Predsednik. − Naslednja točka je izjava Sveta o družbi SWIFT.
Beatrice Ask, predsednica Sveta. – (SV) Gospod predsednik, glavno vprašanje v svetovnem boju proti terorizmu je, kako se takšne dejavnosti financirajo. Preprečevanje financiranja terorizma in iskanje sledi, ki bi jih takšne transakcije lahko pustile za seboj, lahko preprečita teroristična kazniva dejanja in igrata pomembno vlogo v preiskavi takšnih kaznivih dejanj. Za to potrebujemo mednarodno sodelovanje. Pri tem moramo pozornost posvetiti izzivu, določenemu v Konvenciji ZN o zatiranju financiranja terorizma iz leta 1999 in konvencijah Evropskega sveta na tem področju.
Člani, ki so se 3. septembra 2009 udeležili srečanja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve za zaprtimi vrati, so slišali, kako je program za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti (TFTP) pomagal izboljšati varnost državljanov EU in drugih. V zadnjih letih so informacije iz programa TFTP pomagale pri odkrivanju in preiskovanju terorističnih kaznivih dejanj in so uspele celo preprečiti teroristične napade na evropskih tleh.
Predsedstvu je Svet 27. julija 2009 soglasno podelil mandate za pogajanja, ki temelji na predlogu Komisije. Bilo bi bolje, če bi pogajanja z ZDA lahko potekala na podlagi Lizbonske pogodbe. V tem primeru bi lahko v celoti sodeloval tudi Evropski parlament, a kot veste, to zdaj še ni mogoče. Ker družba SWIFT konec tega leta svojo podatkovno zbirko seli iz ZDA v Evropo, mora EU nujno čim prej skleniti kratkoročni sporazum z ZDA, da ne bi prišlo do prekinitve pri izmenjavi informacij. To je v interesu vseh.
Želim poudariti, da je to začasni sporazum, ki bo veljal toliko časa, dokler ne bo mogoče sprejeti trajnega sporazuma. Njegova veljavnost ne sme biti daljša od dvanajst mesecev, Komisija pa je sporočila, da namerava predlog za trajni sporazum podati takoj, ko bo sprejeta nova pogodba. Če naj program TFTP koristi EU in državam članicam, morajo ZDA ustreznim pooblaščenim organom znotraj EU še naprej na enak način kot prej zagotavljati informacije iz programa TFTP. In prav to se bo tudi res zgodilo.
Poleg tega bo začasni sporazum organom EU za preprečevanje kaznivih dejanj zagotovil izrecno priložnost, da sami zaprosijo za informacije iz podatkovne zbirke TFTP med preiskavo terorističnih kaznivih dejanj. Predsedstvo je prepričano v koristi informacij iz programa TFTP. Obenem se zavedamo, da mora začasni sporazum vsebovati mehanizme, ki so potrebni za zagotovitev zaščite zasebnosti posameznika, pravne države in varovanja podatkov. Osnutek sporazuma torej vsebuje določbo o tem, da mora imeti EU ločen organ, ki bo sprejemal, obdeloval in odobril vse zahteve iz ZDA za informacije od družbe SWIFT.
Enako pomembno je, da začasni sporazum vsebuje podrobne določbe o varovanju podatkov v zvezi z informacijami, ki jih ZDA prejmejo od evropskega organa prek družbe SWIFT. Na tem mestu bo sporazum segel še dlje kot prej v enostranskih obvezah, ki so jih ZDA dale EU pri predstavitvah TFTP iz leta 2007, kot je objavljeno v Uradnem listu Evropske unije.
Dovolite mi, da omenim še nekatere druge določbe, za katere bomo zahtevali, naj se vključijo v sporazum. Podatki morajo biti varno shranjeni, vsak dostop do podatkov prijavljen, vsako iskanje podatkov v podatkovni zbirki TFTP pa omejeno, obsegalo pa bo samo tiste osebe ali informacije, pri katerih obstaja utemeljen sum terorističnega kaznivega dejanja ali jasna povezava s takšnim dejanjem. Čas shranjevanja pregledanih informacij bo omejen, informacije pa se bodo iz podatkovne zbirke izbrisale po izteku največ petih letih ali prej, če je to mogoče.
