Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 16. september 2009 - Strasbourg

15. Razmere v Litvi po sprejetju zakona za zaščito mladoletnikov (razprava)

  Predsednica. − Naslednja točka je razprava o:

- vprašanju za ustni odgovor Svetu, ki so ga zastavili Sophia in ’t Veld, Jeanine Hennis-Plasschaert, Leonidas Donskis, Gianni Vattimo, Sarah Ludford, Ulrike Lunacek, Raül Romeva i Rueda, Jean Lambert in Judith Sargentini v imenu Skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo in Skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze o litovskem zakonu za zaščito mladoletnikov pred škodljivimi učinki javnega obveščanja (O-0079/2009 – B7-0201/2009),

- vprašanje za ustni odgovor Komisije, ki so ga zastavili Sophia in ’t Veld, Jeanine Hennis-Plasschaert, Leonidas Donskis, Gianni Vattimo, Sarah Ludford, Ulrike Lunacek, Raül Romeva i Rueda, Jean Lambert in Judith Sargentini v imenu Skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo in Skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze o litovskem zakonu za zaščito mladoletnikov pred škodljivimi učinki javnega obveščanja (O-0080/2009 – B7-0202/2009),

- vprašanje za ustni odgovor Svetu, ki so ga zastavili Rui Tavares, Cornelia Ernst, Cornelis de Jong, Marie-Christine Vergiat, Willy Meyer in Kyriacos Triantaphyllides v imenu Konfederalne skupine Evropske združene levice - Zelene nordijske levice o litovskem zakonu za zaščito mladoletnikov pred škodljivimi učinki javnega obveščanja (O-0081/2009 – B7-0204/2009),

- vprašanje za ustni odgovor Komisiji, ki so ga zastavili Rui Tavares, Cornelia Ernst, Cornelis de Jong, Marie-Christine Vergiat, Willy Meyer in Kyriacos Triantaphyllides v imenu Konfederalne skupine Evropske združene levice - Zelene nordijske levice o litovskem zakonu za zaščito mladoletnikov pred škodljivimi učinki javnega obveščanja (O-0082/2009 – B7-0205/2009),

- vprašanje za ustni odgovor Svetu, ki so ga zastavili Michael Cashman, Claude Moraes in Emine Bozkurt v imenu Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu o litovskem zakonu za zaščito mladoletnikov pred škodljivimi učinki javnega obveščanja (O-0083/2009 – B7-0206/2009) in

- vprašanje za ustni odgovor Komisiji, ki so ga zastavili Michael Cashman, Claude Moraes in Emine Bozkurt v imenu Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu o litovskem zakonu za zaščito mladoletnikov pred škodljivimi učinki javnega obveščanja (O-0084/2009 – B7-0207/2009).

  Sophia in 't Veld, vlagateljica. − Gospa predsednica, menim, da danes razpravljamo o zelo pomembni temi. Govorimo o evropskih vrednotah. Predlagamo vprašanje za ustni odgovor, prav tako pa smo pripravili osnutek skupne resolucije o litovskem zakonu, ki naj bi domnevno govoril o zaščiti mladoletnikov. Vendar pa ta zakon dejansko počne ravno nasprotno, saj bi lahko spodbudil nevednost, tabuje in stigmatizacijo. Mlade ljudi in ranljive geje, lezbijke in transseksualce bo izpostavil ustrahovanju in izključevanju. Zaradi tega bo povzročil neizmerno stisko in trpljenje mladih ljudi, istih ljudi, ki naj bi jih ta zakon zaščitil. A namesto da bi jih zaščitil, jim škoduje.

Zato smo postavili to vprašanje in zelo me veseli, da smo poleti prejeli pismo komisarja Barrota, v katerem izraža zaskrbljenost Evropske komisije glede tega zakona in zagotavlja, da ga bo Evropska komisija pozorno spremljala in zagotovila, da bodo vse nacionalne zakonodaje skladne z evropsko zakonodajo in načeli. Menim, da je to zelo pomembno, saj bi Evropska komisija morala posredovati tudi in še posebej v primeru kršenja evropskih vrednot in ne le takrat, kadar so kršena pravila notranjega trga. Diskriminacije ne moremo prenašati. Evropa je skupnost vrednot – vrednot, za katere vem, da so skupne večini sodržavljanov v Litvi. Vsi smo Evropejci.

Kolegi, s sklicevanjem na resolucijo pozivam k vaši izrecni podpori resolucije in zlasti spremembe, ki se želi sklicevati na obstoječe direktive o nediskriminaciji, saj menim, da je to najmanj, kar je mogoče storiti. Prav tako vas pozivam, da podprete zahtevo v resoluciji, v kateri pozivamo Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, da pripravi pravno mnenje o tem zakonu.

Menim, da smo lahko ponosni, da kot Evropski parlament – če bomo jutri sprejeli resolucijo – predstavljamo glas skupnih vrednot Evrope.

  Ulrike Lunacek, vlagateljica. − (DE) Gospa predsednica, kot je že prejšnja govornica povedala, ta zakon, ki je bil sprejet v Litvi, ogroža evropske vrednote, evropsko zakonodajo pa tudi svobodo ljudi in sicer svobodo mladih ljudi, kot so lezbijke, geji, biseksualci ali transseksualci, da bi živeli življenje brez strahu. V skladu s tem zakonom naj bi bile informacije o dejstvih glede tega škodljive za te mlade ljudi. Povem vam lahko, kaj to pomeni: pomeni, da morajo ti mladi živeti v strahu in lahko zaradi tega tudi trpijo za depresijo. Vemo, da se povečuje število poskusov samomorov med mladimi lezbijkami ali geji ter tistimi, ki so v dobi odraščanja negotovi in ne vedo, kako bodo živeli svoje življenje.

