Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 16. september 2009 - Strasbourg

13. Sklenitev Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju ES/Tadžikistan (razprava)

  Predsednica. − Naslednja točka je skupna razprava o

– izjavah Sveta in Komisije o sklenitvi sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med ES in Republiko Tadžikistan ter

– priporočilu (A7-0007/2009) Alojza Peterleta v imenu Odbora za zunanje zadeve o predlogu sklepa Sveta in Komisije o sklenitvi sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Republiko Tadžikistan na drugi

(12475/2004 – 11803/2004 – C6-0118/2005 – 2004/0176(AVC)).

  Cecilia Malmström, predsednica Sveta. – (SV) Gospa predsednica, spoštovani poslanci, gospa komisarka, gospod Peterle, vesela sem, da imam to priložnost, da lahko to popoldne razpravljam o povezavah EU s Tadžikistanom in zlasti o pomenu, ki ga pripisujemo novi podlagi naših odnosov z državo, ko vstopamo v sporazum o partnerstvu in sodelovanju.

Vem, da ima Parlament močan interes za to vprašanje. Že februarja 2008 ste v svoji resoluciji o strategiji EU za Srednjo Azijo pozvali države članice, naj hitro ratificirajo sporazum o partnerstvu in sodelovanju in s tem potrdijo namero Parlamenta, da odobri sporazum v bližnji prihodnosti.

Sporazum je zdaj ratificiran in obstaja močna želja, da čim prej naredimo še preostale korake, da bo sporazum o partnerstvu in sodelovanju lahko kmalu začel veljati; upamo, da bo to še pred koncem tega leta. Če bo tako, bo poslal jasen signal, da odpiramo novo poglavje v naših odnosih med Evropsko unijo in Tadžikistanom.

Tadžikistan je pomemben del naše skupne strategije za Srednjo Azijo. Ta težko dostopna država je ena izmed najrevnejših na svetu. Zaradi slabo nadzorovane meje z Afganistanom predstavlja glavno pot za tihotapljenje mamil in dostop do regije za skrajne islamiste. Zato si močno prizadevamo za pomoč Tadžikistanu, tako zaradi samega Tadžikistana kot tudi zato, da bi rešili naše skupne težave. To že počnemo prek številnih stikov. Švedsko predsedstvo je v to regijo julija poslalo skupino na visoki ravni, včeraj pa je v Bruslju potekala ministrska konferenca s Srednjo Azijo.

Vendar pa je Tadžikistan ena izmed redkih držav na vzhodni meji EU, s katero po koncu hladne vojne še nismo sklenili skupnega sporazuma. Če se želimo resno spoprijeti s težavami, ki sem jih omenila, moramo oblikovati ustrezen okvir za naše prihodnje odnose. Dogovore o političnem dialogu in sodelovanju s Tadžikistanom v praksi je treba okrepiti, da bi bolje odražali skupne izzive, s katerimi je ta regija soočena. Sporazum o partnerstvu in sodelovanju bi nam zagotovil, da bi na bolj strukturiran način razpravljali o zadevah, ki so v našem skupnem interesu: o človekovih pravicah, pravni državi, trgovini z mamili in organiziranem kriminalu, kot tudi o terorizmu ter verskih organizacijah.

Obenem moramo doseči napredek pri vprašanjih, ki se nanašajo na demokracijo, dobro družbeno upravljanje in človekove pravice v regiji. Zavedamo se, da to nikakor ni lahka naloga. Zato močno pozdravljam strukturiran dialog s Tadžikistanom o človekovih pravicah, ki nam daje priložnost za prave pogovore. Drugi krog tega dialoga bo potekal 23. septembra v Dušanbeju.

Še naprej moramo spodbujati Tadžikistan k uvedbi programa reform. Dogajanja so pogosto zelo zaskrbljujoča. Znotraj te države si želimo bolj demokratičen pristop, kar zadeva svobodo organiziranja, versko svobodo, svobodo medijev in razvoj civilne družbe. Storiti moramo vse, kar je v naši moči, da bi prepričali Tadžikistan, da je pri boju proti nezakonitim dejanjem, trgovini z mamili in terorizmu treba upoštevati načelo pravne države. Poudariti moramo, da je treba spoštovati človekove pravice in temeljne svoboščine in tako preprečiti etnične ali kulturne spopade.

Zelo zaskrbljeni smo tudi zaradi razširjene korupcije, ki je prisotna v državi. Ta ne ovira samo razvoja Tadžikistana, temveč tudi učinkovite prispevke donatorjev. Uporabiti bi morali vse razpoložljive kanale, da bi tadžiške organe pozvali k čim hitrejšemu reševanju tega problema. Ne moremo zanemariti dejstva, da vse tranzitne poti za trgovino z mamili – ali vsaj velika večina – vodijo skozi Tadžikistan. Država je dovzetna za gibanja skrajnežev in mednarodni organizirani kriminal. Povečati moramo našo podporo Tadžikistanu, da bi se lahko spopadel s to dejavnostjo, in obenem zagotoviti druge vire prihodka. Ta strategija se dobro ujema z našo zavezo v Afganistanu in našim prizadevanjem za stabilizacijo te države. Pozdravljamo interes, ki ga je Tadžikistan pokazal za sodelovanje, ter podpiramo njegova prizadevanja.

