Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Razprave
Torek, 20. oktober 2009 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

12. Predlog splošnega proračuna za leto 2010 (oddelki I, II, IV, V, VI, VII, VIII, IX) – Predlog splošnega proračuna za leto 2010 (oddelek III) (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 
 

  Predsednik. – Naslednja točka je skupna razprava o naslednjem:

– poročilu gospoda Surjána v imenu Odbora za proračun o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010, oddelek III - Komisija (C7-0127/2009 - 2009/2002(BUD)) in o pisnem predlogu spremembe št. 1/2010 (SEC(2009)1133) k predglogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010 (A7-0038/2009) in

– o poročilu gospoda Maňke v imenu Odbora za proračun, o osnutku splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010

Oddelek I – Evropski parlament

Oddelek II – Svet

Oddelek IV – Sodišče Evropskih skupnosti

Oddelek V – Računsko sodišče

Oddelek VI – Evropski ekonomsko-socialni odbor

Oddelek VII – Odbor regij

Oddelek VIII – Evropski varuh človekovih pravic

Oddelek IX – Evropski nadzornik za varstvo podatkov

(C7-0128/2009 - 2009/2002B(BUD)) (A7-0037/2009).

 
  
MPphoto
 

  László Surján, poročevalec.(HU) Gospod predsednik, govoril bom v svojem maternem jeziku, saj, ceterum censeo, tudi protestiram proti vsaki vrsti zakona, ki omejuje uporabo maternega jezika vsake osebe. Proračun za leto 2010 je bil sestavljen v senci finančne krize. Državni sekretar, komisar, gospe in gospodje, vsi se moramo spopadati s to krizo na takšen ali drugačen način. Kriza je zasejala negotovost med vlagatelji, otežila pridobivanje kredita, povečala brezposelnost in zmanjšala proizvodnjo. Ali se je Evropska unija sposobna na to odzvati? Ali lahko kaj pove o nevarnostih, ki jih povzročajo podnebne spremembe, ali o terorizmu? Ali je sposobna varovati meje EU? Ali ima do sprejemanja beguncev nepristranski pristop? Parlament si želi proračun, ki bo na vsa ta vprašanja odgovoril pritrdilno in Parlament si je v tej želji dokaj enoten.

Ni večjih razlik, ki bi delile politične skupine. Zato bi se rad kot poročevalec zahvalil vsem političnim skupinam v Parlamentu. Vendar pa obstojajo resne razlike v mnenjih med Svetom in Parlamentom. Zaradi te krize si Svet želi čim manjši proračun, kar je razumljivo, če gledamo z vidika nacionalnih parlamentov in vlad. Seveda pa v tem Parlamentu verjamemo, da ima Parlament na voljo ogromno število instrumentov, ki bi morali biti oblikovani tako, da bi delovali celo učinkoviteje, bolj tekoče in vplivno, natanko tako, da bomo lahko premagali krizo. Kaj vse to pomeni v dejanskih številkah? Prej smo imeli med razmišljanjem o letu 2010 v mislih proračun za sedem let. Odločitev, ki je bila nato sprejeta, bi v sedanjih razmerah dopuščala proračun v višini 134 milijard EUR glede na ravni plač. Po drugi strani pa Svet razmišlja o številki 120 milijard EUR, medtem ko Parlament meni, da poraba v višini 134 milijard EUR ni realna, upošteva težave, s katerimi se spopadajo nacionalne vlade, in bo zadevo zaključil s predlogom 127 milijard EUR, če bo glasovanje v četrtek vodilo priporočilo Odbora za proračun.

Seveda se moramo vprašati, kakšen smisel ima dajanje obljube, namenjene za sedemletno obdobje v petletnem obdobju, če teh obljub nikoli ne bomo držali. To je dejanski položaj, v katerem smo, saj je vsako leto letni proračun dosti manjši, kot smo razpravljali prej. Vendar pa imamo še eno večjo skrb. Letni proračun odraža tudi obveznosti, od katerih ostajajo mnoge neizpolnjene. S to vrzeljo, ki se iz leta v leto povečuje, sedaj že zaostajamo za več kot en letni proračun. Zato je zvišanje ravni plač nujno potrebno. Sicer bomo najverjetneje priča enakemu scenariju kot vsako drugo leto: Svet bo priškrnil pri osnutku Komisije, medtem ko bo Parlament predlagal celo višje številke.

Vendar bi vašo pozornost rad usmeril na dejstvo, da razmere niso povsem takšne. Ti predlogi se niso zgodili od ene postavke do druge, na mehanski način, ki bi brez razlik odrezal nekaj tukaj in nekaj tam. Zaradi krize mora vsakdo zategniti pas. Zato smo v Odboru za proračun pri določenih nakupih podprli gospodarnejše številke Sveta. Drugje, denimo pri osebju, ki so mu dodeljene posebne naloge, smo upoštevali tudi to, kako je bila dodeljena naloga opravljena. Hkrati se na tem področju zlahka zmotimo. Če smo storili napake, nočemo preprečiti izvajanja programov. Če se to zgodi med letom, smo vedno pripravljeni položaj popraviti, vendar pa zagovarjamo pravilno izvajanje in natančno načrtovanje. Analizirati moramo tudi, ali je porabljen denar prinesel pričakovane koristi in ali smo dosegli cilj, ki smo si ga zadali.

Težko smo denimo zadovoljni s komunikacijsko politiko, vendar pa je seveda možnih še mnogo drugih razlogov, ki so dosti bolj zapleteni, da bi pojasnili izgubljene referendume in nizko volilno udeležbo. Zaradi tega bi bilo zmanjšanje komunikacijskih sredstev napaka. Predlagamo, da za določene vrstice uvedemo rezerve, ki jih lahko zlahka sprostimo takrat, ko bo na podlagi trenutne analize pripravljena obetavna komunikacijska strategija. Prav tako moramo podrobneje pogledati v prihodnost do kolikšne mere smo dosegli svoje cilje. Evropsko računsko sodišče je pred kratkim objavilo raziskavo o dosežkih in težavah v sektorju mleka. Parlament pričakuje, da bo Komisija v bližnjem pisnem predlogu spremembe predstavila, kako bo sklad za mleko deloval. Menimo, da je zanj potrebna tudi ločena proračunska postavka in rezerva ustrezne vsote.

Ustvariti moramo pravno podlago, ki bo upoštevala opažanja Računskega sodišča in bo uspešno pripomogla k reševanju trenutnih težav v sektorju. Zato ne gre le za denar, temveč tudi za to, da bo Evropska unija temu sektorju zagotovila boljšo in posebno podporo. Zato svoje kolege poslance pozivam, da skušajo s kar najmanjšim možnim nesoglasjem glasovati za dober in učinkovit proračun. Ni treba posebej poudarjati, da bomo o tem razpravljali. Povsem naravno je, da bo vsaka politična skupina podpirala svoja stališča in skušala dvigniti svoj profil. Seveda se bomo strinjali glede najpomembnejših zadev. Tudi v primeru sklada za mleko, je sam sklad dosti pomembnejši kot pa celo dejstvo, koliko denarja bo na koncu vseboval. Odbor za proračun je vložil predlog za obvladljivo vsoto. Hvala za vašo spoštljivo pozornost.

 
  
MPphoto
 

  Vladimír Maňka , poročevalec. (SK) Ravno sedaj, v času krize, moramo javnosti in tudi sebi dokazati, da bomo, ko gre za doseganje naših političnih ciljev, uporabili vsa sredstva na najučinkovitejši možni način.