Ta zakon je klofuta evropskim vrednotam in ravno zato sem bila vesela, ko se je na to julija odzval komisar Barrot. Evropski regiji mednarodnega lezbičnega in gejevskega združenja (ILGA) ste tudi sporočili, da bo Komisija analizirala to besedilo in pojasnila, kakšen bo njen naslednji korak. Danes me predvsem zanima, kaj nameravate storiti. Kaj ste vi – in tudi Svet – do zdaj že obljubili litovskemu parlamentu? Vemo, da bivši litovski predsednik in nova predsednica, ki je bila tudi komisarka, tega zakona ne podpirata, vendar parlament na njem vztraja. Veseli me, da imamo danes na mizi predlog, vključno s predlogom za resolucijo.

Resnično upam, da bomo jutri vsi sprejeli resolucijo in posredovali peticijo Agenciji Evropske unije za temeljne pravice, da zavzame stališče glede tega zakona, saj jo zato tudi imamo. Do takrat pa mora biti v naši skupni Evropi povsem jasno, da lezbijke in geji ne bodo izginili iz družin in šol samo zato, ker zakon prepoveduje obveščanje o njih. Biti drugačen je normalno, tudi v tej naši skupni Evropi.

  Rui Tavares, vlagatelj. – (PT) Gospe in gospodje, ta zakon v začetku navaja, da ščiti otroke pred spodbujanjem homoseksualnosti v javnem obveščanju. Kaj to dejansko pomeni? Ali to pomeni, da ne bi smel izobesiti plakata za film Gora Brokeback, če bi imel v Vilni kino? Ali to pomeni, da na javnem prostoru, gledališču ali univerzi v Litvi ne bi smel predavati o homoseksualnosti? Ali to pomeni – kot so v litovskem parlamentu že razpravljali –, da bom moral plačati kazen 1 500 EUR ali en mesec opravljati družbeno koristna dela zaradi spremembe kazenskega zakonika, o kateri se trenutno razpravlja v Litvi? Ali lahko na primer televizijski program prikazuje homoseksualni par, ki je srečen, ali lahko prikazuje samo pare, ki so nesrečni?

Gospe in gospodje, datum sprejetja sprememb zakona o zaščiti manjšin v Litvi me je presenetil: to je bil 14. julij 2009. 14. julij je seveda dan, ko smo se prvič zbrali tukaj v tem sedmem parlamentarnem mandatu, pa tudi dan, ki označuje 220. obletnico naših evropskih načel, vključno s pravico do sreče, načelom svobode izražanja in celo načelom svobode združevanja. Zdaj je ogrožena tudi svoboda združevanja, saj je litovski parlament pred kratkim ponovno razpravljal o možnosti prepovedi dogodkov, kot so „gejevske parade ponosa“.

Ko smo se 14. julija 2009 tu prvič zbrali, smo to storili zaradi dolžnosti – rekel bi svete dolžnosti –, da ubranimo te vrednote, zdaj pa so ogrožene prav te vrednote. Vemo, kako so se te stvari začele, prav tako pa tudi vemo, kam vedno pripeljejo. Kaj bomo storili sedaj? Imenovali odbor, da ugotovi, kaj je in kaj ni spodbujanje homoseksualnosti? Kje – v knjigah, gledališčih, kinih, oglasih?

Vilna je upravičeno ena izmed letošnjih evropskih kulturnih prestolnic, kar je zagotovo v veliko zadovoljstvo vseh Evropejcev. Vendar pa biti evropska kulturna prestolnica pomeni tudi odgovornost: odgovornost za spodbujanje evropske kulture zaradi najboljših razlogov, ne pa da jo letos postavljamo v središče pozornosti iz napačnih razlogov.

Zato vas pozivam, da glasujete za našo resolucijo in da Agencijo za temeljne pravice pozovemo, naj poda mnenje o tem zelo resnem vprašanju. To je vsekakor najmanj, kar lahko poslanci tega Parlamenta zahtevamo.

  Michael Cashman, vlagatelj. − Gospa predsednica, naj kot gej povem, da sem ponosen, da ta Parlament in drugi nasprotujejo temu predlaganemu zakonu. Slednji bo nedvomno kršil pogodbe EU o človekovih pravicah, predvsem člen 6, kot tudi okvirno direktivo o zaposlovanju in splošne politike o nediskriminaciji. Zanimivo je, da krši tudi Konvencijo ZN o pravicah otrok, saj spodbuja diskriminacijo mladih lezbijk in gejev. Koga torej ščiti in pred kom?

Leta 1988 so britanski konservativci v Veliki Britaniji uvedli podoben zakon. Takrat je bilo jasno, kot je jasno danes, da takšni zakoni vodijo v cenzuro in spodbujanje k diskriminaciji in homofobiji: diskriminaciji in homofobiji, ki uničujeta življenja ljudi in duše tistih, ki ju izvajajo. Predlagan zakon so obsodile tudi nevladne organizacije, vključno z mednarodnim lezbičnim in gejevskim združenjem, Svetom Evrope in Amnesty International, pa tudi drugimi. Vpliva na mlade lezbijke in geje – učitelje, javne uslužbence – in bi se lahko uporabljal za preprečevanje dostopa mladim ljudem do kakršnega koli gradiva – filmov, knjig, iger, umetniških del –, ki so jih ustvarili geji ali lezbijke. Ali bodo mladim ljudem preprečili, da bi preučevali dela Platona, Shakespeara, Oscarja Wilda, Walta Whitmana, Tennesseeja Williamsa, Čajkovskega in drugih, glasbo Eltona Johna ali da bi oboževali teniške velikane, kot je Martina Navratilova? Vplival bo prav na način, kako mladi ljudje in drugi govorijo, mislijo in ravnajo. In zakaj? Mladi ljudje potrebujejo izobrazbo, ne izolacije; razumeti morajo svet z vsemi njegovimi raznolikostmi, prav tako pa se morajo naučiti spoštovati tiste, ki so drugačni. Ljubezen človeka do drugega človeka ni nikoli manj vredna zaradi spola ali spolne usmerjenosti: je preprosto ljubezen.