Tadžikistan je pokazal odprt, konstruktiven odnos do razprav o naših skupnih izzivih. To je pozitivno. Ta dialog je pomemben element naše podpore Tadžikistanu pri njegovih prizadevanjih za spodbujanje sodelovanja s svojimi sosedami in iskanje rešitev za nujne, zapletene regionalne probleme, kot so podnebne spremembe, voda in obmejna kontrola. Glede na dejstvo, da imamo močan interes za učinkovitejše in uspešnejše reševanje številnih izmed teh problemov, pozdravljam priložnost za oblikovanje nove podlage za naše odnose s Tadžikistanom. Sporazum o partnerstvu in sodelovanju nam nudi okvir, v katerem lahko še naprej razvijamo naše dvostranske odnose in s tem prispevamo k skupnim ciljem naše strategije za vso Srednjo Azijo. Zato pozivam ta Parlament, da glasuje za sporazum, s čimer bo ta lahko začel čim prej veljati.

  Benita Ferrero-Waldner, članica Komisije. − Gospa predsednica, najprej bi se želela zahvaliti gospodu Peterletu za njegovo odlično poročilo in tudi resolucijo, ki daje zelo dobro analizo razmer v Tadžikistanu in vsebuje priporočila, ki jih lahko podprem.

Vse od sprejetja strategije EU za Srednjo Azijo junija 2007, so se naši odnosi z vsemi državami v srednji Aziji poglabljali v obojestransko korist. Pogostost stikov med nami se je povečala in govorimo lahko tudi o skupnem razumevanju koristi, ki jih nudi večje sodelovanje pri zadevah, povezanih z varnostjo, upravljanjem in nadzorom meja, izobraževanjem, vodenjem in diverzifikacijo oskrbe z energijo. Strategija je uspešna tudi pri oblikovanju nove vrste partnerstva s petimi srednjeazijskimi republikami.

Vendar pa je jasno, da to vseobsegajočo strategijo podpirajo posamezni in ločeni dvostranski odnosi, ki odražajo različne težnje in usmeritve zadevnih držav. Kot veste, naše sodelovanje s Tadžikistanom trenutno še vedno ureja sporazum o trgovini in sodelovanju, ki je bil sklenjen leta 1989 s ZSSR in ki ga je Tadžikistan potrdil leta 1994.

Vaša privolitev v sporazum o partnerstvu in sodelovanju med EU in Tadžikistanom, o katerem danes lahko razpravljamo, bi torej predstavljala pomemben korak naprej, s tem pa omogočila, da razširimo in poglobimo sodelovanje s to državo.

Kot je bilo že povedano, se Tadžikistan danes spopada z velikimi gospodarskimi in družbenimi izzivi. Pomembno je – in tudi v interesu samih Evropejcev –, da Tadžikistan uspešno reši ta vprašanja. To je država, ki ima skoraj 1 500 km dolgo mejo z Afganistanom in ki leži blizu doline Svat v Pakistanu. Je ozemlje, kamor bi se lahko razširili spopadi iz teh konfliktnih območij in kamor bi se lahko infiltrirali islamski militantneži.

Tadžikistan je tudi ključnega pomena pri prizadevanjih za zajezitev pretoka nezakonitih mamil iz Evrope v Afganistan. Večje sodelovanje z Evropsko unijo lahko torej igra posebno vlogo v pomoči pri preprečevanju širjenja nestabilnosti.

Glavni element šibkih točk Tadžikistana je njegovo šibko gospodarstvo. Precejšen padec cen aluminija in bombaža zaradi svetovne recesije je močno prizadel to najrevnejšo izmed srednjeazijskih republik. To skupaj s 34-odstotnim padcem nakazil v prvi polovici leta 2009 povzroča skrbi, da se bodo povečale tudi stopnje revščine in da bi negotove socialno-ekonomske razmere lahko povzročile družbene nemire.

Menim, da smo zdaj, ko podpiramo in spodbujamo nepogrešljive reforme, s Tadžikistanom na pravi poti. To je bilo tudi osrednje vprašanje pogostih obiskov posebnega predstavnika EU gospoda Morela ter mojega obiska spomladi 2008. Napredek je viden, a jasno je, da ja treba storiti še več. Vlada je dala jasno vedeti, da je poleg večje trgovine in sodelovanja pripravljena izvajati tudi ukrepe za izboljšanje družbene blaginje, zdravja, izobraževanja, za reševanje problemov korupcije in večje spoštovanje človekovih pravic.

Treba je pozdraviti dejstvo, da je predsednik Rahmon ustvaril delovno mesto varuha človekovih pravic. Varuh človekovih pravic bo naš pomemben sogovornik v naslednjem krogu dialoga med EU in Tadžikistanom o človekovih pravicah, ki ste ga omenili in ki bo potekal 23. septembra. Reforma sodstva še vedno poteka počasi, vendar upamo, da bo vlada upoštevala priporočila z nedavnega seminarja civilne družbe o človekovih pravicah v Dušanbeju, in sicer zlasti pri reformi pravniškega poklica ter novem zakonu o kazenskem postopku v Tadžikistanu.

Seveda se jasno zavedam vaših pomislekov v zvezi z demokracijo in človekovimi pravicami v Tadžikistanu in zato vam lahko tudi zagotovim, da bo Komisija te pomisleke v celoti upoštevala v naših dialogih s to državo.

