Dobesedni zapisi razprav

Torek, 20. oktober 2009 - Strasbourg

8. Obrazložitev glasovanja

Ustna obrazložitev glasovanja

- Poročilo: Simon Busuttil (A7-0013/2009)

  Antonio Masip Hidalgo (S&D). – (ES) Gospod predsednik, glasoval sem za poročila o Bahamih, Barbadosu, Saint Kittsu in Nevisu in Sejšelih. V teh poročilih so mi všeč elementi premagovanja birokratskih postopkov za sporazume, svobodo gibanja državljanov in recipročno naravo, ki jo morajo imeti vsi ti ukrepi.

Vendar pa bi z največjim spoštovanjem do vseh teh suverenih držav, ki so naše prijateljice, rad izkoristil dobre odnose, ki jih kažejo ti sporazumi, da bi pomagali vsem tem državam, ki so, ponavljam, suverene in so naše prijateljice, da postanejo imune pred to pandemijo, ki je še bolj smrtonosna kot gripa: to so davčne oaze. O tem smo že razpravljali v G20 in na mnogih drugih forumih.

Davčne oaze so žal v veliki meri pripomogle k gospodarski krizi, ki jo doživljamo. Nekaj se sicer dela, morda še ne veliko, za odpravo teh najaktivnejših davčnih oaz, a ne bodimo naivni. Nastanejo lahko druge.

V Španiji je prišla v novice zadeva Gürtel: ne le ogromna mreža korupcije, pač pa tudi beg kapitala. Zato, predstavniki Komisije in Sveta, dovolite, da izkoristimo te sporazume in vztrajamo na tem ustvarjanju imunosti, ki jo moramo prej ali slej zahtevati, da bi dosegli širšo in radikalnejšo politiko proti davčnim oazam.

- Poročilo: Carlos Coelho (A7-0034/2009)

  Czesław Adam Siekierski (PPE). – (PL) Gospod predsednik, posledice Schengenskega sporazuma so bile kvalitativne spremembe po ozemljih večine držav Evropske unije. Čeprav je od začetka njene veljavnosti pretekel tako kratek čas, pogosto pozabimo kakšna je bila Evropa, ko je imela meje in težave, povezane s seljenjem iz ene države članice v drugo. Schengenski sporazum je še en uspeh našega vključevanja, a prav tako nosi veliko odgovornost. Odgovornost za pomemben del naših državnih meja so prevzele nove države članice.

Poleg pozitivnih vidikov obstajajo tudi negativni, ker so bile na seljenje prebivalcev držav, ki mejijo z EU, uvedene prekomerne omejite in to velja zlasti za nove države, kot sta Poljska in Latvija. Kot rezultat teh težav so med drugim resne omejitve gibanja preko naših vzhodnih meja. Nastala je nova razdelitev, nekakšna meja med državami, ki so imele in imajo tesne odnose, ki so nastali zaradi skupne zgodovine, družinskih zvez in zlasti zato, ker so sosede.

V skladu z določbami schengenskega sporazuma je bil uveden skupni sistem notranjega nadzora, ki ga izvajajo ustrezne službe v državah Evropske unije, ki so podpisnice sporazuma. Vendar pa kaže, da se ta sistem nadzora uporablja z nepotrebno resnostjo, kar ne pomaga pri izgradnji pozitivne podobe enotnosti Evropske unije.

Pisne obrazložitve glasovanja

- Poročilo: Herbert Reul (A7-0026/2009)

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Glasovala sem za to poročilo. Popolnoma podpiram sklenitev statuta Mednarodne agencije za obnovljivo energijo (IRENA) s strani Evropske skupnosti. Glavni cilj tega organa je spodbujanje dobrih praks v sektorju obnovljive energije, tako znotraj Evropske unije kot tudi globalno. Statut agencije določa, da bo spodbujala in podpirala uporabo obnovljivih virov povsod po svetu.

Sklenitev statuta te agencije s strani Skupnosti bo omogočala boljše koriščenje, neposreden dostop di informacij o dejavnostih, ki potekajo na področju obnovljive energije, tako na evropski kot tudi na globalni ravni. Hkrati pa bo njen položaj članice v agenciji omogočil okrepitev spremljanja napredka držav članic za izpolnjevanje zavezujočega cilja obnovljive energije do leta 2020.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. Glasoval sem za to poročilo. Trenutno ne obstaja nikakršna usklajena strategija glede obnovljive energije niti na evropski niti na svetovni ravni. Zaradi tega obstaja velika vrzel med državami, ki so dosegle velik napredek in uspeh na področju obnovljive energije, in med državami, ki na tem področju še vedno zaostajajo.

Če hočemo pospešiti proces povečanja deleža virov obnovljive energije, bi morale države ukrepati na usklajen način, vodilne države pa bi morale izmenjevati najboljše prakse. Mislim, da bi se ta agencija lotila teh ciljev in bi dala zagon in pokazala smer proti obnovljivi energiji na splošno.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pozdravljam dejstvo, da je Evropska skupnost sedaj zastopana v Mednarodni agenciji za obnovljivo energijo (IRENA). Cilj Mednarodne agencije za obnovljivo energijo je spodbujanje sprejetja in trajnostne uporabe vseh oblik obnovljive energije, upoštevajoč njihov prispevek k ohranjanju okolja, zaščiti podnebja, gospodarski rasti in socialni koheziji (zlasti zmanjšanju revščine in trajnostnemu razvoju), dostopnosti in zanesljivosti preskrbe z energijo, regionalnemu razvoju in medgeneracijski odgovornosti.

Agencija prav tako namerava zagotoviti tehnične, finančne in politične nasvete vladam držav v razvoju ter tako prispevati pri njihovem procesu prehoda na nizkoogljično družbo.

Uporaba obnovljive energije je eden ključnih ciljev podnebnega in energetskega svežnja EU. Agencija bo prispevala k izvajanju ciljev svežnja, zlasti cilja povečanja deleža uporabljene obnovljive energije na 20 % do leta 2020.

  David Casa (PPE), v pisni obliki. – Agencija IRENA je bila uradno ustanovljena 26. januarja 2009. Namen te organizacije je postati sedež za spodbujanje hitrega prehoda k uporabi trajnostne energije. Statut te organizacije je bil sklenjen. Nujno je, da ta organizacija začne delovati čim prej. Sem za sprejetje statuta, ki je bil predstavljen, in sem tako glasoval za to poročilo.

  Proinsias De Rossa (S&D), v pisni obliki. – Podpiram sklenitev statuta Mednarodne agencije za obnovljivo energijo (IRENA) s strani Evropske skupnosti. Mednarodna agencija za obnovljivo energijo namerava postati center odličnosti za obnovljivo energijo, ki bo državam omogočila izkoriščanje virov obnovljive energije, širjenje znanja in najboljših praks in zagotavljanje usposabljanja na tem področju. Tako je zaželeno, da je Skupnost zastopana v ustanovi, katere cilji sovpadajo s področjem njene pristojnosti in katere statut je že podpisalo 20 držav članic.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Portugalska je šesta najbolj odvisna država EU 27 na energetskem področju, zato so vlaganja v čisto tehnologijo temeljnega pomena.