Potrdimo lahko, da bo uporaba TFTP dovoljena samo pri preiskavah terorističnih kaznivih dejanj, vključno s financiranjem terorizma. Ne ZDA ne EU ne smejo uporabljati sistema za preiskavo drugih vrst kaznivih dejanj ali za druge namene. Seveda je pomembno tudi to, da bo prenos informacij iz EU v ZDA v okviru TFTP sorazmeren. Poleg pravil, ki veljajo za evropski organ, ki sem jih omenila prej, sporazum torej vsebuje tudi določbo, v skladu s katero mora sistem oceniti neodvisen ocenjevalni organ. Kadar gre za EU, bodo ta organ sestavljali predstavniki predsedstva in Komisije ter dve osebi iz nacionalnih organov za varovanje podatkov iz držav članic. Naloga ocenjevalnega organa bo preveriti skladnost s sporazumom, pravilno uporabo določb o varovanju podatkov in ali prenos podatkov poteka sorazmerno.
Naša skupna odgovornost je, da zagotovimo, da se bodo organi za preprečevanje kaznivih dejanj uspešno zoperstavili terorizmu. Imamo pa tudi skupno odgovornost, da zagotovimo, da bo to potekalo v skladu s pravno varnostjo in ob sočasnem spoštovanju temeljnih pravic. Predsedstvo je prepričano, da izmenjava informacij z ZDA v okviru programa TFTP veča zaščito pred terorizmom in da lahko dosežemo tako začasen sporazum kot tudi dolgoročni sporazum, ki ne bo samo izpolnil naše stroge zahteve glede varovanja podatkov, temveč bo tudi spoštoval temeljne pravice.
Jacques Barrot, podpredsednik Komisije. − (FR) Gospod predsednik, spoštovani poslanci, na začetku bi se želel iskreno zahvaliti gospe Ask za povzetek vseh dosežkov v zvezi z družbo SWIFT in pogajanji, ki so trenutno v teku z Združenimi državami glede nadaljnjega izvajanja programa za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti (TFTP).
Tudi sam sem imel na srečanju Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, ki je potekalo 22. julija, priložnost pojasniti, kako program TFTP deluje in zakaj potrebujemo začasen sporazum, da bi preprečili prekinitev njegovega delovanja. Skupnega srečanja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za ekonomske in monetarne zadeve so se 3. septembra udeležili švedsko predsedstvo, direktor Generalnega direktorata za pravosodje, svobodo in varnost gospod Faull ter gospod Bruguière. Mislim, da je to srečanje omogočilo, da se pojasnijo številna še odprta vprašanja.
Na kratko bi želel poudariti nekaj vidikov. Dodano vrednost vrednotenja podatkov v okviru programa TFTP, ki ga je opravilo ameriško ministrstvo za finance, je gospod Bruguière potrdil v poročilu, ki so ga člani Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za ekonomske in monetarne zadeve lahko preučili na skupnem srečanju v začetku septembra. Kot nas je spomnilo že predsedstvo, je ta analiza podatkov omogočila organom ZDA, da preprečijo napade in olajšajo preiskave terorističnih napadov tako v Združenih državah kot v Evropi.
Poleg tega je poročilo gospoda Bruguièra potrdilo, da so organi ZDA spoštovali obveze, ki so jih dali leta 2007 v zvezi z varovanjem podatkov, in sicer – kot nam je pravkar zelo dobro pojasnila gospa Ask – da bodo omejili hrambo podatkov in dostop do njih, tako da se bodo uporabljali samo v primeru, kadar gre za sum financiranja terorizma. Na kratko: gospod Bruguière je dejal, da so bile obveze spoštovane.
Vendar pa je jasno, da pravosodni okvir, ki je bil leta 2007 predmet pogajanj, ne bo več deloval, saj se podatki po spremembi strukture družbe SWIFT, ki je načrtovana za konec tega leta, ne bodo več nahajali v Združenih državah. Začasni mednarodni sporazum med Evropsko unijo in Združenimi državami je potreben zato, da bi organi ZDA lahko še naprej analizirali podatke o znotrajevropskih transakcijah, ki se dogajajo na Nizozemskem.
V ta sporazum je treba nujno vključiti vsa zagotovila, ki so potrebna za zaščito temeljnih pravic naših državljanov, predvsem pa tista, ki se nanašajo na varovanje osebnih podatkov. Prizadevanje predsedstva pri tem seveda iskreno podpiramo.
