma šli tako daleč in evropske sanje prenesli svetu preko slike v sodelovanju s tretjimi državami, bomo za stabilizacijo Evropske unije naredili mnogo več, kot bi to lahko storili na številne druge načine.

Če bomo v današnjem globaliziranem svetu sodelovali, bomo lahko Američane na svetovnem trgu do neke mere zadržali in bolje predstavili naše sanje. Prepričana sem, da nas bodo podprle druge države, morda Severna Koreja ali južnoameriške države, katerim želimo pomagati s tem, da bodo njihove proizvodnje malega obsega postale na evropskem trgu vidnejše.

Vsekakor je to projekt, ki pomaga vsem stranem. Pomaga tretjim državam in evropski filmski industriji. Skrajni čas je že, da se je to zgodilo. Po mojem mnenju je MEDIA Mundus primeren odgovor na svetovne tehnične in socio-ekonomske izzive. Za konec bi rada povedala: „Kar pomaga naši raznolikosti, bo okrepilo našo identiteto.“

  Christa Prets, v imenu skupine PSE. – (DE) Gospod predsednik, komisarka, gospa Hieronymi, tudi jaz bi vam želela čestitati za to poročilo. Vsi v Odboru za kulturo in izobraževanje smo lahko zadovoljni in ponosni na to, kar smo dosegli v tako kratkem času. Pokazali smo, da lahko delamo prožno in da nas ne veže postopek, pač pa upoštevamo skrbi tistih, ki delajo v filmski industriji in ki nestrpno čakajo na uspešen zaključek te politike. Svoje delo smo pospešili in še vedno bomo lahko delali, potem ko bo politika sprejeta in resolucija potrjena. Nismo vztrajali pri obravnavi. Tisti, ki nenehno kritizirajo naše delo in črnijo pozitivne stvari, ki smo jih naredili, bi to morali vedeti.

Zadovoljna sem, da v letu ustvarjalnosti in inovacij pomagamo ustvarjalnim, da postanejo bolj inovativni, in jim omogočamo nadaljnje usposabljanje in večjo globalno vključenost. V digitalnem svetu se stvari vsakodnevno spreminjajo, tehnologija je drugačna in obstajajo novi viri in novi izzivi. Zato je treba ustvariti še eno mrežo. Ta potrebuje finančno podporo, ki jo dajemo. Če si želimo nadaljnjo rast naše evropske filmske industrije in promovirati idejo Evrope, ne potrebujemo le boljše kakovosti, ki je že zdaj zelo dobra, a bi lahko bila še boljša, ampak moramo dati našim ustvarjalnim umetnikom finančno pomoč.

Glede na gospodarsko krizo, ki jo vsi omenjamo, je ustvarjanje novih delovnih mest v filmski industriji, omogočanje inovacij, izboljšana izmenjava informacij, raziskave in tržne raziskave prispevek k ustvarjanju novih delovnih mest. Tukaj je ogromen potencial za obogatitev trga delovnih mest.

Kar se tiče čezmejnega sodelovanja in razširjanja v tretjih državah, bi rada podala primer. Zame je Revni milijonar primer uspeha. Ta film, ki je obkrožil svet, je bil podprt s programom MEDIA Mundus v višini 830 000 EUR in postal je svetovna uspešnica; začeli smo se bolj zavedati nujnega stanja v določeni državi. Vendar je prav tako pokazal, kaj pomeni sodelovanje na čezmejni osnovi. Zato menim, da je ta program odličen program in sem zadovoljna, da smo ga zaključili brez kakršnih koli težav v tako kratkem času.

Posebej bi se želela zahvaliti gospe Hieronymi in ji želim vse dobro. Je odlična kolegica in strokovnjakinja za medije. Hvala, gospa Hieronymi, z najboljšimi željami.

  Zdzisław Zbigniew Podkański, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, cilj programa MEDIA 2007 je bil ohraniti evropsko identiteto, raznolikost in kulturno dediščino, izboljšati kroženje evropskih avdiovizualnih del in dvigniti konkurenčnost evropskega avdiovizualnega sektorja. Program MEDIA Mundus gre dlje in upa, da bodo vzajemne koristi prišle od promocije in odprtja avdiovizualnih trgov tako v Evropski uniji kot v tretjih državah. To je seveda dober koncept.