Večina institucij svoje proračune ustvarja na podlagi preteklega leta. Navsezadnje, kaj bi bilo lahko lažje kot pomnožiti proračun preteklega leta s stopnjo inflacije? Ko takšen proračunski postopek ponavljamo leto za letom, pa lahko seveda to privede do deformacij, netočnosti in potratne uporabe sredstev. Naš cilj je zato zagotoviti, da bodo proračuni ustvarjeni na podlagi dejanskih potreb. V vsaki instituciji morajo proračunske potrebe ustrezati dejanski potrebi po nalogah, ki jih je treba opraviti. Vsaka institucija in vsaka enota vsake institucije si morajo prizadevati pri doseganju prihrankov. To morda zahteva boljšo organizacijo dela, prerazporejanje obstoječih sredstev, da bi se osredotočili na prednostne naloge, ali zmanjšan obseg birokracije.

V svojih prejšnjih govorih odboru in tudi na plenarnih zasedanjih sem omenil mnogo primerov nedavnih dosežkov pri razkrivanju rezerv. Razkrili bomo še več pomanjkljivosti in delovanje posameznih enot in institucij naredili še učinkovitejše, če bomo ravnali na sistematičen način. Proračun za leto 2010 ustvarja ta sistematičen pristop.

Spoštovani poslanci, ki so bili tukaj že v zadnjem Parlamentu, se bodo spomnili, da smo si vedno prizadevali za izboljšanje sodelovanja med institucijami. Vedno smo imeli rezerve in mnoge izmed teh so se v zadnjih letih še povečale. Imamo skupno finančno malho. Če se bo vsak izmed nas ukvarjal le s svojim področjem in če se bomo zapirali drug pred drugim, ne bomo komunicirali in sodelovali in bomo težko dosegli učinkovito uporabo naših sredstev.

Zaradi tega razloga smo se v Odboru za proračun odločili, da bomo v zvezi z zunanjimi prevodi po vseh institucijah izvajali horizontalno rezervo v višini 5 %. Kako naj sicer institucije spodbudimo, da bodo najprej uporabile svoje proste notranje prevajalske zmogljivosti in da se ne bodo samodejno obrnile na zunanje ponudnike? Naš cilj na vseh teh področjih je, da proste zmogljivosti vsake institucije damo na razpolago tudi drugim institucijam.

Izdatki za nakup in najem stavb tvorijo eno izmed glavnih postavk upravnih stroškov institucij. Leta 2005 je površina stavb, ki jo uporabljajo institucije v Bruslju, Luksemburgu in Strasbourgu, presegla 2 milijona m2. Stavbe niso bile vedno kupljene na pravem mestu, ob pravem času in po najnižji ceni. Glede na ugotovitve Računskega sodišče institucije na teh področjih ne sodelujejo ali celo ne ocenijo svojih lastnih politik. Če kupujemo novo stavbo in nimamo več kot ene možnosti izbire, potem le stežka dosežemo ugodne pogoje. Zaradi tega pričakujemo od predsedstva Evropskega parlamenta na koncu leta ustrezno dolgoročno strategijo v zvezi s sredstvi in stavbami, ki bo prav tako upoštevala zahteve po obnovi in stroške za varnost.

Gospe in gospodje, če želimo delati na odgovoren in učinkovit način, potrebujemo celovite informacije o tem, katera sredstva so nam na voljo. Zaradi tega bi rad poudaril potrebo po oblikovanju sistema za upravljanje informacij. S pomočjo takšnega sistema bo naše delo usklajeno in učinkovito. Administracija naj bi predstavitev tega projekta Odboru za proračun podala v bližnji prihodnosti. Noben od predlogov proračuna institucij ne vključuje stroškov, povezanih z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe. Ko bo Pogodba pričela veljati, bomo morali zelo pazljivo presoditi glede reorganizacije obstoječih sredstev, preden kdor koli vloži prošnjo za dodatna sredstva. Če osebje v kateri koli instituciji s pomočjo delovne učinkovitosti doseže finančne prihranke, Odbor za proračun ne bo več nasprotoval, da se takšna sredstva uporabijo za druge prednostne naloge v instituciji.

Če bo po drugi strani institucija dosegla prihranke zaradi nepredvidenih dogodkov, pa se morajo takšni prihranki praviloma vrniti davkoplačevalcem. Članom Odbora za proračun bi se rad zahvalil za njihovo soglasno podporo predloga. Trdno verjamem, da moramo proračunski sistem EU razviti tako, da bo dal prednost iznajdljivosti in inovativnim rešitvam.

 
  
MPphoto
 

  Hans Lindblad, predsednik Sveta.(SV) Gospod predsednik, spoštovani poslanci, mladi – vidim, da prihodnost Evrope sedi na galeriji – v veliko čast mi je, da sem prisoten danes tukaj na razpravi o prvi obravnavi Parlamenta o proračunu za leto 2010.

Evropa preživlja svojo najhujšo gospodarsko krizo vse od druge svetovne vojne. Ukinjajo se delovna mesta, brezposelnost narašča, v naših javnih financah pa beležimo rekordne primanjkljaje. Proračunska disciplina in razumno gospodarsko upravljanje lahko pospešijo preobrat. Pravilna strukturna politika lahko okrepi razmah, za katerega upamo, da se približuje, in ga naredi bolj trajnostnega.

V zvezi s tem se je Svet soglasno dogovoril o dobro uravnoteženem proračunu, ki je sredstva vložil v izobraževanje, raziskave, infrastrukturo, kohezijo, odgovorno javno financiranje in rezerve za nepredvidene dogodke; z drugimi besedami, v vse dejavnike, za katere vemo, da so pomembni za rast in blaginjo. Glavna vprašanja ostajajo. Financiranje je potrebno za Evropski načrt za oživitev gospodarstva in za podporo v sektorju mleka.

Vendar pa sedaj, ko so javne finance Evrope najslabše, kar jih pomnimo, Odbor za proračun Parlamenta predlaga, da se plačila povečajo za 10 % – za 10 %! Ali lahko imenujete eno samo drugo področje, poleg stroškov za brezposelnost, kjer bi dopustili takšno povečanje? Kljub visokim proračunskim primanjkljajem – 8 % BDP v Franciji, 6 % BDP v Nemčiji, 14 % v Združenem kraljestvu in na Irskem – Odbor za proračun meni, da bi države članice morale financirati večjo porabo in administracijo. Hoče financiranje administracije!

Še zlasti sem zaskrbljen, da bo tako visoka raven porabe otežila financiranje Evropskega načrta za oživitev gospodarstva. Še zlasti sem zaskrbljen tudi, da predlog Odbora ne vsebuje nobenih nepredvidenih izdatkov za nepredvidene dogodke.

Soglašati moramo o proračunu, ki si ga države članice lahko privoščijo in ki ga lahko upravičimo pred našimi ljudmi. Soglašati moramo o Evropskem načrtu za oživitev gospodarstva, ki je izredno pomemben za razvoj Evrope. Glede na sporazum, ki smo ga dosegli aprila, sem prepričan, da nam bo pri tem uspelo. Razrešiti moramo tudi to zapleteno vprašanje sektorja mleka. Ob upoštevanju odličnega sodelovanja, ki smo ga uživali do danes, sem prepričan, da bomo v teh težkih razmerah in težkih pogojih, v katerih smo se znašli, lahko razrešili celo to zapleteno vprašanje.