Kar zadeva gospodarske reforme, vidimo napredek, na primer pri pripravi resolucije o dolgu za bombaž, ki bo, upamo, utrla pot obsežnejšim kmetijskim reformam in izvajanju „svobode obdelovanja zemlje“, kar je ključnega pomena za reševanje problema revščine v tej državi.

Današnja privolitev Evropskega parlamenta v sporazum o partnerstvu in sodelovanju nam bo pomagala pri nadaljnjem sodelovanju s Tadžikistanom na celem nizu političnih in gospodarskih reform, pri čemer se bomo posebej osredotočili na demokracijo in človekove pravice ter tudi na zagotovitev njihovega temeljitega izvajanja. Prizadevanje za reforme že podpira razmeroma velik obseg dvostranske pomoči iz Komisije. Gre dejansko za 66 milijonov EUR za obdobje od leta 2007 do leta 2010, kar se bo v treh letih od leta 2011 do leta 2013 povečalo na 70 milijonov EUR.

Naša pomoč bo usmerjena v sektorsko podporo za socialno varstvo in zdravje, reformo upravljanja javnih financ in tehnično pomoč za razvoj zasebnega sektorja. Ta proces bo podprla naša delegacija v Dušanbeju. Moja namera je, da naša regionalna pisarna v tej državi še pred koncem tega leta postane polnopravna delegacija, ki bo spodbujala proces reform in celovito izvajanje sporazuma o partnerstvu in sodelovanju. Predvsem upam, da nam bo pomagala opraviti temeljito oceno napredka na navedenih ključnih področjih, ki jo bomo potem primerjali z jasnimi referenčnimi merili.

  Alojz Peterle, poročevalec. − (SL) Odločitev o sklenitvi sporazuma o partnerskem sodelovanju med Evropskimi skupnostmi, njihovimi članicami in Tadžikistanom je v skladu s strategijo Evropskega sveta za novo partnerstvo s Srednjo Azijo in z jasno voljo Tadžikistana, da razvije široko sodelovanje z Evropsko zvezo v trgovini in na številnih drugih področjih.

Vesel sem, da so vse države članice ratificirale ta sporazum in da bomo lahko potem, ko smo to že storili s Kazahstanom, Kirgizistanom in Uzbekistanom, dali privolitev tudi za sklenitev sporazuma s Tadžikistanom. S tem bo prenehal veljati sporazum o trgovini in sodelovanju, ki je bil sklenjen med Evropsko zvezo in bivšo Sovjetsko zvezo.

Izhajajoč iz svojih temeljnih vrednot in načel Evropska zveza s tem sporazumom izkazuje svoj strateški interes za sodelovanje s Tadžikistanom, ki ga vidi kot zelo pomembnega partnerja v tem delu sveta, in želi s poglobljenim razvojem odnosov prispevati k varnosti in stabilnosti, k napredku gospodarstva, k razvoju in konsolidaciji demokratičnih inštitucij ter k varovanju človekovih pravic in pravni državi.

Ožji cilji evropske politike do Tadžikistana se nanašajo predvsem na podporo v boju proti revščini, dobremu vladanju in reformam kot tudi učinkovitemu boju proti trgovini z mamili in organiziranemu kriminalu. Poročilo je kritično do stanja demokracije in izraža zaskrbljenost glede korupcije in glede statusa civilne družbe, hkrati pa poziva vlado Tadžikistana, da se čim prej loti težkega stanja na področju vzgoje in izobraževanja.

Poročilo izraža tudi utemeljeno zaskrbljenost glede kršenja človekovih pravic, še posebej glede pravic žensk, verske svobode, neodvisnosti sodstva in pogojev za delo civilne družbe. Hkrati pa pozdravlja začetek dialoga o človekovih pravicah, katerega napredek je bistven za razvoj bilateralnih odnosov.

Ta sporazum izraža prepričanje v potencial Tadžikistana, da ustvari moderno in delujočo državo, ki bo sposobna uspešno upravljati tudi svojo regionalno vlogo, še posebej v boju proti ekstremizmu, ki prihaja iz Afganistana in iz regije. Poročilo opozarja med drugim tudi na pomen energije in vode, ki zadeva meddržavne odnose znotraj Srednje Azije in zahteva skupno reševanje.

Dovolite, da se na koncu zahvalim kolegicam in kolegom za konstruktivno sodelovanje kakor tudi Komisiji za dragoceno pomoč. Posebej pa se za sodelovanje zahvaljujem tudi veleposlaništvu Republike Tadžikistan.

Prepričan sem, da lahko s pomočjo tega sporazuma Evropska zveza bistveno nadgradi in poglobi dosedanje sodelovanje s Tadžikistanom. Upam, da bo v tem duhu kmalu prišlo do njegove implementacije. Sporazum s Tadžikistanom z veseljem priporočam v sprejem.

  Filip Kaczmarek, v imenu skupine PPE. – (PL) Želel bi čestitati poročevalcu, gospodu Alojzu Peterletu, za zelo stvarno in – to želim poudariti – zelo uravnoteženo poročilo o sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in Tadžikistanom.