Zagovarjam nacionalni načrt za obnovljivo energijo, s posebnim poudarkom na vetrno energijo, energijo valov (glede na izjemne pogoje, ki jih nudi portugalska obala), sončno toplotno energijo in fotonapetostno energijo in mikrogeneracijo.

Prav tako zagovarjam raziskovalne in razvojne metode, tehnologije in strategije za shranjevanje presežka obnovljive energije.

Zagovarjam energetsko politiko, ki upošteva gospodarske izzive in socialne potrebe in hkrati spodbuja trajnostni razvoj brez ustvarjanja okoljskih stroškov, ki jih bodo nosile prihodnje generacije.

Moja nenehna skrb je bila vedno omejevanje naše energetske odvisnosti in prepričan sem, da je pot naprej podpora in razvoj obnovljive energije, zato podpiram dejstvo, da je Portugalska ustanovna članica Mednarodne agencije za obnovljivo energijo (IRENA).

Zato podpiram odobritev statuta Mednarodne agencije za obnovljivo energijo (IRENA) s strani Evropske skupnosti.

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) Pri glasovanju za to poročilo želim poudariti pomembnost, da se ustvari ta mednarodna organizacija, ki bo spodbujala in podpirala uporabo obnovljivih virov po svetu ter tako upoštevala koristi, ki jih je mogoče izpeljati iz njihovega prispevka k zaščiti okolja in podnebja, gospodarske rasti in socialne kohezije, vključno z zmanjšanjem revščine pa tudi zagotavljanjem zanesljivosti preskrbe z energijo ter regionalnega razvoja.

Na konferenci, ki je januarja 2009 potekala v Bonnu, je bila Romunija, ki je bila prva država, ki se je prijavila, imenovana za podpredsedstvo te prve seje. Prav tako je bila povabljena, da se pridruži upravnemu odboru agencije IRENA, katerega osrednji element začasno deluje kot tajništvo agencije, dokler le-ta ne bo začela ustrezno delovati. Trenutno je statut podpisalo 137 držav, vključno s 24 državami članicami EU.

- Poročilo: Paolo De Castro (A7-0018/2009)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za poročilo o predlogu za uredbo Sveta o umiku določenih zastarelih aktov Sveta s področja skupne kmetijske politike, saj je nujno odpraviti akte, ki glede na acquis communautaire ne ustrezajo več, z namenom da bi izboljšali preglednost in pravno gotovost zakonodaje Skupnosti, in sicer ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma o boljši prirpravi zakonodaje s strani Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije. To je bilo nedavno ponovno potrjeno v sporočilu Komisije z naslovom „Poenostavljena SKP za Evropo – uspeh za vse“; odgovoren sem za poročilo Evropskega parlamenta o tem sporočilu v imenu Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu. Znotraj obsega te strategije zato velja iz veljavne zakonodaje umakniti akte, ki nimajo več nikakršnega pravega učinka.

  David Casa (PPE), v pisni obliki. – Zaradi ogromne količine evropske zakonodaje postaja pomembno, da se vse nefunkcionalno gradivo učinkovito razveljavi. Ob upoštevanju tega sem glasoval za to poročilo.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Mislim, da je nujno, da se vse zainteresirane strani v skupni kmetijski politiki (SKP) zavedajo pravnega okvira, ki obstaja, in pravil, ki se uporabljajo v katerem koli določenem času.

Sprejmem, da je za pravno gotovost potrebno, da zastareli akti v pravnem sistemu Skupnosti ne ostanejo veljavni v nedogled.

Glede na temeljno pomembnost SKP za vlade in državljane Unije, zagovarjam trditev, da bi morala biti ta v smislu njenega izvajanja in veljavnih predpisov kar se da preprosta in jasna.

SKP ima osrednji pomen v življenju Unije, njen praktičen pomen je ogromen in ne more biti zmešnjava pravil, predpisov, aktov in odločb, ki se ne uporabljajo več ali pa ne bodo več veljali.

Ob upoštevanju prej navedenega, podpiram predlog Komisije, da razveljavi zastarele akte na področju skupne kmetijske politike.

  Alan Kelly (S&D), v pisni obliki. – Vprašanje, o katerem smo glasovali, se nanaša na potrebo evropskih institucij, da razveljavijo akte Sveta, ki so s časom in z ravojem tehnologije postali zastareli in nepomembni za pravilno delovanje Unije. To glasovanje se nanaša na določene akte Sveta na področju skupne kmetijske politike. Verjamem, da so določeni vidiki SKP že dolgo časa potrebni revizije. Če naj bo politika pravilno izvajana in naj se uporablja v korist evropskih državljanov, morajo biti zakoni, ki jih ustvarja, primerni za svet kmetijstva, kakršen je danes. Prav tako sem trdno prepričan, da je treba storiti nekaj, da se bo Unija rešila te birokratske podobe med prebivalci Evrope. Akti, kakršni so ti, služijo le povzročanju zmede, ne pa kakršnemu koli pravemu namenu. Vidiki politike EU, kot je ta, omadežujejo podobo Unije med njenimi državljani in odvračajo ljudi od tega, da bi sodelovali z njo. Naj zaključim, da sem trdno prepričan, da je treba vedno glasovati za posodabljanje zakonov in politik Unije, če želi le-ta ostati ustrezna.

  Czesław Adam Siekierski (PPE), v pisni obliki. – (PL) V veliko zadovoljstvo mi je bilo glasovati za sprejetje resolucije o uredbi o razveljavitvi določenih zastarelih aktov na področju SKP, ker neprestano poslušamo, da imamo v EU preveč predpisov, kar ima negativne posledice za pravilno delovanje tržnega gospodarstva. To velja zlasti za SKP, kjer kljub uvedbi mnogih poenostavitev in odpravi množice predpisov še vedno ostaja v veljavi mnogo nepotrebnih aktov.

Mnogi med njimi ne ustvarjajo nikakršnih pravnih učinkov več, medtem ko je bila vsebina drugih vključena v kasnejše dokumente. To za naše kmete ustvarja ogromno breme v smislu časa in stroškov in zahteva obsežno administracijo. Zato mislim, da je nujno nadaljnje posodabljanje, združevanje in poenostavljanje prava EU, prav tako pa tudi razveljavitev mnogih nepotrebnih pravnih aktov, da bodo določbe, ki so v veljavi, enostavne, jasne in razumljive. To bo Evropsko unijo približalo državljanom.

