Dobesedni zapisi razprav

Torek, 20. oktober 2009 - Strasbourg

11. Čas za vprašanja predsedniku Komisije

  Predsednik. – Naslednja točka je čas za vprašanja predsedniku Komisije.

Prosta vprašanja

  Paulo Rangel , podpredsednik skupine PPE. – (PT) Gospod predsednik, predsednik Komisije, to prvo razpravo bi rad začel s tem, da vam čestitam za ta novi instrument političnega nadzora in za njegov pomen za napredovanje in razvoj parlamentarne demokracije v Evropi. Zmagovalci pri tem bodo preko svojih predstavnikov državljani Evrope.

Ob upoštevanju nedavnega razvoja dogodkov – irski referendum, poljska ratifikacija in nedavne izjave predsednika Češke republike – vas sprašujem, kakšna je vaša ocena procesa za začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe. Ali je predsednik Komisije kaj ukrepal? Kakšen je vaš predvideni datum za začetek veljavnosti Pogodbe in nadalje, ob upoštevanju tega začasnega datuma, ali je komisija že kaj storila za prehod pogodb – s Pogodbe iz Nice na Lizbonsko pogodbo – ali smo še vedno v stanju pričakovanja, da se tako izrazim; ali čakako, da bomo videli, kaj se bo zgodilo?

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. – (PT) Najprej, gospod Rangel, hvala za vaše pozdrave. Zelo sem vesel, da je ta postopek sedaj v Evropskem parlamentu. Imamo ga tudi na Portugalskem in vanj sem bil vključen kot vodja opozicije in tudi kot predsednik vlade in zato upam, da se bo to izkazalo kot dobra priložnost za razpravo s spoštovanimi poslanci.

Kot odgovor na specifično vprašanje, ki je bilo zastavljeno, se mi zdi zadeva očitna: vse države so v demokratičnem smislu že odobrile Lizbonsko pogodbo. Irska je to storila na referendumu, preostale države pa v okviru parlamenta. Proces ratifikacije še poteka v Češki republiki. Čakamo na zaključek procesa na ustavnem sodišču, a ko bo ta proces končan, bo proces ratifikacije dokončno zaključen, ker obstaja splošno pravno načelo evropskega in mednarodnega prava in to je načelo lojalnega sodelovanja med državami članicami in institucijami, pa tudi načelo dobre vere v sklepanje mednarodnih sporazumov.

  Paulo Rangel , podpredsednik skupine PPE. – (PT) Predsednik Komisije, glede na to, da sem poslušal vaš odgovor, bi rad vedel naslednje: v tej fazi, ko vsi čakamo na sestavo Komisije, kakšen je v osnovi vaš lasten pogled na to? Bomo imeli le začasno Komisijo do trenutka, ko bo Češka republika končno ratificirala Pogodbo, ali boste še naprej imenovali nove komisarje?

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. – (PT) Evropski svet je odločil, da lahko nove komisarje imenuje le, če obstaja pravna jasnost glede Pogodbe in tega procesa še nismo zaključili.

Zato bo Komisija od 1. novembra opravljala le vsakodnevne dolžnosti. Seveda upamo, da bo ta proces čim prej rešen, in za novo Komisijo pripravljamo vse, kar je v naši moči, in to bomo počeli še naprej. Če sem iskren, spoštovani poslanci, je zadeva takšna, da nimamo popolnega nadzora nad časovnim okvirjem; ta je odvisen od zaključka procesa ratifikacije v Češki republiki.

  Stephen Hughes, podpredsednik skupine S&D. – Brezposelnost bi lahko naslednje leto v Evropski uniji narasla na 27 milijonov ljudi, zaradi česar bi se ta finančna in gospodarska kriza spremenila v socialno krizo. Ali bi se v luči tega sedaj strinjali, da načrt za oživitev gospodarstva, ki je bil dogovorjen prejšnjega decembra, sam po sebi ni zadostoval? Ali bi se predvsem strinjali, da obstaja potreba po nadaljnjih spodbudah – Evropska zveza sindikatov (ETUC) je predlagala 1 % BDP) – usmerjenih v pozitivno strategijo za vstop na trg dela, ki bi bila usmerjena v zaščito uspešnega zaposlovanja in ustvarjanja novih delovnih mest pri spodbujanju pametne delitve dela?

Kaj boste naredili na ravni EU za spodbujanje delovnih mestih v zelenih in mladinskih sektorjih? Predlagano je bilo na primer, da bi bilo treba na določeni ravni ustvariti enotno strateško platformo za združevanje vseh ključnih akterjev, ki bi skupaj delali na področju rasti, inovacij in delovnih mest v vsakem posameznem sektorju in usklajevali obstoječe instrumente, kot so tehnološke platforme, zbori usposobljenih strokovnjakov in skupne tehnološke pobude. Ali se strinjate, da bi bilo to dobro izvajati na evropski ravni?

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. – Mislim, da bi bile razmere brez načrta za oživljanje gospodarstva mnogo, mnogo slabše. Dejansko so imeli sprejeti ukrepi blažilen učinek. Ocenili smo, da je bilo približno 5 % BDP Evropske unije potrošenega za leti 2009 in 2010, to je približno 550 milijard EUR. Torej mislim, da je bilo dejansko nekaj narejeno. Bodimo realni glede tega.

Sem za vsa druga prizadevanja v smislu združenih platform, ki ste jih predlagali za reševanje problemov, s katerimi se soočamo. Najpomembnejši problem ostaja zaposlovanje. Kakor veste, sem to izrazil večkrat in sem dejansko zahteval vrh o zaposlovanju. Nekatere države članice so ga degradirale. Morda nam lahko vi, gospod Huges pomagate prepričati nekatere države članice in vlade, ki so se odločile degradirati vrh o zaposlovanju, ker mislim, da je zaposlovanje najpomembnejši problem, s katerim se moramo soočiti v bližnji prihodnosti.

  Stephen Hughes, podpredsednik skupine S&D. – Vsekakor bom delal na teh državah članicah. Da se vrnem k zamisli o enotni strategiji za vstop na trg, ali se strinjate, da potrošnje, ki je usmerjena v zmanjševanje brezposelnosti, ne bi smeli smatrati za dodatno breme na javne finance, ampak za način za zagotavljanje trajnosti?

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. – In dejansko je to tisto, kar smo počeli do sedaj. Nekateri izmed posebnih ukrepov, ki so jih sprejele države članice – poglejte na primer v Kurzarbeit Nemčiji – so bili povečanje potrošnje in hkrati zmanjšanje produktivnosti do določene mere, kar mislim, da je bilo iz socialnega vidika upravičeno. Enako bi lahko rekel za valižanski sistem, ki je bil odobren v Združenem kraljestvu. Torej so bili vsekakor dobri primeri, kjer je bilo več prožnosti in več socialne potrošnje zaradi socialnih razlogov, a to je bil način za izogibanje nadaljnemu povečanju brezposelnosti, ki danes ostaja moja najpomembnejša skrb.

  Guy Verhofstadt, predsednik skupine ALDE. – (NL) Gospod predsednik, moje vprašanje vsekakor ne bo nobeno presenečenje za predsednika Komisije. V petek je komisarka Kroes naznanila, da obstojajo pomembni dokazi, da je nemška pomoč Oplu v nasprotju z evropskimi pravili o državni pomoči in notranjem trgu ter da ima neugoden vpliv na tovarne v drugih državah. Po drugi strani pa Günter Verheugen ni videl nobene težave; dejansko je na radiu izjavil, da je Opel že na pravi poti.

Včeraj pa je kolega poslanec nemške Krščanskodemokratske unije (CDU) celo prosil, naj odgovornost pripišemo komisarki Kroes. O njej je govoril kot o zelo sporni komisarki, ki ji manjka nepristranskosti, ki je protinemško naravnana in ki Evrope ne more pahniti v krizo dva tedna pred koncem svojega mandata. Po mojem mnenju komisarka Kroes samo opravlja svoje delo in zato je moje vprašanje vam, gospod predsednik Komisije, zelo preprosto: ali boste dali podporo svoji komisarki Neelie Kroes, da ali ne?

