Dobesedni zapisi razprav

Četrtek, 17. september 2009 - Strasbourg

3. Energetska varnost (Nabucco in Desertec) (razprava)

  Predsednik. Naslednja točka je izjava Komisije o energetski varnosti v zvezi s projektoma Nabucco in Desertec.

  Andris Piebalgs, član Komisije. − Gospod predsednik, energija bo v naslednjih petih letih nedvomno še naprej središče zanimanja tega Parlamenta. Obenem smo v preteklih petih letih naredili velik napredek pri vzpostavljanju trdne evropske energetske politike s tremi cilji: varnost oskrbe, trajnost in konkurenčnost.

Pri doseganju teh ciljev je izredno pomembna zunanja razsežnost zaradi dveh razlogov. Prvi je uvozna odvisnost EU – trenutno 50 % energetskih virov prihaja od zunaj Evropske unije in trend se še zvišuje.

Drugi razlog so vprašanja, povezana s trajnostjo. Ciljev podnebnih sprememb ne bo mogoče doseči nikjer na svetu, če se ne bo proizvajala čistejša in učinkovitejša energija. Zato je bistvenega pomena dialog z državami proizvajalkami in porabnicami ter tranzitnimi državami.

Oba projekta, omenjena na današnjem plenarnem zasedanju, se na nek način dopolnjujeta in se hkrati dobro ujemata s celovito strategijo.

Predvsem Nabucco. Včeraj sem prišel iz Bakuja in nedvomno smo še vedno na poti k izpolnitvi tega projekta. Letos julija smo dosegli izjemen napredek. Podpisan je bil medvladni sporazum med štirimi evropskimi državami in Turčijo, kar pomeni, da bi lahko naslednje leto že sprejeli dokončno odločitev o naložbi, tako da bi imeli oskrbo s plinom do leta 2014.

Določili smo tri vire, ki so pripravljeni nameniti količine plina. Prvi je Azerbajdžan, kjer je treba v bližnji prihodnosti sprejeti dokončno odločitev glede naložbe za Shah Deniz 2, in potem so tu še druga polja v Turkmenistanu in Iraku, ki so na tej stopnji največji viri dobave.

Kje so težave? Težave so vedno povezane s posebnim načinom delovanja na energetskem področju in s tem, kako so organizirane številne države proizvajalke. V Evropski uniji projekte podpira industrija, kar pomeni, da vedno obstaja jasen izračun vseh komercialnih tveganj. Države, ki imajo vire, pa pričakujejo konkretnejše odločitve. To pomeni, da bo EU, če se na primer odloči, da bo zgradila plinovod, plinovod zgradila in se potem dodeli plin. Filozofije so različne. Hkrati je povsem razumljivo, da so podjetja v EU pripravljena kupiti plin in zdaj se premikamo k temu.

Prepričan sem, da je vprašanje tranzita več ali manj rešeno. Še vedno čakamo na ratifikacijo medvladnega sporazuma, vendar ne pričakujem večjih težav. Da bi olajšali kupovanje plina iz regij, ki imajo poseben način prodaje plina, smo razvili koncept „kaspijske razvojne korporacije“, ki bo omogočala manjše tveganje za družbe, ki kupujejo plin na primer na turkmenijski meji ali vlagajo v območja, kjer so kar precejšna politična in gospodarska tveganja.

Smo na dobri poti in prepričan sem, da je to dober primer sodelovanja med projekti, ki jih podpira industrija, s politično podporo institucij EU.

Nekaj sredstev smo namenili tudi za južni koridor in zlasti za projekt Nabucco. Objavili smo razpis za zbiranje predlogov. Na tej stopnji ne morem reči, ali je bil uspešen ali dovolj dober, bilo pa je vsaj dano povabilo.

Tudi Desertec je pobuda, ki jo podpira industrija, in je trenutno še v začetni fazi. Slišati je zelo zanimivo, da bi uporabljali potencial sončne energije iz Afrike in jo prenašali v Evropsko unijo, vendar potrebujemo nekaj spremljajočih ukrepov, da bi se ta projekt uresničil.

Prvič, gre za tehnološki razvoj, ki smo ga podpirali mnoga leta. Ta mesec bo v Sevilli dana v obratovanje velika elektrarna na koncentrirano sončno energijo. To je tehnologija, ki bi jo bilo mogoče uporabljati za ta projekt Desertec in prepričan sem, da brez podpore EU ne bi toliko napredovali v tej tehnologiji.

Drugič, sodelovati moramo s partnerji, ker je zelo jasno, da ne moremo kar reči, zavzeli bomo vaše ozemlje, postavili bomo solarne plošče in prenašali elektriko v Evropsko unijo. Če naj bi do teh projektov sploh prišlo, je potrebno skupno lastništvo. Zato bomo imeli oktobra konferenco o uporabi obnovljivih virov skupaj z državami iz Sredozemlja in Zaliva. Jasno je, da je za uspešnost Deserteca potrebno skupno lastništvo pri teh projektih, drugače ne bo uspešnega izida.

Nenazadnje pa gre vsekakor tudi za vprašanje medsebojne povezave. Obstajata dve vrsti medsebojne povezave, ki ju moramo ločiti. Ena se nanaša na filozofijo in trge. Nekaj časa smo podpirali povezovanje trgov v severni Afriki. Dosežen je bil napredek, vendar moramo te ukrepe utrditi. Druga vrsta so fizične medsebojne povezave z Evropsko unijo prek kablov.

Prepričan sem, da bo Desertec prišel korak za korakom. To ne bo en velik projekt, a verjamem, da bodo elementi, ki bi se nazadnje lahko ujemali z našimi cilji: čista energija za vključene države in dodaten izvoz v Evropsko unijo.

Poskrbeli smo tudi za trgovinske spodbude. Z direktivo o obnovljivi energiji smo vzpostavili možnost za države EU, da vlagajo v tretje države in prenašajo električno energijo v Evropsko unijo, cilj pa bo izpolnjen tudi z energijo, proizvedeno v tretji državi.

Glede na povedano je na tej stopnji nedvomno težko dati časovni razpored za Desertec. To je nova pobuda, ki je še vedno v povojih in ne moremo reči, da je Desertec del naše strategije za varnost oskrbe. Je obetaven premik k strategiji podnebnih sprememb, ki jo moramo spodbujati, a za varnost oskrbe je tam Nabucco in na tej stopnji je še prezgodaj za zanašanje na Desertec.

Rad bi zaključil, da so najboljši ukrepi za varnost oskrbe tisti, ki jih lahko sprejmemo znotraj Evropske unije. Ta Parlament zelo podpira energetsko učinkovitost. Energetska učinkovitost pa se ne nanaša samo na podnebne spremembe. Je res zelo pomemben element v varnosti oskrbe. Rekel bi, da je pomembnejša kot Desertec in Nabucco, pa še kombinacija Južnega in Severnega toka. Je res najpomembnejši element. V teku je razprava s Svetom o treh pravnih instrumentih in rad bi poudaril, da moramo biti pri tem ambiciozni in uspešni.

V zvezi z obnovljivo energijo sem zelo hvaležen za podporo tega Parlamenta pri načrtu oživitve in sem precej prepričan o tem, kar sem slišal o prijavah za vetrne elektrarne na morju. Zdi se, da bodo vsa sredstva, ki so bila namenjena podpori vetrnim elektrarnam na morju, res dodeljena. To ni le denar EU, ker je bil skupen okvir približno 600 milijonov EUR, celotna velikost tega projekta pa je 4 milijarde EUR, tako da bo večino vložila industrija. Prepričan sem, da je to zelo dobra kombinacija, ker daje obnovljiva energija tudi zanesljivost oskrbe.

Nenazadnje vem, da gre včasih tudi za vprašanje zajemanja in shranjevanja ogljika (CCS). CCS je potreben iz dveh razlogov. Eden je globalni odgovor na podnebne spremembe, a po drugi strani bomo za lastno zanesljivost oskrbe uporabljali tudi premog in lignit. Zelo dober napredek je bil tudi pri vlogah za financiranje, ki ga daje načrt za oživitev, zato je bil načrt za oživitev po mojem mnenju uspešen. Po objavi rezultatov bomo (Komisija, Svet in Parlament) nedvomno morali pregledati, kako usmeriti sklade EU, da bodo okrepili zanesljivost oskrbe v Evropski uniji. Nedvomno bo treba sprejeti tudi številne druge ukrepe za povečanje zanesljivosti oskrbe v Evropski uniji.

  Ioannis Kasoulides, v imenu skupine PPE. – Gospod predsednik, vsi se strinjamo, da je treba nastopiti enotno in imeti skupno zunanjo politiko zanesljivosti oskrbe z energijo.

Znano je, da se mešanica energetskih virov in energetske oskrbe med državami članicami razlikuje glede na geografijo in druge izrazite dejavnike. Zato je raznolika tudi oskrba.

Raznoliko in medsebojno povezano omrežje lahko, če bo primerno preusmerjeno, nekega dne postane zanesljivost oskrbe za vse. Podpiramo potrebo po južnem koridorju in Nabucco je skupen evropski projekt.

Vendar je treba odgovoriti na vprašanja o nedavnem sporazumu med gospodom Putinom in Turčijo o količini plina iz Azerbajdžana glede na naložbo, o ponudbi Gazproma, da kupi ves azerbajdžanski izvoz, o stabilnosti iraške dobave in o ruski obljubi, da bo črpala dvakratno količino skozi Južni tok.

Energetski dialog z Rusijo je nujnost, ki temelji na pragmatičnem in enakopravnem načelu zanesljivosti oskrbe in zanesljivosti povpraševanja. Vse druge geopolitične razmisleke je treba dati na stran.

Za solidarnost potrebujemo oprijemljive načrte za nujne primere, kot so shranjevanje in nova tehnologija utekočinjenega zemeljskega plina (UZP). Ciper na primer vlaga pol milijarde evrov v UZP in žal mi je, da Unija pomaga zgolj z 10 milijoni EUR.

  Hannes Swoboda, v imenu skupine S&D. – (DE) Gospod predsednik, komisar, hvala za vaš odgovor. Vprašanje zanesljivosti oskrbe postaja za naše državljane vedno pomembnejše. Še posebno v teh okoliščinah bo imel vaš portfelj v prihodnje vedno večjo vlogo in bo pomemben tudi za evropsko identiteto.

Kot ste popolnoma pravilno povedali, je potrebna tudi raznolikost. Povsem soglašam z gospodom Kasoulidesom, da bo sodelovanje z Rusijo vedno pomembno, ker je pomembna partnerica glede dobave plina. Vendar ne smemo biti preveč odvisni od ene države, ne glede na to, katera država je to, ampak moramo povečati raznolikost in dober način, da to storimo, je Nabucco.

Moja tretja točka se nanaša na solidarnost, ki je potrebna v EU. Predstavili ste številne predloge, kako bi povečali našo solidarnost in tudi kako je mogoče okrepiti vlogo EU kot posrednice v sporih, ki vplivajo na nas, še posebej med Rusijo in Ukrajino. Govorili ste tudi o Desertecu. Prepričan sem, da sta pomembna oba projekta, ker se razlikujeta v časovnih razporedih.

Razmisliti moramo tudi o tem (in to bi bila naloga za vašega naslednika, bodisi da boste to vi bodisi kdo drug), kako lahko mi v Evropi po eni strani podpiramo številne velike projekte, kot sta Nabucco in Desertec, hkrati pa zagovarjamo decentralizacijo dela naše elektrike in proizvodnje energije.

Trenutno obstajajo številni industrijski projekti v razvoju, ki jih podpira tudi industrija, ki omogočajo potrošnikom in celo gospodinjstvom, da se bolj vključijo z vrsto proizvodnje energije, ki prinaša energetsko varnost. To obsega vse od pametnih števcev na eni strani do dejanske proizvodnje s strani posameznih gospodinjstev. V tem pogledu bi bil možen pristop Evrope, da bi rekla „da, seveda potrebujemo zunanjo oskrbo, potrebujemo zanesljivost oskrbe in velike inovativne projekte, kot je Desertec, vendar moramo tudi zagotoviti, da bodo lahko imeli ljudje, družbe in podjetja, pa tudi posamezna gospodinjstva nadzor nad svojim energetskim proračunom in porabo energije glede cene, gospodarnosti in okolja“.