Ta tema pa nam v premislek daje nekaj drugega. V mislih imam evropski kulturni vpliv na svetu – vpliv, za katerega se zdi, da se manjša, in to me zelo skrbi. Prav tako opažam, da naša celina ne sodeluje v medkulturnem dialogu kot enakovreden partner. Krščanske tradicije, ki so oblikovale Evropo, so danes na splošno pod vprašajem in zdi se, da Evropa nima drugega pojmovanja svoje identitete. Zato ne preseneča, da izgublja. Majhen delež Evrope v svetovnem kroženju avdiovizualnih del je pomemben primer tega.

Lahko tožimo zaradi dejstva, ker bo poleg vedno manjšega gospodarskega pomena vloga Evrope še manjša. Vendar se nimamo časa jeziti. Pobude, kot je program, o katerem razpravljamo, so majhen a potreben korak. Naslednjih pet let Evropskega parlamenta leži pred nami in upam, da bodo poslanci prihodnjega mandata naredili glas Evrope bolj slišen.

Zadnje zasedanje, zadnji govor – rad bi se iskreno zahvalil vsem poslancem za sodelovanje, posebej članom Odbora za kulturo in izobraževanje, s katerimi sem vsakodnevno sodeloval. Gospe Hieronymi čestitam za poročilo. Hvala, vsem vam.

  Helga Trüpel, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, komisarka, gospe in gospodje, pri naši kulturni in medijski politiki gre za to, da Evropi damo dušo.

Predsednik Komisije Barroso je med drugim pravilno ugotovil, da se ljudje ne bodo zaljubili v notranji trg – pa naj bo še tako pomemben – ampak želijo videti in uživati v kulturni raznolikosti, kulturni dediščini Evrope. Prav tako si želijo, da bi kulturna raznolikost bila ambasadorka Evrope v svetu.

Gospa Pack je pravilno povedala s stavkom Wima Wendersa, da morajo evropske slike povedati evropske zgodbe, izraziti raznoliko evropsko zgodovino in evropsko rahločutnost. Kaj je bila tragedija evropske zgodovine in kateri so veliki upi miroljubne in boljše prihodnosti? To je osnovno kulturno razumevanje Evropske unije, ki ga ne želimo gojiti sami zase, pač pa ga moramo sporočiti zunanjemu svetu. Zato je evropska kulturna politika, posebej pa filmska politika, vedno ambasadorka evropske identitete. Zato sem zadovoljna, da smo ta program uspeli postaviti na noge.

Takoj bi rada povedala, da mora biti v naslednjem parlamentarnem mandatu ta program razširjen, treba ga je poživiti in vložiti vanj več sredstev, tako da bo program MEDIA Mundos zares lahko izpolnil svojo vlogo in pokazal, katere so evropske vrednote in kaj je evropska raznolikost. Prav tako morajo obstajati koprodukcije, sodelovanje, usposabljanje v najboljšem smislu besede, položaj, kjer zmagajo vsi in ki obogati vse strani. V tej dobi globalizacije in digitalizacije bo to blagovna znamka evropske politike o kulturi.

Danes bi prav tako želela izkoristiti to priložnost, da se zahvalim gospe Hieronymi za dobro sodelovanje in zato, ker ji je uspelo v Parlamentu razjasniti, da medtem ko ima kultura ekonomsko stran, je vedno več kot le dobrina. Gre za identiteto, raznolikost, kulturno soočenje – v najboljšem pomenu besede. Ker je to tisto, kar gane srca in razum ljudi. Večje zaupanje v Evropo kot kdajkoli mora biti naša obveza za prihodnost. Zaradi tega, gospa Hieronymi, se najiskreneje zahvaljujem za vaše sodelovanje in vam v prihodnosti želim vse najboljše.