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. – Svoje komisarje sem vedno podpiral, vključno z Neelie Kroes. Seveda pa je svojo odločitev – da je namreč stopila v stik z nemško vlado in prosila za pojasnila – sprejela šele potem, ko je pridobila moje soglasje. Sedaj čakamo na odziv s strani vpletenih podjetij.

Hvaležen sem, da zahvaljujoč dobremu sodelovanju v tem primeru zelo dobro napredujemo. Razumem, da bosta glede na dvome, ki jih je Komisija izrazila v zvezi zakonitostjo razpisnega postopka, GM in Oplov trust ponovno ocenila ponudbe za nakup Opla, ki temeljijo na trgovskih pogojih.Prepričan sem, da lahko dosežemo rešitev, ki je združljiva z evropskimi pravili o notranjem trgu in državni pomoči.

Pogosto sem dejal, da pri vprašanjih glede pravil o notranjem trgu in konkurenci v Evropi ne moremo sklepati kompromisov. Če jih bomo, potem notranjega trga oz. našega skupnega evropskega projekta ne bomo več imeli.

  Guy Verhofstadt, predsednik skupine ALDE. – (NL) Nimam nadaljnjih vprašanj. Bi pa samo opozoril, da je predsednik Komisije zelo jasno poudaril, da tudi on jamči za pismo, ki ga je poslala komisarka Kroes in s katerim soglaša celotna Komisija. To je vsekakor pomembno, saj pomeni, da bi moral komisar Verheugen bolj premišljeno izbirati svoje besede, ko pravi, da težav ni. Težave so ali pa jih ni.

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. – Ne le, da sem pismo podprl, ampak sem gospe Kroes rekel, naj pošlje pismo, še preden ga je dejansko poslala, torej je moje stališče v zvezi s temi vprašanji zelo jasno.

Gospod Verhofstadt, bodimo si na jasnem. V Komisiji imamo tri ljudi, ki imajo pravico podati mnenje, vendar pa so stališča Komisije stališča, ki jih izrazita predsednik v imenu kolegija in ustrezni komisar.

  Rebecca Harms, sopredsednica skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, z veliko zaskrbljenostjo, da pogajanja o podnebnih spremembah v Københavnu morda ne bodo uspešna, je parlamentarni Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane včeraj ponovno potrdil stare zahteve Evropskega sveta in jih sprejel kot zelo nujne in jih tudi močno podprl. Odbor je predlagal, da mora Svet ponovno obravnavati nujnost določitve 30-odstotnega cilja zmanjšanja emisij CO2 za Evropsko unijo, ki bo odprla možnost 40-odstotnega zmanjšanja za industrializirane države, in – kar je ključno za mednarodna pogajanja – da Evropa do leta 2020 zagotovi 30 milijard EUR za podnebni sklad za države v razvoju. Kaj boste storili, kaj lahko storite, da boste s temi pomembnimi, nujno potrebnimi in upravičenimi zahtevami pritegnili pozornost Sveta?

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. – Kot sem že javno povedal ob pomembnem dogodku v New Yorku in tudi v Pittsburghu, sem zelo zaskrbljen glede počasnega tempa pogajanj za København.

Obstojajo namreč tri možne ovire za København, ki se ne nanašajo zgolj na financiranje: očitno pomanjkanje ambicioznosti v zvezi z obljubami glede zmanjšanja emisij s strani nekaterih razvitih držav izven Evropske unije; nasprotovanje glavnih držav v razvoju – velikih gospodarstev v vzponu –, da bi predložile prepričljive predloge za njihove blažilne ukrepe; ter tudi odsotnost trdne finančne ponudbe, ki bi jo morale razvite države predložiti na pogajanjih. To so tri največje ovire.

Upam, da bo Evropska unija ohranila svoj vodilni položaj in da bo Evropski svet konec tega meseca pripravil trden finančni predlog. Upam, da bomo imeli jutri čas o tem bolj podrobno razpravljati, saj bodo podnebne spremembe ena glavnih tem razprave na naslednjem zasedanju Evropskega sveta. Komisija se bo zagotovo borila za ambiciozen program, saj, kot sem vedno dejal, podnebne spremembe niso le okoljska zadeva, temveč tudi zadeva razvoja.

  Rebecca Harms, sopredsednica skupine Verts/ALE. – (DE) Predsednik Komisije, v številnih razpravah za namene obveščanja, vključno z visokimi uradniki ZN, smo izvedeli, da prizadevanja Evropske unije sedaj že zaostajajo za prizadevanji držav, denimo Kitajske, in – kar zadeva prizadevnost – Japonske. Kako lahko še vedno trdite, da bomo igrali vodilno vlogo?

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. – Zelo bom srečen takrat, ko se bo to zgodilo, vendar na žalost to ni res. Do sedaj je Evropska unija edini blok, ki se je zavezal zavezujočim ciljem, ki se sedaj prenašajo v zakonodajo.

Pozdravljamo nekatere pozitivne razvoje dogodkov, in sicer dobre politične napovedi s strani novega predsednika japonske vlade – osebno sem mu čestital – vendar pa je to zaenkrat politična napoved. Pozdravljamo nekatere nacionalne načrte, ki jih je napovedala Kitajska, vendar pa Kitajska zaenkrat ni privolila v to, da bi se tem načrtom zavezala na pogajanjih v Københavnu.

Pozdravljamo ostale pozitivne razvoje dogodkov, vendar pa smo dejansko vodilni na svetu v boju proti podnebnim spremembam. Ko vodimo, bi si želel imeti še koga ob sebi, saj včasih ni prijetno igrati vodilno vlogo in biti pri tem sam. Vendar pa mora raven njihovih ambicij v resnici ustrezati naši.

  Michał Tomasz Kamiński, predsednik skupine ECR. – (PL) Gospod predsednik, najprej bi se vam rad zahvalil, saj ste živi dokaz, da se obljube, ki jih dajejo politiki, izpolnjujejo. Ko me moja soproga prosi, naj nekaj naredim in želi vedeti, ali bom to tudi res storil, ji vedno odvrnem „Da – navsezadnje sem politik.“ Danes ste pokazali, da kot politik držite svojo besedo. Ste z nami in zelo dobro odgovarjate na vprašanja v dvorani.

Gospod predsednik, v svojem govoru ste nam tu dejali, da je izjemno pomembno okrepiti enotni trg in da je krepitev enotnega trga recept proti krizi v Evropi. V imenu svoje skupine, gospod predsednik, bi vas rad vprašal, kaj nameravate storiti v naslednjih nekaj mesecih, da bo krepitev enotnega evropskega trga v pomoč v boju proti resni gospodarski krizi, s katero se soočamo danes.

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. – Najlepša hvala, gospod Kamiński. Pravzaprav sem v svojih političnih smernicah, za katere sem prepričan, da jih je Evropski parlament potrdil z močno podporo, ki ste mi jo izkazali ob moji ponovni izvolitvi, dejal, da je notranji trg prednostna naloga in da bi se morali boriti proti vsem vrstam gospodarskega nacionalizma.

Imam dobre novice za vse vas. Prav danes sem Mariu Montiju zaupal nalogo, da pripravi poročilo o prihodnosti enotnega trga, ki bo vključevalo možnosti in priporočila za pobudo za ponovni zagon enotnega trga. Vesel sem, da je nalogo sprejel, saj se na ta način pridobiva zunanje strokovno znanje, gradi podpora, upam, da skupaj z Evropskim parlamentom, tako da lahko notranjemu trgu damo nov zagon in da vidimo, kako lahko enotni trg prilagodimo potrebam 21. stoletja. Prepričan sem, da je to še zlasti pomembno za potrošnike in tudi za mala in srednje velika podjetja, ki se včasih znajdejo pod pritiskom in trpijo zaradi izkrivljenega ravnanja na skupnem trgu.

  Michał Tomasz Kamiński, predsednik skupine ECR. – (PL) Gospod predsednik, za konec bi rad povedal, da je za nas, za našo skupino, zelo pomembno, da pri tem delu krepitve enotnega trga, v tej stavbi naše skupne Evrope, niste pozabili na razlike, ki obstojajo v Evropi. Niste pozabili, da imamo države, ki so se šele pred kratkim pridružile Evropski uniji in so na nek način v slabšem gospodarskem položaju. Vemo, da ste s temi novimi državami članicami vedno ravnali zelo pravično, in upam, da boste tako tudi nadaljevali.