  Johannes Cornelis van Baalen, v imenu skupine ALDE. – (NL) Gospod predsednik, v čast mi je, da kot novoizvoljeni poslanec prvič nagovorim to plenarno zasedanje. To sem storil že kot nekdanji poslanec spodnjega doma nizozemskega parlamenta in namestnik predsednika Mednarodnih liberalcev, ker se trudim, da bi videl evropsko politiko, nacionalno politiko in mednarodno politiko kot eno. Še zlasti na področju energije je seveda neposredna povezava med temi oblikami politike.

Gospod predsednik, ko gre za naše stališče, stališče Evrope v svetu, smo trenutno odprti za izsiljevanje. Odvisni smo od nestabilnih regij in držav z nedemokratičnimi režimi. To se mora končati. Zato moja skupina, skupina Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo, podpira Nabucco in Desertec in rad bi opozoril na pomembno vlogo, ki jo je imel v tem projektu prejšnji parlamentarni vodja moje nacionalne stranke, gospod Van Aartsen.

Gospod predsednik, imam dve pripombi. Vesel sem, da Komisija sprejema, da mora imeti gospodarstvo pomembno vlogo. V energetiko ne morejo biti vključene samo oblasti – nacionalna vlada, evropski ali mednarodni organi. Pomembno vlogo mora imeti gospodarstvo. Drugič, gospod predsednik, mi v tem Parlamentu ne smemo sprejeti tabujev, kot so tisti o ponovnem preverjanju, ali naj bo jedrska energija del naše mešanice energetskih virov. To se nanaša tudi na Evropo v mednarodnih odnosih. Jedrska energija, jedrska fuzija in jedrska cepitev so bistvenega pomena. Obstajajo pomembni problemi v zvezi z odpadki, vendar moramo zagotoviti, da bomo omogočili raziskave in razvoj in da bo imela pri tem svojo vlogo izmenjava znanja. Jedrska energija mora imeti pomembno vlogo, ker bo pomagala v boju proti toplogrednim učinkom. Še enkrat, tudi moja skupina tu nima dokončnega stališča. Tudi mi se moramo spet odpreti za to razpravo, vendar ne smemo razglasiti jedrske energije za tabu v tem Parlamentu. Zato bi rad slišal mnenje Komisije o tem.

  Reinhard Bütikofer, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, ko danes govorimo o zunanji politiki energetske varnosti, se seveda zavedamo posebne temeljne resnice, ki jo je omenil že gospod Piebalgs, in to je, da je odločilna frontna črta energetske neodvisnosti znotraj Evropske unije. Da povem natančneje, če bi lahko uvedli nizke energetske standarde ali če ne bi bilo energetskih standardov za naše stavbe, potem bi prihranili več zemeljskega plina, kot ga lahko uvozijo Nabucco, Južni tok in Severni tok vsi skupaj. Pomembno je, da naša resolucija navaja, da morajo biti stroškovno učinkovite možnosti obnovljive energije, strategija energetske učinkovitosti in zlasti varčevanje z energijo osrednji del te politike. Če bi bilo tako, potem, po našem mnenju, ne bi bila več potrebna nobena dodatna jedrska energija.

Drugič, pomembno sporočilo te resolucije je, da potrebujemo skupno zunanjo politiko energetske varnosti za EU, to pa je nekaj, česar trenutno nimamo. Ta politika bi morala vključevati spodbujanje energetske učinkovitosti in obnovljive energije znotraj okvira sosedske politike in skupno stališče, ki bi ga morala sprejeti EU v pogajanjih s tranzitnimi državami. Komisija bi morala poskrbeti, da ima za to zadostno zmogljivost, kot je Parlament pred dvema letoma o tem vprašanju zahteval v svoji resoluciji.

Po našem mnenju je Nabucco projekt, ki ima visoko prednost, ker bi okrepil našo neodvisnost glede energije, zlasti do Rusije, čeprav se strinjam z gospodom Kasoulidesom, ki pravi, da je še vedno veliko vprašanj, na katera je treba odgovoriti v zvezi s tem. Je pa škoda, da so nekatere države članice s promocijo projekta Južnega toka, ki odkrito konkurira Nabuccu, spodkopale politiko energetske neodvisnosti.

V zvezi z energetsko politiko mi v skupini Zelenih/Evropske svobodne zveze verjamemo tudi, da je pomembno, da ne pozabimo na človekove pravice in ne zanemarimo dialoga o človekovih pravicah, ko razpravljamo o energiji. Ko bomo razširili perspektivo tako, da bo vključevala Desertec ali celo Arktiko (kakor v naši resoluciji), je pomembno, da bomo to storili v duhu partnerstva ne pa neokolonializma.

  Geoffrey Van Orden, v imenu skupine ECR. – Gospod predsednik, imam tri točke.

Prvič, samozadovoljnost nad energetsko politiko nas postavlja v vedno nevarnejši položaj odvisnosti od Rusije. Kjer je mogoče, bi bilo očitno pametno uskladiti naš odziv, a vsako poenoteno politiko EU bi neizogibno pokvarile tiste države, ki so že povezane z Gazpromom in sorodnimi interesi. In ne bi smeli obravnavati še enega področja bistvenega nacionalnega interesa za Evropsko komisijo, ki vidi v vsaki morebitni krizi priložnost za podaljševanje svoje pristojnosti. Ni treba posebej povedati, da bomo številni od nas glasovali proti vsaki podpori Lizbonski pogodbi ali nadaljnjim prizadevanjem za nadaljevanje političnega povezovanja na račun različnih energetskih vprašanj naših držav.

Drugič, raznolikost virov dobave zahteva večjo zavezanost Nabuccu. Za uspeh tega plinovoda je bistvenega pomena turško sodelovanje, vendar je bilo odprtje energetskega poglavja v pogajanjih EU s Turčijo blokirano. Kaj delata Svet in Komisija, da bi rešila to nehvaležno stanje?

Tretjič, opazil sem, da se beseda „jedrski“ ne pojavlja v resoluciji. Očitno trajnostni raznovrstni viri energetske oskrbe zahtevajo večjo zavezanost jedrski energiji in v tem smislu soglašam s kolegom gospodom van Baalenom.

  Helmut Scholz, v imenu skupine GUE/NGL. – (DE) Gospod predsednik, komisar, kar prav je, da je energetska varnost danes na dnevnem redu zunanje politike. A namesto zagotovitve moči in vpliva ter zadnjih rezerv fosilnih goriv, namesto vztrajanja pri dajanju prednosti odvisnosti se po mojem mnenju soočamo s povsem drugačnimi izzivi, ko pride do vzpostavljanja politike trajnostne energije.

Prvič, potreben je globalni preklop na bolj obnovljive vire energije, večjo energetsko učinkovitost in varčevanje z energijo. Z drugimi besedami, ne potrebujemo prepirov o zunanji energetski politiki (in prav gotovo ne, če je to vse, kar bomo storili), ampak potrebujemo inteligentno ponujeno, cenovno dostopno energijo za vsakogar.

Drugič, energetska varnost mora biti del odgovorne politike miru in razvoja za EU. Dostop do energije je bistven za vsakega posameznika, za gospodarski razvoj in za boj proti revščini. Projekt, kot je Desertec, zato ne sme biti način za uporabo energetske politike kot sredstva za nadaljevanja kolonializma. Kaj bodo ljudje v afriških državah, kjer prebivalstvo narašča in se povečujejo energetske zahteve, dobili iz tega? Zakaj niso bili do zdaj na enakopravni podlagi vključeni v načrtovanje in procese odločanja?

Globalna oskrba z energijo je tudi del preprečevanja krize in politik miru. Ta pristop manjka tudi v odnosih Evropske unije z Južnim Kavkazom in Srednjo Azijo. Kot dobaviteljice energije, na primer z Nabuccom, so te države postale vse zanimivejše za EU, vendar ne vidim v teh državah nobenega preprečevanja spopadov in koncepta trajnostnega razvoja na lokalni ravni. Čas je, da EU konča zunanjo energetsko politiko, ki zgolj povečuje tekmovanje za rezerve nafte in plina ali razširi jedrsko tehnologijo. Zdaj je potrebno resnično partnerstvo za obnovljivo energijo in decentralizirano oskrbo.

  Fiorello Provera, v imenu skupine EFD. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zagotovo vemo, da se bo povpraševanje po energiji povečalo in da evropska proizvodnja plina vztrajno pada. Za države članice in torej za Evropo je bistveno, da se izvaja politika za zagotavljanje obilne, zanesljive oskrbe. To zahtevo izpolnjuje raznolikost virov in prenosnih omrežij.

Na tej podlagi ne obstaja nobena konkurenca med različnimi projekti v teku, kot sta na primer Nabucco in Južni tok. Te politike diverzifikacije so tudi menile, da je Evropa v zadnjih nekaj letih postala manj odvisna od glavnih dobaviteljev. Na primer, dobava ruskega plina v Evropo se je zmanjšala s 75 % leta 1990 na današnjih 45 %. Projekt Nabucco je torej v redu in projekt Južni tok je v redu.

Dokler ima Evropa eno, skupno energetsko politiko, Italija nima samo pravice, ampak tudi dolžnost, da sprejme vsak možen ukrep, od varčevanja z energijo do jedrskega …

(Predsednik je prekinil govornika)

  Zoltán Balczó (NI). – (HU) Dne 13. julija je v Ankari v času podpisa sporazuma Nabucco gospod Barroso dejal, da je plinovod izdelan iz jekla. Vendar je Nabucco „zacementiral“ odnose med ljudmi, ki so vključeni v to naložbo, in ustvaril strateško povezavo med Evropsko unijo in Turčijo. Predsednik vlade Putin je dejal, da lahko kdor koli položi kolikor hoče zarjavelih železnih cevi v zemljo, vendar jih bo treba z nečim zapolniti. Prav negotovost v zvezi z viri je tisto, kar je največja skrb pri tem projektu. Edina zanesljiva stvar je, da bo 8 milijard EUR vredna naložba dober posel za tiste, ki sodelujejo.

Dejansko lahko prav takšne skrbi in podobne probleme, kot jih povzroča Ukrajina, tranzitna država za rusko dobavo, povzroči tudi Turčija. Veliko nas je, ki se ne strinjamo z vzpostavljanjem konkretne povezave med Turčijo in Evropsko unijo. Za kaj gre pri Desertecu? Severna Afrika, vrtljiva ogledala, sončne celice, neprekinjen prenos toka in izpolnitev 15 % zahtev po energiji. V tem trenutku je to bolj iluzija kot realističen načrt. Desertec ne bo glavna jed na meniju potrošnikov Evropske unije. Veliko verjetneje je, da bo le zelo draga sladica. Zato predlagam, da se začnemo ukvarjati z raziskovanjem naraščajoče varnosti jedrske energije, kajti tudi ta vrsta energije je čista in poceni. To je resen razmislek, kajti energetska varnost se konča pri potrošniku ali raje pri računu in tem, kdo ga lahko plača.

  Elmar Brok (PPE). – (DE) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, energija je bistvena in je življenjskega pomena za celotno družbo, za posameznike in za gospodarstvo. Zato je pomembno, da v Evropi najdemo skupno rešitev, čeprav je gotovo prav, da ostane mešanica energetskih virov nacionalna odgovornost. To pomeni, da se nam v času skupnih razprav ni treba prepirati o jedrski energiji, nizkoogljični energiji in drugih vrstah energije, kjer se, na primer, moje mnenje razlikuje od mnenja gospoda Bütikoferja.

Vendar moramo poskušati doseči skupno stališče v zvezi z zunanjimi vidiki energetske varnosti. Glede notranje politike se popolnoma strinjam s komisarjem, da sta na primer vprašanji obnovljive energije in varčevanja z energijo pomembnejši kot pa raziskovanje novih možnosti.