Tadžikistan je bil deležen številnih kritik zaradi pomanjkanja demokracije. Česar najpogosteje ne odobravamo, so pomanjkanje svobode tiska, pomanjkanje verske svobode in korupcija. O teh obtožbah tukaj ne želim razpravljati. Vendar pa moramo upoštevati dejstvo, da je Tadžikistan nedavno dosegel napredek tako v boju proti korupciji kot v izboljšanju položaja človekovih pravic, pa tudi na različnih drugih občutljivih področjih. Poleg tega je to razmeroma stabilna država, ki je pomembna zaradi svojega strateškega položaja. Vendar smo o tem danes že govorili.

Kot država, ki meji na Afganistan, zaradi česar se spopada s problemi masovne proizvodnje in prodaje mamil, terorizma in naraščajočega ekstremizma, ter kot država, ki meji na še eno čedalje bolj nestabilno sosedo, Pakistan, bi lahko bil Tadžikistan naravni zaveznik Evropske unije. Zato je v interesu EU, da še naprej podpira demokratičen proces v tej državi in da okrepi njen politični, gospodarski in družbeni potencial.

Spomnimo se, da je Tadžikistan najrevnejša izmed nekdanjih sovjetskih republik. Je ena izmed samo 12 držav, ki se je lani uvrstila na seznam držav ZN, ki jih je svetovna prehrambena kriza najbolj prizadela. Zato sem vesel, da to poročilo omenja tudi razvojne cilje tisočletja. Spomnimo na to še Tadžikistan.

Evropska unija je glavna trgovska partnerka Tadžikistana. Obe strani bi si morale prizadevati za čim hitrejše izvajanje sporazuma ter s tem podpreti razvoj države in stabilizacijo njenega gospodarskega položaja. Tega ne bomo dosegli, če bomo samo kritizirali tisto, kar je narobe v Tadžikistanu. Poslati moramo tudi pozitiven signal, da bomo poskrbeli za ustvarjanje stikov s to državo, in menim, da je poročilo gospoda Peterleta skupaj z vsem Parlamentom to pravkar tudi storilo.

  Niccolň Rinaldi, v imenu skupine ALDE. – (IT) Gospa predsednica, gospa komisarka, gospe in gospodje, Tadžikistan je beseda, ki jo v tem Parlamentu redko izgovarjamo, zato naj v imenu Skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo, pa tudi kot član Odbora za mednarodno trgovino in delegaciej za odnose s Srednjo Azijo povem, da ta sporazum pozdravljamo. Podzravljam tudi odločitev o hitrem ukrepanju za napredovanje naših predstavniških uradov v regiji, kar je pravkar omenila gospa komisarka.

Poleg tega Tadžikistan, tj. država, ki nas lahko preseneti, ki pa je pogosto opisana kot zadnja trdnjava Evrope, ni na robu sveta – tako kot niso niti druge države Srednje Azije, med katerimi je glavni Afganistan. Prav v tej državi se namreč bijejo nekatere zelo pomembne bitke, povezane s trgovanjem z mamili, bojem proti avtoritarizmu in fundamentalizmu ter vzpostavitvijo pravne države in demokracije, ki sta na žalost še vedno zelo šibki.

S tem zakonodajnim instrumentom bomo lahko dosegli napredek, ne samo z vidika trgovine, temveč tudi, upam, s političnega in kulturnega vidika.

  Heidi Hautala, v imenu skupine Verts/ALE. – (FI) Gospa predsednica, pogoji za sporazum o partnertsvu in sodelovanju s Tadžikistanom so precej ugodnejši od pogojev za Uzbekistan ali Turkmenistan, saj v slednjih vlada popolna diktatura. Tadžikistan je na nekoliko boljši poti in ta sporazum bo Evropski uniji omogočil, da bo lahko nekoliko vplivala na tamkajšnje razmere. Prijetno je bilo slišati v imenu Sveta in Komisije, da bo pakt o sodelovanju usmerjen v človekove pravice in demokracijo in da bo poskušal spodbuditi razvoj pravne države. Odlično je bilo slišati tudi, da je bila v Tadžikistanu vzpostavljena institucija varuha človekovih pravic. To je zelo pomemben instrument v mnogih državah in Evropska unija bi morala ponuditi polno podporo tej novi instituciji.

Želela bi spregovoriti o še eni zadevi v zvezi z vprašanjem vodnih virov. Ta regija je bogata z vodnimi viri in Evropska unija bi lahko Tadžikistanu pomagala, da jih izkoristi racionalno in demokratično, pri tem pa upošteva tudi interese tistih držav, katerih ozemlja segajo nizvodno in ki bi mogoče lahko čutili negativne posledice velikih hidroelektrarn. Ne glede na vse, želi Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze poudariti pomen regionalnega sodelovanja, da bi si lokalno gospodarstvo v Srednji Aziji lahko opomoglo.

  Charles Tannock, v imenu skupine ECR. – Gospa predsednica, Tadžikistan ni obdarjen z energetskimi in mineralnimi viri, ki jih imajo druge države Srednje Azije. Vendar pa to ni izgovor za marginalizacijo Tadžikistana na račun njegovih bogatejših in večjih sosed.