 
  
  

PREDSEDSTVO: GOSPA ANGELILLI
podpredsednik

 
  
MPphoto
 

  Algirdas Šemeta, član Komisije. – Gospa predsednica, zelo sem vesel, da imam priložnost danes govoriti z vami, preden s četrtkovim glasovanjem zaključite s svojo prvo obravnavo predloga proračuna za leto 2010

Najprej bi se rad Parlamentu zahvalil za obnovitev predhodnega predloga proračuna na več področjih.

Komisija toplo pozdravlja, da je Parlament osredotočen na uporabo proračuna kot orodja za premagovanje trenutne krize s povečevanjem gospodarske rasti, konkurenčnosti, kohezije in zaščite delovnih mest.

Komisija prav tako pozdravlja vključitev pisnega predloga v prvi obravnavi Parlamenta, ki zahteva višjo porabo, zlasti za Palestino, podnebne spremembe in spremljevalne ukrepe v korist držav AKP.

V zvezi s ključnimi vprašanji sedanjega proračunskega postopka je Komisija popolnoma razumela, da Parlament financiranje druge faze Evropskega načrta za oživitev gospodarstva šteje za prednostno nalogo. Naj povem, da je to tudi prednostna naloga Komisije. S tega stališča razumem logiko, ki se skriva za tako imenovano „spremembo z zvezdico“ načrta za oživitev gospodarstva s strani Evropskega parlamenta, ki presega trenutno zgornjo mejo porabe.

Naslednji teden bo Komisija predstavila sveženj, v katerem bodo obravnavane potrebe, povezane z načrtom za oživitev gospodarstva, z namenom, doseči dogovorjeno rešitev na novembrskem spravnem postopku.

Na tej stopnji Komisija še ni opredelila vseh virov financiranja, ki bodo v celoti ustrezali znesku za energetske projekte, ki jih zahteva Načrt za oživitev gospodarstva v letu 2010. Vendar pa si bo Komisija prizadevala za identifikacijo vseh mogočih možnosti z namenom, da se v novembrskem spravnem postopku zapolnijo vse odprte vrzeli.

Komisija je zaskrbljena zaradi trenutnih težav v sektorju mleka in ustrezno smo se seznanili s predlogom Parlamenta, da bi ustvarili posebni sklad za mleko, in s stališčem, ki so ga zavzeli ministri za kmetijstvo. V skladu s predlogom, ki ga je včeraj podala moja kolegica Marianne Fischer Boel, bo naslednji teden v pisnem predlogu k proračunu za leto 2010 podan predlog, da se 280 milijonov EUR nameni za pomoč pri reševanju neposrednih posledic krize za proizvajalce mleka.

Ta novi predlog bo vplival na prvotno predvideno financiranje vrzeli za Evropski načrt za oživitev gospodarstva, vendar, kot sem dejal, bo Komisija naredila vse, da bo morda pravočasno našla nujna sredstva za usklajevalni sestanek.

Sedaj bi rad vašo pozornost usmeril na številna vprašanja, pri katerih prva obravnava Parlamenta povzroča skrbi.

Evropski parlament predlaga v primerjavi z letom 2009 splošno zvišanje za skoraj 10 % na ravni plačil, kar je približno 4 % nad ravnijo, ki jo je predlagala Komisija. Medtem ko se pridružujem želji Evropskega parlamenta, da s programi EU podpremo gospodarsko rast, pa moramo upoštevati tudi znesek plačil, ki jih bo moč upravičeno izvesti brez oslabitve dobrega finančnega poslovodenja. Komisija na tej stopnji nima nobenega razloga, da bi odstopila od načrtov, ki jih je podala v tem predhodnem predlogu proračuna.

Glede vrstic za upravno podporo programov porabe, tako imenovanih „vrstic BA“, razumem željo Evropskega parlamenta, da v trenutnih okoliščinah zavzame dokaj omejevalen pristop. Vendar pa je pomembno tudi, da zagotovimo ustrezna upravna sredstva za upravljanje naraščajočih finančnih okvirov programov, če želimo, da bo ta proračun ustrezno izvršen. Komisija upa, da bomo imeli priložnosti za ponovno obravnavanje teh vprašanj v drugi obravnavi.

Parlament je izglasoval tudi številne rezerve, ki bodo, če jih bomo obdržali v končnem proračunu, imele negativen učinek na izvrševanje proračuna. Rezerve za plače bi lahko imele, če jih bomo med letom ohranili, negativen učinek na zaposlovanje novih uradnikov v letu 2010, ki bodo nadomestili osebje, ki s Komisije odhaja.

Naj zaključim z zagotovilom, da bo Komisija skladno z Medinstitucionalnim sporazumom podala stališče do sprememb, ki jih bo Parlament sprejel v začetku novembra s tako imenovanim „pismom o izvedljivosti“ in upam, da ga bo Parlament lahko upošteval v drugi obravnavi.

Komisija bo še naprej delovala kot „nepristranski posrednik“ in bo storila vse, kar je v njeni moči, da bo pomagala tlakovati pot za uspešen izid tega proračunskega postopka ob upoštevanju, da predstavlja financiranje druge tranše Evropskega načrta za oživitev gospodarstva dejanski izziv, zaradi katerega bi morala iti vsa prizadevanja v isto smer. Zanašam se na vašo podporo, da bomo pri tem dosegli zadovoljiv in uravnotežen rezultat.

 
  
MPphoto
 

  Annemie Neyts-Uyttebroeck, pripravljavka mnenja Odbora za zunanje zadeve. – Gospa predsednica, počaščena sem, da lahko govorim v imenu Odbora za zunanje zadeve.

Leto za letom smo priča, kako je Oddelku IV namenjenih občutno premalo sredstev. Leto za letom smo tudi priča, kako morata medtem, ko leto mineva, Komisija in Svet posegati po različnih specifičnih ukrepih, ki niso usklajeni z običajnimi proračunskimi metodami, da bi financirali potrebe, za katere vsi vemo, da so bile prisotne že od vsega začetka. Razmere v Palestini so na žalost eden najboljših primerov tega

Ob tem naj povem, da opažam tudi pozitivne elemente. Vidim, da je strategija za regijo Baltskega morja prinesla nekaj dodatnega denarja. Prav tako vidim, da so bila proračunska sredstva povečana za številne specifične politike v prid demokraciji in človekovim pravicam. Rada bi zaključila z mislijo, da bomo morali biti zlasti za leto 2010 pozorni na dejstvo, da bo najverjetneje – in upajmo – pričela delovati Evropska služba za zunanjepolitično delovanje. Za to bomo morali zagotoviti potrebna sredstva.

 
  
MPphoto
 

  Gay Mitchell, pripravljavec mnenja Odbora za razvoj. – Gospa predsednica, ne želim prositi, da proračun propade; vse, kar želim prositi, je, da izpolnimo zaveze, ki smo jih dali svetu v razvoju. V državah v razvoju vsak dan umre enajst milijonov otrok. To so ljudje, ki jih ni prizadela le finančna kriza na način, kot je nas, temveč z dejstvom, da ne prejemajo niti nakazil – ki so bila večja kot pa finančna pomoč, ki smo jo jim nudili – svojih družin, ki živijo v razvitem svetu, saj tudi te trpijo. Ti ljudje trpijo dvojno: trpijo tudi zaradi posledic podnebnih sprememb.