A da bi zmanjšali našo odvisnost od zunanjih dobaviteljev, potrebujemo raznolikost. Desertec in Nabucco sta v tem pogledu pomembna instrumenta. Z Rusijo se moramo pogajati tudi v zvezi z vprašanji, ki se nanašajo na partnerstvo in sporazume o sodelovanju ter energetsko varnostjo zdaj, ko se je Rusija (neupravičeno) umaknila od energetske listine. Tudi to je pomembna naloga za nas. Vendar moramo spoznati, da se ukvarjamo z državami, ki niso nujno zanesljive, in da, na žalost, ne moremo ločevati med zanesljivimi in nezanesljivimi državami.

Zato moramo nasproti moči dobavitelja postaviti moč potrošnika Evropske unije. Medsebojna povezanost, vprašanje skupnih trgovin plina – te stvari so pomembne za zagotovitev, da ne bo mogoče zaustaviti dobave v nobeno posamezno državo. Če pomagamo drug drugemu, bomo tako močni, da nas ne bo mogel nihče izključiti. To je bistvena točka, ki jo moramo zdaj uveljaviti.

V tem pogledu moramo tudi pojasniti, da so zasebne naložbe nujne, ker bodo brez njih razmere nemogoče. Veliko je bilo storjenega, vendar je treba prevladujoči skupni interes varnosti uskladiti z gospodarskimi interesi, da bomo dosegli najboljšo možno rešitev. V tem ne bi smeli videti nasprotja. Prepričan sem, da bomo potem res našli ustrezno rešitev. To pomeni, da je treba zadeve, ki se nanašajo na konkurenčno pravo, upoštevati tudi tukaj in s tem mislim, da moč velikih dobaviteljev, na primer Gazproma ali tudi drugih družb ne bi smela biti …

(Predsednik je prekinil govornika)

  Teresa Riera Madurell (S&D). – (ES) Gospod predsednik, rada bi poudarila pravočasnost tega predloga resolucije in pozdravila tudi prizadevanja vseh skupin, da bi dosegli skupen predlog.

Gospe in gospodje, če hočemo preprečiti, da bi se ponovno pojavilo stanje nemoči, ki so ga doživeli mnogi naši državljani, ko se je Rusija odločila, da odklopi dobavo plina čez Ukrajino, je očitno pomembno, da čim bolj povečamo raznolikost energetskih virov in prenosa plina. V tem smislu moramo nujno zgraditi nov plinovod, ki bo, kot Nabucco in drugi projekti, pomagal izboljšati varnost dobave v Srednji Evropi. Seveda pa je treba za zagotovitev dobave v vse države Evropske unije ta prizadevanja dopolniti z dobavo z juga celine.

Ob tem bi rada poudarila, kot je storil že komisar, še drugo razsežnost tega problema. Nedavna kriza nam je pokazala, da EU niso manjkale zaloge plina, ampak prenosne zmogljivosti. Zato je tako pomembno, da svoja prizadevanja osredotočimo na izboljšanje medsebojnih povezav znotraj EU. Gospe in gospodje, verjemite mi, ko rečem, da je še veliko možnosti za izboljšanje tega stanja.

Dala vam bom primer iz svoje države. Kot veste, bi lahko Španija postala pomembna tranzitna os za Evropo zaradi svoje povezave z Alžirijo prek plinovoda Medgaz, ki je že precej zgrajen, in šestih obratov utekočinjenega zemeljskega plina, ki bi lahko podvojili zmogljivost, če bi nastopile nove izredne razmere. Vendar Španija ne more pomagati brez izboljšanja svojih zmogljivosti medsebojnih povezav čez Pireneje.

Nazadnje se moramo zavedati, da je gradnja glavne infrastrukture le en del, čeprav pomemben del politike zanesljivosti oskrbe EU. Ta varnost je še posebno odvisna od varčevanja z energijo in uporabe obnovljive energije. V teh razmerah se nam pri razvoju obnovljive energije zdi bistveno naše sodelovanje s severnoafriškimi državami. To je povezano z mojim pozivom, da okrepimo dobavo iz južne Evrope.

Posledično, komisar, je sredozemski načrt za sončno energijo, ki ga vodi Unija za Sredozemlje, privlačna zamisel, ki jo želimo mi v tem Parlamentu podpreti.

  Graham Watson (ALDE). - Gospod predsednik, na tem področju imamo tri velike izzive – varnost oskrbe z energijo, neučinkovitost našega notranjega trga energije in nujnost boja proti podnebnim spremembam. Desertec in Nabucco sta osrednjega pomena za izpolnitev teh izzivov.

Če nam bo uspelo v razvoju visokonapetostne sončne energije v severni Afriki, lahko damo smisel namenu Unije za Sredozemlje, lahko pripomoremo k zagotavljanju vode v državah ob južnem robu Sredozemskega morja in lahko razvijemo tehnologijo proizvodnje električne energije, za katero obstaja velik svetovni trg. Če bomo lahko države članice prepričali o politični potrebi po večji energetski neodvisnosti in ustavili Berlin in Pariz pred tem, da jo na vsakem koraku izpodkopavata, nam lahko Nabucco pomaga povečati raznolikost dobave nafte in plina.

Predlog resolucije, ki je danes pred nami, malo govori o tem, kaj moramo storiti tu v Evropski uniji. Razviti moramo proizvodnjo obnovljive energije – sončne in druge. Zgraditi moramo visokonapetostno električno distribucijsko zmogljivost z inteligentnim omrežjem (naložbo vredno kakšnih 50 milijard EUR, ki ustvarja številna delovna mesta) in potrebovali bomo skladišča za nafto in plin ter poleg tega še politiko skladiščenja za zmanjšanje naše nevarne odvisnosti od Rusije.

Zagotavljanje naše energije bo še naprej odvisno od nafte in jedrske energije, a ko se pripravljamo na svetovno konferenco o podnebnih spremembah v Köbenhavnu, je edina velika zamisel, da bi se preusmerili na obnovljive vire. Veter bi lahko v naslednjih 20 letih izpolnil vse nove potrebe po električni energiji na Kitajskem in nadomestil 23 % njihovega pridobivanja premoga. Puščave dobijo več energije od sonca v šestih urah, kot je človeštvo porabi v enem letu. Komisar, dejali ste, da to ni del naše strategije za zanesljivost oskrbe z energijo. No, pa bi moralo biti.

  Franziska Katharina Brantner (Verts/ALE). - Gospod predsednik, kot mnogi pravijo, je energetska varnost za nas v veliki meri vprašanje energetske neodvisnosti in, kot je pravilno dejal gospod Piebalgs, najučinkovitejša strategija je strategija učinkovitosti, prihrankov in obnovljivih virov.

Vendar smo tudi mi, tako kot Zeleni, realistični in razumemo, da bomo srednjeročno potrebovali zaloge plina. Zato smo naklonjeni raznolikosti in vidimo projekt Nabucco kot evropski prednostni projekt.

A dovolite mi, da povem, zakaj ne verjamemo, da je jedrska strategija lahko strategija neodvisnosti in prav gotovo ne energetske neodvisnosti. Navsezadnje se uran uvaža in to ne le iz držav, ki so nam všeč. In če govorimo o varnosti, moramo omeniti varnostne vplive jedrske energije, zlasti jedrskega razmnoževanja, in vidimo probleme, ki jih imamo s tem pri drugih zelo odmevnih varnostnih vprašanjih. Tega ne moremo spregledati in ne moremo reči, da je jedrska energija povsem ločena od vprašanja jedrskega širjenja.

Poleg tega je naša skupina trdno prepričana, da morajo vsi projekti upoštevati skrbi v zvezi s preglednostjo in korupcijo in da ne morejo biti na poti poštenemu in doslednemu dialogu o človekovih pravicah z državami, ki sodelujejo, pa tudi celostnemu in političnemu pristopu k tem državam.

PREDSEDSTVO: PÁL SCHMITT
podpredsednik

  Konrad Szymański (ECR). – (PL) Tisti hip, ko sta bila podpisana sporazuma o gradnji projektov Nabucco in Južni tok, se je začela velika tekma. Čas bo povedal, ali bo imel Nabucco svojo vlogo v zunanji in varnostni politiki Evropske unije. Zato sem presenečen nad politiko, ki jo ima Evropska komisija do Rusije v zvezi s to zadevo.

Komisija se krepko moti, če misli, da Južni tok ni konkurenčen projekt Nabuccu. Komisija nima prav, da se ne odzove na Gazpromovo nadaljnje poseganje na evropskem energetskem trgu. Še več, Komisija dela narobe, da tiho soglaša z izvajanjem Gazpromovih projektov na Baltskem in Črnem morju.

Nabucco bo uspešen samo, če bo dobil dolgoročna politična jamstva. Zato potrebujemo dejavno politiko v Srednji Aziji, na območju Črnega morja. Ustvarjanje povezav v energetskem sektorju med temi državami in Evropo bo okrepilo njihovo suverenost, izboljšalo evropsko varnost in morda celo odprlo vrata reformam, ki jih pričakujemo, da se bodo zgodile.

Če Afganistan pomeni preskus za Nato, potem je energetska varnost gotovo preskus sposobnosti in zrelosti Evropske unije. Uspeh teh načrtov je odvisen samo od naše politične volje. Spremembe pogodb so manj pomembno vprašanje.

  Jacky Hénin (GUE/NGL). – (FR) Gospod predsednik, neodvisnost energetske oskrbe naše regije in varnost energetskih naprav in potrošnikov ne sme iti z roko v roki z zaničevanjem interesov ljudi iz držav, proizvajalk plina, in tranzitnih držav, sicer tvegamo nastajanje sporov. Tekmovanje med projekti plinovodov ni samo izvor težav, temveč tudi dejavnik napetosti v vzhodni Evropi, Kavkazu in Srednji Aziji. Če bi s tarifnimi sporazumi, ki spoštujejo države proizvajalke in tranzitne države in zagotavljajo varnost za evropske potrošnike, plin in druge energetske vire odstranili iz resnih problemov, ki jih povzročajo špekulativni trgi, bi omogočili splošno jamstvo varnosti.

To bi bila lahko naloga Evropske energetske agencije, ki bi jo nadzorovala Parlament in Svet, edini politiki pa bi bili sodelovanje in spodbujanje javnega interesa. Zakaj imamo potem v tem primeru občutek, da komercialni interesi prevladujejo nad interesi evropskih ljudi?

Rad bi tudi izdal uradno opozorilo Komisiji, naj se izogne skušnjavi, da bi uporabila projekt Nabucco kot trojanskega konja, s katerim bi dosegla pristop Turčije k EU z nasilnimi sredstvi. Spoštovanje sekularnosti, pravic žensk in pravic Kurdov, pa tudi priznanje armenskega genocida morajo ostati merila, po katerih se bo presojal morebitni pristop Turčije.

  Niki Tzavela (EFD). - (EL) Gospod predsednik, komisar, vi ste znani po svojem pragmatizmu in občutku za realnost, vendar bi rekla z vsem dolžnim spoštovanjem, da se mi projekt Nabucco ne zdi tako dokončen ali ravno takšen, kot je prikazan. Po preučitvi zmogljivosti tega plinovoda smo ugotovili, da bi za to, da bi bil izvedljiv in učinkovit, potreboval 31 milijard kubičnih metrov plina na leto.

Pravkar ste se vrnili iz Azerbajdžana in prepričani ste, da je to država dobaviteljica. Azerbajdžan vsakomur obljublja plin. Kje bo našel plin, da bo zapolnil plinovod, je vprašanje, ki še naprej vznemirja države, ki sodelujejo pri plinovodu Nabucco. Za zdaj Baku pravi: „Dali vam bomo ves plin“, vendar ni v stanju zajamčiti niti varnega tranzita. Iran, na katerega se sklicujete, komisar, pa bo imel viharne in verjetno eksplozivne odnose z Evropsko unijo še dolgo časa, preden bo postal dobavitelj plina.

Mednarodni energetski trg pravi, da je Rusija za Azerbajdžanci in da se bomo znašli iz oči v oči z njimi. Moje vprašanje, preden se zavežete finančno, je, ali lahko, prosim, zagotovite našega dobavitelja?