Lezbijke in geji so navadni moški in ženske, ki so postali posebni zaradi prekomernega ukvarjanja skrajnežev z našimi spolnimi življenji in obrekovanja, da lezbijke in geji ogrožajo družbo. To je zlobno napačno prikazovanje. Vsako civilizirano družbo sodimo po tem, kako obravnava svoje manjšine, ne pa po tem, kako obravnava večino. Zato sporočam Litovcem in ljudem po Evropi: zavrnite ta nevaren korak nazaj v preteklost.

(Aplavz)

  Cecilia Malmström, predsednica Sveta. – (SV) Gospa predsednica, dovolite mi, da na začetku izpostavim, da svoboda izražanja in nediskriminacija na podlagi spolne usmerjenosti in enakost spolov predstavljata temelje naših demokratičnih družb. Naša Unija temelji na različnih načelih in vrednotah, ki naj bi jih podpirale vse države članice. Ne moremo vztrajati in se zavzemati za spoštovanje človekovih pravic v drugih državah, če ne moremo teh temeljnih načel spoštovati sami v EU.

Te temeljne pravice, predvsem pa svoboda izražanja in pravica ne biti diskriminiran, so navedene v členu 6 Pogodbe o ustanovitvi Evropske unije, prav tako pa so navedene v členih 10 in 14 Evropske konvencije o človekovih pravicah. Ta načela so dodatno navedena v Listini o temeljnih pravicah in svoboščinah Evropske unije. Na ravni Skupnosti obstaja zakonodaja, ki ureja to področje. Direktiva 2000/78/ES prepoveduje diskriminacijo na delovnem mestu in na podlagi vere ali veroizpovedi, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Lani je Komisija vložila predlog o razširitvi tega varstva na druga področja.

Ta predlog je trenutno v obravnavi v Svetu, Parlament pa je podal pozitivno mnenje. Pozdravljamo to pobudo in upamo, da bo kmalu sprejeta.

Gre za zakonodajo na evropski ravni. Na nacionalni ravni lahko države članice sprejmejo nacionalno zakonodajo na področju zagotovljenih temeljnih svoboščin in pravic – in ponavljam: če ta zakonodaja v celoti upošteva primarno in sekundarno zakonodajo Unije in Skupnosti, spada na področje, na katerem Skupnost nima izključne pristojnosti in je utemeljena z dejstvom, da na ravni Unije ali Skupnosti takšna zakonodaja ne obstaja.

Zaradi zadevnega zakona, ki ga je julija sprejel litovski parlament, ter predlagane spremembe kazenskega zakonika in upravnega prava, o katerem se zdaj razpravlja, je švedsko predsedstvo zelo zaskrbljeno. Ne smemo pa pozabiti, da zakon še ni začel veljati.

Naše stališče je, da zakon, katerega namen je prepoved spodbujanja nekaterih spolnih usmerjenj, krši temeljne vrednote takšne svobode izražanja in dejstva, da so vsi ljudje enaki. Predsedstvo je v stikih z litovsko vlado večkrat jasno izrazilo to stališče.

V zvezi z vprašanji bolj pravne narave, ki so jih izpostavili poslanci v svojih govorih, je treba poudariti, da Svet tu nima formalne vloge. Skladnost med nacionalno zakonodajo in pogodbami ni stvar Sveta, prav tako to ni stvar Agencije za temeljne pravice. Komisija mora presoditi, ali država članica izpolnjuje svoje obveznosti, ki izhajajo iz pogodb. To ne vključuje le spremljanja, ali je zakonodaja Unije in Skupnosti pravilno prenesena in izvajana na nacionalni ravni, ampak tudi zagotavljanje, da se primarna zakonodaja ustrezno spoštuje na evropski ravni. Prepričan sem, da bo gospod Barrot povedal, da lahko Komisija sproži ustrezne postopke, če meni, da država članica ne deluje v skladu s primarno ali sekundarno zakonodajo.

Svet bi bil zelo zaskrbljen, če bi v zvezi s členom 13 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti našel primere diskriminacije na osnovi spola, rase, etničnega izvora, vere, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Vendar pa Svet potrebuje predlog Komisije, če želi začeti razpravo o tem, ali je diskriminacija prisotna in kakšne ukrepe je treba sprejeti. Prav tako lahko v skladu s členom 7 Pogodbe Svet ukrepa le, če tretjina držav članic ali Komisija predloži takšen predlog, skupaj z ustrezno utemeljitvijo. Ker zakon še ni stopil v veljavo, takšen predlog še ni bil vložen.

Poslancem lahko zagotovim, da je problem diskriminacije lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev vključen v program švedskega predsedovanja. O tem bomo razpravljali na vrhu za enakopravnost v Stockholmu 16.–17. novembra.