Vse, kar želim, da storimo, je, da izpolnimo naše zaveze do teh ljudi. Če naš BNP pade za odstotek, pade tudi naš prispevek za te ljudi. Izpolnimo torej zavezo glede odstotka prispevka, ki smo jo dali. Jasnost v proračunski vrstici, tako da bomo lahko tukaj v Parlamentu presodili, da izpolnjujemo zaveze in dodatnost sta za to absolutno osrednjega pomena. Prosim, da spričo vsega tega najrevnejšim ljudem na svetu ne nalagate bremen, ki jih niso sposobni nositi.

 
  
MPphoto
 

  Jean-Pierre Audy, pripravljavec mnenja Odbora za proračunski nadzor.(FR) Gospa predsednica, minister, komisar, gospe in gospodje, Odbor za proračunski nadzor je podal mnenje, ki vsebuje številne predloge. Tri izmed teh vam bom predstavil v eni minuti.

Prva zadeva raziskave, še zlasti šesti in sedmi okvirni program. Zavoljo pravne gotovosti je priporočljivo, komisar, da se Evropska komisija vzdrži ponovnega izračunavanja računovodskih izkazov za projekte, ki so že bili potrjeni in poravnani, z uporabo novih razlag meril za upravičenost.

Ponovno bi radi prosili Komisijo, da se ne oddalji od skupnih, nacionalno in mednarodno priznanih ter certificiranih računovodskih metod in metod izračuna.

Druga točka je vključitev pokojnin zaposlenih v EU v proračun. Predlagamo, da se zahtevki proti državam članicam v zvezi s pokojninami zaposlenih, ki so bili 31. decembra 2008 ocenjeni na 37 milijard EUR, vpišejo v izkaze pod sredstva.

Prav tako predlagamo, da proračun vsebuje natančen znesek teh pokojnin in ne zgolj zneske, ki so bili plačani, saj v slednjih niso upoštevani zneski, ki bodo plačani za pokojnine v prihodnosti. Ponovno bi rad omenil predlog za študijo o ustanovitvi pokojninskega sklada Skupnosti, prav tako pa podpiramo Evropski urad za boj proti goljufijam, ki ga je treba okrepiti tako, da bo lahko izvajal nadzorne dejavnosti izven Unije.

 
  
MPphoto
 

  Juan Fernando López Aguilar, pripravljavec mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve.(ES) Gospa predsednica, v Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve smo si prizadevali povečati proračun za območje svobode, varnosti in pravice, ki se je od leta 2009 povečal za 13,5 %.

Še zlasti so se razširila poglavja o zunanjih mejah, vračanju, vizumski politiki, prostem pretoku ljudi, temeljnih pravicah in državljanstvu. Samo poglavje o pravici v civilnih in kazenskih zadevah se je povečalo za 4,7 %.

Pa vendar se je poglavje o varnosti in zaščiti svoboščin povečalo za 95 % kot rezultat vključitve Europola v proračun Skupnosti. To je zato nekaj novega v primerjavi s proračunom za leto 2009.

Sprejeli smo spremembo za povečanje proračuna Frontexa in poslali jasno sporočilo zavezanosti, da bomo s pojavom priseljevanja in z vsemi vidiki migracijskih tokov ravnali tako, da bomo spoštovali človekove pravice.

Menim, da bi morali na koncu izpostaviti, da smo v odboru sprejeli spremembo proračuna v višini 5 milijonov EUR, da bi olajšali vključitev državljanov iz tretjih držav. Zato se je oddelek iz naslova 18 na območju svobode, varnosti in pravice povečal na 105 milijonov EUR, kar bo pomagalo okrepiti upravno in finančno upravljanje držav članic.

 
  
MPphoto
 

  Jutta Haug, pripravljavka mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane. – (DE) Gospe in gospodje, nobena skrivnost ni, da je Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane vedno znova – tudi letos – mnenja, da sredstva, ki so na razpolago v evropskem proračunu, absolutno ne zadostujejo za zagotavljanje učinkovitih okoljskih programov, za ohranjanje naše biotske raznovrstnosti in za boj proti podnebnim spremembam, ki bi lahko bil uspešen. Dejstvo, da Svet še naprej krči še ta borna sredstva, je še vedno nerazumljivo. Zato je „nazaj k predhodnemu predlogu proračuna“ splošno veljaven odziv.

Dve zadevi sta, ki jih moramo Komisiji, o katerih moramo prepričati Komisijo. Prva je ta, da pričakujemo, da bo v predhodni predlog proračuna vključila „namenske prejemke“ za tiste agencije, ki so delno odvisne od pristojbin – kot denimo Evropska agencija za zdravila v Londonu ali pa Evropska agencija za kemikalije v Helsinkih – in da ne bo dosegla umetne marže tako, da jih bo izpustila. Druga pa je, da pričakujemo, da bo Komisija kakor hitro mogoče podala predlog o tem, kako bo v prihodnosti financirala protikadilsko kampanjo Help, potem ko bo sklad za tobak izčrpan. Vidite, vedno je isto.

 
  
MPphoto
 

  Lena Ek, pripravljavka mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko.(SV) Gospa predsednica, dandanes na svetu vlada neusmiljena konkurenca. Premoženje razvitih držav sedaj znaša 20 % svetovnega premoženja. Čez 15 let bo znašalo 34 %. Leta 2025 – z drugimi besedami, čez 15 let – bosta Kitajska in Indija skupaj predstavljali 20 % naložb po vsem svetu v raziskave in razvoj. Medtem ko ta vlaganja potekajo izven Evrope, birokracija duši raziskovalne ustanove, univerze in industrijo v Evropi.

Soočamo se s tremi krizami, ki jih je treba reševati sočasno: podnebna kriza, zaposlitvena kriza in finančna kriza. Odbor za industrijo, raziskave in energetiko meni, da se moramo na te krize odzvati z vlaganji v raziskave in inovacije. Svet in tudi Komisija sta se dogovorila, da gre za prednostno nalogo – v lizbonskem procesu, v sedmem okvirnem programu in Evropskem programu za oživitev gospodarstva. Vendar pa v praksi njihova zamisel o razvrščanju nalog po prednosti predvideva 7-odstotna zmanjšanja. Vse, kar lahko rečem je, da sem Svetu hvaležna, da teh skrajno pomembnih področij ne razvršča po prednosti še naprej!

To je orwellovski način izražanja in je nesprejemljiv. Potrebujemo več sredstev, ki jih moramo dodeliti raziskavam in razvoju. Sodelovati moramo, da bi zmanjšali birokracijo. Želimo si, da bi se Svet in komisar za znanost in raziskave na to osredotočila. Predvsem pa zahtevamo, da si v zvezi z raziskavami in inovacijami pričnemo aktivneje prizadevati. To je področje, kjer bodo ustvarjena delovna mesta in kjer je prihodnost Evrope in evropske konkurenčnosti – ne pa v zmanjšanjih na tem področju.

 
  
MPphoto
 

  Cristian Silviu Buşoi, pripravljavec mnenja Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov. – Gospa predsednica, v primerjavi s proračunom za leto 2009 predlog Komisije za leto 2010 predvideva zmerno zvišanje proračunske vrstice, ki zadeva notranji trg in carinsko politiko, medtem ko znesek denarja, ki je dodeljen potrošniški politiki, ostaja nespremenjen. V predlogu proračuna za leto 2010 je Svet zmanjšal znesek denarja še zlasti za tiste proračunske vrstice, ki zadevajo razvoj notranjega trga. Verjamem, da lahko delovanje notranjega trga v teh časih gospodarske krize prispeva k oživitvi gospodarstva.