  Martin Ehrenhauser (NI). – (DE) Gospod predsednik, Nabucco je bila prva silno uspešna opera Giuseppeja Verdija. V harmoniji z novo italijansko-rusko predelavo, Južnim tokom, pa je energetski projekt s tem imenom seveda v nevarnosti, da bo propadel. Ko razmišljamo o tem, da je domnevni član stranke zelenih, kot je Joschka Fischer podpisal podporno pogodbo s šestštevilčnim zneskom, potem celotna kompozicija zveni bolj kot nesmiselna pop-pesem, namenjena omejenemu trgu, ne pa kot simfonija trajnosti in gospodarnosti.

V naslednjih nekaj letih bo postala elektrika, proizvedena iz sončne energije, znatno cenejša. Celotna naložba bi se lahko uporabila za proizvodnjo skupno 8 000 megavatov vetrne energije. Če naj bi se za Evropo zaprla tudi naftna polja v Iranu in Iraku, potem bomo verjetno doživeli enako usodo kot sam Verdi, ki prav tako ni našel miru še dolga leta po svojem projektu Nabucco.

  Pilar del Castillo Vera (PPE). – (ES) Gospod predsednik, komisar, hvala vam, da ste bili tako jasni v svoji razlagi sedanjega stanja v zvezi z Nabuccom in njegovim potencialom ter sposobnostjo preživetja – dozdevno kratkoročnega, glede na to, kar ste dejali – pa tudi za informacije o projektu Desertec.

Sonce je nedvomno izjemen vir energije. Pretvarjanje te energije v energijo, ki jo lahko uporabljajo ljudje, je področje, ki se je v zadnjih 20 letih zelo razvilo. Vendar tudi ni dvoma, da moramo še veliko narediti, preden bo mogoče tehnološko zagotoviti celoten potencial in sposobnost preživetja tega vira, zlasti pri projektih, kot je Desertec, o katerem se zdaj pogovarjamo. Ta projekt je zelo dobrodošel in zato ga moramo podpreti ter nadaljevati delo, da bomo rešili tehnološke probleme.

Vendar pa moram res pritegniti vašo pozornost k dejstvu, da je ob tem, ko govorimo o energetski učinkovitosti in zlasti o varnosti dobave in torej raznolikosti energetskih virov, eden od energetskih virov do določene mere prezrt. Seveda govorim o jedrski energiji. Ta energetski vir je sistematično diskriminiran, ker se ne ujema s tem, kar se dogaja v številnih državah EU ali s svetovnimi trendi ali trenutnimi energetskimi potrebami človeštva.

To stanje je treba obrniti na glavo. Sprejeti moramo takšen odnos, da bomo upoštevali vse možne energetske vire glede na vlogo, ki jo lahko odigrajo. Tukaj v tem Parlamentu ne moremo tako očitno obrniti hrbta tej realnosti.

  Kristian Vigenin (S&D). - (BG) Komisar, gospe in gospodje, ni naključje, da se vprašanje energetske politike in energetske varnosti pogosto pojavlja v tem Parlamentu, zlasti po razmerah na začetku tega leta, ko je nekaj članic Evropske unije ostalo praktično brez zalog plina. To je bila verjetno prelomnica v odnosih med Evropsko komisijo in državami članicami kot celoto v zvezi s tem vprašanjem.

To, o čemer zdaj razpravljamo, niso toliko tehnična vprašanja in podrobnosti razvoja energetske politike znotraj Evropske unije, kakor zunanji vidiki energetske varnosti in razvoj Evropske unije na tem področju, ker sta ob koncu dneva dve plati tega vprašanja. Navsezadnje je to pomembno vprašanje, ker na koncu zadeva vsakega posameznega državljana.

Tega se moramo jasno zavedati, ko razpravljamo o Nabuccu, ki je skupaj z Desertecom nedvomno eden največjih prednostnih projektov na tem področju. Prav tako se moramo jasno zavedati, da so v Evropski uniji države, ki se ne zanašajo samo na enega dobavitelja, ampak tudi samo na eno dobavno pot.

Zato ne morem sprejeti, da bo Nabucco predstavljal izziv za projekte, kot je Južni tok in do neke mere Severni tok, ki imajo cilj dobavljati plin neposredno iz Rusije v državo članico Evropske unije, ter s tem zagotoviti, da Evropska unija ne bo odvisna od tranzitnih dobav čez države, ki so politično in gospodarsko nestabilne.

V tem pogledu ima Evropska komisija prav, ko je razglasila, da ni nobenega oporekanja in da moramo poskusiti vse te ločene projekte povezati v skupno strategijo, kjer, poudarjam, je Nabucco očitno glavna prednostna naloga.

Pričakujemo, da bo Komisija pripravila lasten predlog za povečanje zalog plina znotraj Evropske unije, kar je zelo pomembno, in za razvijanje sistema medsebojnih povezav med državami članicami z večjo zmogljivostjo, kar je prav tako zelo pomemben element za zagotavljanje varnosti za državljane in za gospodarstvo v Evropski uniji.

Seveda pa ne smemo podcenjevati vprašanja energetske učinkovitosti, ki je drug pomemben element naše politike pri jamstvu energetske varnosti za Evropsko unijo.

  Fiona Hall (ALDE). - Gospod predsednik, rada bi se zahvalila komisarju, da je opomnil ta Parlament, da obstaja tudi druga plat energetske varnosti, in sicer je to povpraševanje. Odločitev, da se z evropskega trga odstranijo žarnice z žarilno nitko, bo prihranila toliko, kot je letna proizvodnja električne energije na Finskem.

To jesen skušamo doseči sporazum s Svetom o svežnju energetsko učinkovitih ukrepov. Štirideset odstotkov energije, ki jo uporabimo, se porabi v stavbah, zato je za prihodnjo varnost zelo pomembno, da postavimo visoke standarde učinkovitosti za nove in obstoječe zgradbe. Upam, da bodo države članice v Svetu podprle predloge Parlamenta, ki so namenjeni zaustavitvi skrajne potrate energije, ki se trenutno porabi za ogrevanje, hlajenje in razsvetljavo. Če nič drugega, bi morali ministri podpreti te predloge iz lastnega interesa, ker bi to znatno olajšalo njihovo delo in odgovornost za ohranjanje prižganih luči in pretoka plina.

  Indrek Tarand (Verts/ALE). - Gospod predsednik, v zvezi z Nabuccom imamo tri pomembne skrbi. Projekt se razvija prepočasi in medlo in ni nam všeč stališče Komisije, ki ga je prejšnji teden ponovil gospod Landaburu, ko je povedal, da je Komisija neodločena med Južnim tokom in Nabuccom. Komisija bi morala biti za Nabucco.

Drugič, želimo, da postane Komisija dejavnejša do tistih vlad držav članic, ki skušajo vedno znova doseči konkurenčnost in prednost na račun drugih držav članic. Danes ne bom omenjal teh držav, rekel bom le, da ima ena glavno mesto, ki se imenuje Rim.

Če se ne bomo hitro premaknili z Nabuccom, bomo priča neprijetnim dogodkom, podobnim tistim na Madžarskem, ko je podjetje Surgutneftegas pridobilo kritično vsoto delnic v madžarski družbi MOL. Podobno stanje prevladuje tudi v Baumgartnu v Avstriji.

Drugače, gospod komisar, pa vam želimo veliko sreče pri ustvarjanju skupne energetske politike, ki je v EU še vedno ni.

  Sajjad Karim (ECR). - Gospod predsednik, prihodnost Evrope je odvisna od zagotavljanja energije. Kot kažeta sporazum Nabucco in pobuda Desertec, predstavlja Turčija glavna vrata in v tem smislu podpiram stališče gospoda Van Ordena. V tem času je odločilnega pomena, da zgradimo večje zaupanje in globlje vezi z državami, ki bodo naše energetske partnerke, vključno z bližnjevzhodnimi in severnoafriškimi državami. V zvezi s številnimi od teh držav, obstaja odprto vprašanje razvoja. Pri Desertecu je masovna proizvodnja elektrike iz sončne energije edinstvena priložnost za ustvarjanje prihodka, ki se mora uporabiti tudi v korist njihovih ljudi. Te priložnosti se ne sme zapraviti.

Na žalost nekatere države članice, tudi moja, nedavne preteklosti niso izkoristile za pripravo usklajene energetske strategije. Moje volilno okrožje, severozahodna Anglija, je bilo ugotovljeno kot primarno območje za proizvodnjo vetrne energije, vendar so zakoni, ki jih načrtuje Združeno kraljestvo, kljub temu ovira. Čeprav moramo poiskati prihodnje zaloge energije, morajo države članice tudi čim bolje izkoristiti vire in potencial, ki ga že imajo.

  Marisa Matias (GUE/NGL). – (PT) Gospod predsednik, pazljivo sem poslušala in rada bi načela samo tri vprašanja. Prvo vprašanje je: o čem dejansko govorimo, ko govorimo o energetski varnosti in energiji? Ali govorimo o ljudeh – ljudeh, za katere moramo zagotoviti enak dostop do energije in zajamčiti varnost, da ne bodo ostali pozimi brez energije; ali navsezadnje govorimo o odnosih moči med velikimi silami; ali, še slabše, uporabljamo energetsko varnost in te projekte, kot sta Nabucco ali Desertec, za izgovor, da pošiljamo sporočila drugim regijam sveta in drugim državam? Če gre za pošiljanje sporočil, s kakšno moralno avtoriteto to počnemo?

Druga stvar, ki bi jo rada povedala, je, da, vedno kadar govorimo proti nepreglednim transakcijam tujih podjetij znotraj evropskega trga, prosimo Komisijo, naj nemudoma ukrepa. Rada bi vedela, kako na to našo zahtevo v odnosu do nepreglednih transakcij na evropskem trgu gledajo Evropejci sami. Za konec, gospod predsednik, bi rada poudarila tretjo točko. Zdi se mi, da smo vsi zgrešili veliko priložnost za srednje- in dolgoročno politiko. Izbrali smo kratkoročno in spet smo ostali pri krepitvi interesov notranjega trga in velikih industrijskih družb.

  Herbert Reul (PPE). – (DE) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, ni še dolgo tega, kar je bila zanesljivost oskrbe prepoznana kot ključno vprašanje energetske politike. Na žalost to ni tako preprosto, kot je včasih slišati v političnih razpravah. Danes govorimo o dveh projektih. To sta Nabucco, zelo oprijemljiv projekt, ki ga lahko obdelujemo, in Desertec, zanimiv projekt ali zanimiva zamisel ali pogled, vendar ne more še nihče natančno presoditi ali, kje in kako ga je mogoče uresničiti.

Ukvarjati se moramo s konkretnimi zadevami. Spodbujati moramo tudi vizionarske projekte, vendar moramo paziti, da ne bomo verjeli, da obstaja samo ena rešitev določenega problema ali le ena strategija za reševanje problemov. Tako imajo številni kolegi poslanci popolnoma prav, ko pravijo, da ni samo enega odgovora, da je rešitev teh problemov veliko.

Te rešitve vključujejo na primer dejstvo, da ne smemo dovoliti, da bi postali zaradi zelo intenzivnih razprav o problemu CO2 vedno odvisnejši od plina, saj bi nas to potem spet pripeljalo do problemov, ker bi potrebovali nove plinovode. Reči moramo „da“ premogovni politiki, zato potrebujemo novo tehnologijo za elektrarne. Reči moramo „da“ zajemanju in shranjevanju ogljika, „da“ jedrski energiji in obnovljivi energiji ter „da“ varčevanju z energijo. Ne gre za vprašanje ene stvari ali druge, ampak za opravljanje vseh teh stvari skupaj. Vse drugo bi bilo po mojem mnenju nemoralno in neodgovorno in prepričan sem, da si ne bi naredili nobene usluge.

To se nanaša tudi na vprašanje vira dobave in transportnih poti. Tudi tu ni samo enega odgovora. Vsak, ki verjame, da se je mogoče preprosto zanesti na razpravo o plinovodih, se seveda moti, kajti če hočemo manjšo odvisnost, moramo obdržati vrsto odprtih možnosti, vključno z utekočinjenim zemeljskim plinom, in se lotiti ukvarjanja z njimi. Vprašanje potem ostaja (in to je zelo pomembno vprašanje), kako zagotoviti, da bo na voljo potreben kapital za izvajanje potrebnih projektov. Kaj pomagajo čudoviti načrti, če ni nikogar, ki bi bil pripravljen vlagati vanje?