  Oldřich Vlasák (ECR), v pisni obliki. – (CS) Rad bi poajsnil svoje glasovanje glede osnutka uredbe Sveta o razveljavitvi določenega števila zastarelih aktov Sveta, ki se nanašajo na skupno kmetijsko politiko. Med procesom evropskega vključevanja je bilo v Evropskem parlamentu in Svetu sprejetih mnogo aktov. V času našega pristopa k EU, je znašal acquis communautaire skoraj 80 000 strani besedila, polovica teh pa je bila povezanih s kmetijstvom. Zato je dobro, da so se organi EU na medinstitucionalni osnovi dogovorili, da je treba pravo Skupnosti posodobiti in skrajšati.

Zakone, ki nimajo trajnega pomena, je treba odstraniti iz acquis communautaire , da bi se izboljšala preglednost in gotovost zakonodaje Skupnosti. Komisija je v zadnjem času 250 kmetijskih zakonov razglasila za zastarele. Sedaj govorimo o 28 aktih, ki s praktične perspektive nimajo nobene koristi, a uradno še obstajajo, in šestih zastarelih aktih. Čeprav sem podprl ta osnutek, sem trdno prepričan, da obstajajo še nadaljnje priložnosti za skrčenje evropskega prava in zmanjšanje bruseljske birokracije in zato prosim Komisijo, naj nadaljuje svoje delo v zvezi s poenostavljanjem evropskega prava.

- Poročilo: Paolo De Castro (A7-0017/2009)

  David Casa (PPE), v pisni obliki. – Za identifikacijo škodljivih organizmov, ki niso prisotni v EU, je treba izvesti laboratorijske preskuse. Trenutno veljavni predpisi določenim laboratorijem, ki se jim lahko takšno delo dodeli, ne dovoljujejo da tako delo prevzamejo, in sicer zaradi dejstva, ker ne izpolnjujejo pogojev iz člena 2(1)(g)(ii) Direktive 2000/29/ES. Sem za to, da se takšnim laboratorijem dovoli izvajanje tovrstnega dela, dokler le-ti izpolnjujejo določene pogoje. Zato sem glasoval za to poročilo.

- Poročilo: Danuta Maria Hübner (A7-0039/2009)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za poročilo, ki Portugalski daje pravico do uporabe nižjih trošarinskih stopenj na Azorih in Madeiri za lokalno proizvedene in potrošene alkoholne pijače, žganje in rum, ker to smatram kot pomemben način podpiranja obstoja malih industrij v sektorju, vključenem v proizvodnjo takšnega blaga, ki je v zelo neugodnem konkurenčnem položaju in se sooča z liberalizacijo trgov in vse večjo prodajo žganj v teh regijah.

Znižanje tega davka bo prav tako prispevalo k večjemu gospodarskemu in socialnemu ravnotežju v teh regijah in tako zagotovilo trajnost in celo ustvarjanje delovnih mest, ki so ključna za zaščito lokanih gospodarstev.

  John Attard-Montalto (S&D), v pisni obliki. – Malteška vlada bi si morala za otok Gozo prizadevati za podobne pobude. Vse države članice EU, ki imajo otoške regije, so uporabile podobne ukrepe in EU jim je dala priložnost, da sprejmejo posebne ukrepe. Ukrepi se razlikujejo od ene otoške regije do druge. Vendar pa imajo eno skupno stvar, in sicer zagotavljanje gospodarske pomoči za uravnoteženje negativnih vidikov otoških regij. Otok Gozo je prizadet zaradi hudih ovir, vključno z dvojno izoliranostjo, oddaljenostjo, majhnostjo in zahtevno topografijo. Države, ki so mnogo večje kot Malta, denimo Portugalska, Italija in Grčija, so lahko pridobile posebne ukrepe za zagotavljanje privlačnih spodbud za otoške regije. Manjši otoki tega malteškega arhipelaga so posebno ranljivi.

Otok Gozo potrebuje pomoč z uvedbo podobnih posebnih ukrepov. Malteška vlada je dolžna ugotoviti, kateri posebni ukrepi bi najbolj ustrezali, in nato zaprositi EU, da sprejme takšne ukrepe. Malteška vlada mora zmanjšati stiske, ki prevladujejo zlasti na otoku Gozo.

  David Casa (PPE), v pisni obliki. – To je razširitev znižanja davkov iz leta 2002, ki jo je Portugalska dobila glede določenih avtonomnih regij. Sem za takšno razširitev in sem zato glasoval za to poročilo.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo Hübner o predlogu za sklep Sveta, ki Portugalski daje pravico do uporabe nižjih trošarinskih stopenj v avtonomni regiji Madeira za lokalno proizvedene in potrešene rum in alkoholne pijače in v avtonomni regiji Azori za lokalno proizvedene in potrošene alkoholne pijače in eaux-de-vie. Ob upoštevanju posebnih lastnosti teh najoddaljenejših regij verjamem, da je ta razširitev bistvena za preživetje lokalne industrije s temi proizvodi in za zaščito zaposlovanja v tem sektorju.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ob upoštevanju pomembnosti proizvodnje ruma in žganja za kmetijstvo in posledično gospodarstvo in zaposlovanje na portugalskih avtonomnih območjih Madeira in Azori, pa tudi alkoholnih pijač na obeh območjih, je bistvenega pomena, da se še naprej uporabljajo nižje trošarinske stopnje za to blago, saj to ne bo vodilo do položaja nepoštene konkurence v notranjem trgu.

Povečanje maloprodajne cene, ki bi jo prinesla odprava teh trošarinskih stopenj, bi povzročilo, da bi ti proizvodi postali še manj konkurenčni v primerjavi s podobnimi proizvodi, ki se uvažajo iz preostale EU, in bi zato ogrozilo obstoj teh tradicionalnih proizvodov. To bi imelo zaradi vpliva, ki bi ga imelo na družinske kmetije na teh območjih, katastrofalen vpliv na lokalno industrijo in na regionalno gospodarstvo na družbeno-gospodarski ravni.

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) Predlog, ki ga je danes na plenarnem zasedanju odobrila ogromna večina, omogoča razširitev na koncesijo, ki je bila dodeljena leta 2002 in je Portugalski dala pravico do uporabe nižjih trošarinskih stopenj na Madeiri za lokalno proizvedene in potrošene alkoholne pijače in rum in na Azorih za lokalno proizvedene in potrošene alkoholne pijače in eaux-de-vie. Od začetka tega procesa sem delal vse, kar je bilo mogoče, da bi zagotovil, da bi se ta ukrep, ki mu je konec leta 2008 potekel rok veljavnosti, nujno obnovil. Z zagotovitvijo soglasne podpore Odbora za regionalni razvoj je bil ta rezultat podprt z današnjim glasovanjem in tako ostaja nižja davčna stopnja v veljavi od januarja 2009 do 2013.

Proizvajalci ruma in alkoholnih pijač na Madeiri se soočajo s trajnimi ovirami, povezanimi z njihovimi najoddaljenejšimi geografskimi legami, ločenostjo, zahtevnim terenom in majhnostjo njihovih kmetij. Če ne bi imeli več koristi od te koncesije, bi bili prisiljeni dvigniti svoje cene, kar pa bi vplivalo na njihovo dejavnost in zaposlovanje, ki ga ustvarja, posledice za to območje pa bi bile strašne.