Na področju carinske politike proračun zagotavlja ukrepe usklajevanja in sodelovanja, kar krepi varnost in zaščito zunanjih meja, podpira boj proti nedovoljenemu prometu in goljufiji, kot tudi izboljšuje učinkovitost carinskih sistemov. Menim, da so ukrepi na področju izobraževanja potrošnikov prednostna naloga, še zlasti krepitev finančne pismenosti. Kriza je pokazala, kako pomembna sta potrošniška politika, še zlasti izobraževanje potrošnikov, da bi potrošnikom pomagali pri sprejemanju odgovornih gospodarskih odločitev. Iz vseh teh razlogov je Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov zahteval ločeno proračunsko vrstico za program Solvit, katerega financiranje bo znašalo 1 milijon EUR. Program Solvit je zelo dober primer, kako lahko pomagamo podjetjem in državljanom. Nazadnje, za nadaljevanje pilotnega projekta za spremljanje ukrepov na področju potrošniške politike za utrjevanje indikatorja napredka in povezane tržne raziskave kot pripravljalnega ukrepa znaša sprejeti znesek 1 milijon EUR.

 
  
MPphoto
 

  Danuta Maria Hübner, pripravljavka mnenja Odbora za regionalni razvoj. – Gospa predsednica, za leto 2010 potrebujemo proračun, v katerem bo izkoriščena učinkovitost vseh evropskih politik za reševanje evropskega gospodarstva iz krize, istočasno pa za ohranitev naših dolgoročnih ciljev in zavez, med katere spadajo trajnostna rast, gospodarska in socialna kohezija, in naše obveznosti do zunanjega sveta, vključno z državami kandidatkami.

V predlogu proračuna je Svet samodejno izpustil 36 vrstic za upravne izdatke, med drugim tudi vrstice v povezavi z instrumentom predpristopne pomoči (IPA). Argument, ki je bil uporabljen, namreč nizka stopnja črpanja, ni upravičen, saj je bil okvir, potreben za izvajanje predpristopne pomoči, lahko dokončan šele julija 2009. Od leta 2010 dalje mora Evropska komisija pretehtati in odobriti precejšnje število velikih projektov, za katere bo morala zaposliti precejšnje število ljudi, da bi zagotovila zunanje kratkoročno tehnično znanje. Leto 2010 bo tudi leto, ko se bo pričelo učinkovito izvajanje operacij, ki zahtevajo opravljanje predhodnega nadzora Komisije nad številnimi razpisi in pogodbami.

Zmanjševanje proračuna pomeni, da je dobro finančno poslovodenje predpristopne pomoči resno ogroženo, skupaj z vsemi političnimi razsežnostmi. Zato moramo ostati odprti za pozitivne odzive na prošnje Evropske komisije, da glede tega ohranimo raven PPP.

 
  
MPphoto
 

  Elisabeth Jeggle, pripravljavka mnenja Odbora za kmetijstvo. – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, kot poročevalka za proračun Odbora za kmetijstvo bi se rada zahvalila poročevalcu, gospodu Surjánu, za njegovo nenehno pripravljenost za iskanje kompromisov. To je nujno, saj je evropska kmetijska politika trenutno edino politično področje, kjer je odgovornost v celoti na ravni Skupnosti.

Prav je, da so se sredstva za mleko v šolah, sadje v šolah in za nekaj drugih projektov zvišala. Kopičenje zalog in izvozna nadomestila pa so bili še pred dvema letoma označeni kot instrumenti od včeraj. Ta trenutek pa predstavljajo nepogrešljive instrumente za premagovanje krize na trgih. Zato zahtevamo zvišanje za približno 81 milijonov EUR za kopičenje zalog od leta 2009 do leto 2010 in za približno 440 milijonov EUR za izvozna nadomestila in glasovali bomo v prid teh. Vsekakor pa je to sedaj dejansko premalo.

Kot prej bi si seveda želela 600 milijonov EUR za mlečni sklad. 300 milijonov EUR, ki jih sedaj zahtevamo za leto 2010, predstavljajo absolutno nujo in zahtevam, da se ta denar v proračunu trajno oddeli za mlečni sklad. To bi bil pravilen in pomemben znak.

Razmere na kmetijskih trgih so drastične. Komisija je vse predolgo upala na samoregulacijo. Tudi kmetijski trgi potrebujejo proračunske in splošne politične okvire ter pravila.

 
  
MPphoto
 

  Carmen Fraga Estévez, pripravljavka mnenja Odbora za ribištvo.(ES) Gospa predsednica, najlepša hvala poročevalcu in Odboru za proračun za sprejetje vseh sprememb Odbora za ribištvo.

Še posebno pomemben je za nas predlog spremembe, ki zahteva večjo prožnost za sredstva, odobrena regionalnim svetovalnim svetom za ribištvo. Poleg tega, da je skromno, je financiranje tako predmet razlag in presoje Komisije, da se svetom prepreči trošenje še tistega malo, kar imajo; to zahtevo nam je soglasno podalo sedem obstoječih svetov.

Sprememba, ki je po našem mnenju še posebno primerna, je zahteva po celoviti strategiji za boj proti piratstvu, ki resnično upošteva razmere ribiških ladij, ki so še posebno dovzetne za tovrstna dejanja v vseh vodah sveta.

V zvezi z raziskavami in sedmim okvirnim programom smo, kot v preteklih letih, pokazali preudarnost in prosili, da sedaj, ko raziskave na področju ribištva nimajo več svoje postavke v proračunu, vsaj odstotek vlaganj ne bi smel upasti, saj so vse odločitve v zvezi z upravljanjem ribištva odvisne od poznavanja okolja in morskih vrst, zlasti ob upoštevanju, da bomo v enem izmed naših novih ciljev uporabljali pristop, ki temelji na ekosistemu, za celotno zakonodajo v skupni ribiški politiki.

 
  
MPphoto
 

  Helga Trüpel, pripravljavka mnenja Odbora za kulturo in izobraževanje. – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, predstavniki Komisije in Sveta, zakaj so znižanja Sveta, ki jih moramo vsako leto znova izvajati na različnih političnih področjih, tako neumna, tako napačna in tako kratkovidna? Odgovor se skriva v dejstvu, da niso usmerjena v skupni evropski interes in to je tisto, kar kritiziram s političnega stališča. Tudi vi kot Svet in države članice ste vključeni v skupno evropsko odgovornost in naši evropski izdatki so izdatki za naš skupni evropski interes.

Popolnoma nerazumljivo je, da se sredstva za usposabljanje in izobraževanje lahko sedaj zmanjšuje. Eden izmed naših najuspešnejših programov je program izmenjave študentov, ki našim mladim omogoča, da študirajo v Evropi, da gredo v svet. Zakaj to zmanjšujete? Več moramo storiti za kulturo, kulturno izmenjavo in pobratenje mest, saj se z njimi uresničuje Evropa in nastaja njeno sprejemanje od spodaj navzgor. In kako lahko omejujemo na področju komunikacijske politike, za katero smo se dogovorili, da je resnično potrebno, da se volivce in državljane obvesti o pozitivnih dosežkih Evropske unije? Na žalost lahko le pripomnim, kar je že bilo povedano, da je ta način zmanjševanja s političnega stališča popolnoma protiproduktiven.

 
  
MPphoto
 

  Pervenche Berès, pripravljavka mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve.(FR) Gospa predsednica, v imenu Odbora za ekonomske in monetarne zadeve bi rada danes poudarila dve zadevi.