Zato je pomembno, kako izvajamo našo energetsko politiko in kako ravnamo s tistimi, za katere pričakujemo, da bodo vlagali v projekt. Treba je spodbuditi podjetja. Paziti moramo, da ne bomo verjeli, da lahko kar koli izsilimo in da lahko vnaprej določimo vse podrobnosti. Lansko zimo so mnoge rešitve delovale brez sprejemanja političnih odločitev, ker so pametni ljudje na različnih mestih pametno sodelovali in ker je Komisija poskrbela za koristno posredovanje.

  Marita Ulvskog (S&D). - (SV) Gospod predsednik, za ljudi v Evropi je seveda nesprejemljivo, da bi bili sredi zime brez energije ali da bi bili prisiljeni v brezposelnost, ker industrije, kjer so zaposleni, ne bi bile sposobne plačati visoke cene energije in bi bile zato prisiljene odpuščati ljudi ali celo zapreti dejavnost. Zato je za nas izredno pomembno, da sprejemamo pametne odločitve in zavarujemo vire oskrbe z energijo.

Hkrati morajo biti jasne zahteve v zvezi s potrebnimi velikimi infrastrukturnimi projekti glede vpliva na okolje in glede neodvisnosti držav. Države članice ne smejo biti postavljene v položaj, ko bi tvegale, da bodo odvisne od milosti druge države. Preden se dovoli, da se začnejo veliki projekti, so potrebne analize vpliva na okolje, ki jih morajo opraviti zanesljivi in neodvisni organi.

To se seveda nanaša na vse velike ugotovljene projekte, vendar bi rada omenila zlasti Baltiško morje, ki je veliko in občutljivo celinsko morje. Potrebujemo analize in odločitve, ki bodo jamčile, da se Baltiško morje ne bo spremenilo v mrtvo morje, ker mi v Evropskem parlamentu ne bi imeli dovolj dolgoročnega pogleda in pri sprejemanju odločitev ne bi zahtevali dovolj. To dolgujemo svojim otrokom in vnukom.

  Adina-Ioana Vălean (ALDE). - Gospod predsednik, vsi želimo energetsko varnost, zakaj je torej nimamo? Morda zato, ker imamo 27 razlag, kaj pomeni energetska varnost.

Osebno razlagam, da pomeni med drugim raznolikost virov in odmik od naše odvisnosti od plina iz Rusije. Ni nam treba gledati predaleč, da bi našli dokaz za to. Nekaj naših držav članic, ki so predaleč stran od Rusije, da bi imele plinovod, nima nobenega od teh problemov, ki so povezani z odvisnostjo.

Mislim, da bi se morali osredotočiti na UZP, na tehnologije v razvoju, gradnjo terminalov za UZP in prenos plina z vsega sveta. Prispevati bi morali tudi k vzpostavljanju svetovnega trga za UZP, tako kot obstajata za nafto in osnovne proizvode.

V zvezi s plinovodom Nabucco mislim, da bi bilo treba projekt na hitro preoblikovati in upoštevati plin iz različnih virov ter ponovno razmisliti o krajši poti, ki bi morda vodila iz Gruzije ali Ukrajine pod Črnim morjem do Romunije. Samo na zemljevid moramo pogledati.

Dejstvo, da imajo države članice različne razlage energetske varnosti ali interesov do njih, dokazuje tudi to, da so se nekatere države, ki so vključene v Nabucco, vpisale tudi za Južni tok in s tem zmanjšale kredibilnost Nabucca ter možnosti za skupno evropsko energetsko politiko. Južni tok nedvomno pomeni povečanje odvisnosti od ruskega plina.

  Paweł Robert Kowal (ECR). - (PL) Ko poslušam svoje kolege govornike, se sprašujem, ali so državljani Evropske unije obsojeni na to, da zgolj poslušajo naše besede. To je nekaj, kar bi lahko preskusili januarja letos med energetsko krizo. Navsezadnje sprejemamo resolucije, kot da bi vsi čutili, da Unija ne obvlada vprašanja energetske varnosti. Opažamo tudi, komisar, da je med državami članicami EU manj interesa za Nabucco, čeprav to ne velja za vse energetske projekte. Na severu imajo projekt Severni tok, ki je zelo resen premik proti skupni zunanji politiki. Na jugu je projekt Južni tok. Tudi tu so države članice EU zavzete za to, da bi se vključile. A ko gre za Nabucco, so vse, kar slišimo, obljube, ni pa ne dovolj denarja ne politične podpore.

Medtem ko razpravljamo o temi v Strasbourgu, so mešalniki za cement že prispeli na obale Baltskega morja, da bodo delali pri projektu Severni tok. Rad bi vedel, ali lahko držim podpornike Lizbonske pogodbe za besedo, da bodo namreč potem, ko bo pogodba ratificirana, nehali podpirati projekta Severni tok in Južni tok. Nabucco se lahko izkaže za čudovit korak k zagotavljanju energetske varnosti. Če bomo nadaljevali zgolj z izjavami o vprašanju, potem bodo državljani EU med prihodnjimi energetskimi krizami, ko jim bomo poslali prospekte, ki bodo vsebovali naše resolucije, te kar zažgali.

  Gabriele Albertini (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, strinjam se s komisarjem Piebalgsom. Njegove izjave prav zdaj potrjujejo, da Južni tok ni Nabuccov tekmec, ampak nadaljnji prispevek k raznolikosti evropskih virov za oskrbo z energijo. Evropska energetska varnost temelji na raznolikosti virov, poti in držav dobaviteljic.

Ob ničelni rasti je prihodnje povpraševanje po plinu ocenjeno na dodatnih 100 do 150 milijard m3 do leta 2020. Na podlagi teh predpostavk je nujno potreben razvoj različnih možnosti in Južni tok ni zgolj alternativa za Nabucco, ampak dejstvo, ki ga dopolnjuje. Komisija šteje južni koridor za serijo projektov, vključno z Nabuccom, Južnim tokom in turško-grško-italijansko medsebojno povezavo (ITG). Protiruska razprava je zato v nasprotju s tem, kar bomo verjetno videli v naslednjih nekaj letih.

Evropski parlament mora pozvati k pragmatizmu in predvsem k skladnosti z odločitvami, ki jih je Evropska unija v glavnem že sprejela, torej z evropskim načrtom za oživitev gospodarstva, Odločbo št. 1364/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi smernic za vseevropska energetska omrežja in z drugo strategijo za energetsko varnost.

Raznolikost virov, poti in držav dobaviteljic je pravi steber evropske politike energetske varnosti in če pustimo ob strani politične in gospodarske interese različnih držav, ki so najbolj neposredno vključene, je treba izziv Južni tok–Nabucco analizirati realistično, ne skozi izkrivljeno prizmo ideologije, temveč raje z jasno vizijo, kaj je treba narediti.

  Anni Podimata (S&D). - (EL) Gospod predsednik, komisar, če naj se lotimo problema naše energetske varnosti na zanesljiv in sprejemljiv način, potrebujemo globalno strategijo, ki se odziva na potrebe raznolikosti virov energije in sprejema splošna pravila glede tranzitnih držav, ker je naša odvisnost od enega samega vira energije prav tako slaba kot odvisnost od ene same tranzitne države.

Zato potrebujemo ravnotežje in to ne bo doseženo niti s prevzemanjem tona hladne vojne proti Rusiji, od katere smo ali bomo tako ali tako energetsko odvisni, niti s podpiranjem enega alternativnega plinovoda, in sicer Nabucca, v času, ko je še vedno negotova njegova zmogljivost za oskrbo in politične ter gospodarske razmere v državah ob Kaspijskem morju in na Kavkazu.

Glede Deserteca se strinjam s številnimi postavljenimi cilji in bi rada dodala naslednje. Strateški cilj Evropske unije mora biti, da postopno postanemo neodvisni od uvoza energije, ne pa da nadomestimo uvoženi zemeljski plin z uvoženo elektriko iz obnovljivih virov.

Če res hočemo postati energetsko samozadostni in dolgoročno neodvisni, moramo spodbujati energetsko učinkovitost in kar najbolje izkoristiti obnovljive nacionalne vire energije.

  Toine Manders (ALDE). – (NL) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, rad bi vam čestital za vaš celovit pristop k temu predlogu. Raznolikost je zelo pomembna in soglašam tudi s tem, kar je dejal moj kolega gospod van Baalen, namreč, da moramo razmisliti o vseh oblikah energije, tudi o jedrski energiji. Pa vendar, in to je nekaj, kar sem se učil v osnovni šoli, je vir vse energije sonce in verjamem, da se moramo v prihodnje osredotočiti na sonce.

Kar zadeva raznolikost, se ta ne sme nanašati zgolj na vrsto energije, temveč tudi na dobavitelje. Mnogi ste govorili o Rusiji. Do zdaj nam je Rusija vedno dobavljala, ko smo jo to prosili, a v prihodnje bo pomembno, da bomo imeli več dobaviteljev. Nadalje, kako lahko zajamčimo energetsko varnost? Zajamčimo jo lahko samo, če lahko dosežemo svojo oskrbo z energijo prek omrežja in prepričan sem, da bo vaša najpomembnejša naloga (in pogajali ste se o številnih ovirah, Nabuccu, Desertecu) v prihodnjih letih to, da boste uresničili celovito omrežje, v katerem bodo vse sodelujoče države, vse države članice EU, vlekle v isto smer in bodo tudi pripravljene izvajati energetsko politiko na celovit način. Lahko prosite za denar finančnike v ustanovah in zasebne vlagatelje, vendar sem prepričan, da se morate takoj začeti ukvarjati s celovitim omrežjem, neke vrste supermrežo, indukcijsko zanko za Evropo, ki bo sposobna doseči vsakega končnega uporabnika.

  Jean-Pierre Audy (PPE). – (FR) Gospod predsednik, energija ni področje, nad katerim bi imela pristojnost Evropska unija. Gospod Piebalgs, čestitam vam za vse, kar delate.

Energija in dostop prispevata k vojni – včasih v vojaškem smislu, včasih v političnem in včasih v gospodarskem. Glede plina bomo imeli plinsko vojno. Poleg tega ne bomo vedeli, če je plin vzrok vojne ali njena posledica, vsekakor pa bomo imeli plinsko vojno.

Številke poznamo. Države na Kavkazu imajo za dve stoletji rezerv, Rusija za eno stoletje, severna Afrika za pol stoletja, baltiške države za pol stoletja in Evropa za okrog 20 let. Torej se moramo pripraviti na uvoz plina.

Da komisar, Nabucco je dober projekt in mi ga moramo podpreti, vendar moramo dati finančno in politično podporo vsem različnim virom oskrbe z energijo s severa in juga, Severnemu toku in Južnemu toku.

Prav tako se moramo zanesti na naša industrijska podjetja, ki so pristojna in poštena in imajo etični kodeks, vendar ne bodimo naivni. Komisar, pozivam vas, da nemudoma preučite predloge nekaterih držav članic, ki bi rade, da imamo operativni evropski instrument za sprejemanje ukrepov na trgu s plinom, da bi se torej oblikovali evropski centralni uradi za nakupe plina, nekaj podobnega, kot vi počnete za Kavkaz s kaspijsko razvojno korporacijo.

V zvezi s projektom Desertec vam moram čestitati. Številke poznamo. 1 km2 puščave prejme energijo enakovredno 1,5 milijona sodčkov nafte. To je čudovit projekt za evro–sredozemsko območje. Vemo, da bi lahko 0,3 % puščav na planetu oskrbovalo z energijo ves svet.

Vemo, da bomo rešili naše energetske probleme s človeško iznajdljivostjo in znanostjo, vendar etično in moralno.

Komisar, svoje delo opravljate zelo dobro, ker imamo tu Evropo, ki daje rezultate, Evropo, ki varuje in Evropo, ki deluje. Dobro opravljeno in, prosim, nadaljujte – dobili boste podporo Evropskega parlamenta.