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. – Menim, da je notranji trg najboljši način, da se zaščitijo vse države članice, ne glede na to, ali so nove ali stare, velike ali majhne, bogate ali revne. To je politika pravičnosti, saj je to najboljši način, da se zaščiti šibkejše, in sicer potrošnike, ki so običajno šibkejši.

To je tudi način, da se zaščitijo mala in srednje velika podjetja glede na velike monopole ali oligopole. Torej je to – navdih za notranji trg – tisto, kar predstavlja tako pomemben pravni red naše Evropske unije.

  Lothar Bisky, predsednik skupine GUE/NGL. – (DE) Gospod predsednik, pozivate nas, da se kmalu odrečemo programom za spodbujanje gospodarstva in da se proračunski primanjkljaji v državah članicah hitro zmanjšajo. Pa vendar vaša najnovejša napoved za zadnje četrtletje obljublja le 0,1-odstotno rast BDP v EU. Za celotno leto 2009 bi to predstavljalo 4-odstotni padec. Glede na vaše lastne napovedi bodo stopnje brezposelnosti v EU v letu 2010 narasle na več kot 11 %.

Se vam ne zdi, da bi predčasna, drastična zmanjšanja v javni porabi ustavila skromne začetke oživitve? Ali pa menite, da je finančni sektor zaenkrat prebrodil težavo in da bi morali navadni ljudje nositi stroške krize? Ljudem v Latviji, na Madžarskem in v Romuniji že vsiljujete škandalozne pogoje za najem kredita v sili EU: nižje plače, manj pokojninskih ugodnosti, manj javnih storitev in višji DDV. Ali ste si tako zamislili socialno Evropo?

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. – Prvič, ravno zaradi zaskrbljenosti nad številkami, ki ste jih omenili – in z njimi se v celoti strinjam –, so to resnično naše napovedi. Kot sem že večkrat omenil, pripravljamo strategijo za izhod iz krize, vendar pa ne priporočamo, da bi z izvajanjem strategije za izhod iz krize pričeli sedaj. Torej pravimo, da bi morali programe za spodbujanje obdržati. Finančni ministri se sestajajo in mislim, da so se dogovorili, da z izvajanjem strategije za izhod iz krize ne bi smeli pričeti pred letom 2011. Torej moramo naše gospodarstvo še naprej spodbujati, ravno zaradi naše zaskrbljenosti, in sicer zlasti na socialnem področju in na področju brezposelnosti.

Vendar pa so kot veste, krizo izzvala tudi velika neravnovesja, visoka javna poraba, prave finančne orgije. Menim, da v določenem trenutku netrajnostnega vzorca ne bi smeli obdržati, moramo se vrniti k trajnosti. To je tudi vprašanje solidarnosti s prihodnjimi generacijami.

  Lothar Bisky, predsednik skupine GUE/NGL. – (DE) Gospod predsednik, ali sem vas pravilno razumel, in sicer, da bi lahko bilo leto 2011 leto tega „izhoda“?

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. – Tega sedaj ne morem potrditi, lahko pa vam povem, da se to najverjetneje ne bo zgodilo prej. Mislim, da je to dogovor med finančnimi ministri, in to je bilo tudi stališče, ki ga je Evropska unija zavzela na vrhu G20.

Sedaj si tudi prizadevamo za usklajevanje teh politik na svetovni ravni. To ne pomeni, da bodo vse regije sveta sprejele enake odločitve istočasno, a v času te krize smo videli, da smo v vsakem primeru povezani in da si moramo prizadevati za jasno opredelitev teh izhodnih strategij na svetovni ravni.

Tako se to najverjetneje ne bo zgodilo pred letom 2011, vendar pa moramo nadaljevati s podrobnim spremljanjem gospodarskih razmer.

  Nigel Farage, sopredsednik skupine EFD. – Gospod Barroso, zelo lepo vas je videti tukaj. Priložnost, da se od vodilnih zahteva odgovornost, je zagotovo dobrodošla.

Kot veste, nisem bil vedno eden izmed vaših največjih zagovornikov, vendar moram priznati, da ste delo dobro opravili. Uspelo vam je prezreti izid francoskega referenduma, uspelo vam je prezreti izid nizozemskega referenduma in uspelo vam je ustrahovati Irce in jih tako še drugič prisiliti v pokorščino. Tako ste že skoraj dobili svojo Pogodbo.

Seveda pa je sedaj čas, da izberemo predsednika – veliko globalno marioneto Evropske unije. Vsi stavijo na Tonyja Blaira.Sprašujem se, ali se strinjate z menoj, da njegova nenehna podpora priključitvi Britanije evrskem območju, njegovo letno prepuščanje 2 milijard GBP britanskega popusta ter njegov celoten pristop do članstva Britanije v Evropski uniji – njegova zavrnitev, da bi se Britanci lahko odločali na referendumu – vse kaže, da ima dovolj proevropskih priporočil, da postane predsednik? In ali je prav to bil dogovor, ki sem ga predvidel že leta 2005? Ali je bilo to že ves čas dogovorjeno?

  José Manuel Barroso, Predsednik Komisije. – Prvič, gospod Farage, ne bodite tako užaloščeni zaradi izida na Irskem. Izid ni bil dober – le 67 % ljudi! Kadar potekajo resne razprave s pravo odgovornostjo smo do sedaj pokazali, da lahko Evropo močno podpremo. Pravzaprav je Irska razglasila neodvisnost od Stranke za neodvisnost Združenega kraljestva, saj ste imeli tam kampanjo in Irska je rekla „ne“ vam in vaši stranki.

(Aplavz)

Glede prihodnjega predsednika Sveta pa zadeve ne bom komentiral. To je odločitev Evropskega sveta. Kar bi vam rad zelo odkrito povedal pa je, da ni nobenih skritih dogovorov in nobenih skritih agend. Če bi ti obstajali, bi to že vedel. Torej ni nobenih skritih dogovorov ali skrivnih pogajanj.

Povem pa vam lahko naslednje:

potrebujemo predsednika Sveta, ki bo zavezan Evropejec in bo ves čas dosleden, saj menim, da ni primerno, da Svet vsakih šest mesecev popolnoma spremeni svojo agendo. Sem zelo velik zagovornik močne prisotnosti Evropskega sveta, ki daje Svetu usklajenost in doslednost in ki seveda dela z roko v roki s Komisijo in je popolnoma zavezan evropskemu projektu in zadevam Skupnosti.

  Nigel Farage, sopredsednik skupine EFD. – Gospod Barroso, razočaran sem. Sedaj je čas za vprašanja in „da“ ali „ne“ bi bila lažja odgovora, vendar nič za to. Ali je gospod Blair ali ne, dejstvo je, da ne bo demokratično izvoljen, tudi vi niste bili demokratično izvoljeni, ali pravzaprav to ne velja za vso EU? Ali ni to čudovita organizacija, ki daje upokojenim, izčrpanim nekdanjim predsednikom vlad da nekaj prave izvršilne oblasti? V EU bi lahko demokracijo uvedli s to Pogodbo. Odločili ste se, da ne boste. Ali nacionalna demokracija kaj velja ali pa je Evropska unija po vašem mnenju vredna več?

  José Manuel Barroso, Predsednik Komisije. – Ravno zato, ker Evropska unija ni neke vrste združena država, ki kaže, da se je tako bojite, predsednika Sveta ne izvolijo neposredno ljudje, temveč ga izberejo demokratično izvoljeni voditelji vlad Evrope. Ravno to je logika tega. Ne le, da so me soglasno podprli demokratično izvoljeni voditelji vlad, temveč me je podprla tudi večina v tem Parlamentu. Zato torej menim, da imam močno demokratično legitimnost.

(Aplavz)

V mojem predhodnem življenju nacionalnega politika so me v starosti 29 let demokratično izvolili v nacionalni parlament in povedati vam moram, da je težje biti izvoljen kot predsednik Komisije kot pa kot predsednik vlade v večini naših držav!

