Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 16. september 2009 - Strasbourg

14. Nova ureditev glede vizumov za države Balkana (Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Črna gora, Srbija, ) (razprava)

  Predsednica. − Naslednja točka so izjave Sveta in Komisije o novi ureditvi glede vizumov za države Balkana (Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Črna gora, Srbija).

  Cecilia Malmström, predsednica Sveta. – (SV) Gospa predsednica, v tem hitrem geografskem premiku bomo razpravljali o še enem območju, o katerem bom z veseljem spregovorila: gre za obete za vizumsko liberalizacijo v nekaterih državah balkanske regije. Odlično je, da Evropski parlament to obravnava tako zgodaj v svojem mandatu. S tem se kaže, kako se vsem nam zdi pomembno, da ljudi iz Zahodnega Balkana približamo Evropski uniji. To je nedvomno najpomembnejše vprašanje za državljane balkanske regije, kar zadeva njihove trenutne povezave z EU.

Vizumska liberalizacija bo ljudem najprej omogočila prosto gibanje po Evropi in bo ustvarila bolj odprte družbe. Mnogi ljudje iz regije – predvsem mladi – še nikoli niso bili v zahodni Evropi, zato bi jim vizumska liberalizacija seveda ponudila niz priložnosti za stike in izmenjave. To je prava korist te pobude.

Leta 2007 je EU sprožila proces, katerega namen je odstranitev vizumskih zahtev za države Zahodnega Balkana. Ta proces ima dva vidika: države same so morale doseči večji napredek pri zanesljivosti dokumentacije, boljši zakonodaji o preseljevanju, izboljšanih pravicah manjšin in nenazadnje v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu. EU jim bo v zameno omogočila potovanja brez vizumov. Vizumske olajšave so bile uvedene že januarja 2008, kar je povezano z zavezami na področjih, o katerih bomo še govorili. Vendar pa bo prava vizumska liberalizacija omogočila, da se bodo z umikom vizumskih obveznosti odstranile gospodarske in birokratske ovire.

Liberalizacija vizumskih zahtev, ki veljajo za državljane Zahodnega Balkana, je pomemben ukrep, ki bo okrepil vezi med to regijo in Evropsko unijo. Lahko pričakujemo, da bo to spodbudilo proevropski odnos med vladami in narodi iz regije, saj vse kaže, da ima proces evropske integracije dejanske prednosti. Na drugi strani pa bi nenehna izolacija povzročila občutek izključenosti in bi preprečila izmenjavo zamisli, v najslabšem primeru pa tudi spodbudila ozkosrčen nacionalizem.

Naš cilj je očitno prav nasproten: odpreti EU, državam zagotoviti dostop do programov Skupnosti, ljudem olajšati medsebojne stike in spodbujati razvoj in izmenjavo tako med samimi državami Zahodnega Balkana kot med njimi in EU. Vizumska liberalizacija bo nenazadnje ustvarila nove priložnosti za trgovino, industrijo in prenos znanja in izkušenj. To so pomembni elementi pri lajšanju posledic gospodarske krize.

Na podlagi tega je predlog Komisije, ki je bil podan 15. julija, treba prav zares pozdraviti. Predlagano je, da bi se vizumske zahteve najprej odpravile za državljane iz Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Črne gore in Srbije, ki imajo biometrične potne liste. Naš cilj je, da 1. januarja 2010 liberaliziramo vizumske zahteve za te državljane, potem pa to razširimo še na druge države, ko bodo v njih za to izpolnjeni zahtevani pogoji. Komisija je ocenila, da tri države – Srbija, Črna gora in Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija – pogoje za vizumsko liberalizacijo večinoma že izpolnjujejo. Ocena Srbije in Črne gore se še nadaljuje in upamo, da nam bo Komisija še to jesen potrdila, da so pogoji izpolnjeni, tako da bomo lahko storili naslednji korak.

Moram poudariti, da bodo številni pogoji, ki smo jih določili za liberalizacijo, kot sta reforma policijskega sistema in boj proti korupciji, državam koristili tudi pri njihovih pripravah za članstvo v EU, s tem pa ustvarili razmere, v katerih so, kar zadeva uskladitev pravil, vsi zmagovalci. To je tudi dober primer za to, kako lahko načelo pogojenosti deluje na Zahodnem Balkanu.

Albanija ter Bosna in Hercegovina v to prvo odločitev o izjemi pri vizumih ne bosta vključeni, a kljub temu ju ne bomo pustili na cedilu. Vem, da je to vzrok za zaskrbljenost mnogih v tem Parlamentu. Samo vprašanje časa je, kdaj bosta ti dve državi izpolnili potrebne pogoje načrta Komisije. Da bi ta proces čim prej zaključili, Albaniji ter Bosni in Hercegovini še naprej nudimo odločno podporo in ju spodbujamo k nadaljnjem napredku pri preostalih ciljih; upam, da bosta v bližnji prihodnosti vizumska liberalizacija prinesla koristi tudi tema državama.

EU bo storila vse, kar je v njeni moči, da bi pomagala in podprla ti državi pri njunih prizadevanjih za izpolnitev svojih ciljev, predvsem kar zadeva načelo pravne države.

Kar zadeva Kosovo, predlog Komisije ne vključuje nobenih sprememb. Tu bodo vizumske zahteve zaenkrat ostale. V prihodnosti bomo morali preučiti, kako bi ukrepe na najboljši način razširili, da bi prebivalcem Kosova zagotovili enake pravice kot ostalim v regiji. Trenutno čakamo na sporočilo, ki ga bo Komisija predložila oktobra in ki bo vsebovalo predloge za spodbujanje tesnejšega sodelovanja in vezi s Kosovom.

Svet je komaj začel z razpravami o predlogu Komisije, vendar si bo predsedstvo močno prizadevalo, da zagotovi, da bomo sporazum čim prej sklenili. Pozdravljamo velik interes, ki ga je Evropski parlament pokazal za ta predlog, kakor tudi dejstvo, da prve razprave že potekajo v vaših odborih. Glede na ogromen političen pomen tega predloga sem prepričana, da se strinjamo o cilju, ki je zaključiti ta proces čim prej in z zadovoljivimi rezultati, da bi vizumska liberalizacija kmalu postala resničnost.

  Jacques Barrot, podpredsednik Komisije. − (FR) Gospa predsednica, želel bi se zahvaliti ministrici, gospe Malmström, za vse, kar nam je povedala in kar bom poskušal potrditi v imenu Komisije.

15. julija je Komisija predlagala ukinitev kratkoročnih vizumov za državljane iz Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Črne gore in Srbije. Kot ste poudarili, gospa ministrica, je to očitno zgodovinski trenutek v naših odnosih z Zahodnim Balkanom.

Predlog za ukinitev vizumov temelji na napredku, ki je bil v zadnjih šestih letih dosežen na področju pravosodja in notranjih zadev, kar je v skladu z zavezami, danimi v Solunu leta 2003.

Predlog Komisije je bil nato poslan Svetu. Države članice podpirajo pristop, ki ga je predlagala Komisija, in potrjujejo svojo namero, da bodo tesno sodelovale z Evropskim parlamentom, da bi zagotovile uradno sprejetje besedila v času vašega predsedstva, gospa ministrica, v času švedskega predsedstva.

Zahvaljujem se Evropskemu parlamentu, ker je imenoval poročevalce iz Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in ker je rok za oddajo poročila določil za konec septembra, rok za glasovanje na Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter pozneje še na plenarnem zasedanju pa za oktober in november. Dejanski cilj je, da bi izjeme pri vizumih za državljane Makedonije, Srbije in Črne gore začele veljati 1. januarja 2010.

Predlog Komisije temelji na rezultatih dialoga s petimi državami Zahodnega Balkana, ki se je začel v prvi polovici leta 2008. Sestavljeni so bili načrti, ki opredeljujejo merila, katerih uresničenje vključuje sprejem strukturnih reform na ključnem področju – na področju pravosodja, svobode in varnosti. Ta metoda je dokazala, da je zelo pomembna spodbuda za države regije pri napredku proti tem reformam, predvsem v zvezi z varnostjo dokumentov, uvedbo biometričnih potnih listov in osebnih izkaznic za obmejno kontrolo ter globalnih politik o preseljevanju, pa tudi v zvezi z javnim redom in varnostnimi politikami: boju proti organiziranemu kriminalu, korupciji, trgovini z ljudmi in nazadnje seveda tudi temeljnimi pravicami, vključno z vprašanji državljanstva.

Po preučitvi teh poročil lahko rečemo, da Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija izpolnjuje vse pogoje v svojem načrtu.

Črna gora in Srbija sta dosegli precejšen napredek. Vendar pa mora Srbija še izpolniti nekatere pogoje, predvsem tiste, ki se nanašajo na preverjanje osebnih dokumentov prebivalcev Kosova in ljudi kosovskega porekla, ki živijo v tujini, ki prosijo za srbski biometrični potni list.

Drugi pogoj za Srbijo je nadzor meja s Kosovom in sodelovanje z Eulexom, tretji pa priprava nacionalne strategije za preseljevanje.

Kar zadeva Črno goro, je treba poiskati trajno rešitev za razseljene ljudi. Treba je sprejeti ukrepe v smislu učinkovite uvedbe zakonodaje za tujce, pa tudi ukrepe, ki bodo okrepili upravno zmogljivost in ki so namenjeni učinkovitejšemu boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu.

Takšen je položaj v teh treh državah.