  Justas Vincas Paleckis (S&D). - (LT) Plinovod Nabucco bi omogočil Evropi, da se počuti močno in varno. Vendar niso vse države v kaspijski regiji usmerjene na pot k demokraciji in vsem se ne da zaupati. Veliko je odvisno od odnosov s Turčijo. Čeprav trenutno ni pričakovati nobenega odpiranja vrat za članstvo te države v EU, je ne smemo odrivati in sprožati tam protievropskih čustev. Projekt Desertec je posebno pomemben, ker usmerja v prihodnost. Pri razpravah o energetski varnosti se premalo pozornosti posveča obnovljivim virom energije in zlasti energetski učinkovitosti. Veseli me, da je komisar danes poudaril prav to. Na ravni EU bi bilo treba ustanoviti finančne in gospodarske mehanizme, ki bi spodbujali države članice EU in posamezne družbe k varčevanju z energijo in preusmeritvi na najnovejše in najčistejše tehnologije in to bi bil resen prispevek k energetski varnosti in boju proti podnebnim spremembam.

  Arturs Krišjānis Kariņš (PPE). - (LV) Gospod predsednik, komisar, kot latvijski politik zelo dobro vem, kaj pomeni za državo, če je energetsko odvisna. Čeprav Latvija ustvari približno eno tretjino svojih energetskih potreb iz lastnih obnovljivih virov, preostali dve tretjini naše energetske bilance prihajata predvsem iz ene države dobaviteljice – iz Rusije. Kot majhna država, ki je močno odvisna od oskrbe z energijo, zelo dobro razumemo, kako draga je lahko ta odvisnost za končne potrošnike v smislu cene in za državo kot celoto v smislu potencialne politične ranljivosti. Energetska bilanca vsake države članice Evropske unije je drugačna, vendar nas vse skrbi eno in isto vprašanje – zanesljivost oskrbe z energijo. Zanesljivost oskrbe je mogoče doseči s povečanjem raznolikosti virov oskrbe, kajti več ko imamo dobaviteljev, manj odvisni smo od posameznega dobavitelja. Rusija je pomembna partnerica Evropske unije za oskrbo s plinom. V Evropi uvozimo skupno približno eno četrtino vse porabe plina iz Rusije. Nekatere države, kot je Latvija, so celo popolnoma odvisne od dobave plina iz Rusije in z vsakim letom se skupna odvisnost Evrope od oskrbe iz te države povečuje. Eden od alternativnih virov oskrbe je načrtovani plinovod Nabucco, ki bi dostavljal plin iz srednjeazijskih držav v Evropo čez Turčijo. Mislim, da je zelo pomembno, da Parlament podpre ta projekt, ki bo neposredno okrepil našo skupno zanesljivost oskrbe s plinom. Plinovod Nabucco pa je le začetek rešitve za našo skupno zanesljivost oskrbe s plinom. Moramo doseči združeno evropsko energetsko politiko, ki bo uskladila našo dejavnost pri vseh energetskih vprašanjih. Zahvaljujem se vam za pozornost.

  Edit Herczog (S&D). – (HU) Gospod predsednik, najprej mi dovolite, da se zahvalim, ker smem govoriti v tem parlamentu madžarsko, kar mi omogoča, da pozdravim podpredsednika v tem jeziku. Na začetku bi rada povedala, da je komisar Piebalgs, če pogledamo zadnjih pet let, postal verjetno eden najuspešnejših komisarjev uravnotežene, v prihodnost usmerjene politike, ki smo jo do zdaj sprejeli skupaj s Parlamentom.

Januarja je komisar Pielbags na konferenci Nabucco, ki je bila v Budimpešti na Madžarskem, prvič navedel, da želi Evropska unija ponuditi politično in finančno podporo projektu Nabucco. Morali bomo pridobiti predvideni znesek približno 8 milijard EUR za 3 300 km dolg plinovod. Dve najpomembnejši nalogi, ki sta pred nami, sta torej, da moramo v proračunu Evropske unije najti približno 2 milijardi EUR, in drugič, pripraviti za projekt razmere, ki bodo olajšale in poenostavile dostop do posojila in to po boljših pogojih.

Izvirna obljuba je bila za približno 30 milijonov EUR. Spoznati moramo, da je treba iti naprej. Prepričana sem, da se bo v naslednjih nekaj mesecih, ki so pred nami, komisar potrudil po svojih najboljših močeh, da bo zagotovil uspeh projekta ali pa ga bo prepustil naslednjemu komisarju. Vsi se dobro zavedamo, da v primeru gospodarske krize niso gospodinjstva tista, ki nosijo glavno breme izpada elektrike in energije, ampak podjetja. Kolegi poslanci, govorimo o tistih podjetjih, kjer delajo naši volivci in naši državljani in mi ogrožamo njihov dohodek z ogrožanjem energetske varnosti.

  Mario Mauro (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, energetska varnost je nedvomno temeljna prednostna naloga, ki jo je treba okrepiti, prvič s povečanjem energetske učinkovitosti in raznolikosti dobaviteljev, virov in dobavnih poti, predvsem pa s spodbujanjem energetskih interesov Unije v zvezi s tretjimi državami.

Zdaj je Evropski svet marca razglasil, da mora biti Evropska unija zato, da bi dosegla cilje energetske varnosti, pripravljena kolektivno, pa tudi vsaka država članica posebej, združiti solidarnost in odgovornost. To je po mojem mnenju bistvena točka. Evropska energetska politika mora biti neločljivo povezana z zunanjo politiko Unije, kajti tako kot ves čas pravimo, da bodo ukrepi naše zunanje politike resnično učinkoviti, ko bomo nastopali enotno, to prav tako velja za energetsko politiko.

Pa vendar je to natančno tista točka, ko – torej, dokler ne bomo sposobni nastopiti enotno – bo treba na prizadevanja številnih vlad, ki sodelujejo v zapletenih operacijah, kot sta Severni tok in Južni tok, gledati, ne kot na nasprotje podpori za Nabucco, temveč kot na del iste strategije, v kateri združujemo pragmatizem z realizmom, da bi na prvo mesto postavili interese naših državljanov.

Zato je z naše strani odločni „da“ za Nabucco, vendar je ravno tako odločna naša odločitev, da podpremo prizadevanja naših vlad, da bi s povečanjem raznolikosti oskrbe zagotovile blaginjo našega prebivalstva.

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D). – (RO) Leta 2008 je Evropska unija beležila rekordni trgovinski deficit v višini 242 milijard EUR, v glavnem zaradi povečanja cen uvožene energije. Plinovod projekta Nabucco bo šel skozi Turčijo, Bolgarijo, Romunijo, Madžarsko in Avstrijo in bo zagotovil Evropski uniji letno dobavo 30 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina iz Kaspijskega morja. Znesek 200 milijonov EUR, ki je dodeljen za evropski načrt za oživitev gospodarstva, ne zadošča. Pozivamo Evropsko unijo, naj znatno dopolni dodeljena sredstva. Desertec bo uporabljal sončno energijo iz severne Afrike in bo vključil tudi izvajanje sredozemskega načrta za zajemanje sončne energije in gradnjo električnega daljnovodnega omrežja, ki bo povezovalo Evropsko unijo z Bližnjim vzhodom in severno Afriko. EU mora več vlagati v povečanje raznolikosti virov oskrbe z energijo. Kot poročevalka za zadeve v zvezi z energetsko učinkovitostjo stavb pozivam EU, naj zagotovi inovativne finančne instrumente za povečanje naložb v uporabo obnovljivih virov energije in izboljšanje energetske učinkovitosti, zlasti za stavbe in sektor prometa.

  Marian-Jean Marinescu (PPE). – (RO) Nabucco bo poskrbel za velik del povpraševanja Evropske unije po plinu. A kar je še pomembnejše v zvezi s tem, je politični vidik. Odpravil bo našo odvisnost od enega vira. Ponavljajoče se krize so pokazale, da sedanje razmere, ko je Rusija edini vir in Ukrajina edina tranzitna država, ne zagotavljajo nobene varnosti za evropsko gospodarstvo in državljane. Razvoj novih poti oskrbe z energijo mora biti ravno tako pomemben kot razvoj odnosov z Rusijo. Zamudo pri začetku projekta Nabucco gre na žalost pripisati posameznim interesom nekaterih držav članic. Države članice morajo spoznati, da koristi tega projekta ne bodo uživale le države, skozi katere gre plinovod, ali vpletena trgovska podjetja, ampak vsi evropski državljani, njihove nacionalne vlade pa morajo zajamčiti blaginjo in varnost.

Napake, ki so povzročile zamudo tega projekta, se ne smejo ponoviti pri zagotavljanju virov plina. V regiji obstajajo države, kot so Azerbajdžan, Turkmenistan, Kazahstan, Irak in Iran, ki hočejo oskrbovati plinovod s svojimi rezervami. Komisija mora ponoviti, kar je storila za medvladni sporazum, torej sodelovati pri poznejših pogajanjih in čim prej doseči pozitiven izid. Če ne bomo pohiteli, bodo to storili drugi in povsem prepričana sem, da to ne bo v interesu evropskih državljanov.

  Francisco José Millán Mon (PPE). – (ES) Gospod predsednik, glede na odvisnost EU od zunanje oskrbe z energijo je zagotovitev dobave energije vprašanje, ki mora biti vedno sestavni del zunanje politike EU. Poleg tega vse napovedi soglašajo, da se bo povpraševanje po energiji v svetu v naslednjih 25 letih znatno povečalo.

Tukaj v Evropi moramo zmanjšati našo veliko odvisnost od ruskega plina, zlasti po krizi v zadnjih letih. Rusija ima tudi jasno strategijo, da bo zavarovala svojo nadvlado v Evropi v sektorju plina. Zato imamo projekte, kot so Severni tok, Modri tok II pa tudi Južni tok.

Zato moramo poskrbeti za raznolikost dobaviteljev in poti. To je razlog za interes za Nabucco, ki bo dal dostop do azerbajdžanskega in iraškega plina pa tudi do plina iz Turkmenistana in s tem okrepil naše energetske odnose s Srednjo Azijo, ki postaja vedno pomembnejša regija.

Zato sem vesel sporazuma, ki je bil dosežen prejšnjega julija, kot poroča komisar in tudi izrecne podpore, ki jo je dal Nabuccu predsednik Barroso v političnih smernicah, ki jih je nedavno predstavil.

Vem, da obstajajo dvomi o sposobnosti preživetja Nabucca, vendar sem tudi jaz dvomil v naftovod Baku–Tbilisi–Ceyhan, pa je zdaj realnost.

Moram poudariti, da morajo imeti tudi države ob južnem robu Sredozemskega morja pomembno vlogo v dobavi plina za Evropo. Glavna država v tem pogledu je Alžirija, ki je pomembna dobaviteljica plina v mojo državo in v Italijo. Zagotoviti moramo, da bo delo pri plinovodu Medgaz hitro končano. V zvezi z oskrbo s plinom bi rad poudaril tudi države, kot sta Egipt in Libija.

Da povzamem, energetska vprašanja morajo biti prednostna naloga v evropsko–sredozemskih odnosih v korist obeh strani.

Gospe in gospodje, Lizbonska pogodba vključuje energijo kot skupno odgovornost in določa, da bo eden od ciljev energetske politike EU zajamčiti zanesljivost oskrbe z energijo. To nas resnično spodbuja, da nadaljujemo z razvojem vedno pomembnejše skupne zunanje politike o energiji, kot je poudarjeno v predlogu resolucije, ki naj bi se danes sprejela.

Za konec naj povem, da je to težak cilj, kar dokazuje že to, da nam v Evropi, v Evropski uniji, ni uspelo doseči pravega notranjega trga energije, ker nimamo niti potrebnih medsebojnih povezav. Zato sem vesel za zaveze, sprejete v tem pogledu v dokumentu, ki ga omenja predsednik Barroso.

  Rachida Dati (PPE). – (FR) Gospod predsednik, komisar, kot so pravkar dejali moji kolegi poslanci, nedavna plinska kriza med Rusijo in Ukrajino kaže na nujno potrebo po povečanju energetske varnosti in neodvisnosti Evropske unije.

Evropska unija je še vedno preveč odvisna zlasti od uvoza plina in do leta 2020 bo verjetno morala uvoziti približno 80 % svojega plina. Ta položaj se ne more nadaljevati, kajti, če se bo, bo trajno ogrozil energetsko varnost Evropske unije. Jasno je, da so infrastrukturni projekti v teku, ki ste jih pravkar omenjali, korak v pravo smer.