- Poročilo: Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (A7-0024/2009)

  David Casa (PPE), v pisni obliki. – To je sestavljeno iz enostavne kodifikacije besedil, brez spremembe njihove vsebine. Sem za takšno kodifikacijo in sem zato glasoval za to poročilo.

- Poročilo: Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (A7-0025/2009)

  David Casa (PPE), v pisni obliki. – To je ponovno kodifikacija brez kakršne koli spremembe vsebine, kar zagovarjam, in zato sem glasoval za to poročilo.

- Poročilo: Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (A7-0029/2009)

  David Casa (PPE), v pisni obliki. – Tu gre za preprosto kodifikacijo že obstoječih besedil in sem zato glasoval za.

  Cătălin Sorin Ivan (S&D), v pisni obliki. – (RO) Usklajevanje določenih zakonskih določb, predpisov ali upravnih ukrepov v državah članicah glede predvajanja televizijskih programov je nujno za ustvarjanje medijskega prostora, kjer je glavna tema enotnost v raznolikosti. Ravno toliko je za nas pomembno, da lahko poskrbimo, da je evropska zakonodaja kar se da dostopna za vse državljane. Poročilo o predlogu za Direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki je bilo v svoji kodificirani obliki predloženo pred plenarno sejo, je popolnoma tehničen in pravni ukrep, katerega koristi pa so nesporne. Kodificiranje zakonodaje, ki se neprestano spreminja, je ukrep, ki daje pravu Skupnosti večjo jasnost in preglednost in državljanom EU olajšuje razumevanje. V tem primeru predlog za kodifikacijo vključuje zamenjavo stare direktive iz leta 1989 z novo direktivo (brez spreminjanja njene vsebine), ki se ji dodajo akti, ki so jo dopolnjevali v preteklih letih. To pobudo sem podprl, ker poleg njene tehnične narave ne moremo spregledati njene vrednosti pri podpiranju ustreznega ukrepanja avdiovizualnih medijskih storitev, da ne omenjam tudi v smislu preglednosti.

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. – (RO) Strinjam se z besedilom tega poročila, saj bi moral biti pluralizem informacij temeljno načelo Evropske unije. Raznolikost masovnih medijev vodi do širjenja stališč, kar je bistvena lastnost demokratične družbe.

Ta argument je tudi gospodarski element. Konvenvionalne avdiovizualne medijske storitve (kot je televizija) in tiste, ki so se pojavile nedavno (na primer, video na zahtevo) nudijo velike možnosti za zaposlovanje v Evropi, zlasti preko malih in srednje velikih podjetij, ki bodo v zameno okrepila gospodarsko rast in investicije.

- Poročilo: Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (A7-0033/2009)

  David Casa (PPE), v pisni obliki. – To se nanaša na kodifikacijo zakonodaje, ki zadeva varstvo delavcev pred izpostavljenjostjo azbestu. Sem za takšno kodifikacijo in zato sem glasoval za.

  Elisabeth Morin-Chartier (PPE), v pisni obliki. – (FR) Kot večina mojih kolegov poslancev, sem tudi sama glasovala za to, da postane zakonodaja Skupnosti jasnejša in preglednejša. Seveda je Evropski parlament s sprejetjem te resolucije podprl željo Evropske komisije, da prečisti besedila s kodificiranjem zakonodaje o varstvu delavcev pred azbestom. Ta resolucija bo pomenila, da bo mogoče bolje uporabljati ta pravila, ki so nujna za delavce.

- Poročilo: Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (A7-0028/2009)

  David Casa (PPE), v pisni obliki. – To se nanaša na kodifikacijo zakonodaje, ki zadeva veterinarske preglede živali, ki vstopajo v EU, in sem zato glasoval za.

  Miroslav Mikolášik (PPE), v pisni obliki – (SK) Gospe in gospodje, pozdravljam odobravanje poročila gospe Geringer de Oedenberg glede osnutka direktive Sveta, ki vzpostavlja načela za organizacijo veterinarskih pregledov živali, ki vstopajo v EU iz tretjih držav. Nova direktiva bo jasno prispevala k razjasnitvi in boljšemu razumevanju sedanjih obsežnih ureditev na tem področju. Direktiva se osredotoča na kodifikacijo zakonov brez spreminjanja njihove dejanske vsebine.

S perspektive evropskih državljanov poenostavitev in razjasnitev zakonov Skupnosti prispevata k večji pravni gotovosti in po mojem mnenju je zato kodifikacija, ki je izvedena v tej direktivi, korak v pravo smer, ki vodi od učinkovite uporabe pozitivnega prava. Istočasno pa se strinjam, da bo usklajevanje načel na ravni Skupnosti prispevalo ne le k zagotavljanju zanesljivosti preskrbe, ampak tudi k stabilizaciji notranjega trga, kjer so bile umaknjene kontrole notranjih meja in k zaščiti živali, ki vstopajo v Skupnost.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Po sedanjih predpisih morajo oblasti po „zaplembi“ zaradi razlogov zaščite živali, v primerih odkritja tovorjenja, ki krši zakone o zaščiti živali, lastniku vrniti vsakega mladiča necepljene živali, ki je bil ločen od svoje matere mnogo prezgodaj, ko je bil problem rešen. V praksi se seveda ta položaj brez sramu izkorišča.

Kodifikacija bi bila dobra priložnost, da se popravi uredba EU o prevozu, da bi lahko v primeru tovorov, ki niso v skladu s temi predpisi, mladičke trajno odvzeli, ter tako zaprli ta zadnja vrata. Žal smo dovolili, da je bila ta priložnost zamujena. Istočasno pa se zdi, da kodifikacija na splošno vpliva na izboljšanje predpisov o zaščiti živali, zaradi česar sem glasoval za to poročilo.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) Glede na to, da je prehrana pomemben dejavnik v zdravju prebivalstva in da so živali med osnovnimi prehrambnimi proizvodi, je zlasti pomembno, da se v tem pogledu zagotovi obsežna zaščita, to pa je treba uresničevati med drugim tudi z veterinarskimi pregledi. Ti veterinarski pregledi so še zlasti pomembni na zunanjih mejah Skupnosti, zlasti glede na to, da standardi v tem pogledu v tretjih državah pogosto niso tako visoki kot na Evropski ravni.

Zato so potrebni enotnejši in jasnejši predpisi s polnejšo vsebino, da bi se na vseh zunanjih mejah ob uvozu zagotovilo izvajanje primerljivih pregledov. Sedanji predlog Komisije za kodificirano različico direktive Sveta, ki določa načela o upravljanju organizacije veterinarskih pregledov za živali, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav, je korak v tej smeri in ga zato podpiram.

- Poročilo: Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (A7-0031/2009)

  David Casa (PPE), v pisni obliki. – To je kodifikacija brez kakršnih koli bistvenih sprememb in sem zato glasoval za.