Srednja Azija je regija, ki je ključna za politično in energetsko varnost EU. V smislu okrepitve odnosov z EU bodo nekatere države v tej regiji napredek dosegle hitreje kot druge. To je neizogibno. Vendar pa moramo pri nadaljnji krepitvi vezi z regijo, ki je bila še nedavno diplomatsko osamljena in v veliki meri spregledana predvsem s strani Evropske unije, ohraniti čut za kolektivno zavezo. Dajanje prednosti nekaterim državam Srednje Azije pred drugimi lahko povzroči nevarnost razdora in delitve v regiji. Še zlasti so islamski teroristi v regiji pokazali odločenost, da izkoristijo revščino in neustrezno vodenje, da bi ljudi spremenili v skrajneže in razširili svoje sporočilo sovraštva.

Vlada Tadžikistana je zavrnila ekstremizem in s pomočjo mednarodne skupnosti išče načine, kako naj utrdi demokracijo svojega naroda. V Tadžikistanu so še vedno vidne sledi brutalne državljanske vojne med sekularnimi silami in džihadom, ki je izbruhnila po propadu Sovjetske zveze v zgodnjih 90. letih 20. stoletja. Prebivalci Tadžikistana nimajo nobene želje po ponovnem prelivanju krvi, zato so tudi pogumno podprli operacije sil Nata proti talibanom v Afganistanu. Misija ISAF v Afganistanu je ključnega pomena za dolgoročno prihodnost Tadžikistana in njegovo željo, da si poišče varno oporo na zahodu.

Prav je, da povemo, da dosežki Tadžikistana na področju demokratizacije in človekovih pravic niso popolni, vendar sem prepričan, da bosta ta dialog in zaveza s strani EU spodbudili Tadžikistan k pozitivni spremembi. To je vsekakor tudi stališče Evropske unije v zvezi z Belorusijo in Uzbekistanom, zato si tudi Tadžikistan zasluži, da se ga obravnava na enak način. Skupina ECR zato podpira globlje strateško, politično in gospodarsko partnerstvo s Tadžikistanom na podlagi zavezanosti napredovanju proti odprtosti, demokraciji in višjim standardom človekovih pravic.

  Sabine Lösing, v imenu skupine GUE/NGL. – (DE) Gospa predsednica, hvala za poročilo. Kot članica Odbora za zunanje zadeve sem pristojnega predstavnika Komisije na razpravi vprašala o vlogi tega sporazuma v okviru upravljanja priseljevanja v EU. Jasno je povedal, da bo sporazum, ko bo začel veljati, utrl pot sodelovanju z agencijo za varovanje meja (Frontex) in številnim predpisom o priseljevanju, kot na primer v okviru sporazumov o ponovnem sprejemu in varnosti na mejah z Afganistanom. O 1 200 km dolgi meji med Tadžikistanom in Afganistanom smo tu že govorili. Naslednji cilj represivne politike EU bo potem postalo tudi pridrževanje beguncev.

Evropska unija se s tem želi zapreti pred begunci daleč zunaj njenih meja. A spet opažamo, da je to temeljni sestavni del zunanje politike EU. Zaradi takšnih sporazumov o partnerstvu so begunci zaprti v taboriščih, v katerih, kot vsi vemo, vladajo nečloveške razmere, kar se trenutno dogaja v Ukrajini. O problemu smo tukaj že govorili na splošno. Ta oblika tako imenovanega mednarodnega upravljanja priseljevanja vsebuje resne kršitve Ženevske konvencije o beguncih in mednarodnih človekovih pravic.

Zato pozivam EU, da se začne boriti proti vzrokom za beg namesto proti beguncem. Evropska sosedska politika je eno izmed sredstev, s pomočjo katerih bo trdnjava Evrope postala še bolj neprebojna, zato nanjo z našega vidika, z vidika Skupine GUE/NGL, gledamo zelo skeptično.

  Bastiaan Belder, v imenu skupine EFD. – (NL) Gospa predsednica, če sem iskren, me ta razprava me navdaja z mešanimi občutki. Na eni strani pozdravljam dejstvo, da poročilo gospoda Peterleta jasno poudarja mnoga problematična področja v tadžiškem gospodarstvu in družbi. Na drugi pa mi je popolnoma nerazumljivo, da se na pomembnih mestih Tadžikistan opisuje kot razmeroma stabilna država. To sem pravkar slišala še enkrat v tej razpravi in preprosto ne morem razumeti, od kod izvira ta zamisel. No, Evropska unija daje vtis, da do tega sporazuma mora priti, pa naj se zgodi, kar hoče. To bo imelo nesporne posledice za verodostojnost obsežne kritike, do katere bo še moralo priti kasneje.

Kar berem v odstavku 2 o razočaranju tadžiške vlade, se mi zdi popolnoma neverjetno. Gospe in gospodje, govoriti moramo na primer o razočaranju protestantske manjšine ali muslimanov, pred katerimi je zakon o verah, ki se globoko vmešava v njihovo religiozno življenje. Namesto tega razočaranja, ki je popolnoma napačno usmerjeno, bi morala tadžiška vlada poskrbeti za vse delo, ki ga mora opraviti doma. Gospa komisarka, upam, da tudi to natančno spremljate.

  Pino Arlacchi (ALDE). – Gospa predsednica, ta sporazum močno podpiram. Mislim, da predstavlja velik korak naprej v sodelovanju med Evropsko unijo in Tadžikistanom, ki je iz več razlogov zelo pomembna država.