  Krisztina Morvai (NI). – (HU) Jutri, ob 15. uri bom imela tiskovno konferenco o kriznih razmerah glede človekovih pravic, ki trajajo vse od leta 2006. Prisrčno vabim gospoda predsednika in vse moje kolege poslance in pričakujem vašo udeležbo. Po podatkih nacionalne službe za pravno pomoč ogromno število sodnih odločitev potrjuje, da so se jeseni leta 2006 na Madžarskem zgodila dejanja brutalnega policijskega terorja, zlasti 23. oktobra, v času spominske slovesnosti ob petdeseti obletnici. Po naročilu vlade je policija zakrivila številna grozodejstva, vključno s streljanjem 14 ljudi v oči, zaradi česar so mnogi izmed njih oslepeli, kot politične zapornike pa so pridržali in mučili več sto nedolžnih ljudi.

Ali se zavedate, gospod predsednik, da je bila Kinga Göncz, podpredsednica Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, članica vlade, ki je odobrila streljanje? Rada bi slišala vaše mnenje o tem in vas prisrčno ter vljudno vabim na jutrišnjo tiskovno konferenco, kjer tudi pričakujem vašo udeležbo .

  José Manuel Barroso, Predsednik Komisije. – Spremljam razvoj dogodkov v državah članicah, vendar si bodimo na jasnem: Komisija ni pristojna za poseganje v nekatere notranje zadeve držav članic in to je takšno vprašanje, na katerega tukaj ne moremo odgovoriti, saj gre za notranjo razpravo, ki poteka na Madžarskem.

Kot Komisija smo pristojni za poseganje v katero koli vprašanje temeljnih pravic, ko gre za izvajanje prava Skupnosti. To pa ni bilo tako v primeru, o katerem govori poslanka. Zato bi vas prosil, da mi ne zastavljate vprašanj, ki jih lahko bolje obravnavate na ravni nacionalnega parlamenta, kot pa tukaj v Evropskem parlamentu.

  Krisztina Morvai (NI). – (HU) Ali potem prav razumem, da svoboda zbiranja, svoboda mnenja, človekove pravice in celo Evropska konvencija o človekovih pravicah, glede na to, kar ste povedali, niso del prava Evropske unije? Ali človekove pravice niso del sistema vrednot in pravnega sistema Evropske unije? Če to ni tako, potem sem imela napačne podatke.

  José Manuel Barroso, Predsednik Komisije. – Seveda, človekove pravice so del Evropske unije, vendar imamo sistem, ki temelji na pravni državi, in domnevamo, da so vse države članice, vključno z vašo državo, pravne države. Tako imate možnost, da svoje vprašanje naslovite na svoja sodišča, obrnete pa se lahko tudi na Evropsko sodišče za človekove pravice ali na Sodišče Evropskih skupnosti v Luksemburgu. Torej imamo sistem človekovih pravic.

Ne morem in ne smem pa se udeleževati nacionalnih političnih razprav med različnimi političnimi strankami.

  Predsednik. – Najlepša hvala, gospod predsednik. Iskreno bi se rad zahvalil predsednikom političnih skupin za upoštevanje časa in za dobro vodenje razprave. Rad bi se zahvalil tudi gospodu Barrosu. Upoštevati moramo čas, če želimo imeti živahno razpravo. Zato se vam vsem najlepše zahvaljujem.

Posledice finančne krize na zaposlovanje in socialno kohezijo

  Corien Wortmann-Kool (PPE). – (NL) Gospod predsednik, moje vprašanje zadeva ukrepe za odzivanje na krizo. Ko gre za cilje glede emisij v zvezi s podnebnimi spremembami, je Evropa pred Združenimi državami. Združene države so vsekakor v prednosti v smislu naložb zasebnega sektorja v tehnološke inovacije in trajnost, kar je izjemno pomembno za mala in srednje velika podjetja (MSP) ter za zaposlovanje.

Pravzaprav je bil to tudi temeljni del vašega načrta za ukrepanje v krizi in za oživitev gospodarstva. Kakšne so torej vaše ambicije v tem smislu? Kdaj bomo dosegli isto raven kot Združene države in kaj počne Komisija ter kaj lahko stori, da bi zagotovila doseganje te ravni? Povedano na splošno se MSP še vedno spopadajo z dokaj veliko ovirami in posledično zamujajo potencial rasti. Kaj boste storili za izpopolnjevanje notranjega trga, ki je navsezadnje glavni vir rasti za naše zaposlovanje?

  José Manuel Barroso, Predsednik Komisije. – Predhodnemu govorniku sem že odgovoril z nekaterimi zamislimi glede notranjega trga, vendar pa se popolnoma strinjam s stališčem, ki ste ga podali glede tehnologije. V smislu naložb v nove tehnologije smo za Združenimi državami in ostalimi.

Zaradi tega smo, denimo v tem posebnem svežnju, sprejeli Evropski načrt za oživitev gospodarstva. Velik poudarek smo namenili naložbam pri nekaterih vprašanjih, ki zadevajo podnebno agendo in energetsko varnost. Ti dve vprašanji povezujemo. Zato smo pred kratkim predložili Načrt SET in države članice pozivamo, da namenijo več sredstev financiranju zelenih tehnologij; z drugimi besedami, vse tehnologije, ki nam lahko omogoči, da postane naše gospodarstvo bolj trajnostno in zeleno.

Vsekakor je to zadeva, ki bi jo morali upoštevati tudi za prihodnje finančne perspektive. Kot veste, bomo še pred koncem leta predložili pregled proračuna. Imeli bomo tudi priložnost za dobro razpravo o tem, čemu moramo v prihodnosti dajati poudarek v smislu naložb.

  Predsednik. – Kolegi, prosim vas, da ne postavljate dodatnih vprašanj. Tukaj imam zelo dolg seznam imen in dosti bolj zanimivo bi bilo, če bi lahko več poslancev postavljalo vprašanja.

  Sylvana Rapti (S&D). – (EL) Gospod predsednik, Komisija je v letu 2008 povsem upravičeno izdala priporočilo o vključitvi več ljudi v trg dela.

Najprej bi vas rada vprašala, ali poleg tega priporočila ter ukrepov, ki so jih sprejele države članice, kot Evropska komisija nameravate sprejeti dodatne ukrepe, da bi okrepili odprto metodo usklajevanja v socialnem sektorju? Navezujem se na ukrepe, ki so združljivi z učinkovitimi industrijskimi politikami, da bi se povečalo zaposlovanje.

Drugič, leto 2010 je bilo razglašeno – kot vsi vemo – za evropsko leto boja proti revščini. Naš cilj je okrepiti socialno kohezijo. Vprašanje je zelo preprosto, gospod predsednik: ali boste vložili vso svojo energijo, ali boste premogli pogum – vi osebno –, da se boste borili za količinske cilje v zvezi z vprašanjem o revščini? Še zlasti pa bi vas prosila, da me ne usmerjate k državam članicam, kot ste to storili, ko ste obveščali Skupino naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu.

(Predsednik je prekinil govornico)

  José Manuel Barroso, Predsednik Komisije. – Že prej sem rekel, da je moja prva skrb brezposelnost, a da bi se borili proti brezposelnosti, ne smemo zavzeti le reaktivnega, temveč tudi proaktivno stališče. To bi lahko po mojem mnenju dosegli s pomočjo revizije lizbonske strategije in s celovito vizijo za leto 2020.

Dolgoročno strategijo Evropske unije moramo utemeljiti na novih virih trajnostne rasti, na primer na tem, kar imenujemo „bela“ delovna mesta, na področju socialnih storitev, kjer je bilo od leta 2000 dalje ustvarjenih 3,3 milijona delovnih mest. To predstavlja 16 % vseh novih delovnih mest.

Trg zelenih proizvodov in storitev naj bi se do leta 2020 prav tako podvojil in tako ustvaril ogromne priložnosti za zelena delovna mesta, torej spodbujamo oblikovanje načrta po vsej Evropski uniji, da bi pospešili ustvarjanje delovnih mest ter usvajanje potrebnih spretnosti in znanj. Sam sem zato odločen delati na tej novi strategiji, da bi okrepil prednostne naloge na socialnem področju, kot sem vam to že dejal, ko smo razpravljali o obsežnejših političnih smernicah za naslednji mandat.

  Elizabeth Lynne (ALDE). – Kot vemo, v času trenutne gospodarske krize več sto tisoč ljudi izgublja svoja delovna mesta in mnogi izmed njih so starejši ljudje, ki so v precej slabšem položaju, ko skušajo dobiti novo zaposlitev. Čeprav bi Direktivo o zaposlovanju iz leta 2000 morala izpolnjevati vsaka država članica, pa mnogi izmed teh starejših delavcev še vedno ne vedo, kakšne so njihove pravice po tej Direktivi in mnoge države članice predpise zaničujejo.