(Aplavz)

  Věra Flasarová, v imenu skupine GUE/NGL. – (CS) Gospod predsednik, komisarka, gospe in gospodje, zahvaljujem se gospe Hieronymi za odlično delo in ji želim še veliko uspešnih let. Razvoj mednarodnega avdiovizualnega okolja si zasluži našo pozornost, ker je zanimivo področje dejavnosti in ker odpira velik prostor za sodelovanje znotraj Evropske unije in prav tako z drugimi državami sveta. Nadaljnja poglobitev tega sodelovanja, vključno s proračunom v višini 15 milijonov EUR za program MEDIA v obdobju 2011–2013, bo povečala izbiro potrošnikov in prinesla bolj kulturno raznolike izdelke na evropski in mednarodni trg. Hkrati bo pripomogla k medsebojnemu razumevanju med ljudmi iz različnih kulturnih tradicij. Ostali zelo dragoceni vidiki teh projektov EU vključujejo stalne tečaje usposabljanja strokovnjakov na avdiovizualnem področju, različne promocijske dejavnosti, ki se osredotočajo na kino, in priložnosti povečanega kroženja filmov. Prav tako je očitno, da je avdiovizualno področje predvsem domena mlajše generacije, ki uporablja televizijo in naprave, ki delujejo preko internetnih protokolov, in večkanalno digitalno televizijo kot osnovne vire informacij, skupaj z drugimi internetnimi tehnologijami. Podpora teh sistemov preko projekta EU lahko zato pomaga izboljšati kakovost storitev za te uporabnike.

V zvezi s tem pa bi želela poudariti še nekaj, kar se mi zdi bistvenega pomena. Vsi internetni mediji predstavljajo neomejeno alternativo tradicionalnim sredstvom sporočanja. Na žalost so celo v demokratičnih družbah ta tradicionalna sredstva sporočanja pogosto neuspešna zaradi komercialnih interesov ali ker njihovo upravljanje pripada določeni politični sredini in posredno zahteva od zaposlenih, da izvajajo samocenzuro. Zaradi tega veliko informacij doseže svoje občinstvo v izkrivljeni ali izbrani obliki. V nasprotju velika razširjenost interneta ter filmov in informacij, ki jih razširjajo, ponuja resnično neodvisno, pluralistično medijsko okolje, prosto monopolov in kartelov. Zato moramo podpreti vse projekte, ki krepijo to alternativo v razmerju do osrednjega medijskega sveta, in vesela sem, da je češko predsedstvo prispevalo k uspešnemu zaključku projekta MEDIA Mundus.

  Ljudmila Novak (PPE-DE). – (SL) S programom MEDIA Mundus smo na dobri poti, da bolje promoviramo evropski film in tudi evropsko znanje. S pomočjo filma beležimo, ohranjamo, predstavljamo in prodajamo kulturno raznolikost Evrope. Ob hitrem razvoju sodobnih tehnologij pa je potrebno tudi nenehno izobraževanje. Škoda bi bilo, da prav zaradi zaostanka v razvoju in pomanjkanja znanja v nekaterih državah in na manj razvitih kontinentih ne bi nastajali filmi, ki beležijo življenje, naravno in kulturno dediščino ter zanimive zgodbe in zgodovino prebivalcev teh držav.

Zaradi prevlade ameriškega filma, ki ima veliko tržišče, evropski film težje konkurira na svetovnem tržišču, čeprav ima mnogokrat več kvalitet kot marsikatera ameriška limonada ali veliki spektakel. Zato je program MEDIA Mundus dobra poteza za navezovanje stikov s filmskimi ustvarjalci in distributerji v tretjih državah za izmenjavo informacij in znanja s tega področja. Evropska unija je tudi na tem področju igra povezovalno vlogo med kontinenti in gledalci iz različnih držav.