  Elisabeth Morin-Chartier (PPE), v pisni obliki. – (FR) Kot večina mojih kolegov poslancev, sem glasovala za to, da se zakonodaja o mreži za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev popravi v jasnešo in preglednejšo, da bi se ta zakonodaja izboljšala in predvsem, da bi bilo besedilo bolj čitljivo.

- Poročilo: Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (A7-0027/2009)

  David Casa (PPE), v pisni obliki. – To poročilo je sestavljeno iz preproste kodifikacije zakonodaje o pogojih zdravstvenega stanja živali, ki veljajo za trgovanje znotraj Skupnosti. Strinjam se s takšno kodifikacijo in sem glasoval za to poročilo.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) Gojenje perutnine po eni strani pomeni pomemben del gospodarskih aktivnosti v kmetijskem sektorju, kjer predstavlja vir dohodkov za del kmetijske delovne sile. Po drugi strani pa so jajca in perutnina med najpogostejšimi živili. Zaradi tega mora biti trgovina, ki se nanaša na to blago, tudi jasno in enotno urejena, med drugim tudi zaradi zaščite zdravja naših državljanov.

Sedanji predlog Komisije za kodificirano različico direktive Sveta o pogojih zdravstvenega stanja živali, ki veljajo znotraj Skupnosti za trgovanje s perutnino in valilnimi jajci ter za njihov uvoz iz tretjih držav, je v interesu ljudi, ki delajo v kmetijstu, in ljudi, ki se ukvarjajo s trgovino na tem področju, pa tudi v interesu državljanov EU kot potrošnikov in zato jo podpiram.

- Poročilo: Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (A7-0032/2009)

  David Casa (PPE), v pisni obliki. – To je kodifikacija brez kakršnih koli bistvenih sprememb in sem zato glasoval za.

- Poročilo: Simon Busuttil (A7-0019/2009)

  David Casa (PPE), v pisni obliki. – Tu gre za potovanje med Mauritiusom in državami članicami EU brez vizuma. Sem za takšen sporazum in sem zato glasoval za to poročilo.

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Podpiram ta sporazum, dogovorjen med Evropsko skupnostjo in Republiko Mauritius, ki določa odpravo vizuma za vstop in kratkoročno bivanje za namen poenostavitve gibanja njegovih državljanov. Državljani EU in državljani Mauritiusa, ki v obdobju šestih mesecev potujejo na območje druge pogodbenice za največ tri mesece, bodo izvzeti iz vizumskih zahtev. Izjeme so Združeno kraljestvo in Republika Irska, ki ju ta sporazum ne zavezuje, in pa ozemeljska omejitev glede Francije in Nizozemske, za kateri se ta sporazum nanaša le na evropska ozemlja teh držav.

Izpostavil bi, da vsakdo, ki potuje z namenom izvajanja plačane dejavnosti v času kratkoročnega bivanja, ne more koristiti tega sporazuma, in je še naprej predmet veljavnih pravil Skupnosti in vsake posamezne države članice glede zahteve po vizumu ali njegove odprave in tudi dostopa do zaposlitve. Sporazum je mogoče začasno razveljaviti ali preklicati, a ta odločitev je lahko sprejmeta le v povezavi z vsemi državami članicami. Prav tako podpiram začasno izvajanje sporazuma, dokler ne začne veljati.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) Ta sporazum med Evropsko skupnostjo in Republiko Mauritius predvideva potovanje brez vizumov, kjer državljani pogodbenic v šestmesečnem obdobju potujejo na ozemlje druge pogodbenice za največ tri mesece.

Glasujem proti sklenitvi tega sporazuma, saj ohranitev zahteve za vizum predstavlja določeno preverjanje nezaželenega priseljevanja, medtem ko bo umik vizumskih zahtev za bivanje do treh mesecev zagotovil dovolj časa za tiste, ki v resnici nameravajo ostati dlje, da si ustvarijo socialne mreže.

- Poročilo: Simon Busuttil (A7-0012/2009)

  David Casa (PPE), v pisni obliki. – Tu gre za potovanje med Sejšeli in državami članicami EU brez vizuma. Sem za takšen sporazum in sem zato glasoval za to poročilo.

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Podpiram ta sporazum, dogovorjen med Evropsko skupnostjo in Republiko Sejšeli, ki določa odpravo vizuma za vstop in kratkoročno bivanje za namen poenostavitve gibanja njegovih državljanov. Državljani EU in državljani Sejšelov, ki v obdobju šestih mesecev potujejo na območje druge pogodbenice za največ tri mesece, bodo izvzeti iz vizumskih zahtev. Izjeme so Združeno kraljestvo in Republika Irska, ki ju ta sporazum ne zavezuje, in pa ozemeljska omejitev glede Francije in Nizozemske, za kateri se ta sporazum nanaša le na evropska ozemlja teh držav.

Izpostavil bi, da vsakdo, ki potuje z namenom izvajanja plačane dejavnosti v času kratkoročnega bivanja, ne more koristiti tega sporazuma, in je še naprej predmet veljavnih pravil Skupnosti in vsake posamezne države članice glede zahteve po vizumu ali njegove odprave in tudi dostopa do zaposlitve. Sporazum je mogoče začasno razveljaviti ali preklicati, a ta odločitev je lahko sprejmeta le v povezavi z vsemi državami članicami. Prav tako podpiram začasno izvajanje sporazuma, dokler ne začne veljati.

- Poročilo: Simon Busuttil (A7-0013/2009)

  David Casa (PPE), v pisni obliki. – Tu gre za potovanje med Barbadosom in državami članicami EU brez vizuma. Sem za takšen sporazum in sem zato glasoval za to poročilo.

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Podpiram ta sporazum, dogovorjen med Evropsko skupnostjo in Barbadosom, ki določa odpravo vizuma za vstop in kratkoročno bivanje za namen poenostavitve gibanja njegovih državljanov. Državljani EU in državljani Barbadosa, ki v obdobju šestih mesecev potujejo na območje druge pogodbenice za največ tri mesece, bodo izvzeti iz vizumskih zahtev. Izjeme so Združeno kraljestvo in Republika Irska, ki ju ta sporazum ne zavezuje, in pa ozemeljska omejitev glede Francije in Nizozemske, za kateri se ta sporazum nanaša le na evropska ozemlja teh držav.

Izpostavil bi, da vsakdo, ki potuje z namenom izvajanja plačane dejavnosti v času kratkoročnega bivanja, ne more koristiti tega sporazuma, in je še naprej predmet veljavnih pravil Skupnosti in vsake posamezne države članice glede zahteve po vizumu ali njegove odprave in tudi dostopa do zaposlitve. Sporazum je mogoče začasno razveljaviti ali preklicati, a ta odločitev je lahko sprejmeta le v povezavi z vsemi državami članicami. Prav tako podpiram začasno izvajanje sporazuma, dokler ne začne veljati.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Poročila, ki so pred nami v zvezi s sporazumi med Evropsko skupnostjo in številnimi malimi otoškimi državami, kot sta Mauritius in Barbados, predvidevajo ukinitev vizumov, kjer državljani pogodbenic v šestmesečnem obdobju potujejo na območje druge pogodbenice za največ tri mesece. Zavračam to sproščanje zahtev za vstop in sem tako glasoval proti sklenitvi teh sporazumov, saj ohranitev zahteve za vizum vsekakor predstavlja oviro za kriminal in tako resno omejuje nezaželeno priseljevanje.