Prva je vprašanje izvajanja nadzornih struktur na evropskem nivoju. Med posledicami krize oziroma med krizo je vsakdo razumel, da se mora Unija oborožiti s strukturami, ki ji bodo omogočile nadzor nad bančnim in zavarovalniškim trgom ter trgom vrednostnih papirjev. Na koncu preteklega parlamentarnega mandata smo dosegli sporazum s Svetom, ki je bi osredotočen na določene vsote za organe oblasti, ki naj bi vnaprej predvidele tiste, ki jih vzpostavljamo danes. Vsekakor predlog proračuna, kakršen je na voljo sedaj, ne izpolnjuje tega političnega sporazuma, ki je bil sklenjen v okviru prejšnjega Parlamenta. Upam, da bodo ponovno predložene spremembe sprejete, tako da bomo ravnali v skladu s tem političnim sporazumom, ki je bil sklenjen zaradi zagotavljanja, da se bo Unija končno oborožila z nadzornimi organi.

Nadalje bi rada poudarila vprašanje davčne politike. Orodja davčne politike so bila zmanjšana, pa čeprav smo dobili mednarodno zahtevo za večji nadzor nad davčnimi zadevami. Če se resnično želimo boriti proti davčnim oazam, se mora Unija tudi oborožiti s sredstvi za dosledno izvajanje te politike. Če bomo zmanjševali pristojnosti Komisije na tem področju, ne bomo poslali pravilnega sporočila.

 
  
MPphoto
 

  György Schöpflin, pripravljavec mnenja Odbora za ustavne zadeve. – Gospa predsednica, v zadnjih nekaj letih je postalo zelo očitno, da so državljani Evrope z institucijami Evropske unije dosti slabše seznanjeni, kot bi to morali biti.

Evropska unija je demokratično telo in tako je stik z državljani v interesu obeh strani. Državljani bi morali v celoti vedeti kaj Evropska unija počne in zakaj. Početje EU vpliva na državljane in jasno evropsko javno mnenje vpliva na Evropsko unijo.

Obstojajo različni načini zagotavljanja, da se ta skupni interes izrazi. Sporočanje je eden izmed njih, in zelo pomemben, in zaradi tega bi moral proračun vključevati element, namenjen sporočanju dejavnosti Evropske unije širši javnosti.

 
  
MPphoto
 

  Edit Bauer, pripravljavka mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov.(HU) V imenu Odbora za pravice žensk in enakost spolov bi rada v eni minuti, ki jo imam na voljo, vašo pozornost usmerila samo na eno vprašanje. To je povezano z Evropskim inštitutom za enakost spolov in njegovim financiranjem. Na podlagi soodločanja Parlamenta smo Inštitut ustanovili leta 2007 v Vilni. Morda kdo misli, da bi čas, ki je od takrat minil, zadostoval za začetek delovanja Inštituta. Na žalost je položaj dosti resnejši. Inštitut ima trenutno samo direktorja in enega pomočnika. Odboru za proračun in poročevalcu, gospodu Surjánu, bi se rada zahvalila, da so upoštevali, da je Odbor za pravice žensk in enakost spolov podal moder predlog, ko je dejal, da proračuna ne moremo avtomatično raztrgati na podlagi letošnjih prihodkov, kajti če bi to storili, si Inštitut ne bi opomogel in v prihodnosti ne bi mogel delovati. Ne le, da moramo v prihodnjem letnem proračunu zagotoviti naraščajoče odhodke za zaposlene, ampak moramo ustvariti tudi rezervo za znesek, dodeljen za njegove dejavnosti, tako da bo Inštitut lahko izpolnil svojo vlogo.

 
  
MPphoto
 

  Alain Lamassoure, v imenu skupine PPE.(FR) Gospa predsednica, kot predsednik Odbora za proračun bi se rad odzval na presenetljivo objavo osnutka sporočila Komisije o pregledu proračuna. Komisar nam bo povedal, ali je to nenamerna napaka.

Vendar bi rad izrekel opozorilo. Čeprav ne vključuje nobenih številk, se zdi zelo inovativna in na trenutke izzivalna vsebina tega besedila neprimerna za Komisijo na samem koncu njenega mandata in za vmesni pregled večletnega sporazuma, ki je bil podpisan leta 2006. Predsednik Komisije mora zato nujno pojasniti svoj urnik v povezavi s finančnimi predlogi, ki jih načrtuje, v okviru Komisije, ki odhaja, in tudi v okviru novega kolegija. Spreminjanje proračunskih in zato tudi političnih prednostnih nalog ne spada v upravljanje tekočega poslovanja. Odbor za proračun bo pripravljen na razpravo, vendar na podlagi predlogov, ki jih bo podala Komisija, ki je popolnoma legitimna, oborožena s petletnim mandatom in pripravljena prevzeti svojo politično odgovornost, ko gre za pobude tovrstnega obsega.

 
  
MPphoto
 

  Francesca Balzani, v imenu skupine S&D.(IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, Parlament lahko in mora prav pri proračunu sprejeti vso svojo moč kot institucija, ki jo neposredno izvolijo državljani, da bi zagotovila, da bo ta ključen instrument za rast, pa tudi za poštenost in pravičnost, docela sposoben izpolniti potrebe državljanov. Proračun mora biti oprijemljiv in dinamičen, sposoben mora biti prisluhniti in se odzvati.

Prizadevali smo si, da bi bil predlog proračuna za leto 2010 v tem času posebne gospodarske in finančne krize čim bolj prožen. Vsekakor mora biti proračun verodostojen, izvedljiv in oprijemljiv, in v zvezi s tem je bilo temeljnega pomena, da se z omejevanjem prekomerne porabe preko najvišje meje porabe, ki je navedena v načrtu večletnega finančnega okvira samo za primere, ki dejansko predstavljajo absolutno prednostno nalogo, izognemo oblikovanju neprožnih finančnih sredstev za prihodnja leta. Tako je v primeru načrta za oživitev gospodarstva.

Ponovno smo z istim ciljem, in sicer, da vzpostavimo proračun, ki bo dejansko lahko izpolnil potrebe državljanov, glede plačil oblikovali posebne predloge sprememb, da bi sprostili najvišje možne zneske sredstev s takojšnjim učinkom.

Evropski proračun je strukturiran na dveh tirih: obveznostih in plačilih. Obveznosti predstavljajo resne politične namere, pa tudi prava, konkretna dejanja. Zato smo plačila v skladu s predlogom proračuna, ki ga je predložil Odbor za proračun, povečali na 127 milijard EUR v primerjavi s 120 milijardami EUR, ki jih je predlagal Svet in s 122 milijardami EUR, ki jih je predlagala Komisija.

Še vedno z istim ciljem, z istim političnim pristopom, kot skupina močno nasprotujemo ustvarjanju rezerv, ki niso pristna sredstva, takoj na voljo državljanom. Politika vzpostavljanja rezerv v času krize bi morala biti zmanjšana na absoluten minimum, razen v primerih, ko je rezerva dejansko tehnično nepogrešljiva. V času krize nima nobenega smisla samo pisati številke v proračun; namesto tega bi morali oblikovati uporaben proračun, ki je takoj pripravljen za ukrepanje.

Tudi druge zadeve zaslužijo posebno pozornost. Kot skupina smo prevzeli pomembno odgovornost za ponovno predložitev spremembe za povečanje sklada za mleko na 600 milijonov EUR, kot je bilo odločeno s soglasnim glasovanjem Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, in potemtakem z udeležbo vseh poslancev in skupin, in tudi za ponovno predložitev spremembe za projekt mikrokreditov, ki znaša 37 milijonov EUR in, to je izredno pomembno, ne ogroža izvajanja drugih programov pod postavko 2.