Tudi če nekateri delavci svojih pravic ne poznajo, se jim vse prepogosto zdi nemogoče, da bi ukrepali posamično, brez kakršne koli podpore. Sedaj še nimamo zakonodaje, ki bi ščitila mnogo ljudi pred diskriminacijo pri dostopu do blaga in storitev, vendar pa imamo Direktivo o zaposlovanju. Ali nam lahko poveste, kako ukrepate proti državam članicam, ki je ne izvajajo pravilno in kakšen mehanizem bi lahko bil vzpostavljen za pomoč starejšim in invalidnim delavcem pri doseganju njihovih pravic?

  José Manuel Barroso, Predsednik Komisije. – Kadar koli države članice naših direktiv ne spoštujejo, sprožimo postopek za ugotavljanje kršitev, torej kadar gre za poseben primer, lahko in bomo ukrepali. V zvezi s celotnim vprašanjem, ki ga omenjate, pa mi dovolite, da povem, da je ta kriza več kot pet milijonov Evropejcev pahnila v brezposelnost.

Najbolj prizadete skupine so mladi in priseljenci. Brezposelnost sedaj znaša 9,1 % v Evropski uniji, a stopnja brezposelnosti je več kot podvojena pri mladih delavcih (19,8 %) in priseljencih (19,1 %). To so sedaj najpomembnejše skrbi, ki jih imamo v smislu socialnih zadev. Vprašanje reševanja revščine otrok prav tako ostaja pomembna prednostna naloga. Seveda pa v skladu s trenutnimi direktivami spremljamo tudi razmere v zvezi s starejšimi ljudmi.

  David Casa (PPE). – (MT) Verjamem, da je vredno govoriti o tem, kako lahko v Evropski uniji ustvarimo več delovnih mest. Vendar pa menim, da bi morali upoštevati tudi, kako ta delovna mesta varovati in preprečiti njihovo izgubo. Naša vlada je posredovala tam, kjer je bilo krizo najmočneje občutiti. Verjamem, da je bilo z vladnim posredovanjem rešenih več tisoč delovnih mest, očitno s povečanjem porabe v socialnem sektorju. Ali ne mislite, da si mora Komisija še bolj prizadevati za zagotavljanje, da se bo to zgodilo v vsaki državi Evropske unije? Vem, da boste omenili na novo spremenjeni sklad za prilagoditev globalizaciji in dejstvo, da se ga uporablja za pomoč še več delavcem, vendar verjamem, da moramo storiti prav vse v zagotovilo, da bodo delovna mesta teh ljudi zaščitena tako, da jim ne bo treba uporabiti sklada za prilagoditev globalizaciji. Menim, da bi moral biti to naš dejanski cilj.

  José Manuel Barroso, Predsednik Komisije. – Ne le, da smo revidirali predpise sklada za prilagoditev globalizaciji, temveč smo tudi evropski socialni sklad pospešeno reprogramirali z 1,8 milijardo EUR, da bi okrepili aktivne politike trga dela.

Tudi pri kohezijski politiki smo naredili nekaj sprememb, da bi poenostavili predpise in plačila izplačali vnaprej. Tudi to je zelo pomembna politika. Omenil sem že 550 milijard EUR načrta za spodbudo in seveda lahko omenim tudi Sklad za prilagoditev globalizaciji, kot tudi nekatere druge predloge, ki smo jih podali.

Na žalost pa moram povedati, da eni zamisli države članice niso sledile, in sicer ukinitvi sofinanciranja za Socialni sklad To smo predložili Svetu, vendar je bil predlog zavrnjen. Še vedno upam, da z vašo pomočjo to lahko uresničimo, saj obstojajo nekatere države, ki preprosto nimajo finančnih sredstev, s katerimi bi dopolnile financiranje Socialnega sklada s svojim lastnim denarjem. Tako tudi v kar največjem možnem obsegu uporabljamo instrumente, ki so nam na voljo na ravni Komisije, da bi podprli vse tisto, kar lahko države članice same storijo v boju proti brezposelnosti.

  Alejandro Cercas, (S&D) . – (ES) Gospod predsednik, hvala za to zanimivo razpravo, ki jo imamo danes.

V zvezi z zaposlovanjem ste povedali, da se nekatere države članice niso udeležile vrha v Pragi. Kar je še resneje, gospod predsednik, je to, da Svet v času največje zaposlitvene krize v zgodovini Evrope – danes 10 000 Evropejcev izgublja svoja delovna mesta, enako tudi jutri in pojutrišnjem – ni sprejel nobene resne pobude in da v zvezi z zaposlovanjem ni bilo niti enega vrha. Lahko bi tudi rekli, da ima Komisija dnevni red iz lanskega leta, ki pa je bil že takrat zastarel in sedaj ne izpolnjuje perečih potreb več milijonov državljanov, celotne generacije Evropejcev in celotne države blaginje, katerih prihodnost je na kocki.

Gospod predsednik, rad bi vas prosil za vaše vodstvo: potrebujemo dejavno vodstvo, vodstvo, ki bo prekinilo z apatijo in pomanjkanjem preglednosti. Svetu morate sporočiti, da tako ne moremo nadaljevati. Potrebujemo Komisijo, ki bo ne le upravljala z običajnimi viri in običajnimi zadevami, temveč se bo v težkih časih – in vem, da je to za vas težko, gospod predsednik – postavila na čelo Evrope in bo z velikim institucionalnim sporazumom dala upanje celotni generaciji Evropejcev.

  José Manuel Barroso, Predsednik Komisije. – (PT) Dejstvo je, da delamo vse, kar je v naši moči in, kot sem dejal ob predstavitvi programa, da dajemo socialnim zadevam večjo odmevnost, saj gre za izredne razmere, gledano s socialnega vidika.

V ponazoritev naj povem, da sem zato razglasil potrebo po preučitvi socialnih vplivov v celotni novi zakonodaji. Zaradi tega pa spodbujamo skupno dejavno vključitev načel kot politiko Skupnosti. Zaradi tudi lahko državam članicam povem, da podpiramo socialne naložbe. Socialni izdatki, ki so leta 2008 znašali 28 % BDP, bodo leta 2010 narasli na 31 %. To predstavlja približno 3 500 milijard EUR več!

V zvezi s tem si resnično prizadevamo, ampak je seveda res, gospod Cercas, da si morajo Komisija, Parlament in države članice prizadevati skupaj.

  Gerald Häfner (Verts/ALE). – (DE) Gospod predsednik, Evropa pomeni svobodo, demokracijo in solidarnost oziroma, če se izrazim drugače, socialno in okoljsko odgovornost. Vendar pa ste bili vi in Komisija zelo dolgo časa povsem enostransko osredotočeni na element svobode – in sicer tudi tukaj samo na gospodarsko svobodo, na svobodo, razumljeno v čisto gospodarskem smislu – in na urejanje na številnih področjih, kjer urejanje sploh ni potrebno, toda tam, kjer gre za milijarde, na svetovnih finančnih trgih, pa ste bili v veliki meri osredotočeni na neposeganje in neurejanje, ker ste verjeli, da bi to privedlo do najboljših rezultatov za vse.

Videli smo katastrofalne rezultate, do katerih je to privedlo, in jasno vas sprašujem, kako in s pomočjo katerih projektov in načrtov nameravate Parlamentu in ljudem v Evropi tokrat na verodostojen način pojasniti, da ste se vi in Komisija iz te katastrofe nekaj naučili in da boste našo usmeritev temeljito spremenili?

  José Manuel Barroso, Predsednik Komisije. – Prvič, vprašanje verodostojnosti je za vas subjektivno vprašanje. Mislim, da je odgovor na to vprašanje dal Parlament, ki mi je pred kratkim zaupal nov mandat, kar kaže na to, da ta Parlament verjame, da sem dovolj verodostojen, da lahko nadaljujem s to politiko.