Zato je treba predvidevati, da bi tisti, ki na podlagi takšnih ukinitev vizumov ostanejo tri mesece v EU, ustvarili številne stike, ki bi jih lahko potem morda izkoristili, da bi se spustili v nezakonitost. Za vsako ceno se moramo izogniti povečanju kriminalne dejavnosti.

- Poročilo: Simon Busuttil (A7-0014/2009)

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Podpiram ta sporazum, dogovorjen med Evropsko skupnostjo in in Federacijo Saint Kitts in Nevis, ki določa odpravo vizuma za vstop in kratkoročno bivanje za namen poenostavitve gibanja njegovih državljanov. Državljani EU in državljani te Federacije, ki v obdobju šestih mesecev potujejo na območje druge pogodbenice za največ tri mesece, bodo izvzeti iz vizumskih zahtev. Izjeme so Združeno kraljestvo in Republika Irska, ki ju ta sporazum ne zavezuje, in pa ozemeljska omejitev glede Francije in Nizozemske, za kateri se ta sporazum nanaša le na evropska ozemlja teh držav.

Izpostavil bi, da vsakdo, ki potuje z namenom izvajanja plačane dejavnosti v času kratkoročnega bivanja, ne more koristiti tega sporazuma, in je še naprej predmet veljavnih pravil Skupnosti in vsake posamezne države članice glede zahteve po vizumu ali njegove odprave in tudi dostopa do zaposlitve. Sporazum je mogoče začasno razveljaviti ali preklicati, a ta odločitev je lahko sprejmeta le v povezavi z vsemi državami članicami. Prav tako podpiram začasno izvajanje sporazuma, dokler ne začne veljati.

- Poročilo: Simon Busuttil (A7-0015/2009)

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Podpiram ta sporazum, dogovorjen med Evropsko skupnostjo in Antigvo in Barbudo, ki določa odpravo vizuma za vstop in kratkoročno bivanje za namen poenostavitve gibanja njegovih državljanov. Državljani EU in državljani Antigve in Barbude, ki v obdobju šestih mesecev potujejo na območje druge pogodbenice za največ tri mesece, bodo izvzeti iz vizumskih zahtev. Izjeme so Združeno kraljestvo in Republika Irska, ki ju ta sporazum ne zavezuje, in pa ozemeljska omejitev glede Francije in Nizozemske, za kateri se ta sporazum nanaša le na evropska ozemlja teh držav.

Izpostavil bi, da vsakdo, ki potuje z namenom izvajanja plačane dejavnosti v času kratkoročnega bivanja, ne more koristiti tega sporazuma, in je še naprej predmet veljavnih pravil Skupnosti in vsake posamezne države članice glede zahteve po vizumu ali njegove odprave in tudi dostopa do zaposlitve. Sporazum je mogoče začasno razveljaviti ali preklicati, a ta odločitev je lahko sprejmeta le v povezavi z vsemi državami članicami. Prav tako podpiram začasno izvajanje sporazuma, dokler ne začne veljati.

- Poročilo: Simon Busuttil (A7-0016/2009)

  David Casa (PPE), v pisni obliki. – Tu gre za potovanje med Bahami in državami članicami EU brez vizuma. Sem za takšen sporazum in sem zato glasoval za to poročilo.

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Podpiram ta sporazum, dogovorjen med Evropsko skupnostjo in Zvezo Bahami, ki določa odpravo vizuma za vstop in kratkoročno bivanje za namen poenostavitve gibanja njegovih državljanov. Državljani EU in državljani Bahamov, ki v obdobju šestih mesecev potujejo na območje druge pogodbenice za največ tri mesece, bodo izvzeti iz vizumskih zahtev. Izjeme so Združeno kraljestvo in Republika Irska, ki ju ta sporazum ne zavezuje, in pa ozemeljska omejitev glede Francije in Nizozemske, za kateri se ta sporazum nanaša le na evropska ozemlja teh držav.

Izpostavil bi, da vsakdo, ki potuje z namenom izvajanja plačane dejavnosti v času kratkoročnega bivanja, ne more koristiti tega sporazuma, in je še naprej predmet veljavnih pravil Skupnosti in vsake posamezne države članice glede zahteve po vizumu ali njegove odprave in tudi dostopa do zaposlitve. Sporazum je mogoče začasno razveljaviti ali preklicati, a ta odločitev je lahko sprejmeta le v povezavi z vsemi državami članicami. Prav tako podpiram začasno izvajanje sporazuma, dokler ne začne veljati.

- Poročilo: Jutta Haug (A7-0023/2009)

  Gerard Batten (EFD), v pisni obliki. – Poslanci EP UKIP smo se vzdržali glasovanja, ker ne verjamemo, da bi morala biti Evropska unija odgovorna za pošiljanje davkoplačevalskega denarja žrtvam italijanskega potresa. Sočustvujemo z žrtvami in verjamemo, da bi morali takšni prispevki prihajati iz nacionalnih vlad ali dobrodelnih organizacij.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Kot sem prej poudaril glede poročila gospoda Reimerja Bögeja (A7-0021/2009) o potresu v Abruzziji, verjamem, da solidarnost med državami članicami Evropske unije za države, ki so žrtve nesreč, zagotavlja jasen znak, da Evropska unija pri sprejemanju instrumentov posebne pomoči, kot je Solidarnostni sklad Evropske unije, kaže sposobnost ostati združena v nesrečah in to je nekaj, zaradi česar smo lahko ponosni.

Tako sem ob upoštevanju možnosti, da lahko Komisija predloži popravljene proračune v primeru „neizogibnih, izjemnih ali nepredvidenih okoliščin“, med katere sodi potres v Italiji, glasoval za to poročilo o spremembi proračuna Evropske unije, tako da bodo prebivalci prizadetega območja doživeli hitrejše popravilo škode, ki jo je povzročil potres, in hitro vrnitev k normalnim življenjskim pogojem, kar se bo uresničilo preko uporabe 493,78 milijonov EUR iz Solidarnostnega sklada EU.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Ker je bila v korist Italije odobrena uporaba 493 771 159 EUR iz Solidarnostnega sklada Evropske unije in ker sklad nima svojega proračuna, je nujno spremeniti proračun Skupnosti, da bomo lahko zagotovili, da bo dogovorjena vsota na razpolago. Čeprav se strinjamo, da je potrebno sredstva zagotoviti čim prej, pa obžalujemo, da predlog, ki ga je predstavila Evropska Komisija poleg drugih proračunskih postavk vsebuje zmanjšanje financiranja za pomembne programe skupnosti v primerjavi s preteklimi in sedanjimi večletnimi finančnimi okviri.