Drugič, gospod predsednik, Parlamentu bi želel predvsem povedati, da, kot je pravkar omenila gospa ministrica, govorimo o začasnem sporazumu, ki ne more veljati dlje kot največ 12 mesecev. To pomeni, da se bomo o njem lahko ponovno pogajali takoj, ko bo začela veljati Lizbonska pogodba, in sicer s polno vključenostjo Evropskega parlamenta. Odkrito vam lahko zagotovim, da bo Komisija seveda še naprej nenehno obveščala Parlament o napredku pri tem vprašanju.
Želel bi dodati, da smo veseli, da imamo možnost pripraviti ta sporazum, ki bo trajen in dolgoročen, pri čemer bomo seveda od naših ameriških partnerjev zahtevali popolno vzajemnost. Boj proti terorizmu skrbi tudi nas in nobenega razloga ni, da ne bi mogli imeti popolne in celovite vzajemnosti. Zato verjamem, da bo vključenost Parlamenta v ta pogajanja o prihodnjem dolgoročnem sporazumu prinesla koristi.
V to čisto zares verjamem. Še enkrat bi se želel zahvaliti švedskemu predsedstvu in gospe Ask za izčrpen pregled položaja, ki je danes omogočil, da smo ponovno dobili začasni sporazum.
Ernst Strasser, v imenu skupine PPE. – (DE) Gospod predsednik, gospa Ask, gospod komisar, gospe in gospodje, ZDA so pomemben partner v boju proti terorizmu. Vendar si predvsem kar zadeva vprašanje občutljivih podatkov, želimo evropske predpise o varnosti podatkov, o državljanskih pravicah in o posameznih pravicah naših državljanov v zvezi s podatki, v sodelovanju z Američani. Zato člani Evropske ljudske stranki (Krščanskih demokratov) pozivamo k sprejetju temeljnih meril za sklenitev takšne pogodbe.
Prvič, med državljansko varnostjo in državljanskimi pravicami mora biti vzpostavljeno ravnovesje. Drugič, zadevnim podjetjem in našim državljanom je treba zagotoviti pravno varnost. Tretjič, pozdravljamo vlogo Evropskega parlamenta kot sozakonodajalca, zato tudi pozdravljamo namero po sklenitvi prehodnega sporazuma. Gospa Ask, vam in Komisiji želimo pri tem v naslednjih tednih veliko uspeha.
Četrtič, verjamemo, da je treba z notranjimi evropskimi podatkovnimi nizi ravnati v skladu z evropskim pravom, tako v prehodnem sporazumu kot v končnem sporazumu. Petič, želimo, da se na ravni EU vzpostavi še en instrument, ki bo podoben programu TFTP, in šestič, menimo, da je to predpogoj za vzajemnost.
Tako mislimo mi in prepričani smo, da bo to na plenarnem zasedanju naletelo na široko soglasje. Ko bo prehodni sporazum sklenjen, se bomo morali hitro začeti pogajati o končnem sporazumu in ga tudi sprejeti.
Claude Moraes, v imenu skupine S&D. – Gospod predsednik, družba SWIFT je očitno postala preizkusen teren za iskanje pravega ravnovesja med našim sodelovanjem z Združenimi državami, bojem proti terorizmu in zaščito naših temeljnih pravic.
Ko je Parlament v svojih resolucijah iz leta 2006 in 2007 prosil, naj se zrcalno mesto družbe SWIFT iz ZDA preseli v EU, se je to očitno zgodilo zato, ker smo menili, da zaščita, ki jo državljanom EU nudi ameriški okvir, ni v skladu s standardi EU in da bi jo bilo treba izboljšati. Zato je to pozitiven dosežek in naša skupina pozdravlja dejstvo, da se bosta dva nova strežnika družbe SWIFT zdaj preselila v Evropo in da bo vzpostavljen tudi nov pravni okvir, da bi ameriški program TFTP lahko še naprej uporabljal in obdeloval podatke v sodelovanju z našimi zakonodajnimi organi.
Moja skupina tudi vidi, da priporočilo, ki ga je sprejel Svet, poskuša obravnavati nekatere pomisleke Parlamenta in evropskega nadzornika za varstvo podatkov. Vendar so nekatera ključna vprašanja ostala odprta. Če se bodo na tleh EU za obdelavo podatkov EU še naprej uporabljali ameriški pravni standardi, kako lahko zagotovimo, da se bodo spoštovali standardi EU v zvezi s postopkovnimi pravicami in varstvom osebnih podatkov? Na katerega sodnika se lahko državljan EU ali podjetje iz EU obrneta v primeru kazenskega pregona?