Kljub zelo velikem napredku, ki je bil dosežen v zadnjih nekaj mesecih, Bosna in Albanija še vedno nista uspeli v celoti dokončati zahtevanih reform, ki so del načrta, kot je odprava vizumov. Na podlagi te analize je Komisija v odgovoru na povabilo iz junija 2009 s strani Sveta za splošne zadeve zato predlagala odpravo vizumov za državljane Makedonije, Črne gore in Srbije. Za Srbijo bodo osebe s prebivališčem na Kosovu ali osebe kosovskega porekla, ki živijo v tujini in imajo srbski potni list, izdan s strani osrednjega organa v Beogradu, izvzete iz liberalizacije in bodo morale pridobiti vizum. Srbija od leta 1999 dejansko ni uspela zagotoviti preverjanja osebnih dokumentov ljudi s Kosova. Komisija je preučila varnostno tveganje, ki ga ljudje iz te kategorije predstavljajo za Skupnost, kakor tudi dejstvo, da s Kosovom še ni bilo dialoga na temo vizumske liberalizacije.

Zato odločitev o vključitvi določenih držav v to liberalizacijo vizumskih zahtev temelji na dosežkih vsake posamezne države.

Kar zadeva Srbijo in Črno goro, bomo še naprej natančno spremljali ukrepe, ki jih izvajata ti dve državi, da bi v celoti izpolnili vsa merila. Glede na napredek, ki sta ga že dosegli Albanija ter Bosna in Hercegovina, je Komisija prepričana, da bosta ti dve državi lahko vsa merila izpolnili že v bližnji prihodnosti. Oktobra bodo njuni organi oblasti Komisiji predložili dopolnilne informacije o napredku, ki je bil dosežen v zadnjih mesecih. Na podlagi teh informacij bodo v začetku naslednjega leta razporejene ocenjevalne misije, Komisija pa bo nato sestavila nova poročila o oceni napredka, o katerih bo razpravljala z državami članicami. Komisija upa, da bo potem lahko predlagala odpravo vizumskih zahtev za leto 2010.

V skladu z veljavnimi postopki bo predlog dan v razpravi na Svetu, mnenje o njem pa bo pripravil tudi Evropski parlament. Do uradnega sprejema besedila s strani večine schengenskih držav bi torej moralo priti v času švedskega predsedstva, kar bo omogočilo uspešno uvedbo te odprave vizumov za državljane teh treh držav od januarja 2010 naprej. Kot ste dejali tudi vi, gospa ministrica, vse to predstavlja predvsem mladi generaciji iz teh balkanskih držav priložnost, da aktivneje sodeluje v evropskem življenju in se vanj vključi, zato mislimo, da je vse to lahko izredno koristno tako za te države kot za Evropo.

To je vse. To so točke, ki sem jih želel dodati odličnim ugotovitvam predsedstva.

  Manfred Weber, v imenu skupine PPE. – (DE) Gospa predsednica, gospa predsednica Sveta, gospod komisar, Zahodni Balkan potrebuje Evropo, mi, Evropejci, pa potrebujemo stabilnost na Zahodnem Balkanu. Zahodni Balkan je osrednji del Evrope in zato si moramo kar najbolj prizadevati, da bi ta pomemben del pripeljali nazaj domov v Evropo. Zaradi tega so to pravi predlogi.

Opisali ste realnost življenja na tem območju; obupno dolge vrste v uradih za izdajo vizumov, mladi ljudje brez kakršnih koli možnosti za oddajo vloge, da bi lahko zapustili državo in izkusili življenje v Evropi. Mnogi ljudje doživljajo to območje kot zapor, kjer nimajo nobenih stikov z zunanjim svetom. Vsi želimo temu narediti konec, moja skupina, gospa Pack, gospa Bildt in gospod Posselt pa smo se temu precej posvetili. Vsi to podpiramo.

Kar nas skrbi, je, da bo zaradi različne obravnave držav na tem območju prišlo do separatističnih gibanj in da se bodo na Zahodnem Balkanu ustvarili različni razredi državljanov, kar bi zagotovo pripeljalo do problemov. Vendar pa vsi državljani Evropske unije enako pričakujejo varnost. To pomeni, da so standardi, ki jih je danes tukaj opisal gospod komisar Barrot, in sicer varnostni standardi policijskega sodelovanja v boju proti nezakonitemu priseljevanju in gospodarskemu preseljevanju ter standardi za biometrične podatke, dogovorjeni minimalni standardi, ki predstavljajo pravila igre. Naši državljani pričakujejo, da se bodo ta pravila igre spoštovala.

To me pripelje k drugi točki: pri vprašanju odprave vizumov ne sme biti nikakršnih popuščanj v zunanji politiki. Tem državam ne smemo dati prostih rok. Pravila igre so jasna in vsak, ki jih spoštuje, ima vse možnosti za odpravo vizumov. Pritisk na države, ki niso uspele izboljšati svojih standardov v zvezi s tem, in to kljub pomoči iz EU, ne sme popustiti.

To sta dva pristopa, ki sta po mnenju Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) prava. Zaupamo oceni, ki jo je opravila Evropska komisija, in zato lahko podpremo naslednji korak.

  Kristian Vigenin, v imenu skupine S&D. – (BG) Gospa predsednica, gospa predsednica Sveta, gospod komisar, predloge Komisije seveda podpiramo, saj predstavljajo zelo pomemben korak za tri države v regiji, ki ste jih pravkar navedli in ki bodo 1. januarja 2010 uvedle režim brez vizumov.

Tudi sam prihajam iz države in generacije, ki sta navdušeno pozdravili odpravo vizumskega režima, še preden je naša država postala članica Evropske unije. Rekel bi tudi, da je to prvi in najpomembnejši znak, da se stvari res pomikajo v pravi smeri, in da bo nekega dne zadnja postaja teh držav Evropska unija.

Obenem pa moram nekoliko izraziti presenečenje zaradi preveč upravljavskega pristopa Komisije k tej zadevi. Čeprav so tehnična vprašanja na eni strani pomembna v smislu, da je potrebna usklajenost in da države morajo izpolniti potrebne pogoje, da bi postale del Evropske unije, zaradi česar morajo imeti možnost, da potujejo brez vizumov, odločitev Komisije o izvzetju Albanije ter Bosne in Hercegovine na nek način presega meje razumevanja. Ne odraža namreč občutljive narave tega vprašanja v regiji. Podcenjuje vpliv, ki bi ga lahko imela za prihodnji razvoj odnosov med državami v regiji, ter odnos navadnih državljanov v regiji do te odločitve Evropske komisije.

Zato mislimo, da bi bilo odločitev Evropske komisije pregledati in vključiti Albanijo ter Bosno in Hercegovino z jasnim časovnim razporedom, ki bo določal, kdaj bo ti dve državi mogoče vključiti v režim brez vizumov na podlagi izpolnjenih posebnih pogojev.

V tem pogledu je to vprašanje posebej občutljivo, kar zadeva prebivalce Kosova. Naše vprašanje se torej glasi: Kdaj namerava Evropska komisija začeti dialog o vizumih s Kosovom in ali je upoštevala posledice, ki bi lahko vplivale na stabilnost Kosova, če se ta dialog ne začne čim prej?

  Sarah Ludford, v imenu skupine ALDE. – Gospa predsednica, skupina ALDE močno in vztrajno podpira cilj EU glede pristopa vseh držav Zahodnega Balkana. Njihove državljane želimo opremiti z enotnim trgom in skupnimi vrednotami, da bi se lahko pridružili celovitemu območju prostega gibanja.

Svoboda kratkoročnega bivanja v tujini je ključni del priprav na to, kar sem pravkar navedla. Komisija in Svet imata očitno isti cilj, zato mi pojasnite, zakaj je Komisija uspela prodati tako nepremišljen in razdiralen predlog?

Skupina liberalcev zagotovo ne želi spodkopati zahtev po visokih standardih za potne liste in obmejno varnost ter načel pravne države na splošno, vendar pa mora biti to početje pravično, dosledno in učinkovito. Ne gre za to, da trenutno ni nobenih pomanjkljivosti. Srbija in Črna gora sta bili na primer vključeni v julijski predlog: čeprav na dan predloga nista izpolnjevali referenčnih meril, se od njiju pričakuje, da bosta to dosegli v prihodnosti. Tu je tudi zahteva po biometričnih potnih listih, ki jih je Bosna mimogrede izdala 40 000; Hrvati, ki že nekaj časa uživajo ugodnost potovanja brez vizumov, pa takšnega potnega lista ne potrebujejo.

Menimo, da stabilizacija in pridružitveni sporazum Srbije ne moreta doseči napredka, dokler se bo Mladić skrival, saj to kaže na pomanjkanje nadzora nad varnostnimi službami. Kar pa zadeva odpravo vizumov, se šteje, da izpolnjujejo pogoje 3. sklopa: javni red in varnost – tu je nekakšno protislovje.

Način, da Bosno in Albanijo obdržimo v dobrem položaju, bi bil, da ju vključimo v pravni obseg te predlagane uredbe, obenem pa dejansko izvajanje odprave vizumov opredelimo kot odvisno od izjave o skladnosti, ki bi jo podala Komisija – kar je dejansko podobno izjavi, ki jo mora Komisija podati to jesen v zvezi s Srbijo in Črno goro. Postopek bi bil natanko isti, čeprav bi trajal nekoliko dlje.

Vsako podaljševanje roka za Bosno in Albanijo ter popolna izključitev Kosova bi imela zelo razdiralne in uničujoče posledice, ki bi spodbudile povpraševanje po hrvaških, srbskih ali, v primeru Kosovčanov, makedonskih potnih listih, s tem pa predvsem spodkopale integriteto in upravljanje Bosne in Kosova. Ne morem verjeti, da Komisija in Svet nameravata ubrati tako škodljivo pot.