Dobili bomo nov uspešen program, izgubili pa našo poročevalko in poznavalko za to področje. Tudi sama se osebno zahvaljujem tebi, Ruth, za tvoje delo, za tvojo širino in sodelovanje. Ko sem prišla pred petimi leti kot nova poslanka v Evropski parlament, je bila prav Ruth tista, na katero sem se najprej obrnila za nasvete in informacije, in vedno je bila pripravljena razumeti in pomagati. Tako da se še enkrat najlepše zahvaljujem in ti želim, da bi bila še naprej srečna v družini in tudi uspešna pri delu, ker vem, da ne boš počivala v prihodnje.

Nekateri poslanci veste, da se boste vrnili, jaz tega ne vem – seveda si to tudi želim, in se tudi tukaj sedaj zahvaljujem vsem članom iz odbora, sekretariatu, Parlamentu, da sem imela možnost delati v Odboru za kulturo in izobraževanje, kjer je bilo delo zelo prijetno, lepo. Ne glede na politično skupino smo se skupaj trudili za dobrobit kulture, izobraževanja, mladih, športnikov. In kljub temu, da sem iz majhne države, so tudi moje ideje prodrle v tem odboru in so bile potem potrjene tudi v Parlamentu. Hvala za sodelovanje.

  Mikel Irujo Amezaga (Verts/ALE). – (ES) Gospod predsednik, Splošna deklaracija UNESCA o kulturni raznolikosti med drugim priporoča, da spodbujamo nastanek avdiovizualnih produkcij visoke kakovosti, posebej razvijanje mehanizmov sodelovanja, ki nam omogočajo razširitev teh produkcij; Evropska komisija je očitno to imela v mislih, ko je pripravljala to pobudo.

Ni potrebno poudarjati, da bo MEDIA Mundus izkoristil rastoči interes in priložnosti, ki ga ustvarja sodelovanje na svetovni ravni v avdiovizualni industriji, in bo razširil obseg možnosti za potrošnike, saj bo prinesel izdelke, ki so bolj kulturno raznoliki, na evropske in mednarodne trge, in ustvaril nove komercialne priložnosti za avdiovizualne strokovnjake v Evropi in po svetu.

Prepričan sem, in o tem ne smemo dvomiti, da je Komisija sposobna upravljati s proračunom tako, da ima to kar največji vpliv in se ne izgubi v posameznih projektih. Kot je povedal prestižni profesor, je program MEDIA Mundus za avdiovizualno sodelovanje s tretjimi državami dokaz, da se je mednarodno avdiovizualno okolje znatno spremenilo, posebej v smislu tehnologije. Namen te pobude je razviti priložnosti za sodelovanje na avdiovizualnem trgu, spodbuditi raziskave in usposabljanje ter financirati koprodukcijske projekte, da bi spodbudili sodelovanje med avdiovizualnimi strokovnjaki.

Tudi jaz želim končati s tem, da izrazim svojo hvaležnost. V teh zadnjih dveh letih sem z veseljem delal z vsemi svojimi kolegi v Odboru za kulturo in izobraževanje. Hvala vam, kmalu se vidimo.

  Elisabeth Morin (PPE-DE). – (FR) Gospod predsednik, najprej bi se rada iskreno zahvalila gospe Hieronymi in Odboru za kulturo in izobraževanje. Razvoj evropske filmske industrije po vsem svetu je mogoč zaradi novega programa MEDIA Mundus.

Ta program je zakoreninjen v politiki. Ustvarjen je bil v okviru ukrepa MEDIA International, ki se je od leta 2007 osredotočal na razvoj odnosov Evropske unije z avdiovizualnimi trgi tretjih držav. Cilj tega ukrepa je bil izpolniti najnujnejše potrebe tretjih držav in izboljšati vsesplošno učinkovitost MEDIE 2007. Pomembno je bilo rešiti nove probleme in izzive, ki izhajajo iz globalizacije trgov, ki vpliva na evropski avdiovizualni sektor.