Seveda je, kot sta pojasnila Svet in Komisija, eno izmed najpomembnejših vprašanj čas, v katerem je sporazum sprejet, ter začasna narava sporazuma. Izbor pravne podlage tretjega stebra skupaj z njegovo začasno naravo popolnoma izključuje Parlament – s tem pa tudi državljane EU – iz zakonodajnega procesa. Skupina socialistov in demokratov je prepričana, da bi se ta začasni sporazum moral uporabljati samo 12 mesecev in da se bo s Parlamentom kot sozakonodajalcem treba pogajati o novem sporazumu, da bi lahko tukaj zagotovili tisto občutljivo ravnovesje pri zaščiti temeljni pravic evropskih državljanov v pomembnem in ključnem boju proti terorizmu.
Sophia in 't Veld, v imenu skupine ALDE. – (NL) Gospod predsednik, po vseh teh toplih besedah, bom dregnila v osje gnezdo! O vsebini ne bom rekla ničesar, saj mislim, da je jasno, da je to, o čemer so potekala pogajanja, v skladu z evropskimi standardi pravnega varstva in varstva osebnih podatkov, vendar pa želim zdaj nekaj odgovorov o samem procesu, saj Svet kot že ničkolikokrat poprej ponovno sprejema odločitve, ki vplivajo na državljane, za zaprtimi vrati. Vlade Evrope in Združenih držav želijo vedeti vse o našem zasebnem življenju, mi kot državljani pa ne zvemo ničesar o tem, kaj počne Svet. Po mojem mnenju so stvari do neke mere postavljene na glavo. Boj proti terorizmu je dejansko postal nekakšen pobesneli vlak, pri čemer Svet kaže globoko zaničevanje do evropskih državljanov in parlamentarne demokracije. Vsakič, ko se to vprašanje naveže na družbo SWIFT, sporazum PNR, hrambo podatkov ali kar koli drugega, slišimo, da je to „nepogrešljivo za boj proti terorju“. Verjetno res, gospa ministrica, toda kdaj bomo dejansko končno slišali kakšna dejstva, kdaj bomo opravili nekakšno oceno? Obstajajo tudi mnoga vprašanja v zvezi z družbo SWIFT, na katera bi res rada slišala odgovor, saj 3. septembra odgovorov ni bilo. Zakaj ne? Že leta 2007 smo vedeli, da je treba strukturo družbe SWIFT preoblikovati. Zakaj je Svet prišel s tem načrtom v zadnjem trenutku poleti, ko je Parlament moral šele začeti z delom? Zakaj se o mandate niste posvetovali z nacionalnimi parlamenti? Zakaj? Mar to ni primer pranja politike, gospa ministrica, kjer gre dejansko za to, da evropske vlade poskušajo dobiti dostop do naših podatkov prek vlade ZDA? Stopite ven in povejte!
Na koncu mi dovolite, da povem še nekaj o preglednosti. Dokumenti, in zlasti pravni nasvet same pravne službe Sveta, morajo biti objavljeni in ne zgolj dostopni poslancem Evropskega parlamenta v neki majhni sobi – ker smo nanje že naleteli ob fotokopirnem stroju, vemo, kaj v njih piše –, temveč državljanom Evrope. To je prava preglednost.
Jan Philipp Albrecht, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, predsedstvo in Komisija nenehno govorita o okrepitvi državljanskih pravic in o Evropi državljanov. Vendar pa so temeljne pravice dejansko porušene, primerna javna razprava o njih pa onemogočena. Vsa prizadevanja gredo v tej smeri, da se izključijo parlamenti in da se zadržujejo informacije. Takšna oblika nepreglednega pristopa je za demokratično Evropo nesprejemljiva.
Ni dovolj, da samo potrkamo na vrata ; odgovoren parlament mora ustaviti to nezaželeno početje. Predsedstvo mora prekiniti pogajanja za toliko časa, dokler ne bo moglo zagotoviti pravic državljanov in parlamentov. Mešetarjenje, ki ga načrtujete pri bančnih podatkih, brez kakršnega koli zaščitnega mehanizma, bo izdalo pravice državljanov Evrope do varstva podatkov in povzročilo preventivno splošno nezaupanje do vseh državljanov.