  Marije Cornelissen, v imenu skupine Verts/ALE. – Gospa predsednica, podpiram vizumsko liberalizacijo in tudi opredelitev nekaterih meril zanjo, toda kar podpiram še bolj, sta mir in stabilnost na Zahodnem Balkanu.

Kaj si predstavljate, da bo to povzročilo predvsem pri mladih, pri bosanskih muslimanih, ko bodo videli, kako njihovi hrvaški in bosansko srbski vrstniki z dvojnimi potnimi listi ob koncu tedna skačejo v EU in nazaj? Ali res želimo spodbuditi nacionalistične občutke in poglobiti razdor v državi, kjer je stabilnost še vedno tako šibka? In zaradi česa? Bosna in Hercegovina v resnici ne zaostaja tako močno za Srbijo pri izpolnjevanju meril. Biometrične potne liste je že začela izdajati, pri drugih merilih pa je dosegla enak napredek.

Zato vas rotim, da v trenutni predlog vključite tudi Bosno in Hercegovino za dobro vseh ljudi, ki tam živijo in garajo za boljšo prihodnost – in ki imajo še sveže spomine na vojno.

  Ryszard Czarnecki, v imenu skupine ECR. – (PL) Zelo sem vesel, da je naša kolegica, do nedavnega ministrica Cecilia Malmström, danes spregovorila v imenu Sveta. Ta Parlament je zaradi njene odsotnosti revnejši, toda švedsko predsedstvo je s tem nedvomno veliko pridobilo. Želel bi v švedščini reči „tack“ – ali „hvala“ – za vaš govor, kar v mojem jeziku, v poljščini, pomeni „da“ – in je zato ustrezna beseda, saj se v celoti strinjam s tem, kar nam je danes povedala v imenu Sveta, čeprav imam nekaj majhnih, toda pomembnih pripomb.

Predvsem si ne želim, da bi ta primerna pobuda Sveta, ki jo podpira Komisija, postala – grobo rečeno – nekakšna alternativa hitremu pristopu Srbije, Makedonije in Črne gore k Evropski uniji. Družbe teh držav to pričakujejo in si to tudi zaslužijo. Menim, da odprava vizumskih zahtev ne bi smela nadomestiti obetov po hitrem pristopu teh držav k Evropski uniji.

Drugič, mislim, da si tudi prebivalci Bosne in Hercegovine, Albanije in Kosova zaslužijo, da bodo lahko čim prej potovali brez vizumov. V tej zvezi moramo dosledno podpirati jasno opredeljene evropske možnosti, ki so pred njimi.

  Nikolaos Chountis, v imenu skupine GUE/NGL. – (EL) Gospa predsednica, v imenu Konfederalne skupine Evropske združene levice – Zelene nordijske levice naj povem, da smo mnenja, da je predlog Komisije o odpravi vizumov za državljane iz Srbije, Črne gore in Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, ki imajo biometrične potne liste, korak v pravo smer in da izvaja zaveze, ki jih je Evropska unija dala ljudem na tem območju, da bodo lahko načrtovali svoja potovanja in dejansko potovali v ostale dele Evrope brez potrebe po vizumih.

Moram poudariti, da ko govorimo o Zahodnem Balkanu, govorimo o travmatiziranem območju, ki je še nedavno doživelo vojno in državljanski spor, za katera so odgovorne Evropska unija in nekatere njene države članice. Rane tega območja se počasi celijo. Zato smo prepričani, da je postopek odprave vizumov za državljane vseh teh držav zelo pomemben korak, ki jim bo dal tudi možnost, da vzpostavijo stik z narodi iz ostale Evrope.

Vendar pa moram poudariti pogoje, ki, če sem prav razumel, vnašajo določeno mero negotovosti glede tega, ali bo Svet oktobra potrdil odpravo vizumov za Črno goro in Srbijo.

Prvič, kar zadeva Kosovo, za katerega velja, če nisem narobe razumel, resolucija Varnostnega sveta 1244, ter predvsem srbsko manjšino, ki živi v nekakšnem podeželskem zaporu znotraj geografskih zaporov, v osnovi zavračamo svobodno komunikacijo. Dvojni udarec: ne dovolimo jim, da bi potovali znotraj svoje države, in ne dovolimo jim, da bi potovali v države Evropske unije.

Drugič, imam številne pomisleke glede tega, ali se nekateri izmed teh predpogojev, ki jih zahtevamo od Srbije in Črne gore, nanašajo na to posebno vprašanje, oziroma ali mogoče ne služijo drugim političnim ciljem. Zato menim, da bi si morali oktobra prizadevati za odpravo vizumov za prebivalce Črne gore in Srbije, kot tudi za druge države Zahodnega Balkana.

  Athanasios Plevris, v imenu skupine EFD. – (EL) Gospa predsednica, prvič, mir in stabilnost na Zahodnem Balkanu sta zagotovo v interesu celotne Evrope in seveda, ker sem iz Grčije, je samoumevno, da bi morala biti še toliko bolj v našem interesu, saj mejimo na nekatere izmed teh držav. Zato menimo, da je smer, ki ste jo ubrali, prava.

Vendar pa bi pri tem rad izpostavil Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo. Skopska vlada goji skrajen nacionalizem do ene države članice Evropske unije, tj. Grčije, in širi naokrog zemljevide, na katerem je del Grčije, Makedonija, skupaj s Solunom in številnimi drugimi mesti, pod okupacijo, s tem pa dejansko goji duha, da bi bilo treba te dežele, ki jih je domnevno zavzela Grčija, osvoboditi.

Ne želim se osredotočiti na vprašanje imena, do katerega ste mogoče ravnodušni, čeprav so Grki zelo občutljivi na to prilaščanje imena. Vendar pa morate razumeti, da se ne moremo vrniti k nacionalizmu, k spodbujanju nacionalizma v teh državah, na škodo držav članic Evropske unije.

  Andreas Mölzer (NI). – (DE) Gospa predsednica, dejstvo, da bodo vizumske zahteve za Srbijo, Makedonijo in Črno goro odpravljene, kaže, da so prizadevanja na področju reform v teh državah očitno obrodila sadove. Vendar pa so deset let po koncu spopada grobovi še vedno globoki, slab občutek pa še vedno rahlo plamti pod površino. Očitno se to nanaša na dejstvo, da se Albanija, Kosovo in Bosna, ki tokrat niso bili vključeni, počutijo prikrajšani. Očitno ljudje raje gojijo stara sovraštva, kot da bi se vprašali, kaj je tisto, kar so njihove sosednje države storile bolje, in kako bi bilo mogoče doseči napredek, ki bi pripeljal do odprave vizumov. V vsakem primeru bi Srbija morala kmalu pridobiti status države kandidatke, saj napreduje proti pristopu na več točkah.

Vendar pa se rane še zdaleč niso zacelile in vsak ukrep EU se temu ustrezno ocenjuje. Zato moramo na eni strani bolje pojasniti razloge za našo odločitev, na drugi pa Albaniji, Kosovu in Bosni jasno povedati, da bodo morali vložiti še precej truda, da bi se začeli enakovredno približevati pristopu. V vsakem primeru je mir na Balkanu, pred vrati EU, postal precej pomembnejši od pristopa Turčije, ki ga mnoge strani tako ognjevito zagovarjajo.

  Anna Maria Corazza Bildt (PPE). – Gospa predsednica, ljudem iz Bosne, Albanije in Srbije ELS danes sporoča: niste pozabljeni; nismo vas zapustili. Razumemo vašo nejevoljo, predvsem nejevoljo prebivalcev Sarajeva. Obenem pa ljudem iz Evropske unije sporočamo, da referenčnih meril ne bomo prikrojili. Pravila morajo biti enaka za vse. Vaša varnost je pomembna za nas.

Organom oblasti iz Bosne in Hercegovine predvsem sporočamo: sprejmite svojo odgovornost; stvari doma spravite v red; naredite domačo nalogo. Cenimo napredek, ki je bil dosežen nedavno. Komisijo bomo prosili, naj vam še naprej nudi podporo, a če sem se kaj naučila iz šestih let vojne in miru na Balkanu, in verjemite mi, da mi je to vprašanje, viktimizacija, zelo blizu, potem sem se naučila to, da igra obsojanja in iskanja grešnih kozlov spada v preteklost.

To je problem evropske integracije. Na to moramo gledati z evropskega vidika in, kot je dejala gospa Cecilia Malmström, najboljši način za popolni preobrat, za odmik od odvisnosti in viktimizacije v teh državah je, da prevzamejo državo v svoje roke in da začnejo izvajati reforme na področju vizumov, ki so tako ali tako nujno potrebne.

Upam, da se lahko dogovorimo o jasnem sporočilu, s katerim bomo organom oblasti v regiji dali jasno vedeti, da jih bomo podprli, da pa ne bomo ogrozili varnosti naših državljanov –, da morajo torej sprejeti svojo odgovornost.

Mislim, da bi predlog Komisije morali podpreti, tistim, ki mislijo, da bi lahko imel destabilizacijski učinek, pa bi želela reči, da bo stabilnost prišla z evropsko integracijo. Zelo neugodno je, da se potni listi izdajajo v Zagrebu in Beogradu, zato bi si morali nedvomno prizadevati, da bi to čim bolj omejili, vendar pa za prebivalce Bosne ne moremo postavljati drugačnih pravil. To ni v njihovem interesu.

Kar lahko storimo je, da odigramo svojo vlogo v tem Parlamentu in tako pospešimo proces ter sprejmemo odločitev, oblikujemo našo politiko, da bi lahko Svet v enem letu sprejel svojo odločitev.