Seveda gledamo na zaskrbljenost Evropskega parlamenta zelo resno. Gre za spoštovanje temeljnih pravic in človekovih pravic. Vendar pa je treba, formalno gledano, to obravnavati v pravnem in institucionalnem okviru. Kot predstavnica Sveta sem skušala čim natančneje odgovoriti na vprašanja in pojasniti omejitve. Z veseljem pričakujem stališča predstavnikov Komisije o tej zadevi.

  Jacques Barrot, podpredsednik Komisije. − (FR) Gospa predsednica, gospa ministrica je zelo dobro pojasnila pravne elemente tega problema.

Povedati želim, da je Komisija že večkrat močno obsodila vse oblike homofobije. Pojav predstavlja očitno kršitev človeškega dostojanstva. Komisija je to stališče ponovila pred Evropskim parlamentom 23. aprila 2007 na plenarnem zasedanju, na katerem je bila sprejeta resolucija o homofobiji v Evropi.

Na področjih, ki spadajo pod okrilje pristojnosti Skupnosti, mora Evropska unija, pa tudi države članice, pri izvajanju prava Unije spoštovati temeljne pravice. Gre za zavezujoča načela prava Skupnosti.

Litovski zakon za zaščito mladoletnikov pred škodljivimi vplivi javnih informacij v veliki meri spada v pristojnost Skupnosti, saj se njegova vsebina nanaša na izvajanje direktiv o avdiovizualnih storitvah in elektronskem poslovanju.

Zato je Komisija še pred sprejemom osnutka zakona obvestila litovske oblasti, da bi nekateri ukrepi v njem sprožili resne pomisleke glede njihove skladnosti s temeljnimi pravicami in zakonodajo Skupnosti. Kljub temu opozorilu se zdi, da trenutna različica zakona, sprejeta 14. julija, ne odpravlja pomislekov, ki jih je pred tem izrazila Komisija.

V tem okviru lahko Komisija izrazi samo resne zadržke glede skladnosti tega zakona z načeli svobode izražanja, načelom nediskriminacije in z otrokovimi pravicami, vključno z njihovo pravico dostopa do informacij, ki so potrebne za njihov razvoj.

Komisija bo brez odlašanja sprejela vse ukrepe, ki so potrebni za zagotavljanje spoštovanja prava Skupnosti, seveda vključno s temeljnimi pravicami.

Glede na informacije, ki so Komisiji na voljo, je bila na pobudo predsednice gospe Grybauskaitë v Litvi ustanovljena delovna skupina, da bi uvedla dodatne spremembe tega zakona. Te spremembe naj bi bile predlagane konec oktobra. Komisija bo seveda počakala na rezultat dela tega odbora in vsebino sprememb, preden bo podala dokončno mnenje o zakonu, ki bo stopil v veljavo. Podpiram zelo jasno stališče gospe Malmström, da mora Komisija spremljati razmere in na koncu predlagati sankcije ter kaznovati kršenje predpisov Evropske unije in še zlasti temeljnih pravic.

To so informacije, ki sem jih želel podati, ter pokazati, da je naše stališče glede te zadeve izjemno jasno.

  Vytautas Landsbergis, v imenu skupine PPE. – Gospa predsednica, zakon, o katerem razpravljamo in je kritiziran, kljub temu, da ne bo začel veljati do marca, vsebuje le eno samo vrstico, ki prepoveduje spodbujanje homoseksualnosti pri mladoletnikih; to je zaskrbljujoč del.

Predsednica Republike Litve je prevzela pobudo in nemudoma predložila spremembe, ki to pojasnjujejo. Naša resolucija praktično trka na odprta vrata. Morali bi se osredotočiti na namero Parlamenta.

Ključni besedi v zaskrbljujoči vrstici o spodbujanju homoseksualnosti pri mladih sta „spodbujanje“ in „mladoletniki“ – ne „homoseksualnost“, kot nekateri želijo prikazati. Možnost neposrednega spodbujanja pri mladoletnikih je bila obravnavana ob sprejetju zakona. „Spodbujanje“ je namerno dejanje, ki presega enostavne in potrebne informacije, ki jih trenutno zagotavlja spolna vzgoja, ki bi morala vključevati klavzulo o strpnosti do homoseksualne privlačnosti in ljubezni.

Spodbujanje homoseksualnosti pri mladih lahko, če odpremo oči, pogostokrat pomeni znatno več – od spodbujanja k temu, da to poskusijo, do zapeljevanja mladoletnikov, celo homoseksualno prostitucijo. Medijem lahko takšno početje koristi, verjetno z razširjanjem takšnega spodbujanja med mladoletniki.

Spoštovani kolegi, starši in stari starši, prosim, prisluhnite svojemu srcu. Ali bi bili pripravljeni odpreti celotno področje izzivov vašim lastnim potomcem?

(Vzkliki iz dvorane)

V redu, to je vaša odločitev.

Kaj če bodo izpostavljeni takšnemu posebnemu „spodbujanju“ ves čas in brez omejitev? Zdi se, da omahujemo med dvema možnostma: prva je, če je komu všeč vprašljiva doktrina, pravica otrok, da so duševno zlorabljeni, medtem ko je druga pravica otrok do zaščite pred zlorabo. Naj se o tem sami odločijo, ko odrastejo.

Predlagam, da podpremo stališča, ki odpravljajo tako konvencijo kot tudi deklaracijo o otrokovih pravicah, in zbrišemo odstavek 1, ki je trenutno nepomemben, s tem pa tudi neprimeren za najvišjo evropsko institucijo.