Nedavna plinska kriza med Rusijo in Ukrajino je že nekaj mesecev za nami. Komisar, kaj pa prihajajoča zima? Za tiste, ki so doživeli pomanjkanje, in za tiste, ki jih je strah prihodnosti, je nedvomno življenjskega pomena, da izvedo, kako jih bo Evropa zavarovala pred takšnimi morebitnimi novimi krizami.

  Michael Gahler (PPE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, ta resolucija še enkrat pojasnjuje potrebo po razvoju skladne evropske zunanje politike in to tudi s stališča zanesljivosti oskrbe z energijo.

Danes je bilo že veliko povedanega v zvezi z Nabuccom in Desertecom. V zvezi s povečanjem raznolikosti virov oskrbe bi rad pritegnil vašo pozornost na sosednjo regijo, za katero je bila do zdaj značilna stabilnost in zanesljivost pri oskrbovanju Evrope in ki ima tudi velik potencial za izkoriščanje in bo postala zaradi podnebnih sprememb še dostopnejša. Govorim o arktični regiji. Tu po eni strani obstaja tradicija pragmatičnega sodelovanja, tudi z Rusijo na primer, po drugi strani pa EU kot taka trenutno tam ni navzoča, v nasprotju z Rusijo, ZDA, Kanado in celo Kitajsko.

Da bi zavarovali dolgoročne interese Evrope tudi v tej regiji, bi zato zagovarjal razvoj pragmatične dolgoročne strategije skupaj s partnerkami, kot sta Norveška in Islandija, s ciljem sodelovanja z Rusijo, ZDA in Kanado za uravnoteženje različnih interesov tam, ne le glede skupne zanesljivosti oskrbe, temveč tudi glede okoljskih vprašanj in dostopa do novih prometnih poti brez ledu. S tem bi se izognili tudi morebitnim sporom, ki bi se sicer lahko tam pojavili v vnemi, da bi zavarovali vire energije, ki so še vedno na voljo.

  Bastiaan Belder (EFD). – (NL) Gospod predsednik, Turčija mora imeti pomembno vlogo pri zmanjševanju odvisnosti Evrope od Rusije. Vprašanje zdaj je, kakšno ceno je Evropa pripravljena plačati Turčiji. Medtem pa Turčija igra na dve žogi in skuša imeti korist od obeh projektov, Nabucca in Južnega toka. To ni v interesu Evrope. Pozivam Svet in Komisijo, naj se nedvoumno odločita za projekt Nabucco. Ta projekt bi neposredno zmanjšal našo odvisnost od Rusije in glede na počasno zmanjševanje povpraševanja po plinu v Evropi, je vsekakor povsem nepotrebno uresničevati dve južni dobavni poti. Turčija mora javno razglasiti svoje stališče in trdno podpreti projekt Nabucco. Pogajanja s Turčijo o tej temi pa morajo ostati seveda strogo ločena od pristopnih pogajanj države. Ne sme se zgoditi, da bi Turčija dobila vstopnico za Unijo v zameno za svojo pripravljenost sodelovati.

  Lena Barbara Kolarska-Bobinska (PPE). - (PL) Evropska unija potrebuje dobavitelje s preglednim poslovanjem, ki izpolnjujejo svoje obveznosti. Energetska listina in Tranzitni protokol sta poskusa vzpostavitve sistema, ki temelji na jasnih načelih. V nedavni navedbi Rusije, da se želi umakniti iz Pogodbe o energetski listini, je treba videti opozorilo. To mora biti opozorilo za družbe, ki vlagajo v Rusijo, pa tudi za Komisijo. Spodbuditi bi moralo Komisijo, da čim prej sprejme ukrepe in oblikuje sistem evropske energetske varnosti.

Samo upamo lahko, da bo Rusija spoštovala listino in ne bo sprejela nobenega dokončnega ukrepa. Notranji trg plina v Evropski uniji mora delovati brez omejitev in omogočati čezmejne povezave in plinska omrežja. Evropskih potrošnikov plina ne moremo prepustiti na milost in nemilost monopolov.

(Predsednik je prekinil govornico)

  Matthias Groote (S&D). – (DE) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, zelo mi je všeč to, kar je danes tu opisal komisar v zvezi s projektom Desertec. Ta projekt ima ogromen potencial in njegova privlačnost je dejansko v dejstvu, da je sestavljen iz številnih ločenih malih projektov. To bo ustvarilo delovna mesta in pripravilo pot za okolju prijazno industrijsko politiko, za katero si prizadevamo.

Imam dve vprašanji za Komisijo. Ko smo govorili o projektu Desertec, sem imel občutek, da smo ves čas malce zadržani. Kateri konkretni ukrepi se načrtujejo v zvezi z omrežno infrastrukturo, kaj je glavni problem v zvezi z razvojem obnovljive energije? Zamisel je, seveda, prenos električne energije v Evropo po visokonapetostnih daljnovodih iz puščave. Katere podporne ukrepe lahko sprejme Evropska komisija v zvezi s tem? Ali se o tem že kaj razmišlja? Kaj lahko pričakujemo od naslednje Komisije na tem področju?

  Charles Tannock (ECR). - Gospod predsednik, skupina ECR podpira potrebo po skupni zunanji energetski varnostni politiki EU, ki temelji na solidarnosti med državami članicami, vendar mora mešanica energetskih virov ostati v pristojnosti držav članic. Seveda se moramo preusmeriti stran od prevelike odvisnosti od ruske nafte in plina, ki ju zdaj uvaža celo Združeno kraljestvo, ki je bilo tradicionalno odvisno od plina iz Severnega morja in Norveške.

Razviti moramo južni koridor in premisliti o projektu Beli tok dodatno k projektu Nabucco, ki je prednostna naloga, vendar tudi o poteh, ki bi potekale prek Kaspijskega morja in celo čez Saharo, ki so vznemirljive prihodnje možnosti za Evropsko unijo. V Evropi potrebujemo boljšo zmogljivost skladiščenja plina in večjo povezanost plinovoda in električnega omrežja. V Združenem kraljestvu smo naklonjeni tudi novim jedrskim elektrarnam.

Pozdravljam naložbo v obnovljive vire, vključno s sončnim projektom Desertec, ki se bojuje s podnebnimi spremembami in je v pomoč tudi povečanju raznolikosti. Potrebujemo tudi boljšo energetsko učinkovitost, čeprav je nedavna prepoved žarnic z žarilno nitko v EU kruta in je prezrla zdravstveno tveganje za kožo in okolje ter je povsem brez potrebe povzročila, da je EU v moji državi nepriljubljena.

  Alejo Vidal-Quadras (PPE). – (ES) Gospod predsednik, napovedi kažejo, da bo sedanja poraba plina v Evropski uniji do leta 2030 narasla za več kot 40 % in bo naša lastna notranja proizvodnja padla. To pomeni, da povpraševanje ne bo izpolnjeno niti z vsemi projekti, ki so trenutno v teku. Zato potrebujemo vse možne vire oskrbe, zlasti pa moramo uskladiti vse ukrepe držav članic, da bomo optimizirali njihov prispevek k našim skupnim potrebam.

Projekta Južni tok in Nabucco vključujeta zelo pomembne gospodarske, energetske, zgodovinske in politične vidike. Upoštevati jih moramo zelo previdno in z veliko inteligence ter ohraniti pozornost do vseh skrbi in potreb vpletenih držav. Veliko problemov, ki jih imamo zdaj, bi bilo lahko rešenih, če bi, prvič, odločno uskladili ukrepe vseh držav članic, če bi zgradili več terminalov za utekočinjeni plin, izboljšali notranji trg in če bi, ponavljam, nastopili enotno.

  Derek Vaughan (S&D). - Gospod predsednik, pozdravljam besedilo, ki so ga danes predložile različne politične skupine in prejšnjo izjavo komisarja, zlasti priznanje potrebe po povečanju raznolikosti naše energetske tehnologije in zavarovanju naše oskrbe.

Seveda pa ni enega odgovora za zagotavljanje naše oskrbe. Treba je upoštevati vse tehnologije. Potrebna je mešanica, vključno z zajemanjem in shranjevanjem ogljika in v Walesu, od koder prihajam, je seveda še vedno velika zaloga premoga.

Treba je izboljšati tudi energetsko učinkovitost. Zato sem prepričan, da bi morali porabiti več evropskih strukturnih sredstev za ukrepe energetske učinkovitosti, da bi prihranili energijo, pa tudi da bi izboljšali gospodarstvo.

Rad bi na hitro poudaril še dve točki. Prvič, Desertec. Menim, da je to vznemirljiv projekt, vendar moramo priznati, da je dolgoročen. Ne gre za hitro rešitev.

Drugič, skladiščenje rezerv plina je pomembno, vendar moramo spet priznati, da je to drago in da bo potrebno financiranje.

Zato podpiram vsa besedila, ki so bila danes predstavljena, predvsem s strani skupine S&D, vendar so to pomembne točke in bi pozdravil stališča komisarja o teh točkah.

  András Gyürk (PPE). – (HU) Gospe in gospodje, predlog odločbe omenja, da je rusko podjetje Surgutneftgaz, ki nima jasnega lastništva, pred kratkim pridobilo pomemben delež v madžarski naftni družbi MOL. Rad bi povedal nekaj več o tem. Osebno sem po tej transakciji predložil pisno vprašanje komisarju. V svojem odgovoru je navedel, da meni, da je naša zahteva, da bi zagotovili močnejšo zaščito za evropske energetske družbe pred zunanjimi prevzemi, ki jim manjka vsakršna preglednost, legitimna. To je dobra novica. Dodati moramo tudi to, da so sedanji predpisi neustrezni za doseganje tega cilja.

Vendar je mogoče predpise o preglednosti zlahka zaobiti. Prav zato prosim Evropsko komisijo, naj se odreče priročnemu položaju nedejavnega samoopazovanja. V sodelovanju z vladami bi morala sestaviti pravni okvir za zagotavljanje učinkovitega varstva pred sovražnimi prevzemi. Gospod predsednik, odprt trg je skupni evropski dosežek. Ne dopustimo si postati ranljivi prav pri tem vprašanju.

  Ivo Vajgl (ALDE). - (SL) Se pravi sistem „catch the eye“ funkcionira in vesel sem za to. Potrebujemo varno in diverzificirano oskrbo. O tem smo si enotni.

Mislim pa, da je bilo v tem našem razpravljanju zelo veliko nekega skupnega imenovalca, ki se imenuje opozarjanje na rusko nevarnost. Mislim, da to za Evropo ni produktiven način. Mislim, da bi bilo veliko bolje in koristneje, če bi razvijali partnerski odnos z Rusijo.

In veselilo bi me, če bi tudi gospod komisar lahko poročal o tem, kako daleč smo prišli v dialogu o energetski varnosti v kontekstu izboljšanih splošnih odnosov z Rusijo in uveljavljanja demokratičnih standardov, o katerih si želimo, da bi lahko več govorili tudi v Rusiji.

  Andrzej Grzyb (PPE). - (PL) Septembra 2007 je bil na podlagi odločbe Evropskega parlamenta in Sveta iz leta 2006 in med drugim glede na vprašanje plinovoda Nabucco za evropskega koordinatorja projekta imenovan gospod Josias Van Aartsen. Leta 2009 je predstavil zanimivo poročilo, ki je vsebovalo prav tako zanimive sklepe. Eden od teh sklepov se je nanašal na težave, na katere bi lahko naleteli pri izvajanju projekta Nabucco. Celo sedanje ravni financiranja kažejo na to dejstvo.

Rad bi vprašal, ali menite, da bo ne glede na vaš osebni interes v tej zadevi imenovanje koordinatorja za izvajanje projekta Nabucco utegnilo vplivati na učinkovitejše izvajanje projekta, tako da smo lahko prepričani, da bo to, o čemer razpravljamo danes in kar države članice, vključno z mojo državo, Poljsko, pričakujejo, da se bo zgodilo, imelo 100-odstotno možnost, da postane realnost.

  Andris Piebalgs, član Komisije. − Gospod predsednik, težko bi mi bilo odgovoriti na vsa zastavljena vprašanja, vendar bi rad poudaril nekaj točk.