  Tanja Fajon (S&D). – (SL) Kot verjetno veste, sem poročevalka v odboru LIBE za vizumsko liberalizacijo za države Zahodnega Balkana.

Evropska komisija nam je julija posredovala predlog za odpravo vizumov za državljane Srbije, Makedonije in Črne gore. Makedonija je svoje obveznosti že izpolnila, medtem ko morata še preostale pogoje čim prej izpolniti tudi Črna gora in Srbija.

Kljub temu, da zelo pozdravljam predlog Evropske komisije, saj je bil proces, ki ga je izpeljala, izjemno zahteven, pa se ne morem strinjati, da je v dokumentu povsem izpustila preostale države, in to brez kakršne koli časovnice.

Bosna in Hercegovina in Albanija rabita jasen časovni načrt, kdaj bosta lahko odpravili vizume. Zavedata se nujnosti izpolnitve pogojev. Posebej Bosna in Hercegovina je na podlagi ugotovitev neodvisnih organizacij poleti dosegla velik napredek.

Odločitev, da tako Bosna in Hercegovina kot Albanija sta izpuščeni s seznama, je predvsem tehnične narave. In vsi dobro vemo, da imajo tudi najbolj tehnične odločitve močne politične posledice. V resnici so iz procesa vizumske liberalizacije izpuščeni Bošnjaki.

Vsi moramo prevzeti politično odgovornost za izvedbo tega procesa, ki bo pogoj za mir in stabilnost na Zahodnem Balkanu. Nujno moramo razmisliti tudi o začetku vizumskega dialoga s Kosovom, saj bo to spodbuda strukturnim reformam.

Dragi kolegi in kolegice, ne smemo si dovoliti, da bi stopili na zavoro pri odpravi vizumov za vse države Zahodnega Balkana, ki imajo jasno evropsko perspektivo. Vizumska liberalizacija na Zahodnem Balkanu ni sestavljanka, ki bi se jo lahko igrali. Gre za ljudi, za kvaliteto njihovih življenj, mobilnost in omogočanje še tesnejšega sodelovanja, nenazadnje gospodarskega.

  Jelko Kacin (ALDE). – (SL) Čestitam Makedoniji in upam, da bosta tudi Črna gora in Srbija hkrati dosegli isti cilj. To bi bilo dobro za vse tri države in za ves Zahodni Balkan.

Slabo pa je, da Bosne ni v tem paketu. Napori v Bosni so nezadostni in premalo uspešni. Naši napori in njihovi napori. Glavna ovira napredka v Bosni je stanje duha, občutek nemoči, ki paralizira ljudi in institucije. Le Bošnjaki v Bosni ne morejo dobiti prostega gibanja po Evropi. Nimajo rezervne države in zato so getoizirani. Oni edini ne morejo sanjati dvojnega državljanstva. To je poniževalno. Počutijo se spregledani, izbrisani in kaznovani s strani Evropske unije.

Politično moramo pomagati državi Bosni in Hercegovini, da bo lahko pomagala sebi in svojim državljanom. Evropska unija je soodgovorna za razmere v Bosni, za stabilnost regije. Soodgovorna sta Svet in Komisija in Parlament.

Bosna je blizu ukinitvi viz. Ves problem pa je v glavah, v njihovih in v naših glavah. Med njimi in nami raste zid, ki je višji od berlinskega zidu. Podrimo ta zid in pomagajmo jim ukiniti vize. Zdaj, čim prej, v paketu z drugimi tremi državami te regije.

  Ulrike Lunacek (Verts/ALE). – (DE) Gospa predsednica, gospa Malmström, gospod komisar, Zeleni seveda pozdravljamo vizumsko liberalizacijo za Črno goro, Makedonijo in Srbijo. To je nekaj, za kar sem se v preteklih letih močno zavzemala, ko sem bila še članica avstrijske narodne skupščine. Gre za pomemben korak v smeri proti izpolnitvi sanj o združeni in mirni Evropi.

Vendar pa so na poti, ki ste jo ubrali, številne ovire. Posledica tega bo predvsem, da se bodo muslimanski državljani Bosne počutili diskriminirane. To se je že zgodilo, ko ste samo liberalizacijo za druge države šele napovedali. Vztrajate na dejstvu, da Bosna in Hercegovina še ni izpolnila tehničnih pogojev, a očitno ste spregledali, da v drugih državah, kjer bo zdaj sprejeta liberalizacija, še vedno obstajajo problemi. Bosna je že izdala 40 000 biometričnih potnih listov in je že sprejela uredbo o razseljenih osebah, česar druge države še nimajo, ustanovila pa je tudi agencijo za boj proti korupciji, ki je Srbija na primer še nima.

Imam vtis, da imamo tu opravka tudi s politično diskriminacijo, kar je po mojem mnenju zelo nevarno za mir v regiji in za multietnično Bosno in Hercegovino. Poimenujmo torej to nevarnost še enkrat: gre za nevarnost, da bodo tukaj formalizirane tudi etnične ločnice. Zato vas pozivam, da oblikujete skupni paket z Bosno in Albanijo in da pričnete pogovore o vizumih s Kosovom.

  Fiorello Provera (EFD). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, nekatera območja na Balkanu so danes še nestabilna in predstavljajo prometne poti za nezakonito trgovino, ki jo nadzorujejo organizirane kriminalne mreže. Posebej resen problem predstavlja trgovina z ljudmi, ki pogosto vključuje izkoriščanje v obliki nezakonitega dela ali prostitucije.

Vizumsko liberalizacijo mora zato spremljati strogo izvajanje varnostni pravil: eno izmed njih je tudi uvedba biometričnih potnih listov. Kolikor vemo, Albanija ter Bosna in Hercegovina še vedno ne izvajajo teh tehničnih ukrepov v celoti. Zato je ključnega pomena, da vizumov v teh dveh državah ne odpravimo vse dokler ne bodo njihove vlade v celoti sodelovale in dokler se ne začnejo izvajati tehnični ukrepi, ki jamčijo za identiteto zadevnih strank. Neizpolnjevanje zahtev po mojem mnenju ne predstavlja diskriminacije.

  George Becali (NI). – (RO) Vesel sem, da danes razpravljamo o odpravi vizumov v nekaterih balkanskih državah, in povedati vam moram, zakaj: moji stari starši so se rodili v Makedoniji, moj oče v Albaniji, moja babica v Grčiji, moja mama v Bolgariji, jaz pa v Romuniji. Danes sem, hvala bogu, tukaj, da lahko vprašam gospoda Ollija Rehna: ali je mogoče odpraviti zahteve za vizume za Albanijo do sredine leta 2010, kot je bilo obljubljeno? To je vprašanje, na katerega bi rad odgovor, ker se dotika mojih čustev, mojih sorodnikov, moje družine in mojih korenin, ki so posute po skoraj celem Balkanu. Lepo prosim.

  Doris Pack (PPE). – (DE) Gospa predsednica, gospa Malmström, gospod komisar, gospe in gospodje, vsi smo bili zelo navdušeni nad predlagano vizumsko liberalizacijo. Za to smo si v Parlamentu prizadevali precej časa in zdaj se končno začenja uresničevati. Vendar nam to ne zadostuje. Mislim, da je besedilo iz junija napačno. Kot smo slišali, sta Srbija in Črna gora še vedno soočeni s problemi. Zakaj torej v to besedilo nismo vključili Albanije in Bosne in rekli, tudi tu so problemi, ki jih je treba rešiti? To ne bi povzročilo veliko škode.

Dejstvo je seveda, da politiki v Bosni in Hercegovini ne kažejo veliko interesa za izboljšanje položaja svojih državljanov, ki je v vsakem pogledu težak. In zakaj bi? Imajo službo, lahko potujejo, zapravljajo čas za nekoristne nacionalistične spore, namesto da bi si na primer prizadevali za dober šolski sistem, za dobro infrastrukturo, dober sistem zdravstvenega varstva, poleg tega pa niso uvedli niti referenčnih meril za liberalizacijo vizumov. Slednja bi v to nacionalistično zatohlost Bosne in Hercegovine končno prinesla nekaj svežega zraka, mladi generaciji pa upanje.

Kljub temu so bili v Bosni in Hercegovini po napovedi ocene Komisije sprejeti ukrepi za boj proti korupciji in začeli so se izvajati številni pomembni zakoni, tako da bodo jeseni lahko izpolnjeni tehnični predpogoji. Vendar pa ne gre samo za vprašanje tehničnih predpogojev; gre tudi za vprašanje političnega pogleda na stvari. Tu je tudi vprašanje biometričnih potnih listov; vem, da jih veliko še ni bilo izdanih, zato iskreno pozivam Komisijo in nekatere države članice, da pri tem pomagajo. Tehnična pomoč pomeni veliko.

Svet, Komisija in lokalni politiki si morajo prav zares močno prizadevati, da bi preprečili nadaljnje večanje etničnega razdora v tej državi. Odklonitev vizumske liberalizacije v Bosni in Hercegovini bi getoizirala muslimane, medtem ko bi Hrvati in Srbi imeli izhod iz te države. Bosanski potni list – in potni list je običajno značilen dokaz nacionalne pripadnosti – bo v očeh njegovega imetnika brez vrednosti, če ne bo odprl vrat v EU.

Komisijo in Svet prosim, da tem državam pomaga. Albanija bo zmogla. Ima novo vlado; zmogla bo, Kosovo pa bo zmoglo samo, če boste vsi pomagali. Imate našo podporo. Ne zatiskajte si oči, temveč določite politične standarde, ne zgolj policijskih.