  Claude Moraes (S&D). – Gospa predsednica, utemeljitev tega zakona, ki jo je podal gospod Landsbergis, je bila zelo neprepričljiva. Bil sem presenečen, saj sem mislil, da ga bo bolje utemeljil. Svet in Komisija sta izrazila globoko zaskrbljenost in to je pravilno stališče. Nediskriminacija in svoboda izražanja sta temeljni načeli evropskega prava.

V moji državi članici, kot je prej dejal gospod Cashman, smo imeli takšen zakon leta 1988, a zdaj je to zgodovina in tudi ta zakon bo postal zgodovina, saj največja moč EU, kot Skupnosti vrednot, leži ravno v skupnem prizadevanju za dvig standardov človekovih pravic in varstva naših temeljnih svoboščin. Prav tako je težko, ko je ena izmed držav v žarišču pozornosti zaradi morebitne kršitve tega zakona, vendar lahko ravno zaradi naše Skupnosti vrednot analiziramo takšne zakone in lahko povemo, kot sta povedali Komisija in Svet, da smo zaradi tega zelo zaskrbljeni.

Agencija za temeljne pravice mora opraviti svoje delo in podati svoje mnenje in kot sta Komisija in Svet povedala, obstajajo težave znotraj obstoječe zakonodaje, protidiskriminacijskih zakonov Evropske unije; branimo to, kar imamo, in poskrbimo, da bo Skupina socialdemokratov skupaj s sorodno stranko v Litvi ta zakon obsodila, in upajmo, da se bo zgodilo ravno to –, da bo to postalo stvar preteklosti.

(Aplavz)

  Leonidas Donskis, v imenu skupine ALDE. – Gospa predsednica, litovski zakon za zaščito mladoletnikov pred škodljivimi učinki javnega obveščanja je presenetil borce za človekove pravice in medijske ljudi v Litvi, pa tudi izven države, saj se je izkazal za prekomerno homofobnega in izjemno nedemokratičnega.

Naj vas opozorim na dejstvo, da je temu zakonu nasprotoval prejšnji predsednik Litve, vendar ga je litovski parlament preglasoval. Poleg tega je ta zakon močno kritizirala tudi trenutna predsednica Litve, Dalia Grybauskaitë. Zakon so ob različnih priložnostih obsodili litovski mediji, komentatorji in borci za civilne svoboščine in človekove pravice, ki so izpostavili njegovo homofobno vsebino, skupaj z njegovimi skrajno nevarnimi političnimi posledicami, kot sta cenzura in samocenzura.

Prav to zadnje ima le malo, če sploh kaj, skupnega z zaščito otrok. Namesto tega je usmerjen proti lezbičnim in gejevskim državljanom v državi. Kakor koli že, enačenje homoseksualnosti s fizičnim nasiljem in nekrofilijo je moralno odvratno in izjemno sramotno. Kljub temu je težko verjeti, da je sprejetje takšnega zakona v državi EU možno na začetku 21. stoletja. Osebno gledam na ta zakon kot na usodno potezo in kot na skrajno nerazumevanje, če se zelo milo izrazim.

V litovskem parlamentu obravnavajo spremembe člena 310 kazenskega zakonika in člena 214 upravnega zakonika, ki bodo z možnostjo izreka denarne kazni, družbeno koristnega dela ali zapora vsakega, ki bo sodeloval pri spodbujanju homoseksualnosti na katerem koli javnem mestu, opredelile kot storilca kaznivega dejanja. Če to ni državno podprt pomik v homofobijo in razglašanje javnega izražanja naših gejevskih in lezbičnih državljanov za kaznivo dejanje, potem res ne vem, kaj je?

Nenazadnje je ta zakon sramoten, še bolj sramotni pa bi bili poskusi zamegljevanja, posploševanja in upravičevanja tega zakona. Zato močno podpiram resolucijo.

  Raül Romeva i Rueda, v imenu skupine Verts/ALE. – (ES) Gospe in gospodje, gre za ključen trenutek v procesu evropskega povezovanja, saj še pred kratkim zagotovo ne bi prišlo do tovrstne razprave. Preprosto zaradi tega, ker noben parlament ne bi razmišljal o sprejetju takšnega zakona.

To pomeni, da ne gre za notranjo zadevo litovske politike. Enostavno povedano, spoznati moramo da smo soočeni z vprašanjem, ki se neposredno nanaša na preživetje evropske verodostojnosti. Noben del Evropske unije – in tu imamo tri institucije – ne more ostati nem, medtem ko država članica sprejema zakone, ki preganjajo in nekaj tako univerzalnega, kot je pravica osebe, da se odloči, s kom bo imela čustvene in spolne odnose, ne glede na spol ali starost, razglašajo za kaznivo dejanje.

Gospod Landsbergis, normalen govor o homoseksualnosti, biseksualnosti in transseksualnosti je najboljše zagotovilo, da bodo otroci lahko živeli s svojo spolno usmerjenostjo ob spoštovanju samih sebe in preostale skupnosti.

To je pomembno, saj tukaj specifično zahtevamo zagotovilo za zdravo rast, brez prisile ali negativnih stereotipov ali kriminalizacije otroštva. To lahko storimo z normalno razpravo o teh razmerah, kar tudi počnemo, ne pa da jih prepovedujemo ali razglašamo za kazniva dejanja.