Želim navesti samo en prispevek k stabilnosti in varnosti naše celine EU. Tadžikistan leži na križišču trgovine z mamili iz Afganistana v Evropo in Rusijo. Vsaj 30 % heroina, proizvedenega v Afganistanu, prihaja v Evropo in Rusijo prek Tadžikistana. Pred desetimi leti je mednarodna skupnost začela veliko operacijo v Tadžikistanu s krepitvijo vseh aparatov za nadzor nad mamili in zelo sem vesel, ko po desetih letih vidim, da to deluje in tudi zelo dobro napreduje. Ta sporazum je neposreden prispevek k stabilnosti in varnosti Evrope.

Vidim, da obstaja še veliko slabosti, moji kolegi pa so poudarili probleme v Tadžikistanu v zvezi s človekovimi pravicami, revščino in tako dalje; vendar pa verjamem, da ta sporazum predstavlja Evropo v najboljši luči in zato ga zelo podpiram.

  Pier Antonio Panzeri (S&D). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, tudi jaz sem prepričan, da je ta sporazum o sodelovanju s Tadžikistanom zares zelo pozitiven in da lahko pomaga izpolniti nekaj ciljev, ki so po mojem mnenju pomembni in natančni.

Prvi cilj se nanaša na strateški položaj te države, ki bi lahko bil zelo koristen za spodbujanje območja miru, varnosti in stabilnosti. Drugi cilj po mojem mnenju je in bi moral biti spodbujanje rasti te države z gospodarskega in socialnega vidika, ker vem, da je to ena izmed najrevnejših držav v regiji.

Nazadnje je treba zagotoviti, da svoboda, demokracija in pravice postanejo temeljni elementi, ki urejajo izvajanje tega sporazuma. Če pustimo vse morebitne slabosti ob strani, menim, da bi morali to poročilo, o katerem danes glasujemo v tem Parlamentu, pozdraviti.

  Jelko Kacin (ALDE). – (SL) Rad bi čestital kolegu Peterletu za odlično poročilo. „Stan” pomeni država in Tadžikistan je zadnja država med temi državami, ki se končajo na „stan”, ki smo jo prepoznali. Doslej je bila z naše strani spregledana in to je bila velika krivica.

Ampak stabilnost v centralni Aziji je v njihovem, je v našem, je v strateškem interesu celotnega sveta. Vse države so med seboj povezane kot vezna posoda, zato moramo svojo zrelost pokazati tudi na ta način, da enako pozornost namenjamo vsem državam tega območja, ne glede na njihovo velikost ali njihovo razvitost ali pa bogastvo z energenti.

Zato se mi zdi, da smo s tem popravili napako in zaostanek, in zato čestitam tako poročevalcu kot Komisiji oziroma gospe komisarki kot tudi švedskemu predsedstvu, da smo to zamudo zdaj končno arhivirali v preteklost. Sedanjost bo boljša.

  Janusz Władysław Zemke (S&D). – (PL) Želel bi se vam iskreno zahvaliti, ker ste mi dovolili, da postavim eno vprašanje. Mislim, da je sklenitev tega sporazuma dobra zamisel, saj predstavlja korak v pravo smer.

Vendar pa se sprašujem in vprašati bi želel tudi ministrico Malmström: ali ne bi bilo najbolje, če bi med mnogimi dejavnostmi, ki jih Evropska unija načrtuje, večji poudarek namenili pomoči Tadžikistanu pri usposabljanju tistih, ki so zadolženi za varovanje meje z Afganistanom? Dobro se zavedamo, da je to zelo pomembno vprašanje. Meja je dolga 1 500 kilometrov. Tadžikistan ima velike težave pri varovanju te meje zlasti zato, ker je na afganistanski strani velika tadžiška manjšina. Zato mislim, da bi med vsemi različnimi pobudami, ki jih sprejema Evropska unija, morali premisliti tudi o tem, kako pomagati pri usposabljanju tadžiških sil in ljudi, ki so zadolženi za ohranjanje varnosti ob meji.

  Bernd Posselt (PPE). – (DE) Gospa predsednica, tudi jaz bi želel reči, da je gospod Peterle pripravil odlično poročilo. Ena stvar nam mora biti jasna: ljudje Srednje Azije, ki ljubijo svobodo, so eni izmed naših najpomembnejših partnerjev. Tej regiji so pogosto vladale tuje sile. Prvič po zelo dolgem času – po več stoletjih – je spet svobodna. To priložnost bi morali izkoristiti za oblikovanje pravega partnerstva svobodnih.

Nekateri so govorili o kriminalu. Seveda si moramo skupaj prizadevati za boj proti kriminalu, vendar pa moramo najprej preučiti kulturo teh držav in razumeti, da so to starodavni trgovski narodi. Ne trgujejo samo z mamili; trgujejo tudi z blagom, ki je bilo vedno pomembno za Evropo in svet. Zato moramo sprejeti, da gre pri tem za partnerstvo, ne pokroviteljstvo.