  Monika Flašíková Beňová (S&D). – (SK) Politika vizumske liberalizacije na Zahodnem Balkanu je politično občutljivo vprašanje, pa tudi izredno občutljivo vprašanje v človeškem smislu za prebivalce teh držav in te regije. Trenutno govorimo o Črni gori, Makedoniji in Srbiji, kar je zelo pomembno v zgodovinskem okviru, vendar pa na Zahodnem Balkanu ne bi smeli uvesti sistema dveh hitrosti na dolgoročni ravni, predvsem Bosno in Hercegovino, in seveda tudi Albanijo, pa moramo čim hitreje vključiti v ta proces.

Zahodni Balkan ima tesne geografske, kulturne in zgodovinske vezi z Evropsko unijo in našimi državami članicami in kljub nemirnim dogodkom, ki so se tu v zadnjih časih odvijali, je treba reči, da se tako reforme kot tudi naša pričakovanja postopoma izpolnjujejo in da si politični voditelji v teh državah prav res močno prizadevajo, da bi izpolnili naša pričakovanja.

Zato bi v tem govoru želela prositi Svet in Komisijo, pa tudi vse prisotne v Evropskem parlamentu, da podprejo voditelje različnih držav v njihovih prizadevanjih in jim ponudijo pomoč v zvezi s tistimi vprašanji, ki še niso bila rešena. Prav tako ne smemo pozabiti, da so države Zahodnega Balkana iz številnih razlogov velikega geopolitičnega pomena za nas.

Ker sta Srbija in Črna gora zdaj soočeni s pomembnimi notranjimi izzivi, za katere upamo, da jih bosta ti državi premagali, bi želela še enkrat poudariti, da bi bilo zelo primerno, če bi čim prej določili datum še za državi, ki sta bili iz tega procesa izključeni, s tem pa mislim na Bosno in Hercegovino ter Albanijo.

  Gerard Batten (EFD). – Gospa predsednica, ti ukrepi bodo od januarja 2010 iz Srbije, Črne gore in Makedonije omogočali prost dostop v države članice schengenske skupine EU brez vizumov. Komisija predvideva, da bi ta dostop brez vizumov lahko omogočila še Albaniji ter Bosni in Hercegovini, in sicer sredi leta 2010. Torej bomo v naslednjih 12 mesecih imeli dodatnih 20,7 milijona ljudi, ki bodo imeli prost dostop do EU.

To pravzaprav ne bi smelo vplivati na Združeno kraljestvo, ki ni članica schengenske skupine, a v resnici bo vplivalo. Dostop do EU za več milijonov novih ljudi iz nekaterih najrevnejših in najbolj skorumpiranih držav v Evropi, bo tem ljudem omogočil, da premagajo prvo oviro pri nezakonitem vstopu v Britanijo. Te države bodo sicer nekega dne polnopravne članice EU s celovitim zakonitim dostopom do EU. Ti ukrepi so samo še en primer spodkopavanja zmožnosti Britanije, da nadzoruje svoje meje, in samo še en razlog več, zakaj bi Britanija morala izstopiti iz Evropske unije.

  Dimitar Stoyanov (NI). – (BG) Gospa predsednica, vsi se jasno zavedamo prednosti in pomanjkljivosti prostega gibanja, toda oglejmo si to z drugega vidika. Ali tri zadevne države zares izpolnjujejo temeljna zahtevana merila, da bi jim bile odobrene takšne posebne ugodnosti, ki so del odprave vizumov?

Bolgarska manjšina v Srbiji je že skoraj celo stoletje povsem zapostavljena in diskriminirana, medtem ko Makedonija vse od svoje ustanovitve izvaja prakso nenehne in dosledne protibolgarske politike.

Zadnje dejanje Makedonije v tem smislu je bila aretacija bolgarske državljanke Spaske Mitrove, ki ji je bila izrečena izredno stroga kazen. Mitrova je članica bolgarskega združenja „Ratko“. Slednje je v Makedoniji prepovedano, zaradi česar je Makedonija morala plačati kazen zaradi kršenja človekovih pravic.

Po mnenju bolgarske javnosti so popuščanja državam, ki kršijo pravice bolgarskih državljanov ali, z drugimi besedami, državljanov Evropske unije, nesprejemljiva.

  Kinga Gál (PPE). – (HU) Mislim, da je pomembno, da je prišel čas, ko lahko končno ustrezno razpravljamo o vprašanju potovanj brez vizumov v zvezi z državami Zahodnega Balkana. Razveseljivo je, da so te države, ki so izpolnile vse dosedanje obveznosti, lahko tudi ključnega pomena za čim lažje izvajanje procesa prečkanja meja.

Kot madžarska poslanka Evropskega parlamenta lahko ta prizadevanja samo podprem, saj bodo na primer Madžarom, ki živijo v Vojvodini in Srbiji omogočila, da vzpostavijo bolj neposredno povezavo s svojo matično državo. Državljani, ki živijo na obeh straneh teh meja in ki govorijo isti jezik ter imajo tesne družinske in kulturne vezi, ne bodo mogli najti besed, s katerimi bi lahko izrazili, koliko jim pomeni možnost, da lahko meje prečkajo brez kakršnih koli omejitev ali vizumov. Na tej točki, čeprav ni tesno povezana s potovanji brez vizumov, so bile sprejete tudi nekatere v prihodnost usmerjene odločitve, kot je zakon, ki je bil nedavno sprejet v Srbiji in ki ureja delovanje nacionalnih svetov manjšin. Ti zaznamujejo pomemben napredek v smislu institucionalnega varstva pravic manjšin.

Spodbujanje potovanj brez vizumov ne more biti samo tehnično vprašanje. To je zelo jasna politična zadeva. K politični stabilnosti teh držav je bil dan pomemben prispevek, če pomislimo, kakšne pravice so jim dodeljene s potnim listom iz teh držav in v kolikšnem obsegu je ta potni list priznan v Evropski uniji. Bilo bi nesprejemljivo, če bi se negativno razlikovanje med državami v regiji nadaljevalo dlje časa.

Zato se obračam na glavno dolžnost Komisije in Sveta pri teh vprašanjih. Evropska unija ima politično dolžnost, da državam Zahodnega Balkana omogoči, da si lahko obetajo pridružitev Evropski uniji. Tem državam bi morala pomagati, da nas dohitijo, ter spodbujati oblikovanje in krepitev njihovih demokratičnih institucij, kar vključuje tudi pravice manjšin.

  Kinga Göncz (S&D). - (HU) Najlepša hvala, gospa predsednica. Tudi jaz bi želela pozdraviti gospo Cecilio Malmström in komisarja Barrota. Navdušena sem tudi nad predstavljenim predlogom. Kot nekdanja madžarska zunanja ministrica sem si z drugimi močno prizadevala, da bi države Zahodnega Balkana približala Evropski uniji in jih pripravila na naslednji korak na poti k pristopu. Vemo tudi, da je s tega vidika potovanje brez vizumov nekaj, kar ljudje mogoče še najbolj razumejo in občutijo. Zdaj jim to utira pot, da uživajo svobodo gibanja in vzpostavijo tesnejše človeške odnose. Mogoče bi to pomagalo tudi pri nečem, kar imamo gotovo vsi za pomembno, to pa je ohranjanje motivacije teh držav v teku zelo težkega procesa, ki je del pristopa.

Vemo, da je treba narediti nekaj zelo pomembnih korakov. Zelo pogosto se zgodi, da je treba nekatere tradicije preseči, vemo pa, da to ni lahko. Zato je zelo pomembno, da se tem trem državam zdaj omogoči potovanje brez vizumov. Želela bi vas opozoriti tudi na stališče, ki je bilo danes večkrat izgovorjeno, in sicer da je ravnovesje v državah Zahodnega Balkana zelo kočljivo. Etnične napetosti so tam obstajale že pred vojno in so prisotne tudi po vojni. Zato moramo vsak posamezen ukrep oceniti z vidika vprašanja, ali bo te napetosti zmanjšal ali povečal.

V primeru Bosne, kot je bilo danes nekajkrat omenjeno, ta odločitev ni samo koristna in pomembna zato, ker je Bosna zdaj izvzeta, temveč tudi zato, ker bo brez vizumov lahko potovalo veliko število državljanov Bosne, ki imajo hrvaški ali srbski potni list, medtem ko preostali tega ne bodo mogli početi. Enako velja tudi za državljane Kosova: vsi, ki bodo lahko pridobili potni list v Srbiji, bodo potovali brez vizumov.

Mislim, da moramo še enkrat poudariti, da potrebujemo politično odločitev in ne tehnične. Zato je naša dolžnost, da tem državam čim prej, v točno določenem časovnem okviru, pomagamo, da bodo njihovi državljani lahko potovali brez vizumov.

  Bernd Posselt (PPE). – (DE) Gospa predsednica, gospa predsednica Sveta, gospod komisar, tudi jaz sem enako zaskrbljen glede varnosti kot gospod Weber, potem ko sem deset let sodeloval v Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. Ta zadeva ima veliko zunanjepolitično razsežnost.

Prihajam iz generacije, ki je rasla s stotimi tisoči tako imenovanih jugoslovanskih delavcev. V času komunistične diktature so ljudje iz jugovzhodne Evrope, ki so živeli znotraj meje Jugoslavije, lahko kljub temu svobodno potovali. Danes govorimo o evropeizaciji, pošiljamo enote in uradnike, zapravljamo ogromno denarja, obenem pa zapiramo mlade ljudi v teh državah. Zato je liberalizacija vizumskega režima nujno potrebna.