  Konrad Szymański, v imenu skupine ECR. – (PL) Osnutek zakona o zaščiti mladoletnikov v Litvi je bil pripravljen na podlagi zaskrbljenosti za čustven in psihološki razvoj najmlajših uporabnikov medijev, ki so vse bolj prisotni v življenju otrok. Druga skrb zakonodajalcev v Litvi je bila, da je treba otroke vzgajati v skladu s prepričanji staršev. Mislim, da se v tem Parlamentu vsi strinjamo s tem, da gre za pomembna in pereča vprašanja. Ta prizadevanja si zaslužijo razumevanje, ne pa kritike, čeprav to pri vsem tem ni najpomembnejše.

Noben člen tega zakona ne krši evropskega prava in v večini primerov se zakon evropskega prava niti ne dotika. Zadeve, navedene v pisnem vprašanju, spadajo nedvomno v pristojnost nacionalne zakonodaje držav članic. Nihče ni dal Evropski uniji pooblastila, da ukrepa na teh področjih. Obstaja temeljni razlog, zakaj nasprotujemo, da bi bilo to vprašanje izpostavljeno na evropski ravni in zakaj se ne bomo nikoli strinjali z nobeno posebno ideologijo, ki opravičuje evropsko zakonodajo pri preseganju njenih pooblastil.

To je tudi razlog, zakaj ne moremo podpreti nobene izmed resolucij, ki so predlagane na takšen način.

  Eva-Britt Svensson, v imenu skupine GUE/NGL. – (SV) Gospa predsednica, tu ne gre za ideologijo. Menim, da gre za enakost vseh ljudi. Želela bi se tudi zahvaliti Komisiji in Svetu za neobičajno jasno stališče. Prepričana sem, da Parlament, Komisija in Svet zdaj ukrepajo skladno v zvezi s kršitvijo teh temeljnih vrednot.

Govorimo o EU in spoštovanju temeljnih človekovih pravic v EU. To mora veljati tudi za vsako posamezno državo članico. V praksi se s tem predlogom zakonodaje tvega, da bodo vse informacije o vprašanjih lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev postale nezakonite. Predstavljajte si, če bi bil ljudem kar nenadoma prepovedan boj za enakost vseh ljudi, ne glede na njihovo spolno usmerjenost.

Nobenega dvoma ni, da predlagana zakonodaja predstavlja napad na človekove pravice. Ne bom niti naštevala, koliko človekovih pravic krši. Povedala bom le na kratko: popolnoma podpiram to resolucijo. Upam, da bo Parlament jutri kar se da enoten pri glasovanju za to resolucijo.

  Véronique Mathieu (PPE). – (FR) Gospa predsednica, predvsem želim izpostaviti, kako pomemben je za Evropsko unijo, Parlament in za vse naše kolege boj proti vsem oblikam diskriminacije, predvsem diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti.

O čem danes govorimo? Govorimo o osnutku zakona v Litvi, ki povzroča problem, ki povzroča takšen problem, da se je vključila tudi gospa Grybauskaitë. Uporabila je veto, vzpostavila je celo delovno skupino, ki nam bo pripravila predloge sprememb. Popolnoma zaupam vanjo in prepričana sem, da bo ta problem rešen in da bo zadevna država članica našla rešitev za ta resen problem, ki je diskriminacija na podlagi spolne usmerjenosti. Posvetovali smo se med sabo, nekatere skupine so predlagale resolucijo in na srečo smo pripravili skupno resolucijo. Zato sem prepričana, gospe in gospodje, da bo ta skupna resolucija jutri sprejeta in da bo ta problem rešen.

Seveda je zelo pomembno, da varujemo intelektualno in umsko zdravje naših otrok, kljub temu pa vas želim opozoriti, da je pomemben tudi boj proti vsem oblikam spolne diskriminacije. Za to smo si prizadevali mnogo let. Imamo Agencijo za temeljne pravice. Ta ima svoj namen. Borili smo se, da bi bila ustanovljena in danes ni nobenega strahu, da bi bila ukinjena ali izločena.

Zato bi se vam rada zahvalila za pripravljenost pri sprejemanju te skupne resolucije. Zahvaljujem se vsem svojim kolegom poslancem, ki so v ta pogajanja vložili toliko napora. Veseli me, da smo uspeli pripraviti to skupno resolucijo in upam, da bo jutri v Parlamentu sprejeta.

  Vilija Blinkevičiűtë (S&D). – (LT) Pozdravljam pobudo Evropskega parlamenta za začetek razprave o vprašanju litovskega zakona za zaščito mladoletnikov pred škodljivimi učinki javnega obveščanja, ki je bil sprejet zaradi prizadevanj litovskih desničarskih strank. Obžalovanja vredno je, da je bil zakon sprejet, ne da bi bila pri tem opravljena ustrezna razprava in ocena glede skladnosti z mednarodnim pravom in pravom Evropske unije. Prav tako ni bil upoštevan glas nevladnih organizacij. Pod pretvezo plemenitega cilja zaščite otrokovih pravic je bila v resnici vzpostavljena pravna osnova za delitev družbe, omejevanje informacij in diskriminiranje posameznih skupin v družbi. Bivši predsednik Litve je podal veto na osnutek zakona, medtem ko je nova predsednica ustanovila delovno skupino, ki bo Parlamentu na jesenskem zasedanju predložila nov osnutek zakona.

Upam, da bo dovolj politične volje v Litvi za izboljšanje zakona, še toliko bolj, ker smo bili priča sprejemanju in izvajanju liberalnih zakonov na tem področju. Zahvaljujoč prizadevanjem litovskih socialnih demokratov je bil pred šestimi leti sprejet zakon o enakih možnostih, ki prepoveduje kakršno koli posredno ali neposredno diskriminacijo na podlagi starosti, spolne usmerjenosti, invalidnosti, rase ali etničnega porekla na vseh področjih življenja. Trenutno v Svetu ministrov razpravljajo o podobnem osnutku direktive. Resolucija Evropskega parlamenta bi morala spodbuditi litovski parlament, da sprejme takšen zakon, ki bo spoštoval človekove pravice in svoboščine in v katerem ne bo prostora za nobeno obliko diskriminacije, vključno z diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti.