Ta pripravljalni ukrep je tako pripravil pot programu Evropske unije za razširjeno pomoč, ki spodbuja globalno sodelovanje v avdiovizualni industriji. Potem je zelo hitro Evropska komisija – kateri čestitam – sprejela predlog za vzpostavitev programa MEDIA Mundus. S proračunom 15 milijonov EUR za obdobje 2011–2013 bo program ponujal nove možnosti za mednarodno sodelovanje in mreženje – in ta koncept mreženja je izjemno pomemben – med avdiovizualnimi strokovnjaki iz Evropske unije in tretjih držav. Avdiovizualni mediji so zelo priljubljeni med mladimi. Ogromno prispevajo k spodbujanju kulturnega dialoga, in tudi tukaj je naloga v tem sektorju vzpostaviti nova globalna ravnotežja med Združenimi državami in drugimi celinami, ki so velike proizvajalke, ter Evropo, ki ima svoj upravičen položaj.

Program je odprt za projekte, ki temeljijo na partnerstvu vsaj treh partnerjev, vsako partnerstvo pa usklajuje strokovnjak iz Evropske unije. Razvijanje izmenjave informacij, usposabljanja in dobrega poznavanja trgov, izboljšanje konkurenčnosti in čezmejne distribucije avdiovizualnih del po svetu, izboljšanje globalnega kroženja in prikazovanja avdiovizualnih del ter večanje povpraševanja javnosti po kulturni raznolikosti – vse to pokriva ta program.

Podpiramo predlog Evropske komisije, saj pomeni, da se bo ta sporazumni program, do katerega smo prišli, lahko izvajal. Mnogo upanja gojim za to besedilo; podpiram ga, saj je v skladu z mojimi trdnimi prepričanji o spoštovanju, o medkulturnem dialogu in o nudenju podpore ustvarjalnemu delu, o usposabljanju in avdiovizualni industriji in iskreno se zahvaljujem gospe Hieronymi. Vem, da ji bomo v naslednjem parlamentarnem obdobju dolgovali, da nadaljujemo delo v tej smeri.

  Manolis Mavrommatis (PPE-DE). – (EL) Gospod predsednik, komisarka, gospe in gospodje, predlog Komisije o programu MEDIA Mundus pozdravljajo vsi, ki si želijo, da bi evropski avdiovizualni sektor rasel, postal močnejši in bolj konkurenčen ter da bi izvažal na ostale dele sveta. Evropska avdiovizualna industrija se je v zadnjih letih precej izboljšala in njen mednarodni profil se je v zadnjih 20 letih spremenil, predvsem kot posledica tehnološkega napredka. To je vodilo v intenzivni gospodarski razvoj in naložbe ter, posledično, povečano povpraševanje po avdiovizualnem gradivu na določenih trgih. Na žalost pa obstajajo ovire, ki vplivajo na trženje evropskih del v tujini, vključno z nezadostnim financiranjem evropskih avdiovizualnih podjetij.

Podpora Skupnosti avdiovizualnemu sektorju upošteva dejstvo, da Evropska unija in države članice spodbujajo sodelovanje s tretjimi državami in pristojnimi mednarodnimi organizacijami v kulturnem sektorju, ker poudarja pomen spoštovanja različnih kulturnih dimenzij za spodbujanje raznolikosti, in nazadnje, ker distribucijski sektor določa raznolikost avdiovizualnih del in izbir potrošnikov. Še vedno je na mednarodnem trgu dostopnih malo evropskih avdiovizualnih del, medtem ko se avdiovizualna dela iz tretjih držav, kar izključuje dela Združenih držav, srečujejo s podobnimi problemi omejene dostopnosti na evropskih trgih. Evropski distributerji so v osnovi mala podjetja z omejenimi sredstvi za pridobitev dostopa na mednarodne trge. Posledično nov program daje na razpolago sredstva, tako da se lahko sprejmejo ukrepi za izboljšanje distribucije, trženja in promocije evropskih avdiovizualnih del v tretjih državah in, z razširitvijo, tretjih držav v Evropi.

Na koncu bi rad čestital gospe Hieronymi za še eno izjemno opravljeno delo in ji želel vse dobro v zasebnem življenju ter v prihodnji vlogi, po njeni izjemni prisotnosti v Evropskem parlamentu. Prav tako bi želel izkoristiti to priložnost in se zahvaliti komisarki Redingovi ter vsem članom Odbora za kulturo in izobraževanje za odlično sodelovanje, ki smo ga imeli v tem petletnem obdobju.