Vendar pa imam tudi sam nekaj kritik: prvič, vesel sem, da je vključena tudi Makedonija. Makedonija predstavlja zgled pri izpolnjevanju meril, vendar pa Makedonije ne smemo hvaliti zato, da bi se oddolžili za njeno upravičeno željo po končni določitvi datuma za začetek pristopnih pogajanj.

Drugič, Kosovo: bilo je rečeno, da se mora držati pravil igre, vendar pa se igralec lahko drži pravil igre samo, če mu dovolijo igrati. Kosovu ni dovoljeno igrati. Posegli smo z vojaškimi sredstvi, da bi Kosovčane osvobodili pred zatiranjem. Zdaj bodo v državi nekdanjih zatiralcev vizumi odpravljeni – in to tudi pozdravljam, saj ne more biti kolektivne krivde –, Kosovo pa na to ne more računati. Čeprav so tu prisotne napake, smo mi tisti, ki se moramo posuti s pepelom, saj smo to državo dejansko upravljali. Z drugimi besedami: Kosovu moramo dati vsako priložnost, kajti če bo Srbija imela odpravljene vizume dlje časa in če bo Kosovo v celoti izključeno, bo to pripeljalo do nesprejemljivih izkrivljanj.

Tretjič, Bosna in Hercegovina: tudi jaz sem – kot nekaj drugih poslancev – podpisal protest proti izključitvi Bosne in Hercegovine. Ta dežela treh narodov – ki je bila slabo oblikovana v okviru Daytonskega sporazuma, ki ga je treba nujno spremeniti – z mednarodno upravo, ki je v enaki meri zakrivila neučinkovitost, mora na koncu dobiti priložnost, da stopi na pot v Evropo, ne da bi pri tem razpadla. Razpad Kosova ali Bosne bi ogrozil varnost bolj kot vse tehnične podrobnosti.

  Maria Eleni Koppa (S&D). – (EL) Gospa predsednica, priznati moramo, da je odprava vizumov za Srbijo, Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo in Črno goro pomemben korak proti evropski integraciji Zahodnega Balkana.

Vendar pa bi ta morala veljati za vse narode na Zahodnem Balkanu in bi se morala izogniti novim ločnicam na tem območju. Seveda nihče ne more upravičeno trditi, da ima Evropska komisija predsodke pred muslimanskimi državljani Bosne in Hercegovine. Na drugi strani pa ne smemo pozabiti na nenavaden status Kosova, katerega neodvisnosti vse države članice Evropske unije ne priznavajo.

Želimo, da bi imeli tudi prebivalci Kosova koristi od odprave vizumov; vendar pa ne glede na najdeno rešitev to ne sme ogroziti dokončnih dogovorov glede statusa. Komisija je ravnala pravilno, ko Bosni in Hercegovini ter Albaniji ni zaprla vrat. Vendar pa mora hitro nadaljevati, da nova ločevanja ne bi ogrozila stabilnosti na tem območju. Države pa morajo seveda na svoji strani izvesti potrebne reforme, ki se, naj spomnim, dotikajo vprašanja varnosti in boja proti organiziranemu kriminalu.

Ta Parlament je več let poudarjal, da bodo lažji stiki z zunanjim svetom in večja možnost potovanj okrepili mir, izmenjave na vseh ravneh in na koncu stabilnost. Vprašanje vizumov ni samo tehnično vprašanje; je globoko politično vprašanje, ki vpliva na evropsko prihodnost območja, vsi narodi na tem območju pa imajo pravico do prihodnosti.

  Anna Ibrisagic (PPE). – (SV) Gospa predsednica, mislim, da na tej ravni razprave ni več nobenega dvoma o pomenu vizumske liberalizacije za državljane Balkana. Možnost svobodnega potovanja je poleg izobraževanja mogoče najpomembnejše orodje, ki ga lahko ponudimo novim generacijam, od katerih pričakujemo tako veliko zavezanost k procesu demokratizacije v celi regiji.

Zato pozdravljam predlog vizumske liberalizacije za Srbijo, Makedonijo in Črno goro. Napredek vsake posamezne države na njeni poti v EU je napredek celotnega Balkana. Nekatere izmed teh držav so čakale dolgo časa; nekatere mogoče še dlje, kot je bilo potrebno. Evropski parlament in državi, ki v vizumsko liberalizacijo še nista vključeni, bi se morali iz tega nekaj naučiti.

Čeprav je to izredno občutljivo politično vprašanje, bi želel poudariti, da so pravila o liberalizaciji vizumov jasna in univerzalna. Pogoji morajo biti izpolnjeni. Vendar pa nikar iz tega ne naredimo večjega političnega vprašanja, kot je potrebno. Oglejmo si, kaj je treba še storiti in kako lahko čim prej zagotovimo, da se bosta Bosna in Hercegovina ter Albanija kmalu lahko pridružile družini držav, v katerih so vizumi odpravljeni.

Bosna in Hercegovina sta pred kratkim dosegli velik napredek in bosta kmalu izpolnili večino preostalih zahtev iz načrta. Zato pozivam akterje v Bosni iz Hercegovini, da čim prej sprejmejo protikorupcijski zakon in določijo pravila za izmenjavo informacij med različnimi deli policije. Prosim jih, naj zagotovijo, da bo to delo opravljeno do konca septembra, še preden pošljemo poročilo nazaj Komisiji. Nato pričakujem, da bo Komisija v svoji novi analizi presodila, kolikšen napredek je bil zares dosežen, in potem, ko bodo izpolnjene zahteve EU, predlagala Svetu, naj odobri vizumsko liberalizacijo za Bosno in Hercegovino. Upam, da se bo to zgodilo julija 2010.

  Marian-Jean Marinescu (PPE). – (RO) Gospa predsednica, gospod komisar, odprava vizumov za nekatere države, ki spadajo na v regijo Zahodnega Balkana, pomeni prvo potrditev zaveze Evropske unije k nadaljevanju evropskega procesa integracije. Vendar pa se mi zdi, da je predlog Komisije na žalost nepopoln. Državljani iz Albanije ter Bosne in Hercegovine ne bodo deležni enake obravnave, kar bo ustvarilo razlike med državljani na Balkanu.

Želel bi vas spomniti, da že obstaja delitev med prejšnjo generacijo, ki ji je odpiranje nekdanje republike Jugoslavije v Evropo prineslo koristi, ter današnjo generacijo, ki jo Evropska unija ni obravnavala na enak način. Vendar pa bo ta predlog povzročil, da bodo državljani držav nekdanje republike Jugoslavije, kjer vizumi ne bodo odpravljeni, poskušali pridobiti drug potni list v državi, ki spada v nekdanjo jugoslovansko federacijo in od katere Evropska unija vizumov ne zahteva. Na tak scenarij smo že naleteli v primeru moldavskih in gruzijskih potnih listov na eni in ruskih potnih listov na drugi strani.

Mislim, da bi bila logična rešitev enako obravnavanje vseh balkanskih držav, in obenem pozivam Komisijo, da preuči tudi možnost vključitve Moldavije v skupino držav jugovzhodne Evrope.

  Victor Boştinaru (S&D). – (RO) Kot poslanec Evropskega parlamenta in socialist pozdravljam sporočilo Sveta in Komisije o vizumskem režimu za tri države Zahodnega Balkana. To je prvi odločen korak k vključitvi v Evropsko unijo, prvi dosežek za prihodnje državljane EU z Zahodnega Balkana. Vendar pa se tudi zavedam, da bi morali biti zaradi pomanjkanja jasne perspektive v obliki načrta za Bosno in Hercegovino, Albanijo in Kosovo precej zaskrbljeni. Ne govorim samo o razočaranju v javnosti, govorim predvsem o nevarnosti za politično stabilnost v teh treh državah. Predvsem pričakujem, da bosta Evropski parlament in novooblikovana Evropska komisija ohranili predvidljiv časovni načrt za vključitev Zahodnega Balkana v Evropsko unijo. To je edini način, s katerim lahko izpolnimo svojo nalogo, za katero smo bili izvoljeni: da združimo Evropo.

  Norica Niculai (ALDE). – (RO) Gospa predsednica, ena minuta bo več kot dovolj, da pozdravim odločitev, ki je zgodovinskega pomena tako za Balkan kot za Evropo. Mislim je svoboda gibanja predstavlja vrata v demokracijo in znanje. Tem trem državam ste dali priložnost. Vendar pa obenem menim, da je Evropa tudi Evropa predpisov, ki jih moramo kot evropski državljani vsi spoštovati. Ta predlog ste podali zato, ker ste ocenili, da so bili pravila in pogoji, ki smo jih določili, izpolnjeni.

Rekla bi, da boste podali tudi predlog, da naj se to razširi še na Albanijo in Bolgarijo, ko bodo izpolnjeni evropski predpisi. V vašo odločitev boste zagotovo vključili priporočilo za pospešitev tega procesa. Jaz sem ena izmed tistih, ki mislijo, da tu ne gre za vprašanje diskriminacije. Pravzaprav ravno nasprotno. Mislim, da bo ta proces pomagal spodbuditi drugi dve državi, da bolje opravita svoje naloge in izpolnita te pogoje, saj bodo po sprejetju te odločitve, ostale tri države dokazale, da so bile pripravljene storiti vse, kar je potrebno, da bi njihovi narodi uživali drugačen status.

  Antonio Cancian (PPE). – (IT) Gospa predsednica, gospod komisar, gospa ministrica, gospe in gospodje, moram reči, da podpiram liberalizacijo in evropsko integracijo do dokončanja tega mozaika, ki ga predstavlja Zahodni Balkan, in vključno z njegovim dokončanjem, kajti, kot je nekdo pred mano že povedal, Balkan mora biti stabilen. To vključevanje je torej ključnega pomena in se mora zgoditi čim prej.