Med primere tega sodijo projektirane omejitve v Evropskem kmetijskem usmerjevalnem in jamstvenem skladu, finančnem instrumentu za usmerjanje ribištva – to so programi Skupnosti iz preteklega okvira Skupnosti za obdobje 2002–2006 – ali LIFE+, finančnem instrumentu za okolje. Po našem mnenju Solidarnostni sklad poleg nujnih sprememb, da se mu dodeli proračunska postavka z lastnimi sredstvi, ne bi smel prejemati financiranja na račun prej omenjenih programov Skupnosti, medtem ko sočasno vztrajamo na povečanju porabe za vojaške in propagandne namene. Bolje bi bilo, če bi bila sredstva, ki se sedaj dodeljujejo v Solidarnostni sklad, vzeta iz teh postavk.

  Barry Madlener (NI), v pisni obliki. – (NL) Nizozemska Stranka za svobodo (PVV) je za pomoč v sili, a za zagotavljanje takšne pomoči so odgovorne poamezne države članice in ne Evropska unija.

- Poročilo: Reimer Böge (A7-0022/2009)

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Strinjam se, da bi morala biti za delavce, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, na voljo dodatna podpora in pomoč pri njihi ponovni vključitvi na trg dela. Pomembno je, da je čim prej na voljo finančna pomoč za presežne delavce in da se učinkoviteje uporabi denar Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), ki je nujen za ponovno vključitev presežnih delavcev na trg dela. Rada bi poudarila, da bi morale države članice zagotoviti podrobnejše informacije o izvajanju pomembnih ciljev enakosti med spoloma in nediskriminacije s pomočjo ukrepov, ki jih financira ESPG.

  David Casa (PPE), v pisni obliki. – To poročilo govori v korist uporabe Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji. Strinjam se, da je v tem primeru uporaba tega sklada nujna in sem zato glasoval za to poročilo.

  Lena Ek, Marit Paulsen, Olle Schmidt and Cecilia Wikström (ALDE), v pisni obliki. – (SV) Dobro se zavedamo negativnih učinkov gospodarske krize na trg dela in na družbo kot celoto. Močno sočustvujemo s tistimi, ki jih je kriza prizadela, in veseli smo, da vidimo ukrepe, kot je usposabljanje, ki bodo posameznikom omogočili to premagati. Vendar pa smo prepričani, da je prosta trgovina v osnovi gonilna sila za dobro, ki koristi razvoju Evrope kot celote. Zato bi radi, da se ta finančna kriza rešuje predvsem s tržnimi sredstvi, ki spodbujajo prosto in pošteno trgovino.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Brezposelnost je eden glavnih problemov, ki vplivajo na Evropski gospodarski prostor. Tudi preden se je pojavila sedanja finančna kriza, ki je povečala in poslabšala nekatere zgodnejše simptome, so bili jasno vidni redni vpliv globalizacije in posledična selitev podjetij. Posebne težave časov, v katerih živimo, so očitne, ko tem problemom dodamo še sedanje pomanjkanje zaupanja v trge in krčenje investicij. V tem pogledu, kljub temu, da sem za urejanje notranjega trga, verjamem, da izjemna narava te krize opravičuje izjemne protiukrepe.

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji je eno izmed orodij, ki jih ima Evropska unija v teh okoliščinah na voljo za pomoč brezposelnim delavcem. Mislim, da primer delavcev iz podjetja Nokia GmbH v nemški regiji Bochum opravičuje evropsko pomoč, kakršna je bila pred tem dana na Portugalskem. Poleg te pomoči, ki je neizpodbitno koristna, pa mora Evropska unija narediti tudi korake v smeri spodbujanja močnejšega in bolj ustvarjalnega evropskega trga, ki bo ustvaril investicije in delovna mesta. To je edini način za učinkovito, resno in trajnostno reševanje tega problema.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Ta zadeva se je nanašala na odziv na zahtevo za pomoč iz Nemčije za presežne delavce v sektorju telekomunikacij, zlasti med delavci podjetja Nokia GmbH, ki so izpolnjevali merila za upravičenost, ki so določena v uredbi o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji.

V resnici pa uporaba tega sklada le lajša nekatere resne posledice gospodarske in finančne krize. Treba je prekiniti neoliberalne politike, ki povzročajo resnično gospodarsko in socialno katastrofo v mnogih državah Evropske unije, zlasti na Portugalskem.

Čeprav smo glasovali za to poročilo, ne moremo spregledati nezadostnosti njegovih ukrepov, ki so čista blažila, in resnično krivičnost uredbe, ki je bolj naklonjena državam z večjimi dohodki, zlasti tistim, ki imajo večje plače in nadomestila za brezposelnost.

Zato vztrajamo na spremembi politike in na potrebi po realnem načrtu za podporo proizvodnje in ustvarjanje delovnih mest s pravicami.

  Eija-Riitta Korhola (PPE), v pisni obliki. – Gospod predsednik, glasoval sem za investicijo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) v višini skoraj 5,6 millijona EUR v nemški regiji Severno Porenje-Vestfalija, ki je od 1990-ih let utrpela množične presežne delavce. Ker je finsko telekomunikacijsko podjetje Nokia leta 2008 zaprlo svojo proizvodnjo v Bochumu in jo preselilo na stroškovno učinkovitejša tržna območja, je v regiji še 2 300 več presežnih delavcev. Glede na to, da sem Finec, se resno zanimam za neprijeten položaj delavcev, ki so izgubili delovna mesta zaradi prenehanja Nokiine proizvodnje v Bochumu. Zaprtje Nokiine tovarne v Bochumu je bil zagotovo zadnji izmed vrste dogodkov, ki povečujejo brezposelnost v regiji. Zaradi tega z vsem srcem pozdravljam investicije ESPG na tem območju kot del izboljševanja možnosti za zaposlovanje za prebivalce Severnega Porenja-Vestfalije.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Za to besedilo smo glasovali z zaposlenimi v Nokii in njihovim nepoštenim odpuščanjem v mislih. Vendar pa bi zelo radi poudarili, da nismo zadovoljni s tem, da moramo glasovati za najboljšega v seriji slabih: pomoč pri iskanju dela v kontekstu nesmiselnih množičnih odpuščanj na strani vodilnega svetovnega proizvajalca mobilnih telefonov, Nokie, odpuščanj, ki so tu opisana kot eno od tveganj oblike globalizacije, ki ga moramo enostavno prenašati.

Zavračamo zamisel prilagajanja na globalizacijo, saj se Evropska unija tako obrača na socialne in človeške tragedije, kot je ta, ki doživljajo, da podjetja, ki objavljajo rekordne dobičke, za namen pridobivanja še večjih dobičkov selijo svojo proizvodnjo in tako uničujejo življenja več sto delavcev in celotno regijo. Predlagana dobrodelna pomoč (Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji) ne bo pomagala ljudem, da bi pozabili, da je Evropska unija dejansko neposredno odgovorna za tragedijo, ki jo trpijo odpuščeni zaposleni, in sicer zaradi njenega izbora proste in poštene konkurence. Namesto da podpira te prilagoditve na vse velike negotovosti globaliziranega kapitalističnega gospodarstva, bi morala Evropska unija prepovedati takšne prakse in zaščititi evropske državljane.