V času krize obstaja posebno tveganje, in sicer da proračunska sredstva ne bodo dejansko povečana, temveč prenesena iz ene proračunske vrstice v drugo.

Parlament, kot neposredno izvoljena institucija, ki ima drugačno vlogo kot Svet in Komisija, mora biti, da bi kljuboval temu tveganju, še posebno previden pri svojih dejanjih, nenazadnje glede nadzora.

 
  
MPphoto
 

  Anne E. Jensen, v imenu skupine ALDE. – (DA) Gospa predsednica, najprej bi se rada zahvalila gospodu Surjánu za njegovo izvrstno delo, da obdrži skupaj vse različne elemente tega proračunskega postopka. Ljudje sedaj govorijo, da imajo mnoge izmed držav članic precejšnje težave s svojimi javnimi proračuni in da bi sedaj zato morali tudi mi omejiti porabo. To je res, vendar ni noben javni proračun pod večjim nadzorom kot proračun EU. V Skupini zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo podpiramo rezultate glasovanja v Odboru za proračun. Podpiramo predlog proračuna, ki ga je podal gospod Surján.

Za nas sta financiranje naložb v okviru načrta za oživitev gospodarstva v energetsko in podnebno politiko ter osredotočenost na raziskave in inovacije najpomembnejši prednostni nalogi za proračun za leto 2010. To je tudi pot, na kateri bi želeli videti proračun EU tudi v prihodnosti – z drugimi besedami, da bi se morali osredotočiti na ta področja. Menimo, da je slabo, da niti Komisija niti Svet nista nakazala, kje naj najdemo denar za te naložbe v okviru načrta za oživitev gospodarstva – naložbe, ki jih ne podpiramo le mi tukaj v Parlamentu, temveč tudi voditelji držav ali vlad EU. Grozno je, da moramo gledati to pretvarjanje vedno znova, ko porabo sicer lahko nakažemo, vendar pa zanjo ne moremo najti primernega financiranja. Zato podpiramo predlog gospoda Surjána, da se pregleda večletni finančni okvir in preveri, ali se lahko denar za energetske naložbe povrne iz neizkoriščenih sredstev znotraj kmetijskega proračuna.

Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo podpira tudi predlog, da se 300 milijonov EUR nameni mlečnemu skladu za ublažitev trenutne krize pri proizvajalcih mleka. Strinjamo se s stališčem, da je kriza resna in da jo moramo rešiti. Osebno novega sklada ne podpiram, saj ima Komisija že zdaj na voljo dovolj orodij, s katerimi lahko pomaga industriji in je v ta namen tudi namenila 0,5 milijard EUR. Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja je hotel za mlečni sklad poleg te pol milijarde nameniti še 600 milijonov EUR. V zvezi s tem se prepričana, da je izid glasovanja v Odboru za proračun – 300 milijonov EUR – izraz bolj realistične rešitve.

Ta predlog proračuna odpravlja številne prihranke Sveta in zagotavlja bolj realno ocenjevanje potreb po plačilih v prihodnjem letu in večletni sporazum se je izkazal za precej tog in neprožen okvir, še zlasti v povezavi s kategorijo 1a, ki vključuje raziskave, izobraževanje in prevoz, ter kategorijo 3, ki vključuje pravno in azilno politiko ter kulturno in informacijsko politiko, kot tudi zunanjo politiko, medtem ko je zgornja meja za kategorijo 4 kronično preveč omejevalna.

Prav tako bi se rad zahvalila gospodu Maňki za njegovo delo v zvezi s proračunom za ostale institucije. Proračun Parlamenta ostaja znotraj 20-odstotne celotne upravne porabe v EU in to kljub prevzemu porabe za nadomestila poslancev v okviru novega statuta za poslance. Naša skupina je prepričana, da bi morali biti previdni pri prekomernem povečevanju pri dodeljevanju sredstev političnim strankam, vendar pa smo se glede predloženega predloga že dogovorili, in prav tako bi se gospodu Maňki rada zahvalila za dejstvo, da se je osredotočil na porabo pri prevodih in nepremičninski politiki Parlamenta. Skrajni čas je, da dosežemo sodelovanje med institucijami in poročilo o večletni nepremičninski politiki Parlamenta. K temu smo pozivali že dlje časa. Sedaj smo končno lahko priča temu predlogu.

 
  
MPphoto
 

  Helga Trüpel, v imenu skupine Verts/ALE.(DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, tudi jaz bi rada začela z zahvalo gospodu Surjánu in gospodu Maňki za njuna skupna prizadevanja, nato pa bi se rada premaknila naprej k izjavi gospoda Surjána, v kateri je dejal, da želi Svet sprejeti predvsem omejen proračun. Po našem mnenju je to ravno napačna smer, ki jo v času krize lahko uberemo. V času krize moramo imeti politični pogum za delovanje in moramo več denarja nameniti pravim, trajnostnim naložbam za prihodnost. Navsezadnje smo priča okoljski in gospodarski krizi, pa tudi krizi lakote in revščine na svetu.

Če želimo Evropejci delovati pravilno, moramo spremeniti svoje politične cilje. Moramo se preoblikovati v trajnostno družbo, potrebujemo zeleni New Deal, še zlasti v povezavi z lizbonsko strategijo, potrebujemo bolj trajnostne tehnologije, učinkovite zelene tehnologije, nove pogonske sisteme in seveda tudi nove materiale, ki bodo resnično okolju prijazni. To pomeni tudi, da moramo več denarja vlagati v raziskave in razvoj. Kot sem že poudarila v imenu Odbora za kulturo in izobraževanje, moramo v Evropski uniji več denarja vložiti v usposabljanje in izobraževanje in naše mlade, naše talente izobraziti dobro in bolje, saj smo lahko tako gotovi, da ta denar ne bo nepravilno porabljen, ampak se bo v prihodnosti povrnil, in sicer tako tem posameznikom, kot tudi v smislu uspeha našega gospodarstva.

Seveda pa moramo – in to je tisto, zaradi česar je zeleni New Deal resnično vsestranski izziv – spremeniti politiko strukturnih skladov in ustvariti okoljsko orodje, ko govorimo o rekonstrukciji stavb in o novih in trajnostnih konceptih mobilnosti. Spremeniti moramo našo kmetijsko politiko, ki mora postati bolj okoljsko naravnana. Vendar pa lahko tudi pridobivanje energije igra glavno vlogo v podeželskem gospodarstvu in poteka na okolju prijazen in ekološki način. Trenutno vidim tukaj premalo načrtov – vendar pa moramo s tem pohiteti.

Sedaj se bom vrnila k pogovoru o proizvajalcih mleka. Zeleni menimo, da je treba proizvajalcem mleka na tej točki priskočiti na pomoč. Vendar pa ni dovolj, da denar samo porabimo – denar je treba porabiti za pravilno politiko na tem področju. Potrebujemo kvote in potrebujemo dobra pravila, okvire in ureditev. Če bomo ta denar porabili zdaj – 280 milijonov EUR, o katerih razpravljamo –, mora iti eposredno k proizvajalcem in njihovim organizacijam.