  Emine Bozkurt (S&D). – (NL) Gospa predsednica, komisar, ministrica, gospe in gospodje, tudi sama sem pretresena nad dejstvom, da v Evropi obstaja parlament, ki je zmožen ne le predlagati takšne predpise ampak jih dejansko tudi sprejeti. Ta zakon ne predstavlja le nesprejemljivega kršenja pravic gejev in lezbijk v Litvi, ampak resno škodi tudi položaju homoseksualcev v Evropi. Litovski parlament jim sporoča, da je njihova spolna usmeritev nekaj, česar bi se morali sramovati in nekaj, pred čimer je treba zaščititi otroke.

Pričakujem, da bosta Komisija in švedsko predsedstvo litovskemu parlamentu popolnoma jasno sporočila, da se v Evropi o temeljnih pravicah, kot sta enakost obravnave in nediskriminacija, ni mogoče pogajati – nikoli in z nikomer! Zaradi tega želim, da se komisar specifično zaveže, sedaj in tukaj, da Komisija niti za trenutek ne bo oklevala poslati Litvo pred Sodišče Evropskih skupnosti, če bo ta zakon začel veljati.

  Miroslav Mikolášik (PPE). – (SK) Litva je sprejela zakon, ki zagotavlja pomembno zaščito za otroke in mladostnike pred zunanjimi vplivi informacij, ki bi lahko resno škodile njihovemu nadaljnjemu razvoju. Jasno je, da spadata socialna in družinska politika v pristojnost posameznih držav članic EU in zaradi tega nobena evropska pobuda ne more obsojati Litve.

Zadevni zakon ni v nasprotju z nobenim mednarodnim standardom na področju človekovih pravic. Vprašanje sem preučil in to drži. Trdno sem prepričan, da zakon krepi proces zaščite otrok pred izpostavljenostjo informacijam ali podobam – in to poudarjam –, pred katerimi jih želijo zaščititi njihovi starši.

Pozvati želim k doslednemu izvajanju načela solidarnosti, ki si ga je Irska zagotovila v protokolu za Lizbonsko pogodbo. Zaradi vsega tega, takšna „opozorila državam članicam“ predstavljajo resen presedan na že tako občutljivih področjih, kot je družina.

  Justas Vincas Paleckis (S&D). – (LT) Prvič v zgodovini Evropskega parlamenta se o ukrepih litovskega parlamenta razpravlja v negativnem okviru. Ne glede na to kako nedolžni in dobronamerni so avtorji in podporniki zakonov, o katerih razpravljamo, nas vsekakor niso popeljali v Evropo 21. stoletja. Menim, da pri tem pomembno vlogo igra prekomerna samozavest večine v litovskem parlamentu – za nas ni nobene omejitve, počnemo, kar želimo, za mednarodne zaveze pa nam je vseeno. Ta razprava pomeni zelo resen odziv Sveta in Komisije, gre za opozorilno sporočilo litovskim zakonodajalcem, da ne smejo narediti koraka nazaj, skoraj v srednji vek, ampak morajo ukrepati, se zazreti v prihodnost ter izkoristiti izkušnje in običaje držav članic Evropske unije. Zato so takšne razprave potrebne, prav tako kot je potrebna resolucija.

  Cecilia Wikström (ALDE) . – (SV) Gospa predsednica, vsi ljudje se rodimo enaki in imamo enako nedotakljivo vrednost. Zato mora Parlament danes zelo jasno sporočiti, da govorimo o državljanih Evrope, ne glede na to, katera država članica je vpletena. Ker so temeljne vrednote EU strpnost, odprtost in svoboda, me veseli, da je novoizvoljeni predsednik Komisije danes jasno povedal, da bo imenoval komisarja, katerega obseg dela bo vključeval točno ta vprašanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Obžalovanja vredno je, da država, kot je Litva – ki je izkusila zatiranje in diktatorstvo –, zdaj kot svobodna in neodvisna država sprejema zakon, ki je tako odvraten in ki pomeni cenzuro, odpravo svobode in nestrpnost. Vsi, ki podpiramo demokratična načela in imamo vsaj nekaj razuma, moramo zdaj odločno obsoditi ta litovski zakon, jutri pa glasovati. Naj se poslanci tega Parlamenta medsebojno opozarjajo, da je ljubezen najpomembnejša stvar.

  Anna Záborská (PPE). – (SK) Leta 2006 je bila Slovaška obsojena, ker je zahtevala svobodo vesti. Danes se je na fronti te skupnosti znašla Litva, ker želi zaščititi otroke pred seksualizacijo družbe. Menim, da gre pri tej razpravi za manipulacijo Listine o temeljnih človekovih pravicah, dokumenta, ki je pravno zavezujoč.

Parlament se ne meni za legitimnost nacionalnega parlamenta, ki je dvakrat izglasoval zakon, ne da bi bil pri tem deležen kritik. Ta Parlament zahteva mnenje Agencije za človekove pravice. Vendar pa agencija nima pristojnosti, da bi preučila vpliv nacionalnih zakonov. Imam eno vprašanje: kaj si morajo Irci misliti pred prihajajočim referendumom? Verjetno mislijo, da bo kmalu prišel čas, ko bodo deležni kritik Parlamenta zaradi zakonov, ki ščitijo družino in življenje.