  Elisabeth Morin-Chartier (PPE), v pisni obliki. – (FR) To poročilo govori v korist uporabe Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) po odpuščanjih v Nemčiji. V celoti odobravam sprostitev tega sklada – v tem primeru ga potrebujemo – in tako sem kot večina mojih kolegov poslancev, glasovala za to poročilo. Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji je eden od mehanizmov, ki jih ima Evropska unija na voljo za pomoč brezposelnim delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi negativnih vplivov globalizacije. Verjamem, da primer zaposlenih v podjetju Nokia GmbH in nemški regiji Bochum upravičuje uporabo evropske pomoči, kakršna je bila uporabljena že prej na Portugalskem.

- Poročilo: Diana Wallis (A7-0030/2009)

  David Casa (PPE), v pisni obliki. – Siwiec je bil med dogodkom, ki se je zgodil pred več leti, obtožen žaljenja verskih prepričanj. Po pregledu dejstev o zadevi verjamem, da se mu imuniteta zagotovo ne sme odvzeti. Takšno je tudi stališče poročevalke in zato sem glasoval za poročilo.

  Ole Christensen, Dan Jørgensen in Christel Schaldemose (S&D), v pisni obliki. – (DA) V današnjem glasovanju smo glasovali za odvzem imunitete gospodau Siwiecu. To bi pomenilo, da bi mu bilo mogoče na Poljskem soditi kot kateremu koli drugemu državljanu. Z gospodom Siwiecom zelo sočustvujemo in se, če to kaj pomeni, strinjamo, da je bila zadeva, ki je sprožena proti njemu, neutemeljena in politično motivirana.

Vendar pa, če verjamemo, da bi moralo biti mogoče, da mu na sodišču sodimo kot komur koli drugemu, je tako zato, ker moramo zaupati Poljski, da spoštuje osnovna načela demoracije in sodno prakso, ki sta predpogoja za članstvo v Evropski uniji. Zaradi tega načeloma vedno glasujemo za odvzem imunitite poslancem tega Parlamenta – ne glede na dejansko zadevo.

- Poročilo: Carlos Coelho (A7-0035/2009)

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Ustvarjanje schengenskega območja z odpravo notranjega mejnega nadzora in uvedba prostega gibanja znotraj območja EU sta med najpomembnejšimi dosežki Evropske unije. Ob upoštevanju prepustnosti meje, potrebujemo visoke standarde, ko bomo dejansko začeli z izvajanjem schengenskega pravnega reda v praksi, da bi tako lahko ohranjali povečano stopnjo medsebojnega zaupanja med državami članicami, vključno pri njihovi zmožnosti za izvajanje ukrepov, ki spremljajo odpravo nadzora na notranjih mejah.

Izboljšati moramo ocenjevalni mehanizem za nadzor izvajanja schengenskega pravnega reda. Potreba po ohranjanju višje stopnje varnosti in zaupanja zahteva učinkovito sodelovanje med vladami držav članic in Komisijo.

Ob upoštevanju pomembnosti te zakonodajne pobude in njenega pomena v smislu temeljnih pravic in svoboščin, je obžalovanja vredno, da igra Evropski parlament vlogo svetovalca in ne sozakonodajalca, kot bi moralo biti. Posledično sem glasovala proti zakonodajnemu predlogu Komisije.

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za to poročilo, saj je stališče poročevalca v skladu z načeli državljanskih svoboščin, pravičnosti in notranjih zadev. Vzpostavitev ocenjevalnega mehanizma je pomembna za vse države članice. Glede na to, da postopek soodločanja ni obravnavan, predlog Evropske komisije omejuje priložnosti za sodelovanje med državami članicami. Predlog, ki ga je nedavno pripravila Evropska komisija, bo treba spremeniti, ko bo začela veljati Lizbonska pogodba.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ustvarjanje evropskega območja brez nadzora meja preko schengenskega sporazuma je bilo pomemben korak pri izgradnji odprtega notranjega trga s prostim pretokom ljudi in blaga. Vendar pa je treba za izpolnjevanje potenciala tega območja, ki ga priznavam, najti način za učinkovito ocenjevanje njegovega izvajanja s strani različnih držav članic.

Zato se strinjam s povečevanjem pristojnosti za spremljanje Schengna, zlasti preko ocenjevanj (vprašalniki in lokalni obiski, ki so pripravljeni predhodno in nenapovedano) in ukrepov po ocenjevanju za namene zagotavljanja zadostnega nadzora nad načinom, kako različne države članice delujejo, delajo skupaj in nadzirajo svoje zunanje meje v okviru schengenskega sporazuma.

Zavedam se, da vsako pomanjkanje ali motnja v delovanju sistema nosi resna tveganja za notranjo varnost Unije in ogroža samo schengensko območje kot območje svobode, a tudi varnosti.

Vendar pa se ne strinjam s krepitvijo narave tega ocenjevanja, ki temelji na Skupnosti, s povečevanjem pristojnosti Evropske komisije na škodo medvladnega sistema, ki je do sedaj prevladal v skupini za schengensko evalvacijo.

Zaradi tega glasujem za zavrnitev predloga Komisije.

- Poročili: Carlos Coelho (A7-0034/2009) in (A7-0035/2009)

  Jacky Hénin (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Drznemo si govoriti o schengenskem pravnem redu, a kot nekdo, ki živi v Calaisu, lahko iz prve roke potrdim, da schengenski sporazumi, medtem ko so koristili prostemu pretoku kapitala in blaga, še vedno predstavljajo številne probleme.

Onstran prijetne utopije Evrope brez meja se vsak dan soočamo s tragično realnostjo Schengna: nehumanimi življenjskimi pogoji za migrante.

Unija in države članice slabo ali sploh ne ukrepajo, da bi rešile to tragedijo. Francija se sramoti z izvajanjem medijskih in policijskih pregonov ljudi, kakršen se dogaja v „džungli“ Calaisa.

Zato Evropska unija naredi popolnoma premalo tudi v smislu strogih človekoljubnih ukrepov in lokalnim oblastem prepušča, da se same spopadajo s problemi.

Prenehajmo s krokodiljimi solzami in se končno začnimo vesti kot odgovorna človeška bitja. Razmere, ki se odvijajo v Calaisu, so za Unijo velik politični problem. Rešile ga ne bodo niti evropska utrdba Schengen niti usmerjeni človekoljubni ukrepi. Prekiniti moramo politike proste trgovine, prekiniti moramo prost pretok kapiala, spodbujati moramo suverenost hrane, vodo in energijo moramo razglasiti za javni dobrini in boriti se moramo proti socialno-gospodarskim neenakostim.