Vendar pa moramo biti pri vprašanju priseljevanja – o čemer smo govorili včeraj in ki vključuje varnost in človekove pravice – zelo previdni, kajti preglede je treba po mojem mnenju izvajati temeljito in jih ne olajšati. Časovni okviri se morajo ujemati s temi pregledi, ki jih je treba pospešiti, če je mogoče. Naslednjie, opažam, da je na tem področju vrzel, o kateri je bilo zelo malo povedanega, za vrzel pa je Kosovo. Povsem jasno me boste razumeli, ko bom povedal, da ta vrzel ljudem iz drugih držav čisto preprosto omogoča, da potujejo iz Kosova v Makedonijo in obratno. Vem, da se pripravlja poročilo, ki nam bo v naslednjih dneh nekaj povedalo, toda prosim, da nam še nocoj poveste nekaj več informacij o Kosovu.

  Emine Bozkurt (S&D). – (NL) Gospa predsednica, ministrica je zelo dobro povedala: vizumska liberalizacija je potrebna, da bi se okrepile vezi z EU, preprečil naraščajoč nacionalizem in izognilo izolaciji. Kako je potem mogoče, da predlogi grozijo z izolacijo bosanskih muslimanov? Velika neenakost se pojavlja znotraj ene same države, saj se bosanskim Srbom in Hrvatom izdajajo potni listi. Muslimani na žalost nimajo nobene sosednje države, ki bi jim izdala potne liste. Kdo se bo postavil za bosanske muslimane? Bo to storila Komisija? Mogoče Svet? Ali mi lahko z gotovostjo poveste, ali sta Komisija oziroma Svet opravila pogovore s Hrvati in Srbi o izvajanju omejitve pri izdaji potnih listov, kajti moralo bi biti jasno, da bodo njihova dejanja povzročila precej vznemirjenja.

  Nadežda Nikolova Mihajlova (PPE). – (BG) Želela bi čestitati gospodu Barrotu za stališče Evropske komisije o liberalizaciji vizumskega režima za Zahodni Balkan. Kot ministrica za zunanje zadeve v času odprave vizumskih zahtev za Bolgarijo vem, kako močno sta odprava vizumov in konec poniževanja vplivala na čustva naših državljanov. Obenem pa se moram kot poslanka Evropskega parlamenta strinjati z gospo Pack in gospo Bildt, da prava evropska solidarnost pomeni, da Evropska unija zagotavlja logistično pomoč pri izpolnjevanju meril in ne pri oddaljevanju od njih, saj ima to demoralizirajoč učinek na družbo in vlade razrešuje odgovornosti.

Sprememba mora biti nagrada za vložen trud in ne dvojno merilo. Družbe Zahodnega Balkana se morajo navaditi, da od svojih vlad zahtevajo, naj opravljajo svoje delo. Vedeti morajo, da se vizumski režim ne prestavlja zaradi evropskega dlakocepstva, temveč zaradi tega, ker niso opravile svojega dela naloge. Solidarnost bi morala biti dana v zameno za sprejemanje odgovornosti. Kadar gre za načelo, vera ali etnična pripadnost posameznika nista pomembni.

  Elena Băsescu (PPE). – (RO) Podpiram odločitev Evropske komisije, ki vsebuje zavezo, ki smo jo izražali leta in leta v zvezi z odpravo vizumov za državljane regije Zahodnega Balkana. Vendar pa mislim, da bi enake pravice v zvezi s svobodo gibanja v EU čim prej morali omogočiti tudi državljanom Republike Moldavije. Evropska unija mora pri teh državah še naprej razvijati politiko odprtih vrat, odprava vizumov pa je za te narode pomemben korak na poti k evropski integraciji.

Da bi dopolnile to odločitev, ki bo pripeljala do razvoja čezmejnih poslovnih možnosti in ljudem zagotovila svobodo gibanja, morajo evropske institucije premisliti o oblikovanju kulturnih in izobraževalnih programov, ki bi razširjali evropske vrednote v teh državah. Na tej podlagi morata krepitev varnosti meje in boj proti mednarodnemu kriminalu še naprej ostati prednostni nalogi.

Na koncu želim znova potrditi, da Romunija ni priznala neodvisnosti Kosova.

  Zoran Thaler (S&D). – (SL) Rad bi izrazil zadovoljstvo, do kje je prišel postopek vizne liberalizacije v zadnjih osemnajstih mesecih. To je velik dosežek in spodbujam vas, da tako hitro nadaljujemo.

Zadnje dni prihajajo poročila iz Sarajeva, da izpolnjevanje zahtev, kljub vsem težavam, zahtev iz „roadmapa“, teče pospešeno. Tudi na tako občutljivih področjih, kot je policijska koordinacija med Banja Luko in Sarajevom.

Pozivam Komisijo in Svet, da tekoče spremljata ta napredek in se nanj odzivata. Evropska unija mora biti sposobna vplivati na tiste politike v Bosni in Hercegovini, ki bi si upali sabotirati ta proces. Državljani Bosne in Hercegovine ne smejo trpeti zaradi neodgovornosti nekaterih njihovih politikov. In tu smo jim dolžni pomagati. Pozivam Komisijo, da takoj, ko je mogoče, vključi v „visa free“ režim tudi Bosno in Hercegovino.

  Alojz Peterle, poročevalec. − Selektiven pristop k odpravi vizumov ne krepi evropske perspektive v vseh državah Zahodnega Balkana, ki imajo že sicer razdeljene družbe, in tak pristop vnaša novo delitev. Jaz pozdravljam vsak korak v tej smeri in sem prepričan, da bi odprava vizumov za vse te države gotovo prispevala k izboljšanju podobe Evropske zveze v očeh prebivalcev teh držav, ki po letih konfliktnega razvoja potrebujejo tudi odprtje v svet.

Rad bi opozoril tudi na sto tisoče mladih ljudi, ki v teh državah še nikoli niso mogli potovati v svet. Poznajo Evropo in svet samo s televizije. Tudi njim smo dolžni okrepiti evropsko perspektivo. Jaz se zavedam varnostnega vidika, vendar tisti, ki imajo slabe namene, kadar potujejo iz svojih držav, bodo našli pot. Sto tisoče drugih, ki pa imajo dobre namene, pa zadržujemo.

Torej, sem za to, da Svet in Komisija čim prej revidirata poziciji, sta pozorna na napredek v teh državah in odpravita vizume za države, ki jih ni sedaj v tej prvi skupini. Lepa hvala.

Vlade držav pa seveda pozivam, naj izpolnijo čim prej svoje zaveze v dobro svojih državljanov in evropske pristopne perspektive.

  Petru Constantin Luhan (PPE) . – Gospa predsednica, liberalizacija vizumskega režima za države Zahodnega Balkana je pomembna, saj ta ukrep največ pomeni navadnim državljanom v regiji in bo jasno predstavil koristi procesa približevanja EU. Prepričan sem, da se bo pogojna vključitev Albanije ter Bosne in Hercegovine na bel seznam izkazala kot močna spodbuda za izpolnitev preostalih referenčnih meril v načrtu. Kar zadeva nas, smo močan signal poslali že leta 2001, potem pa smo v nekaj mesecih uspeli izpolniti vse postavljene pogoje.

Čim prejšnja vključitev Albanije ter Bosne in Hercegovine na beli schengenski seznam je temeljnega pomena, Komisija pa bi morala zagotoviti vso potrebno tehnično pomoč organom oblasti iz teh dveh držav, da bi lahko v kratkem času izpolnili potrebne pogoje.

  Cecilia Malmström, predsednica Sveta. – (SV) Gospa predsednica, ni dvoma, da je vizumska liberalizacija izredno pomembna za ljudi z Balkana. Tako kot vi, sem tudi jaz spoznala veliko obupanih ljudi – predvsem mladih –, ki ne morejo potovati po Evropi, kot bi si želeli, ki ne morejo obiskati svojih prijateljev in uživati v svoboščinah, ki jih vsi mi imamo. Samoumevno je, da bi vizumska svoboda vsem tem ljudem koristila: koristila pa bi tudi njihovim državam, celotni regiji in EU.

Zato sem zelo vesela, da so pogoji že izpolnjeni, da bi se ta priložnost konec leta dala trem omenjenim državam: Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, Črni gori in Srbiji. Obžalujemo dejstvo, da trenutno v ta predlog ne moremo vključiti vseh držav z Zahodnega Balkana, ampak naj ne bo nobenega dvoma, da si švedsko predsedstvo zelo vneto želi okrepiti proces integracije – in kasneje tudi proces širitve – v balkanski regiji. Tisti, ki me poznate, boste vedeli, kako predana sem tej zadevi.

Če naj bo ta predanost verodostojna in če naj se uresniči, potem moramo vztrajati na izpolnjevanju pogojev. To je pomembno zaradi ljudi z Zahodnega Balkana, hkrati pa je koristno za naše državljane. Zagotoviti moramo, da bodo postavljena merila izpolnjena. Kot je rekel gospod Weber, kadar gre za zunanjo politiko, ne sme biti popuščanj zgolj zaradi prijaznosti. To velja bodisi da govorimo o vizumih ali pristopu.

Vem, da so ljudje iz Albanije ter Bosne in Hercegovine razočarani. To lahko razumem. Vendar pa niso pozabljeni. Storili bomo vse, kar je v naši moči, da jim pomagamo in omogočimo vizumsko liberalizacijo, in sicer tudi v tehničnem smislu. Moramo dati jasen politični signal, da imajo priložnost, da se vključijo. In prav to danes počnemo. Vendar pa je od organov oblasti in politikov v teh državah odvisno, ali bodo končali svoje delo.