  Athanasios Plevris (EFD). – (EL) Gospod predsednik, tudi jaz bi se želel dotakniti vprašanja kriminala, ki je bilo že postavljeno, ter vprašanja nezakonitega preseljevanja. Dejstvo je, da Tadžikistan leži na nemirni točki, da ima geopolitičen položaj, in Evropa bi morala preučiti, kako bi lahko hkrati umirila kriminal, povezan z mamili iz Afganistana, ter predvsem migracijske tokove.

Dejstvo je, da Evropa ne more več sprejemati teh migracijskih tokov prek Tadžikistana in iz Afganistana ter drugih držav, kar je dejstvo, ki ga zdaj predvsem plačujejo sredozemske države, kot so Malta, Ciper, Grčija in Italija, vendar ga bodo pozneje gotovo, z matematično natančnostjo, plačevale še vse države severne Evrope.

Seveda moramo spoštovati pravice ljudi, ki prihajajo iz teh držav, vendar se bo na neki točki morala zaščititi tudi Evropa in si priznati, da migracijskih tokov iz Azije ne moremo sprejeti.

  Cecilia Malmström, predsednica Sveta. – (SV) Gospa predsednica, kot pravi gospod Peterle v svojem odličnem poročilu, je sporazum o partnerstvu in sodelovanju del večje strategije za povečanje regionalne stabilnosti v Srednji Aziji. Zato je edino prav, da naredimo to pomembno potezo, saj so problemi tako številni in tako obsežni, vplivajo pa na mnoge države, nenazadnje tudi na Afganistan in Pakistan, obenem pa ima vsaka država še lastne specifične probleme. Gospod Peterle vse to zelo sistematično obravnava v svojem poročilu.

Vesela sem, da Evropski parlament še vedno igra vodilno vlogo na področju človekovih pravic. Človekove pravice pa so v Tadžikistanu problem. V tej državi je treba še veliko storiti na področju spoštovanja demokracije, človekovih pravic in načela pravne države. Zato je tako pomembno, kot je dejala komisarka, da imamo ta dialog o človekovih pravicah. Prepričana sem, da bo Komisija na srečanju, ki bo potekalo naslednji teden, izrazila zelo jasna stališča glede evropskih vrednot in naših pričakovanj od Tadžikistana.

Letos poleti je EU podprla konferenco, ki je obravnavala prav vprašanje krepitve pravne države v Tadžikistanu in na kateri so sodelovali predstavniki iz sveta raziskovanja, civilna družba, nevladne organizacije ter tuji strokovnjaki, pa tudi številni predstavniki organov oblasti samega Tadžikistana. Gre za vprašanje povečanja neodvisnosti sodnih oblasti in krepitve pravne države.

Gospa Hautala je omenila vodo. Ta je v regiji zelo pomembna. EU podpira številne projekte trajnostnega razvoja, ki se nanašajo na hidroenergijo. Ti projekti morajo temeljiti na znanstvenih študijah, imeti morajo regionalno perspektivo in upoštevati obstoječe specifične potrebe.

Gospod Zemke je omenil upravljanje meja. To je zelo pomembno vprašanje. EU podpira regijo z nič manj kot 66 milijoni EUR za obdobje do leta 2010 in 70 milijoni EUR za naslednje triletno obdobje. To bi zagotovo moral biti zadosten okvir za okrepitev ne samo upravljanja in nadzora meja, temveč tudi za usposabljanje carinikov in policije. Prepričana sem, da bo Komisija o tem kasneje še spregovorila.

Če povzamem: v Tadžikistanu in po vsej regiji je veliko težkih in zapletenih problemov. Na koncu tunela je nekakšna luč, vendar pa teh problemov ne smemo podcenjevati. Zelo sem vesela, da je Parlament enoglasen, kar zadeva pomembnost tega koraka v obliki sporazuma o partnerstvu in sodelovanju. Ta nam bo omogočil boljše orodje, ki ga bomo lahko uporabili v svojem delu pri izboljšanju stabilnosti in reševanju teh problemov in s katerim bomo lahko s to državo vodili aktiven dialog o človekovih pravicah in demokraciji. To je pomemben korak naprej, ki hkrati zapolnjuje vrzel, ki je v naši regionalni strategiji obstajala vse do zdaj.

  Benita Ferrero-Waldner, članica Komisije. − Gospa predsednica, dolgo časa smo trdno verjeli, da je strategija EU za Srednjo Azijo ključnega pomena in da bo pozitivno vplivala na varnost, stabilnost in napredek v državah Srednje Azije. Kot je povsem upravičeno dejal gospod Tannock, Tadžikistana ne bi smeli marginalizirati. Ravno nasprotno: mislim, da bi se morali tej najrevnejši državi Srednje Azije posebej posvetiti.

Seveda se vsi zelo dobro zavedamo, da se ta država nahaja pred ogromnimi izzivi. Mislim, da je prav gospod Arlacchi dejal, da je Afganistan še vedno na prvem mestu na svetu v proizvodnji opiatov in heroina, celoten tranzit pa seveda poteka skozi Tadžikistan in skozi druge srednjeazijske države. Z afganistanskim opijem in heroinom se prekupčuje zunaj države, predvsem prek Irana in Pakistana na južnih poteh in prek Turkmenistana, Uzbekistana, Tadžikistana in Kazahstana na severnih poteh. Zato se zavedamo, da je to izredno pomembno vprašanje. Vendar pa tudi opažamo, da je proizvodnja v Afganistanu padla in da je zdaj dejansko treba stopiti skupaj, da bi se ta padec še povečal.