  Iosif Matula (PPE-DE) . – (RO) Področje kulture gotovo prispeva k doseganju gospodarskih ciljev, če upoštevamo, da zaposluje približno 5,8 milijona ljudi. Prav tako pa prispeva k doseganju družbenih ciljev preko promocije vrednot Evropske unije po svetu, da ne omenjam možnosti večje izbire za potrošnika, in preko povečanja konkurenčnosti avdiovizualne industrije v EU.

Zadevni program je prav tako pomemben, ker upošteva vpliv tehnološkega razvoja na področju, še bolj pa zaradi tega, ker je bila ustvarjena stalno rastoča potreba po avdiovizualni vsebini. Pozdravljam skladen program za promocijo evropskih avdiovizualnih del širom sveta glede na razdrobljenost trga na evropski ravni, če ga na primer primerjamo z avdiovizualnim trgom v Združenih državah.

Nenazadnje trdno verjamem v boljšo uporabo dodane vrednosti, ki bo jo ustvarila filmska industrija v državah članicah. Podam vam lahko primer filmske industrije v moji državi, Romuniji, ki se je do zdaj dokazala s številnimi priznanji na evropski in svetovni ravni.

Čestitam poročevalki in ji želim veliko uspeha v življenju po Evropskem parlamentu.

  Margarita Starkevičiūtė (ALDE). – (LT) Gospe in gospodje, v Odboru za ekonomske in monetarne zadeve sem delala pet let. Na osnovi izkušenj iz moje dežele, Litve, moram poudariti pomen programov, o katerih razpravljamo, za gospodarstvo države, da ne omenjam kulture majhne države.

Pred nekaj leti je bila naša filmska industrija v slabem stanju. Prav sodelovanje s tretjimi državami jo je spet uspelo postaviti na noge. Med tem obdobjem se je litvijska filmska industrija okrepila, vzpostavila je gospodarsko osnovo in zdaj znatno prispeva k ustvarjanju delovnih mest. Istočasno je to ustvarilo pravo okolje za pojav nadarjenih režiserjev in danes litvijski filmski režiserji prejemajo mednarodne nagrade in so dobro poznani po vsej Evropi in po svetu.

Zato bi želela poudariti, da bi Evropska unija morala dajati več poudarka izvajanju takšnih programov, saj pripomorejo k razcvetu držav in kultur.

  Erna Hennicot-Schoepges (PPE-DE). – (FR) Gospod predsednik, za začetek bi želela izraziti priznanje poročevalki, gospe Hieronymi, ki je vodila Odbor za kulturo in izobraževanje s pomočjo vsega svojega strokovnega znanja s tega področja. Hvala, gospa Hieronymi, za vse, kar ste storili.

Komisarka, spet vam je uspelo zaključiti ta projekt; je pomemben projekt, vendar ga je treba presojati na podlagi pomena, ki se mu daje, in gotovo ne dohaja vaših ambicij v smislu financiranja. Zato bo treba za naslednje finančno obdobje urediti povišanje sredstev za ta program. Ti ljudje, ki potujejo, morajo biti deležni vsake razpoložljive možnosti in svoboščine in ravno v povezavi s tem mnogokrat naletimo na nerešene probleme glede viz, socialnega varstva in statusa umetnika. Veliko še moramo storiti, da bodo umetniki resnično mobilni.

Kar zadeva ostalo, menim, da je film najboljši prenosnik kulturne raznolikosti. Zato moramo podpreti ta sektor, ki je še vedno v povojih. Morda bi obstoječi podatki o jamstvenem skladu lahko bili način za okrepitev financ, ki so malo premajhne za naše ambicije.