Pravzaprav izvajamo našo politiko tako, da se odzivamo na gospodarsko in finančno krizo. Sprejeli smo pomembne odločitve; na svetovni ravni prednjačimo glede regulativnih in nadzornih ukrepov, ki smo jih pred kratkim sprejeli. Na podlagi poročila, ki sem ga naročil skupini de Larosičra, smo podali nekaj predlogov, za katere upam, da jih bosta Svet in Parlament odobrila.

Ravno danes smo na sestanku Komisije odobrili sporočilo o finančnih instrumentih, ki jim bo seveda morala slediti konkretna zakonodaja. Torej je res, da se odzivamo na finančno krizo v vseh vidikih, vključno z regulativnim in nadzornim, in sam sem v času mandata te Komisije sprejel nekaj odločitev in naslednja Komisija bo seveda tej poti sledila, saj verjamem, da razmere to terjajo.

  Veronica Lope Fontagné (PPE). – (ES) Gospod predsednik, rada bi spregovorila o pomoči, ki je bila odobrena po začasnem okviru, ki je namenjen zmanjševanju težav, ki so se pojavile kot posledica gospodarske krize, in zlasti o Oplu.

Rada bi vas vprašala, ali Komisija preiskuje, ali je bila pomoč, ki jo je Nemčija prejela po začasnem okviru, pogojena s predhodnim soglasjem glede geografske porazdelitve ukrepov prestrukturiranja, kar ne bi bilo v skladu z namenom te pomoči.

Če je to tako, bi rada vedela, ali se strinjate, da bi imelo podjetje svobodo v zvezi s pregledom porazdelitve in prestrukturiranja Opla glede na svoja lastna gospodarska in proizvodna merila in da bi ohranilo kar največje možno število delovnih mest.

  José Manuel Barroso, Predsednik Komisije. – (PT) Na to vprašanje sem že odgovoril, vendar pa bom povedal, da smo imeli nekaj pomislekov glede načina, kako se je ta postopek izvajal. Komisija je te pomisleke izrazila in General Motors ter Oplov trust ponovno ocenjujeta način, kako je bila ponudba za odkup Opla pripravljena, in preverjata, ali je bila ta ponudba dejansko pripravljena na komercialni podlagi ali ne.

Mi, Evropska komisija, bomo storili vse, kar je v naši moči, da bi zagotovili, da je rešitev skladna s predpisi o notranjem trgu ter pravili o državni pomoči, in bomo vsekakor nepristranski in strogi pri uporabi teh pravil.

  Vicky Ford (ECR). – Vsaka posamezna evropska država si je edina, da se spopadamo z naraščajočo brezposelnostjo, ki očitno ni le socialna kriza, temveč z naraščajočimi stroški socialne pomoči, z upadanjem davkov ter povečevanjem usposabljanja predstavlja dodatno breme za javne blagajne držav članic.

Gospod Barroso, ali bi se glede na povedano strinjali, da moramo biti poslanci tega Parlamenta in tudi Komisija še posebno previdni glede vsakega centa, ki ga dodatno naprtimo javnemu sektorju? Prvič, če se torej strinjate, kako bi nam svetovali glede glasovanja v razpravi o proračunu v četrtek?

Drugič, zakaj se še vedno sestajamo v Strasbourgu?

  José Manuel Barroso, Predsednik Komisije. – Proračun za naslednje leto podpiram, zato svetujem, da glasujete z „da“.

Glede vprašanja, da moramo biti previdni in strogi, se z vami strinjam. Zelo previdno moramo ravnati z vsem davkoplačevalskim denarjem, pred očmi moramo imeti prednostne naloge. Danes je v nekaterih državah članicah socialni položaj očitno resen. Pojavljajo se težave zaradi socialne izključenosti in revščine, glede katerih sem prepričan, da predstavljajo razlog za zaskrbljenost vseh poslancev tega Parlamenta, zato moramo videti, katera pot je najboljša.

Kot veste, je bila Komisija zelo dosledna, da se pod pogoji Pakta za stabilnost in rast mi in Evropska unija zavežemo pravilom trajnosti. Seveda ne mislimo, da je težave mogoče rešiti samo z denarjem, vendar pa dejansko obstojajo razmere, kot so denimo trenutne, ko smo prepričani, da je treba posebno pozornost nameniti razmeram socialne nujnosti. Izredni ukrepi so bili potrebni za razmere, ki jim še nismo bili priča. Kot vedno gre torej za vprašanje ravnovesja pri presoji.

  Ádám Kósa (PPE). – (HU) Predsednik Komisije, glede na Uredbo Evropske komisije št. 800/2008 so bile subvencije plače za invalidne osebe znižane na 75 % najvišjega zneska. Zaradi tega je od 1. januarja 2009 dalje kriza prizadela zaposlovanje invalidnih oseb in tistih, katerih delovne sposobnosti so se spremenile. Posledično so se viri zaposlovanja, zagotovljeni invalidnim osebam, močno zmanjšali zaradi proračunskih omejitev. To je tudi razlog, zakaj je ogrožena nacionalna podpora, ki je v mnogih državah, denimo na Madžarskem, zagotovljena za ustanavljanje skupin za ustvarjanje delovnih mest. Pravijo, da je treba kriviti Evropsko unijo. Zato bi želel postaviti vprašanje: Kako bo Evropska komisija med finančno krizo obvladovala pravice iz zaposlovanja invalidnih oseb, nalogo ohranjanja delovnih mest za te ljudi in načelo enakega plačila za enako delo? Ta predpis je bil oblikovan pred krizo.

  José Manuel Barroso, Predsednik Komisije. – Spoštovani poslanec, kot veste sem prepričan, da je Evropska komisija podala predlog – horizontalno direktivo – za nediskriminacijo, ki vključuje tudi invalidnost. In sedaj je osnutek predloga v vaših rokah in rokah Evropskega sveta. Torej resnično upam, da bo sprejet, saj smo vsekakor proti kakršni koli vrsti diskriminacije invalidnih oseb.

Mnogo težav, ki ste jih omenili, je treba obravnavati na nacionalni ravni, saj so to ukrepi v smislu konkretne podpore, ki jih morajo sprejeti nacionalni sistemi socialne varnosti. Vendar pa v Evropski uniji delamo vse, kar lahko, da bi imeli zavezujoč okvir, s katerim bi se mi in tudi države članice zavezali načelu nediskriminacije in posebni zaščiti invalidnih oseb.

  Pervenche Berès (S&D). – (FR) Gospod Barroso, v tej dvorani ste bili imenovani za naslednjega predsednika Komisije. Vaša naslednja nujna naloga je pripraviti Komisijo tako, da bo služila Evropi, ki se skuša izvleči iz krize. Kako na podlagi tega nameravate uporabiti neustrezna orodja Skupnosti, ki so nam na voljo, tako, da jih boste optimizirali, in kako nameravate razdeliti delovna področja, da se bomo lahko ukvarjali z vprašanji, ki bodo nastala? Dobro se zavedam, da je vse odvisno od vaše razprave z voditelji držav ali vlade, vendar pa morate kot predsednik Komisije deliti svojo vizijo z njimi. Kako lahko povežemo strategije, ki so nam na voljo? Kako lahko razdelimo delovna področja, da bodo upoštevana spoznanja, ki smo jih pridobili v času krize?

V zvezi z orodji bom navedla le en primer. Sklad za prilagoditev globalizaciji je danes v nasprotju s strategijami državne pomoči, kar nam preprečuje izvajanje industrijskih politik, ki bi nam pomagale, da se rešimo iz krize. Kakšni so vaši predlogi? Za katero pristojnost boste zaprosili voditelje držav ali vlad in kako jih boste prosili, naj razdelijo delovna področja?

  José Manuel Barroso, Predsednik Komisije. – (FR) Razdelitev delovnih področij ni v pristojnosti voditeljev držav ali vlad, temveč je v pristojnosti predsednika Komisije in vsekakor bom to pristojnost uporabil na način, za katerega menim, da je najprimernejši.

V svoji razpravi z vami o programu naslednje Komisije sem že podal nekaj napovedi, vendar pa sem dejansko v stiku z voditelji držav ali vlad.

Lahko vam povem tudi, da sem šele danes vsem poslal pismo, v katerem sem jih prosil, da mi za kolegij pošljejo tudi kandidatke. Resnično sem zaskrbljen glede problema ravnovesja med moškimi in ženskami; če ne ničesar ne ukrenem, praktično ne bom imel nobenih žensk, saj želijo imeti vlade za naslednjo Komisijo večinoma kandidate.