Zato smo uvedli program za upravljanje meja BOMKA. Ta je odličen, saj se dobro spopada s tihotapljenjem. Tem državam pomaga, da trgujejo zakonito, predvsem pa je usmerjen v boj proti proizvodnji mamil. Tudi sama sem obiskala te ustanove in lahko vam povem, da zelo dobro delujejo. Organiziramo tudi usposabljanje. Usposabljanje je eden izmed programov Evropske unije.

Naj spregovorim še nekaj besed o vprašanju človekovih pravic. Z novim sporazumom o partnerstvu in sodelovanju bomo dobili instrument, ki bo poglobil naš dialog s Tadžikistanom na tem področju, vsebuje pa tudi klavzulo o človekovih pravicah. S tem bomo dobili priložnost in sredstva, da se s tadžiškimi organi oblasti pogovorimo o vseh sorodnih vprašanjih, kot so delo otrok, pravice žensk, svoboda združevanja in verska svoboda – zagotovo, gospod Belder, kajti problemi še obstajajo.

Omenili ste tudi vodo. S temi problemi sem že več let seznanjena. Poskusili smo pomagati Tadžikom in zdaj igramo vlogo posrednika med državami Srednje Azije. Prepričani smo, da je to treba reševati na regionalni ravni, upoštevajoč interese in potrebe držav – tako vzvodno, kar pomeni v Tadžikistanu in Kurdistanu, kot nizvodno, kar pomeni v Uzbekistanu, Turkmenistanu in Kazahstanu. Mislim, da lahko samo na tak način pridemo do trajne rešitve. Zato sodelujemo z vsemi državami, v tem okviru pa za leto 2010 – naslednje leto – načrtujemo tudi dialog o nacionalni politiki, v okviru katerega bomo obravnavali vsa ta vprašanja ter seveda poskusili priti do soglasja.

Moje zadnje pripombe: pravi čas je, da podpremo zadnjo fazo procesa ratifikacije sporazuma o partnerstvu in sodelovanju. Tesnejše sodelovanje s Tadžikistanom, ki ga boste podprli vi, torej Parlament, je v interesu naših državljanov. S podporo boste Tadžikistanu poslali jasen signal, da Evropska unija spoštuje zaveze iz naše strategije za Srednjo Azijo. To bo utrlo pot partnerstvu, ki je temeljnega pomena za našo lastno varnost in ki nam pomaga, da spodbudimo večje regionalno sodelovanje, ki je tako vitalnega pomena za stabilnost Srednje Azije.

  Alojz Peterle, poročevalec. − (SL) Vsem bi se rad zahvalil za pozorne besede, za nove osvetlitve in za nove poudarke. Vesel sem, da je tudi ta debata pokazala veliko enotnost Parlamenta in voljo po močnejšem in tesnejšem partnerstvu s Tadžikistanom. Vesel sem tudi, da se zavedamo identitete Tadžikistana in njegove posebne vloge v regiji.

Jaz bom vesel, če bomo tako zavzeto spremljali tudi implementacijo tega sporazuma, za katerega se bo kmalu pokazala prilika. Rad bi pa opozoril tudi na pomembnost parlamentarne dimenzije sodelovanja, za katere bomo imeli tudi priliko preko delegacije za države Srednje Azije.

Jaz sem prepričan, da bomo jutri opravili tudi končno dejanje z veliko večino za ta sporazum. In ko bo začel ta veljati, bosta imela Evropska zveza in Tadžikistan možnost, da sodelujeta na regionalnem, na bilateralnem in na globalnem planu. Lepa hvala za sodelovanje in pomoč.

  Predsednik. − V skladu s členom 110(2) Poslovnika sem od Odbora za zunanje zadeve prejel predlog, da razpravo zaključim⁽¹⁾.

Skupna razprava se je zaključila.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 17. septembra 2009.

Pisne izjave (člen 149)

  Jiří Maštálka (GUE/NGL), v pisni obliki. – (CS) Pozdravljam vse sporazume med Evropskimi skupnostmi in državami nekdanje Sovjetske zveze, v kolikor takšni sporazumi temeljijo na enakih pravicah in skupnih koristih. Če je v poročilu, ki je bilo predstavljeno na današnjem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, zapisano, da bo predlagani sporazum pomagal okrepiti in utrditi Unijo v Tadžikistanu in Srednji Aziji s političnega, gospodarskega in poslovnega vidika, potem vas moram nujno opozoriti na naslednje pomisleke, ki jih delim s številnimi drugimi ljudmi. Sporazuma ne bi na noben način smeli razumeti kot možnega vmesnega sporazuma za vojaško prisotnost EU na zadevnem območju. Zelo pomembno je, da se Evropska unija razvije v mirovni projekt, brez nadmoči ali vojaških ciljev. Poveličevana vojna proti terorizmu na zadevnem območju ne more potekati brez sodelovanja Rusije in drugih sosednjih držav. Nenazadnje bi želel poudariti tudi, da moramo k vprašanju črpanja in izkoriščanja surovin pristopiti v duhu popolne enakopravnosti in skupnega interesa.

PREDSEDSTVO: GOSPA ANGELILLI
podpredsednica

(1) Glej zapisnik.