  Ewa Tomaszewska (UEN). – (PL) Gospod predsednik, filmi iz tretjih držav so precej pogosto distribuirani na Poljskem. Redko so visokokakovostni in veliko težje je našim evropskim filmom doseči trge in gledalce tretjih držav. Ob tem pa je zelo pomembno, da podpremo širitev naše kulture. Bistveno je, da promoviramo evropske filme v drugih državah. Bistveno je, da zagotovimo tem filmom boljši položaj na trgih tretjih držav. Poleg tega bo okrepitev filmske industrije prav tako zagotovila, da bodo filmi bolj kakovostni. Tudi to bo imelo veliko vrednost.

Mislim, da je pomemben dejavnik pri tem učinek sinergije, dosežen na podlagi mobilnosti in sodelovanja s tretjimi državami. Okrepitev varstva intelektualne lastnine je pomembno vprašanje, ki ga izpostavlja program, prav tako v povezavi s podporo izvajanju konvencije UNESCO.

Rada bi izrazila veliko zahvalo gospe Hieronymi za delo na tem programu in za dejstvo, da ga je uspela dokončati pred koncem tega mandata. To delo smo opravljali skupaj, toda njen prispevek je bil največji. Iskreno bi se zahvalila vsem članom Odbora za kulturo in izobraževanje, s katerimi sem delala v tem mandatu.

  Viviane Reding, članica Komisije. − Gospod predsednik, zahvaljujem se vsem tistim, ki so prispevali k ustvarjanju naše kulturne raznolikosti, ne le v Evropi, ampak tudi čez meje. Na koncu tega govora bi želela podati nekaj konkretnih primerov, kako to lahko deluje in kako je že delovalo.

Razvili smo 11 partnerstev usposabljanja z Latinsko Ameriko, Indijo, Kanado, Turčijo, Ukrajino, Moldavijo in Gruzijo, ki pokrivajo filme, televizijske oddaje, animacijo in dokumentarce. Na primer, sodelovanje na področju risank med EU, Latinsko Ameriko in Kanado za usposabljanje in razvoj strokovnjaka za risanke. Na primer Prime Exchange je delavnica za avtorje in producente iz Indije in Evrope za večje razumevanje financiranja in elementov trženja filmov. Opravljena je bila na primer tudi promocija distribucije, ki jo je izvedel Klub evropskih producentov, ki je organiziral koprodukcijske delavnice na Kitajskem in v Indiji.

Dolma je organizirala mesec dokumentarcev v Čilu, projekt Paris je ustvaril koprodukcije med Japonsko, južno Korejo in Evropo in EuropaCinema vključuje mrežo 230 evropskih kinematografov in 148 kinematografov po svetu z namenom izmenjave filmov. Tako smo priča konkretnim dejanjem. Ne gre za velike besede, ampak za dejanja, da bi pomagali strokovnjakom, da sami delajo, kar znajo najbolje: to je snemanje filmov, prikazovanje filmov in njihovo potovanje. Zahvaljujem se vsem tistim, ki so pripomogli, da je to postala resničnost.

  Ruth Hieronymi, poročevalka. − (DE) Gospod predsednik, zahvaljujem se vam za spodbudno in konstruktivno razpravo. Prepričana sem, da s tem zagonom program MEDIA Mundus, o katerem smo danes upravičeno razpravljali, ne bo le požel velikega uspeha, temveč bo lahko v naslednjih letih mobiliziral dodatno podporo.

Vsakdo, ki obžaluje pomanjkanje ali nezadostno evropsko kulturo po svetu, glede česa imajo čisto prav, lahko le pozdravijo program MEDIA Mundus in zanj navdušeni glasujejo. Je odličen primer, kako lahko prenesemo svoje kulturno sporočilo svetu. Zato vas iskreno prosim, da to sporočilo energično prenesete svojim vladam. Skupna promocija evropske kulture ne pomeni manj nacionalne identitete za naše dežele in države članice Evropske unije. Nasprotno, saj okrepi njihovo nacionalno identiteto in združuje našo evropsko kulturo, zato da smo lahko bolj učinkovit ambasador v svetu.

V zvezi s tem bi se vam rada zahvalila. Vse, ki bi želeli razpravljati o tem, kako bi se tega lahko lotili, vabim v poslanski bar.

  Predsednik. − Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo danes ob 12.00.