Zeleni nočemo imeti s tem nobenega opravka. Niti za kratek čas ne, zagotovo pa ne, če bomo imeli strežnike tukaj v Evropi in nič več samo v ZDA, saj se bodo podatki kljub temu še naprej pošiljali v ZDA, pravno varstvo pa ne bo zagotovljeno.
Marie-Christine Vergiat, v imenu skupine GUE/NGL. – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v veliko čast mi je, da lahko prvič spregovorim v tem Parlamentu v imenu milijonov Evropejcev, ki si želijo drugačno Evropo.
Afera SWIFT je simptomatična za neumnosti v zvezi z varnostjo, ki se jih vsiljuje v imenu terorizma, pri čemer se kaže globoko zaničevanje do najbolj temeljnih pravic naših sodržavljanov. V tej aferi so Združene države izropale bančne podatke, brez pravne podlage in celo brez najmanjših informacij od organov v Evropi. Zaradi tega škandala so se evropski organi zdrznili in postali pozorni. Z ameriško vlado je bil podpisan sporazum. Tega je ocenil strokovnjak. Toda kateri strokovnjak? Francoski protiteroristični sodnik Bruguière, katerega spodrsljaji na področju temeljnih pravic so v Franciji vsem dobro znani. Zato dvomimo v kakovost tega poročila.
Razen načela predlog resolucije, ki nam je bil predstavljen, vključuje številna opozorila, s katerimi se sicer strinjamo, vendar so nezadostna. Predlagamo spremembe, da bi okrepili zahteve, ki jih je Evropski parlament dolžan dati. Iti moramo še dlje in zahtevati prekinitev sporazuma, če bodo opredeljena načela kršena. Radi bi vedeli, zakaj so evropski organi potrebovali toliko časa, da so obvestili Parlament, in zakaj se je tako mudilo k sklenitvi tega novega sporazuma.
Računamo na švedsko predsedstvo. Spoštovanje človekovih pravic bomo ves čas spremljali. Da, naši sodržavljani imajo pravico do varnosti, toda to je treba opraviti tako, da ne bomo prisiljeni živeti v družbi, v kateri vlada veliki brat, kjer vsak o nas ve vse.
Beatrice Ask, predsednica Sveta. – (SV) Gospod predsednik, zahvaljujem se za te pomembne vidike. V kratkem času, ki ga imam na voljo, bom poskusila odgovoriti na nekatera vprašanja.
Prvo vprašanje, ki se postavlja, je, seveda, kako lahko zagotovimo, da bodo ZDA spoštovale sporazum. Želela bi reči, da imamo najprej tu poročilo gospoda Bruguièra, ki nudi dober opis skladnosti s pogoji v zvezi z vsem, kar je bilo do danes dogovorjeno. Drugič, osnutek sporazuma omenja ocenjevalni organ, ki sem vam ga opisala, pa tudi predsedstvo, Komisijo in predstavnike nacionalnih organov za varstvo podatkov, ki bodo vključeni zato, da bi preverjali, ali se ta zadeva pravilno rešuje. Očitno je ključnega pomena, da so informacije zanesljive. Pomembno je tudi, da vsi spoznajo, da pri prenosu informacij v ta program podatkov ne gre za to, da lahko ljudje kar tako dostopajo do njih in berejo, kar koli želijo. Da bi dobili dostop do teh informacij, moramo imeti sum terorističnega kaznivega dejanja ali vsaj financiranje takšnega kaznivega dejanja. Seveda to omejuje način uporabe teh informacij.
Kar zadeva kritiko glede tega, zakaj smo se tega lotili šele zdaj, poleti, bi želela poudariti, da je predsedstvo postavljajo bolj ali manj ista vprašanja, kot jih zdaj postavljajo poslanci Evropskega parlamenta. Naša naloga je bila, da zadevo pripravimo na izčrpen način in da analiziramo – med drugim – to poročilo, ki odgovarja na nekatera vprašanja, toda naša naloga so bile tudi druge zadeve. V resnici nismo bili mi tisti, ki smo se odločili, da je treba družbo SWIFT preseliti v Evropo; to se je zgodilo na podlagi drugih odločitev. Vendar pa si ZDA zelo želijo, da bi lahko uporabljale to orodje v svojem boju proti terorizmu, in tudi mi mislimo, da bi enake informacije koristile tudi nam. Da bi se to zgodilo, potrebujemo sporazum. Ker Lizbonska pogodba ni začela veljati, smo menili, da je treba zagotoviti začasno rešitev. To je tisto, o čemer se pogajamo, in to je tisto, za kar nas je Svet pooblastil, da storimo. To sem želela povedati.