Prvič, s politikami, ki jim sledimo v energetskem sektorju, se trudimo spodbujati blaginjo naših državljanov in industrije. To, kar iščemo, je zanesljiva oskrba cenovno dobre in čiste energije. To je naš prevladujoči cilj.

Drugič, nikoli nimamo nobenih stranskih poslov, ko razpravljamo o energetskih sporazumih. Ni kompromisov ne glede širjenja ne glede človekovih pravic. Delamo s stališča, da je medsebojna odvisnost oskrbe z energijo najpomembnejša stvar in koristna za vse, za dobavitelje, tranzitne države in potrošnike. Potreben je čas, da se prepriča partnerje, a to je edini način, da se doseže stabilnost.

Tretjič, tudi, če se včasih zdi, da smo počasni, mislim, da je bistveno, da se opremo na predloge industrije in damo podporo industriji, ker nas to naredi močne. Morda zaradi tega ne postanemo gliser v energetskem oceanu, prispeva pa k stabilnosti. Ko naredimo spremembo, imamo zanjo veliko širšo podlago, zato smo mnogo varnejši. Vsi projekti so bili dobro preverjeni glede stroškovne učinkovitosti in prihodnje sposobnosti preživetja. Zato verjamem, da si zaslužijo podporo.

Naslednje področje, na katerem smo šibki in bomo nadaljevali razpravo, je zunanja energetska politika in skladnost. Res je, da obstaja velika polemika ali pa se vsaj zdi, da gre za polemiko, in kot komisar bi bil nedvomno srečen, če bi imeli skladnejšo zunanjo energetsko politiko.

Predlog resolucije obravnava natančno to vprašanje, kajti čeprav ni nobenega vgrajenega spora med državami članicami, obstaja zaznan spor. Vse dejavnosti, ki jih izvajajo države članice, koristijo tudi Evropski uniji. Zato bi morali to izkoristiti in se res potruditi, da zgradimo sistem, kjer bomo nastopili enotno, ne zgolj besedno, temveč tudi s stališča, ki ga hočemo poudariti. Zato je drugi strateški pregled energetske politike še vedno zelo pomemben. Vse točke, ki smo jih predlagali za drugi pregled energetske politike, so še vedno tam.

Hkrati s stališča Komisije jasno vidimo, da si ne moremo privoščiti premika od neodvisnosti k odvisnosti. Zato podpiramo predvsem projekte za povečanje raznolikosti, kot sta Nabucco in UZP, ne zato, ker bi popolnoma spremenili svoj odnos medsebojne odvisnosti z drugimi državami, ampak, ker nam daje dodatno varnostno kritje. To je torej tisto, kar počnemo, vendar smo hkrati nedvomno pozorni na to, kaj se dogaja v svetu energetike.

Ob upoštevanju stališča o jedrski energiji smo se odmaknili od te možnosti. Sprejeli smo direktivo o jedrski varnosti, vendar je to predvsem nacionalna in zelo občutljiva točka. Resnično verjamem, da bi morali s stališča Unije graditi na sodelovanju regulatorjev jedrske varnosti in poskušati vzpostaviti varnejši in skladnejši sistem. Vendar dvomim, da bi lahko prišli dlje od tega.

Nenazadnje sem zares prepričan, da ta vprašanja in razprave veliko pomagajo pri oblikovanju energetske politike, vendar ni enega samega instrumenta, ki bi poskrbel za to. Obstaja veliko instrumentov in k tej razpravi se bomo v prihodnosti še vrnili.

Za to razpravo se vam najlepše zahvaljujem. Z veseljem bom odgovoril tudi na vprašanja odbora ITRE ali katerega koli drugega odbora, ki bi rad podrobneje razpravljal o energetskih vprašanjih.

  Predsednik. – Razprava je zaključena.

Prejel sem šest predlogov resolucije, ki so bili predloženi v skladu s členom 110(2) Poslovnika⁽¹⁾.

Glasovanje bo potekalo danes ob 12.00.

Pisne izjave (člen 149)

  Cristian Silviu Buşoi (ALDE), v pisni obliki. – (RO) Pozdravljam napredek, ki je bil dosežen s podpisom sporazuma v Ankari, s katerim se je začel projekt Nabucco, in protokola k sporazumu za začetek projekta Desertec. Projekt Nabucco mora postati prednostna naloga, saj zagotavlja rešitev težave z oskrbo s plinom, ki se je v zadnjih letih okrepila. Čeprav je projekt Nabucco projekt, ki je prav tako pomemben z geopolitičnega vidika, vem, da morajo obenem tudi partnerji projekta imeti močne komercialne motive, da se bo projekt čim prej uresničil. Gospodarska kriza, zaradi katere je manj denarja, ki je na voljo sodelujočim družbam za naložbe, in številne negotovosti, povezane z viri, ki oskrbujejo plinovod, so ovire, ki jih je treba odpraviti. 200 milijonov EUR, ki jih zagotavljamo projektu, je dobrodošlih, vendar moramo okrepiti tudi politične in diplomatske ukrepe s Turčijo in državami v regiji, ki dobavljajo plin. Zato bi države članice rad pozval, naj pokažejo solidarnost, da bo mogoče preprečiti plinske krize, podobne tistim, ki smo jih imeli v zadnjih letih. Ne moremo čakati na začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe in dokončanje projekta Nabucco, medtem ko Evropejcem grozi, da jim bo zaradi sporov med Rusijo in Ukrajino sredi zime zmanjkalo plina.

  Ivailo Kalfin (S&D), v pisni obliki. – (BG) Žal EU še vedno nima učinkovite politike na področju zanesljive oskrbe z energijo. V zadnjih letih so bili narejeni prvi koraki v tej smeri, za kar bi rad čestital predvsem komisarju Piebalgsu. Tudi Bolgarija je prispevala k temu. Vendar so ti postopki še vedno prepočasni, predvsem ob upoštevanju posebej dinamične dejavnosti Rusije in drugih konkurentov.

Potrebujemo veliko jasnejšo in dejavnejšo politiko, ki mora vključevati nekatere od naslednjih sklopov:

- spodbujanje dokončanja vseh projektov, ki vključujejo oskrbo Evrope s plinom in lahko dejansko zagotovijo tržno financiranje, vključno s Severnim tokom in Južnim tokom;

- spodbujanje izgradnje novih zmogljivosti, ki bodo prispevale k energetski neodvisnosti in zmanjšale emisije CO2, zlasti elektrarn, ki jih poganjajo jedrski in obnovljivi viri energije;

- izdelava skupnih pravil za oskrbo s plinom in njegov tranzit;

- dejavno politiko do držav v osrednji Aziji in na Kavkazu, da se zagotovi oskrba Evrope s kaspijskim plinom.

  Tunne Kelam (PPE) , v pisni obliki. – Ta razprava je dodatno dokazala, kako nujno EU potrebuje enotno energetsko politiko. Nekateri poslanci pozivajo Komisijo in države članice, naj sprejmejo konkretne usklajene ukrepe v duhu solidarnosti, in predlagajo ukrepanje, kot da EU že ima tako politiko. Njihova prizadevanja nimajo samo politične in moralne vrednosti, temveč tudi praktično, ker kot predstavniki državljanov lahko pospešijo oblikovanje skupne energetske politike. Drugi izrabljajo odsotnost takšne politike kot izgovor za upravičevanje svojih dvostranskih dogovorov z dobavitelji, ki pogosto ne upoštevajo zahtev preglednosti in poštene konkurence, da ne omenjamo evropske solidarnosti. To je kratkoviden in tvegan pristop, ki koristi tistim nedemokratičnim dobaviteljem, katerih politična strategija je razdeliti in oslabiti EU. Komisija bi morala družbam, ki so vključene v prizadevanja za povečanje raznolikosti naše oskrbe z energijo, zagotoviti ne samo politično in pravno, temveč tudi finančno pomoč. Za resnični napredek pri doseganju dejanske energetske solidarnosti bi morale države članice začeti obveščati druga drugo in Komisijo o svojih sporazumih s tretjimi partnerji.

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. – (RO) Ker smo na začetku novega mandata, menim, da je eno od področij, na katerih mora biti Evropski parlament dejavnejši, zagotavljanje zanesljive oskrbe z energijo. Ob upoštevanju tega želim poudariti pomembnost projekta Nabucco, ki bo pomagal zagotoviti zanesljivo oskrbo Evropske unije z energijo, saj bo evropskim potrošnikom zagotovil dostop do alternativnih virov po zanesljivi poti. Podpis sporazuma o projektu Nabucco med Avstrijo, Bolgarijo, Romunijo, Turčijo in Madžarsko 13. julija 2009, ki izraža politično zavezo partnerskih držav, ki sodelujejo pri tem projektu, da si bodo še naprej prizadevale za izgradnjo plinovoda, je bil pozitivno sporočilo vlagateljem in državam, ki dobavljajo zemeljski plin. V ta projekt vključene države morajo skupaj z Evropsko komisijo svoja prizadevanja še naprej usmerjati v privabljanje naložb in zagotavljanje zanesljivih dobaviteljev za Nabucco.

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Poleg tega, da je Rusija osvojila prvo mesto na seznamu izvoznikov plina, je nedavno postala tudi največji izvoznik nafte na svetu in prehitela Savdsko Arabijo. V teh razmerah ima Moskva posebno vpliven položaj zaradi nadzora nad temi viri. Vendar je energija blago, za katerega morajo veljati načela tržnega gospodarstva. Energije ne sme biti mogoče uporabljati kot instrument političnega pritiska. Energetske krize, s katerimi se je soočila Evropa, so poudarile pomembnost povečanja raznolikosti virov oskrbe z energijo. Prav tako so pokazale dodano vrednost, ki jo Nabucco v zvezi s tem nudi vsej Evropski uniji. Romunija je in bo trdno podpirala projekt Nabucco. Pravzaprav je Romunija skupaj s Turčijo, Bolgarijo, Madžarsko in Avstrijo julija podpisala medvladni sporazum o projektu Nabucco. Za nas je sklenitev tega sporazuma uspeh in pomemben korak naprej. Tako velik in ambiciozen plinovod, kot je Nabucco, se bo moral spoprijeti z veliko izzivi, preden bo uresničen. Te izzive je mogoče premagati zgolj z nadaljnjim izvajanjem ustreznih ukrepov.

  Traian Ungureanu (PPE), v pisni obliki. – Zelo si prizadevamo spodbuditi skladno energetsko politiko, vendar taka politika obstaja in se v celoti izvaja. Obstaja le ena majhna težava: ta politika NI naša. Ruska je. Zdaj se je francoska družba EDF pridružila Južnemu toku. Pred tem so Rusi prevzeli delež madžarske družbe MOL pri Nabuccu. In pred tem je skrivnostna družba Centrex prevzela avstrijski plinski terminal v Baumgartnu. Potrebujemo jasno, evropsko energetsko politiko in potrebujemo jo zdaj. To je morda naša zadnja priložnost, da soglasno podpremo Nabucco. Če se Svet in Komisija ne bosta opredelila, morata biti pripravljena na zelo mrzle zime in zelo vročo politiko.

***

  Mario Mauro (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, prosil bi vas, da Parlament pozovete k molku, saj smo iz Kabula prejeli novico o zelo hudem napadu na mednarodne mirovne sile, po skopih informacijah, ki jih zaenkrat imamo, pa naj bi bilo šest žrtev v italijanskem kontingentu, v padalski brigadi Folgore.

Zato bi vas prosil, da Parlament pozovete k minuti molka v spomin na tiste, ki se bojujejo za uveljavitev naših idealov miru in svobode po vsem svetu.

  Predsednik. – Gospe in gospodje, kakor ste pravkar slišali od gospoda Maura, se je v Afganistanu zgodil tragičen dogodek: šest pripadnikov mirovnih sil je izgubilo življenje. Vljudno prosim, da vstanemo in se z minuto molka poklonimo spričo tega tragičnega dogodka.

(Parlament je vstal in se poklonil z minuto molka)

PREDSEDSTVO: GOSPOD LAMBRINIDIS
podpredsednik

(1) Glej zapisnik.