Zato sem to pismo poslal šele danes.

Kar zadeva dejanske porazdelitve, ne bo velikih sprememb. Glavne novosti sem že napovedal v svoji razpravi z vami. Te še zlasti vključujejo komisarja za pravosodje in temeljne pravice, komisarja, ki bo deloval na področju podnebnih sprememb, ter seveda, sedaj potrebujem sposobne moške in ženske, ki so zavezani Evropi, ki lahko uspešno zaključijo svoje posamezne naloge na različnih delovnih področjih, ki bodo ustrezali prednostnim nalogam za ukrepanje Evropske unije.

  Graham Watson (ALDE). – Doslej sta ustvarjanje bogastva in ukrep blaginje pretežno temeljila na potrošnji in tako se je tudi industrijo spodbujalo, da le malo pozornosti posveti dejanski vrednosti uporabljenih surovin, četudi je njihova cena nizka, ali dejanskim stroškom proizvedenih odpadkov.

Kako namerava vaša Komisija zagotoviti, da bo rast v prihodnosti drugačna in da se ne bomo znašli v položaju, ko po 20 letih rasti planet ne bo več zmožen prenesti našega početja in si družba ne bo mogla privoščiti dejanskih življenjskih stroškov na takšen način?

  José Manuel Barroso, Predsednik Komisije. – Grahamu Watsonu bi se rad zahvalil za to zelo pomembno vprašanje. Dejansko je to bistvo programa za naslednjih pet let: da vlagamo v pametno, zeleno rast, trajnostno rast. To je zelo pomembno.

Razumeti moramo, da model za prihodnost ne bo enak modelu iz preteklosti. Zavzemam se za močno industrijsko strukturo v Evropi – vendar za močno industrijsko strukturo za to novo dobo trajnosti, kjer bomo morali misliti na zeleni razvoj, zelene tehnologije. Tam lahko ustvarimo nove proizvode, nove trge. To je dober primer.

Zaradi tega organiziramo naš program prihodnosti v smislu tistega, kar sem v svojih smernicah imenoval „novi viri rasti“, saj s tradicionalnimi viri rasti ne bomo zmagali v bitki konkurenčnosti z velikimi gospodarstvi v vzponu, kot sta Kitajska in Indija.

Torej morajo inovacije predstavljati bistvo, središče naše agende za rast, novi viri rasti, ki bodo spodbujali prehod v nizkoogljično gospodarstvo: pametni zeleni razvoj in inovacije. Mislim, da bodo inovacije ključnega pomena za razvoj evropskega gospodarstva v prihodnosti.

  Emilie Turunen (Verts/ALE). – (DA) Gospod Barroso, finančna kriza je povzročila gospodarsko krizo zgodovinskih razsežnosti in v tem trenutku brezposelnost v Evropi dramatično narašča. Brezposelnost med mladimi – tistimi pod 25 let – znaša v Evropi 19,8 %, kot ste sami dejali, v Španiji pa je več kot eden od treh pod 25 let brezposeln. Trenutno smo v procesu, ko bomo celo generacijo pahnili v stisko in doslej, gospod Barroso, niste storili kaj dosti, da bi ta problem rešili. Danes sem slišala, da ste zelo zaskrbljeni glede tega, in vesela sem, da to slišim – rada bi pa videla dokaze. Tudi če se odgovornost za politiko zaposlovanja nahaja na nacionalni ravni, pa obstoja tudi potreba po evropski odgovornosti in evropskih pobudah.

Rada bi vas spomnila na tri stvari. Prvič, komisar Špidla je obljubil 5 milijonov za pripravništvo za mlade v Evropi. Kaj se je zgodilo z njimi? Drugič, trenutno po vsej Evropi sprejemamo svežnje za spodbujanje rasti in reševalne ukrepe. Zakaj ti svežnji ne vključujejo ciljno usmerjenih programov za delovna mesta za mlade? Tretjič, kaj boste storili, da bi dosegli močnejši socialni profil in močnejši načrt za mlade v novi polizbonski strategiji?

  José Manuel Barroso, Predsednik Komisije. – Ponavljam, da smo naše obstoječe instrumente izkoristili v polni meri. Imamo instrumente na ravni Skupnosti, vendar pa so nekateri instrumenti instrumenti na nacionalni ravni. Kar lahko naredimo je, da z državami članicami sodelujemo in te instrumente kar najbolje izkoristimo, da izmenjujemo najboljše prakse in da jih pozovemo, naj temu tudi sledijo.

Komisar Špidla, ki je v težkih okoliščinah opravil odlično delo, je pravzaprav skupaj s Komisijo kot celota, ki države članice prosi, naj razvijejo pet milijonov vajeniških mest. Na razpolago dajemo nekaj najboljših praks. Na primer, v Franciji so izjemno dobre prakse prišle od zasebnih podjetij, ki so podpirale usposabljanje znotraj svojih podjetij in vajeništvo z javnim denarjem, vendar pa so del financirala tudi sama podjetja.

Torej je to vsekakor prednostna naloga in mi se je lotevamo z vsemi svojimi instrumenti – Evropskim socialnim skladom, skladom za prilagoditev globalizaciji, Kohezijskim skladom in podvojitvijo instrumenta za podporo za plačilne bilance novim državam članicam in državam zunaj evrskega območja.

Svoje instrumente smo izkoristili v polni meri, vendar pa moramo za reševanje teh socialnih skrbi okrepljeno sodelovati z državami članicami in, kot ste še posebej omenili, skrbi v zvezi z brezposelnostjo mladih.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL). – (PT) Gospod predsednik, da bi zmanjšali revščino in brezposelnost, moramo ustvariti delovna mesta s pravicami, podpirati proizvodnjo in izboljšati univerzalne, brezplačne javne storitve. Povedano drugače, vlagati moramo v druge politike. Storiti moramo nasprotno od tega, kar je bilo storjenega do sedaj.

Na primer, danes in v tej dobi smo se presenečeni seznanili s študijo Generalnega direktorata za zaposlovanje in Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (EUROFOUND), ki sta predstavila dva scenarija za tekstilno industrijo, v katerih sta do leta 2020 predvidela 20–25-odstotno izgubo delovnih mest v Skupnosti, medtem ko bi po tretjem scenariju v tem sektorju znotraj Evropske unije izgubili celo 50 % trenutnih delovnih mest. Kako naj potemtakem te razmere uskladimo z novimi predlogi, ki se pripravljajo z namenom liberalizacije mednarodne trgovine, ne da bi upoštevali posledice na Portugalskem in v ostalih državah Evropske unije, ki imajo zelo občutljive sektorje, kot denimo tekstilno industrijo, kmetijstvo in obilico mikro ter malih podjetij, ki jih te politike ovirajo?

  José Manuel Barroso, Predsednik Komisije. – (PT) Mislim, da izključevanje Evrope ni rešitev za Portugalsko ali katero koli drugo državo. Evropa je največji izvoznik blaga in storitev na svetu in popolnoma ničesar ne moremo pridobiti s sprejemanjem protekcionističnih politik. Seveda so v določenih evropskih državah nekateri sektorji, zlasti, vendar ne samo na jugu Evrope, ki jih pogosto imenujemo „tradicionalni sektorji“ in ki so še posebno občutljivi za nove pogoje mednarodne konkurence, in zato si še posebno močno prizadevajo, da bi se prilagodili tem novim pogojem. Kot sem povedal v svojem predhodnem odgovoru to pomeni, da moramo iskati nove vire rasti in konkurenčnosti znotraj Evrope. Vendar pa se zagotovo ne smemo izolirati in zapreti Evropo, kar bi pomenilo tveganje, da se posledično drugi trgi zaprejo za naš izvoz.

Vlagati moramo v inovacije, usposabljanje, nove vire rasti in si prizadevati za večjo konkurenčnost, istočasno pa, kot sem rekel – in glede tega se vsi strinjamo – zagotoviti, da to se to ne bo izvajalo na račun socialnih standardov, ki so v Evropi pomembni. Znižanje naših socialnih standardov pa ni naš predlog. Tudi drugim skušamo pomagati zvišati socialne standarde, vendar pa zagotovo ne zagovarjam zamisli, da bi se morala Evropa izključiti. Menim, da je v najboljšem interesu Evrope, da ohrani odprte globalne trge.