Žal mi je, da v tem cenjenem parlamentu ne spoštujemo evropskih vrednot, da ne upoštevamo raznolikosti in nacionalne kulture in da ne spoštujemo zaščite otrok ter pravice staršev, da izobrazijo svoje otroke.

  Cecilia Malmström, predsednica Sveta. – (SV) Gospa predsednica, mislim, da so tri institucije zelo jasno izrazile svoje poglede v tej razpravi. Spoštovanje človekovih pravic, strpnost, nedotakljivost posameznika in prepoved diskriminacije na podlagi – med drugim – spolne usmerjenosti in temeljnih vrednot evropskega projekta in tudi v bodoče mora tako ostati. Države članice so dolžne spoštovati te vrednote in dejanske zakone, ki veljajo na teh področjih znotraj EU.

Predsedstvo je zelo zaskrbljeno zaradi zadevnega zakona, vendar se zavedamo, da je predmet razprave in kritik tudi v Litvi. Kot je bilo omenjeno, je predsednica Grybauskaitë –, ki je bila prej komisarka in je dobro seznanjena z vrednotami in zakoni v EU – sama sprožila proces, v katerem bo ta zakon pregledan in usklajen z zakonodajo EU. Zelo me veseli, da je bila Komisija tako jasna glede tega, kaj se bo zgodilo, če bo zakon v nasprotju s pričakovanji začel veljati v svoji prvotni obliki.

  Jacques Barrot, podpredsednik Komisije. − (FR) Gospa predsednica, popolnoma se strinjam z zaključki ministrice. Prav tako upam, da bo delovna skupina, ki jo je ustanovila gospa Grybauskaitë, lahko preprečila uvedbo zakona, ki bi bil v nekaterih pogledih v nasprotju z evropsko zakonodajo.

Poudariti želim naslednje: bali smo se, da bodo nekatere določbe zakona v nasprotju z nekaterimi direktivami o avdiovizualnih storitvah in o elektronskem poslovanju. Ni naše delo, da določamo družinsko pravo, ki je v pristojnosti držav članic. Zaradi tega vse, kar je bilo prej in tudi v tej razpravi že povedanega, kaže na to, da je treba zadeve bolje oceniti na nacionalni ravni, v tem primeru v Litvi.

  Predsednica. − Ob koncu te razprave sem prejela pet predlogov resolucije⁽¹⁾, predloženih v skladu s členom 115 Poslovnika.

Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo v jutri, v četrtek, 17. septembra 2009.

Pisne izjave (člen 149)

  Carlo Casini (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Z mnenjem o predlogu resolucije za zaščito mladoletnikov v Litvi želim pokazati na zelo resno institucionalno zaskrbljenost. Posamezni poslanci v EP ali politične skupine pogostokrat trdijo, da obravnavajo vprašanja, ki se nanašajo na notranjo politiko posameznih držav: to ni dobro. V tem konkretnem primeru gre za načrt, da naj Evropski parlament izrazi negativno mnenje glede litovskega zakona – katerega celotna vsebina je nepoznana – z jasnim ciljem zaščititi mladoletnike, hkrati pa prikrito vsiliti stališče, ki bi ga morale opredeliti posamezne države članice po lastni presoji. To je nekaj, kar je Evropsko sodišče za človekove pravice že večkrat presodilo. O načelu enakosti ni mogoče dvomiti in nihče ne želi dvomiti v dostojanstvo oseb z določenimi spolnimi usmeritvami. Moj zadržek je institucionalne narave, saj se nanaša na odnose med Evropsko unijo in posameznimi državami članicami.

  Joanna Senyszyn (S&D), v pisni obliki. – (PL) Diskriminacija je v skladu z evropskim in mednarodnim pravom prepovedana. V pogodbah, Evropski konvenciji o človekovih pravicah in Listini o temeljnih pravicah v zvezi s tem obstajajo določbe. Nobena država članica ne sme sprejeti zakonodaje, ki je v nasprotju s temi dokumenti.

Litovski zakon je nedopusten, saj je nesmiseln in homofoben. Homofobija je bolezen. Ljudje, ki jih preveva sovraštvo do homoseksualcev, ne zaslužijo nobenega sočutja. Bolj kot homofobi, so šovinisti glede spolne usmerjenosti. Prav tako kot tudi drugim šovinistom jim je treba nasprotovati in v zvezi z njimi sprejeti ustrezne zakone.

Leta 1990 je Svetovna zdravstvena organizacija homoseksualnost odstranila iz mednarodne statistične razvrstitve bolezni in zdravstvenih problemov. Prav tako je potrdila, da nobena vrsta spolne usmerjenosti ni motnja.

V vseh družbah, tudi litovski družbi, obstajajo lezbijke, geji in biseksualci. Predstavljajo od 4 do 7 % prebivalstva. So manjšina, ki je upravičena do vseh pravic. Parade ponosa, ki nekaterim ljudem povzročajo toliko skrbi, se med drugim organizirajo tudi zato, da ljudi spomnijo na to osnovno, temeljno načelo enakosti.

Zato pozivam Svet in predsedstvo, da izvedeta ustrezne korake in državam članicam preprečita, da bi uzakonile diskriminacijsko zakonodajo. Pokazati moramo, da Evropska unija odločno ZAVRAČA vsako diskriminacijo in nestrpnost.

PREDSEDSTVO: GOSPA WALLIS
podpredsednica

(1) Glej zapisnik.