Dvomim, da bo časovni razmik med odpravo vizumov v prvih treh državah in odpravo v Albaniji ter Bosni in Hercegovini, povzročil nestabilnost. Ravno nasprotno: to pomeni, da EU drži svojo besedo in da bomo izpolnili svoje obljube, če bodo storili, kar je potrebno. Moramo jih podpirati in moramo jim pomagati. Mislim, da bo Komisija leta 2010 pripravila pozitivno poročilo zanju. Tako je povedal tudi komisar Barrot.

Kar zadeva Kosovo, so se pogovori o vizumskem režimu začeli že, ko je bilo Kosovo del Srbije, vendar si prizadevamo, da bi našli rešitev. Upam, da bo Komisija v tem poročilu pokazala na pot, ki pelje naprej, da bi dolgoročno lahko zagotovili vizumsko liberalizacijo tudi za ljudi s Kosova.

Predlagana vizumska liberalizacija za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Črno goro in Srbijo je zelo pomemben korak. Upam, da nam boste pri tem pomagali. Upam tudi, da se bomo lahko zelo kmalu premaknili naprej in naredili naslednji korak za ostali del regije.

  Jacques Barrot, podpredsednik Komisije. − (FR) Gospa predsednica, najprej bi želel povedati, da je to prelomen korak. To je prvič, da imamo smo čisto zares dobili regionalen pristop. Rad bi dodal, da ta metoda načrta temelji na zelo objektivnih, zelo natančnih merilih, ki pomagajo te prihodnje države članice spodbuditi, da dejansko spoznajo, da imamo Evropo pravil, Evropo vrednot. To bi želel poudariti. Ne bo vas presenetilo, da je Komisija posebej pozorna za vse, kar prispeva k boju proti trgovini z ljudmi in korupciji. Ta Evropa vrednot je pomembna. Tega nikakor ne smemo spregledati.

Ne vem, če ste me vsi prav razumeli: jasno sem povedal, da upamo, da bomo v teku leta 2010 lahko podali predloge za Bosno in Hercegovino ter za Albanijo. V teku je torej proces, ki ne želi diskriminirati prav nikogar. Želimo si samo, da bi se objektivna merila načrta bolj upoštevala.

Res je, da je treba pri Albaniji izdajanje biometričnih potnih listov še izboljšati. Albanijo sem obiskal tudi sam, da bi predstavil prvi biometrični potni list v tej državi, in moram vam povedati, da sem poskrbel za kar največjo možno spodbudo, da bi se Albanija, njeni politični voditelji in politični voditelji Bosne in Hercegovine v celoti zavedali, koliko dela se za to zahteva. Pomagamo jim na primer oblikovati civilne registre, kajti ne glede na to, kako se trudite zagotoviti biometrične potne liste, brez civilnih registrov to ni mogoče. Tako jim pomagamo tehnično. Povsem jasno je, da mora predvsem Albanija pri vsem tem izvajati obstoječi okvir za boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji. V Bosni in Hercegovini je prav tako treba vzpostaviti dobro obmejno kontrolo ter tesnejše sodelovanje med policijo. To je tisto, kar si želimo. Mislim, da imamo dober razlog, da lahko verjamemo, da bodo leta 2010 vizumi odpravljeni tudi v teh dveh državah.

Želel bi tudi povsem preprosto povedati, da po našem mnenju tu nikakor ne gre za etnično ali versko diskriminacijo. Mimogrede, v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji je velika muslimanska manjšina. Nikakor ne gre za diskriminacijo 25 ali 30 % albanskih muslimanov v Makedoniji. Zato bi vam želel zatrditi, da je to del procesa, ki smo ga načrtovali in ki ga je bil Svet pripravljen sprejeti.

Dal vam bom tudi odgovor v zvezi s Kosovom. Marca 2009 je strokovna misija, ki jo je financirala Komisija, prišla do nekaterih pozitivnih ugotovitev. Res je, da Komisija spodbuja tudi države članice, da vzpostavijo učinkovite konzularne misije v Prištini. Lahko potrdim, da bomo pripravili poročilo o dejanskem položaju na Kosovem, ki bo predstavljeno kmalu. Povsem jasno je, da z vsem tem želimo odpreti to evropsko perspektivo za vse balkanske države, pri tem pa predvsem mislimo na mlado generacijo. Nekateri izmed vas ste posebej poudarili dejstvo, da so potovanja in veliko lažje izmenjave z drugimi državami članicami Evropske unije seveda zelo koristne. Gospe in gospodje, naj ponovim, zato bomo gradili Evropo predpisov in vrednost, ki so nam tako pri srcu.

Čisto preprosto vam bom povedal: smo na pravi poti, a očitno moramo počakati na zadnji napor iz dveh držav. Upam, da bodo v letu 2010 vizumi odpravljeni tudi v teh dveh državah.

Zato vam lahko povem in v vsakem primeru zagotovim, da je proces Komisije objektiven, zares zelo pozoren in se nikakor ne izvaja v duhu kakršne koli diskriminacije, temveč v duhu sodelovanja. Osebno sem temu zelo zavezan.

  Predsednica. – Razprava je zaključena.

Pisne izjave (člen 149)

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Evropska komisija in Evropski svet sta pozvana, da kmalu napovesta odprtje območja EU za državljane Makedonije, Srbije in Črne gore. To je zelo pomemben trenutek za več kot 10 milijonov evropskih prebivalcev, ki potrebujejo vizum, da bi prestopili mejo z EU. Makedonija je bila na strani Evrope, ko jo je Evropa potrebovala. Celo Srbija je spoznala, da jo Evropa želi ob sebi, vendar se mora, da bi to dosegla, spraviti s svojo nedavno preteklostjo. Srbija je tesno sodelovala z mednarodnimi institucijami, kot je Mednarodno kazensko sodišče, in je priznala svoje napake iz preteklosti. Prišel je čas, da Evropa nagradi prizadevanja teh držav, da bi se uskladile z demokratičnimi in gospodarskimi zahtevami, ki so značilne za EU-27. Njihova pot ni bila lahka, vendar je treba vložen trud v celoti priznati. Makedonija, Srbija in Črna gora so nedvomno zavile v smer proti Evropski uniji. Zato mislim, da se mora EU odločiti za odpravo vizumskih zahtev, ki veljajo za državljane iz teh treh držav. Njihove vlade so pokazale, da imamo skupne vrednote. Pozitivna odločitev bi s tem dala nov zagon notranjim reformam, ki so v Makedoniji, Srbiji in Črni gori še kako potrebne.

  Cătălin Sorin Ivan (S&D), v pisni obliki. – (RO) Pozdravljam pobudo Komisije za odpravo vizumskega sistema za državljane iz regije Zahodnega Balkana, natančneje iz Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Srbije in Črne gore. Takšni ukrepi, ki želijo bolj povezati te države in EU za namen integracije, bodo v precejšnji meri zmanjšali možnosti za spopad v regiji. Kar zadeva Romunijo, ki meji na Srbijo, bi tovrsten ukrep lahko dal samo dodatna zagotovila za prijateljske čezmejne odnose. Ta ukrep bo prispeval k večji svobodi gibanja za romunsko prebivalstvo v Romuniji in Srbijo ter bo podprl razvoj poslovnih odnosov med našo državo ter Srbijo in Črno goro. Prepričan sem, da je odprava vizumskega sistema za te tri zgoraj navedene države samo začetek procesa, v okviru katerega se bo ta ukrep kasneje razširil na Albanijo ter Bosno in Hercegovino. Čeprav še nista izpolnili zahtev Komisije, menim, da bo z združenimi močmi rezultat viden v zelo kratkem času. Preden končam, bi želel poudariti, da odprava vizumov in svoboda gibanja za ljudi z Zahodnega Balkana ne smeta zbujati strahov, temveč vzpostaviti prepričanje, da se je varno območje Evrope razširilo v korist vseh nas.

  Iuliu Winkler (PPE), v pisni obliki. – (HU) Evropska unija je postala močnejša po vsaki širitvi, ne samo zato, ker je ustvarila enotni trg za skoraj 500 milijonov državljanov, temveč tudi zato, ker je zagotovila stabilnost v srednji in vzhodni Evropi. Države Balkana so sestavni del Evrope. Gospodarska kriza ali ratifikacija Lizbonske pogodbe ne smeta upočasniti procesa, ki vodi k pristopu teh držav k Evropski uniji.

Trdno sem prepričan, da je razširitev procesa širitve na Balkan pomemben proces, ki ga mora Evropska unija podpreti, da bi okrepila svojo vlogo v svetu. Ne smemo pozabiti, da proces dohitevanja v državah Balkana skupaj s celjenjem ran iz krvave vojne ob koncu 20. stoletja, zagotavlja stabilnost Evropske unije ter blaginjo regije. Odprava vizumskih zahtev za Srbijo, Črno goro in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo je zelo pomemben dogodek za te države, ki tvori del njihovega procesa dohajanja, obenem pa odraža odgovornost Evropske unije do te regije.

Ta proces se mora odločno nadaljevati. Potem bo Bosni in Hercegovini, Albaniji in – v primernem času – Kosovu prinesel ugodnosti v obliki potovanj brez vizumov, in sicer takoj po izpolnitvi ustreznih pogojev. Brez zadržkov podpiram stališče tistih evropskih politikov, ki mislijo, da bi zadušitev ambicij balkanskih držav, ki se želijo pridružiti EU, povzročila nepredvidljive in škodljive posledice.