In nikakor ne gre za to, da bi si predsedstvo želelo po nepotrebnem omejiti vpogled ali razpravo v kakršnem koli smislu. Prvič, to je navsezadnje javna razprava in, drugič, v zadovoljstvo nam je seveda, da lahko govorimo o tem, kako pogovori potekajo. Vendar pa v teku pogajanj ni mogoče zagotoviti neprekinjenega dostopa do dokumentov, saj je že sama narava pogajanj takšna, da se stvari spet in spet spreminjajo. Poskusila pa sem pojasniti naše izhodišče in jasno pooblastilo, ki nam ga je dal Svet. V zvezi s tem močno vztrajamo pri združitvi visoke ravni učinkovitosti in praktične uporabe s strogimi zahtevami pravne varnosti in spoštovanjem državljanskih svoboščin in človekovih pravic. Popolnoma sem prepričana, da bomo to tudi dosegli. Če pa – v nasprotju s pričakovanji – ne bomo, potem ne bo nobenega sporazuma.
PREDSEDSTVO: GOSPOD WIELAND podpredsednik
Jacques Barrot, podpredsednik Komisije. − (FR) Gospod predsednik, želel bi samo potrditi pripombe, ki jih je podala gospa ministrica, ki je posledično iz tega potegnila zelo jasen sklep: če dejansko ne bomo dobili zagotovil v zvezi z varstvom podatkov, ki jih potrebujemo za trajni sporazum, o katerem se bo predsedstvo moralo pogajati in ki ga bo podprla tudi Komisija, potem ne bo nobenega sporazuma.
Na podlagi tega sem prepričan, da bi morali biti sposobni rešiti ta vprašanja in na ta način voditi kampanjo proti terorizmu, pri tem pa seveda kazati spoštovanje do pomembnih vrednot in pomembnih načel, ki pomenijo, da v Evropi na eni strani pripisujemo veliko pomena varstvu zasebnosti, na drugi pa preprečevanju vseh oblik gospodarskega vohunjenja.
Rad bi samo rekel, da sem sam, odkar sem prevzel svoje dolžnosti, očitno opazil dejstvo, da je Svet prosil sodnika Bruguièra, naj opravi to misijo iskanja dejstev v Združenih državah. Poročilo gospoda Bruguièra iz decembra 2008 sem prejel januarja 2009. To poročilo je bilo predstavljeno Evropskemu parlamentu in Svetu JHA februarja 2009. V tistem času je Komisija spoznala, da ima v rokah bistvene elemente za zagotovitev kontinuitete programa TFTP v pričakovanju časa, ko se bomo na podlagi podpisane Lizbonske pogodbe in skupaj s Parlamentom kot sozakonodajalcem lahko zares začeli pogajati o dolgoročnem sporazumu z vsemi zagotovili, ki jih je omenila gospa ministrica, in z vsemi zahtevami glede vzajemnosti, o katerih je predvsem govoril tudi gospod Strasser.
Mislim, da je Svet pri tem zelo jasno pojasnil svojo voljo. Komisija je enakega mnenja in je sprejela enako trdno in jasno obvezo kot Svet, da bi zagotovila, da Evropski parlament dejansko postane sozakonodajalec, ko bo prišel čas za trajni sporazum.
Sophia in 't Veld (ALDE). - Gospod predsednik, imam majhno vprašanje o pravilnosti postopka. Opažam, da Svet spet ne odgovarja na vprašanja, ki jih postavljamo. Vprašala sem namreč, zakaj je Svet čakal dve leti, do zadnjega trenutka, da bi se o tej zadevi odločil, in rada bi vedela – odgovor se lahko poda tudi v pisni obliki –, zakaj so bili nacionalni parlamenti v celoti izključeni iz celotnega postopka. Za konec naj povem, da sem prebrala vaš odgovor, ki je bil dokaj nejasen, in zdi se, da hočete reči, da pravnega mnenja pravne službe Sveta ne boste objavili.