  John Bufton (EFD). – Gospod Barroso, finančna kriza je v Združenem kraljestvu zelo resna. Eden izmed mnogih sektorjev, ki se s težavo prebijajo, je kmetijski sektor. Od 1. januarja 2010 dalje se bodo stvari še poslabšale zaradi uvajanja elektronske identifikacije, ki je „elektronska identifikacija ovc“. Oprema, ki se uporablja za skeniranje ovc, ni točna. Obveščen sem bil, da je le 79-odstotno točna.

Če se vozite v svojem avtu po cesti, gospod Barroso, in vaše zavore delujejo le v 79 % zaviranja, boste brez dvoma v določenem trenutku trčili. Bojim se, da se bo tudi kmetijski ovčerejski sektor najverjetneje zrušil zaradi uvajanja elektronske identifikacije in njene pomanjkljive opreme. Najbolj nenavadno stanje pa je, da bomo, če elektronska identifikacija začne veljati januarja, vedeli, koliko ovc je v Združenem kraljestvu, kje so in kako se gibljejo, a vendar v Združenem kraljestvu – zaradi neomejenega priseljevanja – nimamo pojma, koliko ljudi je v državi, kdo so in kam se bodo premaknili. Gospod Barroso, ali boste govorili z ostalimi člani Komisije in elektronsko identifikacijo uvedli na prostovoljni podlagi, dokler oprema, ki se jo uporablja, ne bo 100-odstotno točna?

  Predsednik. – To je zelo specifično vprašanje. Raje imamo splošna vprašanja o krizi in kako jo premagati. Predsednik Evropske komisije ne more biti obveščen glede specifičnih vprašanj v posameznih državah, zato bi vas prosil, da postavljate splošnejša vprašanja.

  José Manuel Barroso, Predsednik Komisije. – Rad bi povedal le, da mi primerjava med ovcami in ljudmi ni bila preveč všeč. Menim, da to ni ravno stvar dobrega okusa, resnično.

(Aplavz)

Ob tem naj povem še, da smo zavezani izvajanju identifikacije, ki jo omenjate, vendar pa smo seveda zelo previdni. Če se pri izvajanju pojavljajo težave, smo si jih pripravljeni ogledati. Vsekakor pa menim, da so ukrepi, ki so bili v zvezi z identifikacijo ovc že sprejeti, na splošno resnično dobri. Poglejmo si, kako delujejo v praksi.

  Zoltán Balczó (NI). – (HU) Gospod Barroso, svetovna finančna kriza, ki se je sprožila v Združenih državah, se je razširila na realno gospodarstvo in posledično povzročila izgubo več milijonov delovnih mest in ustvarila razmere socialne krize. Evropska unija si prizadeva ukrepati v primerih podjetij, kot je Opel, in če se bo kateri koli načrt izvajal, bo ta vključeval tudi neposredno pomoč. Istočasno pa so mala in srednje velika podjetja tista, ki ustvarjajo delovna mesta, dejansko večino delovnih mest.

Gospod predsednik, ali menite da je ukrep za pomoč tem podjetjem zadosten? Madžarska je še v posebno težkem položaju, saj ima le tuje komercialne banke. Ali se v tem primeru lahko ponudi neposredno državno pomoč, ali pa gre za gospodarski nacionalizem, ki ste mu napovedali vojno, ali pa za tržni dogmatizem?

  José Manuel Barroso, Predsednik Komisije. – Moj jasen odgovor je „ne“: kar smo storili, ne zadostuje. Več moramo storiti za MSP; menim, da je to prednostna naloga. Sprejeli smo Akt za mala podjetja, kar je dobro. Vprašanje o zapoznelih plačilih smo izboljšali z zmanjševanjem zamud pri plačilih, kar je prav tako dobro in kar so MSP sprejela z odprtimi rokami. Seveda skušamo omejiti vse birokratske in administrativne postopke, ki ustvarjajo administrativne ovire, zlasti za MSP, in zavezani smo, da bomo MSP olajšali življenje. Kot ste povedali – in strinjam se z vami – predstavljajo enega najpomembnejših sektorjev za ustvarjanje več delovnih mest, in to je tudi del naše politike.

Drug ukrep, ki smo ga pred kratkim sprejeli in ga danes še nisem omenil, je zvišanje praga državne pomoči na 500 000 EUR, ki so jo države članice odobrile v obliki neposredne podpore nekaterim MSP v posebnih težavah. Tako menim, da morajo MSP ostati prednostna naloga naših ukrepov za trajnost, vključno s trajnostnim zaposlovanjem.

  Seán Kelly (PPE). – (GA) Gospod predsednik, najprej bi se rad zahvalil predsedniku Barrosu, da je prišel sem in odprto, odkrito in marljivo odgovarjal na vprašanja.

Na žalost je bil predsednik Barroso obtožen nedemokratične izvolitve in ustrahovanja in siljenja Ircev v pokorščino.

Gospodu Farageju bi rad povedal, da zagotovo ni bil demokratično izvoljen, da govori v imenu Ircev, in tudi njegova uporaba besede „bully“ – ustrahovati – je bila zelo nerodna, saj je Irska že 700 let znana kot „Drugi otok Johna Bulla“, ko je John Bull – namreč Anglija – skušal Irce ustrahovati in prisiliti v pokorščino. Na srečo je tisti dan mimo, zato bom nadaljeval s svojim vprašanjem.

Ali boste, predsednik Barroso, ob novih pristojnostih, ki jih Lizbonska pogodba daje Evropski uniji, razmislili o tem, da bi enemu komisarju zaupali izključno odgovornost, da poda nove predloge in nove ukrepe za uzakonitev teh pristojnosti?

  José Manuel Barroso, Predsednik Komisije. – Žal mi je, vprašanja nisem dobro razumel, saj, če predlagate, da bi imeli novega komisarja za vse nove pristojnosti iz Lizbonske pogodbe, je moj odgovor nikalen, zagotovo ne mislim, da je to smiselno, saj so te pristojnosti na tako različnih področjih, da ne moremo eni sami osebi poveriti vseh teh pristojnosti.

Sem pa že z odgovorom na predhodno vprašanje napovedal, katere bodo po mojem mnenju inovacije v smislu portfeljev. Lahko, da jih bo nekaj več, delam na tem. To je navsezadnje tudi vzajemno sodelovanje z državami članicami. Na primer, Irska še ni imenovala možnega komisarja.

To sem storil pred petimi leti in to je vzajemen proces, pri katerem moram videti ljudi, ki so jih tiste države članice predlagale za oblikovanje Komisije. Zagotovo bom storil vse, kar je v moji moči, da bom našel sposobne ljudi – moške in ženske (in to pravim tudi za Irsko!) – tako, da bomo lahko imeli na koncu kolegij zavezanih Evropejcev, ki so sposobni in izkušeni na vseh področjih, od gospodarstva, splošne politike, energetike, okolja, pravosodja, temeljnih pravic in tako dalje: ogromen sklop pristojnosti, za katerega potrebujemo zelo sposobno skupino ljudi.

  Predsednik. – To je prvič, da je imel Parlament sejo vprašanj in odgovorov s predsednikom Komisije, zato še enkrat, najlepša hvala, predsednik Barroso. Ker je bil to za nas poseben dogodek, ali bi imeli kaj proti, če bi dali nekaj splošnih pripomb glede te prve seje vprašanj in odgovorov?

  José Manuel Barroso, Predsednik Komisije. – Najlepša hvala, gospod predsednik in vsi spoštovani poslanci tega Parlamenta, za to vajo. Resnično sem užival. Mislim, da je to zelo dobra vaja. Iskreno vam moramo povedati, da je zame zelo težko, vse svoje argumente ali pa vsaj svoje glavne argumente strniti v eno minuto, zlasti ker večino časa ne govorim svojega lastnega jezika. Govorim v jezikih, za katere menim, da so bolj dostopni in to od mene terja dodaten trud.

Kakor koli, vi odločite o obliki. O tem lahko razpravljam z vami, ker verjamem, da proste, izzivalne in polemične razprave predstavljajo dober prispevek k močnejšemu evropskemu demokratičnemu prostoru.

(Aplavz)

  Predsednik. – S tem se točka zaključi.