Prav tako želimo denar prerazporediti. Ne verjamemo, da bi morali porabiti 449 milijonov EUR za izvozne subvencije v sektorju mleka, saj s tem uničujemo trge drugje, predvsem v Afriki. Predlagamo, da dobrih 300 milijonov EUR, ki jih namenjamo za proizvodnjo tobaka, prerazporedimo in ga tako dejansko damo na razpolago malim kmetovalcem, ki proizvajajo mleko. To bi bilo bolj ekološko in bi kmetovalcem, ki proizvajajo mleko, bolj koristilo kot pa to, kar počnemo sedaj.

Moja zadnja pripomba je povezana z načrtom za oživitev gospodarstva. Nazadnje ga bomo v drugi obravnavi podprli le, če bo jasno, da tukaj res zasledujemo zelen in trajnosten pristop. Želimo ekološko energetsko politiko, želimo širokopasovne povezave na podeželju in želimo vseevropska električna omrežja. Te stvari bi resnično predstavljale korak na poti do politike, usmerjene v prihodnost. To pričakujemo od pogajanj v naslednjih tednih.

 
  
MPphoto
 

  James Elles, imenu skupine ECR. – Gospa predsednica, osredotočil se bom na svoje pripombe k proračunu Komisije in gospodu Surjánu bi rad čestital za vse, kar je storil kot splošni poročevalec, a ob odsotnosti koordinatorja naše skupine, gospoda Bokrosa, ki je na Madžarskem zaradi dlje časa trajajoče naloge, ki mu je bila poverjena, so me prosili, da danes predstavim stališče skupine. Razumem, da je to že tretja različna skupina, katere stališča sem predstavil v tem Parlamentu odkar sem poslanec – in nisem se spremenil jaz, skupine so se.

Torej, tri točke bi želel dodati današnji razpravi, kot sledi. Prvič, splošen položaj je zelo resen, kar je že bilo omenjeno v finančnem in gospodarskem smislu. Ravni naših primanjkljajev so v številnih državah članicah na najvišjih zgodovinskih ravneh, kot je omenil že predsednik Sveta. Resnično, v nekaterih državah članicah ne poteka razprava o tem, kam se bo denar prispeval, temveč o ravneh zmanjševanj, ki bodo potrebna, da se porabo ponovno uskladi, kot se to dogaja v moji lastni državi. Zato je ta razprava zelo raznolika glede načina, kako bomo zagotovili, da bo lahko Evropska unija delovala učinkoviteje.

Tukaj bomo seveda upoštevali proračun. Celoten proračun, ki ga bomo pripravili za leto 2010, je proračun, ki je očitno še v povojih. Delamo otvoritvene poteze, vendar si bomo v naši skupini kakovost porabe pazljivo ogledali – kot je dejal komisar, poraba, kjer se denar lahko porabi na razumen način in ki v nobenem primeru ni čezmerna – zaradi razmer, v katerih smo se znašli.

Moja zadnja pripomba se nanaša na pripombe predsednika Odbora za proračun, gospoda Alaina Lamassoura. To priložnost moramo izkoristiti – je prvo leto petletnega mandata Parlamenta –, da se zazremo naprej. Če lahko, moramo od Komisije izvedeti, kdaj bomo prejeli vmesni pregled, kako bo oblikovan, kako bomo lahko zrli naprej, ne le v zvezi z vmesnim pregledom, temveč kako bomo pristopili k finančnim perspektivam v prihodnosti, kot je v svojem poročilu v zadnjem Parlamentu predstavil že gospod Böge. Nenazadnje, kako bomo lotili in spravili v tek medinstitucionalni postopek, v katerem bodo upoštevani dolgoročni trendi in ki nam bo omogočil, da pripravimo pravilno proračunsko analizo, saj bomo brez te resnično težko načrtovali vnaprej.

 
  
MPphoto
 

  Miguel Portas, v imenu skupine GUE/NGL. – (PT) Začeti želim z najbolj pozitivnim vidikom: v četrtek bomo glasovali za to, da gre več kot 3 milijarde EUR v odobritvah plačil v strukturne sklade in programe socialne narave.

Svet resnično nasprotuje tej politiki, saj meni, da držav članic ne bi smeli prositi za več denarja. Upam, da mi bo švedski minister oprostil, če rečem, da takšno stališče kaže mentaliteto nakupovalnega seznama. Živimo v izrednih časih in menim, da bi bili morali Komisija, Svet in Parlament nasprotno imeti pogum, da se neposredno spopadejo s problemom financiranja tega proračuna in iz njega naredijo izjemen proračun.

Celo z odhodki, ki jih bomo odobrili v četrtek, bo to proračun, ki je zaobšel krizo. Je čisto običajen proračun. Ne potrebujemo kapljic vode v morju mleka. Potrebujemo drugo politiko za podeželska območja. Za naša ozemlja ne potrebujemo samo strukturnih skladov, ampak evropsko socialno politiko, ki dopolnjuje politike vsake izmed naših držav. Kar resnično potrebujemo, je pogum!

Danes v revščini živi toliko ljudi – 79 milijonov – kot jih je živelo v začetku stoletja. Veliko je negotovosti glede standardov, potrebnih za boj proti podnebnim spremembam. Ključno vprašanje, o katerem moramo razpravljati, je financiranje evropskega proračuna in prihodnjih finančnih perspektiv. To je vprašanje in ne recite nam, da ni denarja, ker je; lahko ga poiščemo med tistimi, ki se izogibajo davkom, v obdavčevanju kapitalskih donosov na finančnih trgih in v davčnih oazah.

Gospod predsednik, ta problem s proračunom je tako ključnega pomena, da bi morali poslanci Evropskega parlamenta dati zgled z zmanjšanji. Podal sem predlog o potnih stroških. Ko danes poslanec Evropskega parlamenta potuje, prejme svojo plačo, nadomestilo stroškov potovanja, nadomestilo za razdaljo in porabljen čas. To je smešno in nedoumljivo. Upam, da bomo v četrtek vsaj toliko dostojni, da bomo pregledali to stanje.

 
  
MPphoto
 

  Marta Andreasen, v imenu skupine EFD. – Gospa predsednica, nepojmljivo je, da Evropska komisija v tem času finančne in gospodarske krize predlaga povečanje proračuna za leto 2010 za skoraj 5 %.

Še huje je, da Parlament zdaj predlaga povečanje v višini 5 %, čeprav je Svet na svojem prvem branju v juliju predlagal zmanjšanje predhodnega predloga proračuna za skoraj 2 %.

Nazadnje bi proračun za leto 2010 znašal več kot 127 milijard EUR v odobritvah plačil, kar ustreza 1,08 % bruto nacionalnega dohodka EU.

Želi Parlament na tak način proračun približati državljanom? Lepo in prav, da se želi subvencionirati paraolimpijske igre na Poljskem in v Grčiji ter Olimpijski festival evropske mladine v Češki republiki ali celo Xacobeo 2010, vendar pa dajejo naši volivci v svojem življenju prednost drugim stvarem, kot na primer plačevanju hipotekarnih posojil in zagotavljanju primernega izobraževanja svojim otrokom.

Dnevni stroški Evropske unije za Združeno kraljestvo trenutno znašajo 45 milijonov GBP na dan, predlagano povečanje pa bo povzročilo porast na 50 milijonov GBP ali več z zmanjšanjem rabata.

Verjemite mi, v Združenem kraljestvu je veliko drugih prednostnih nalog, v katere bi lahko vložili ta denar, in zdaj, ko je Evropska komisija opozorila, da je Britanija v nevarnosti, da propade zaradi svoje visoke stopnje nacionalnega dolga, bi bila ta država srečna, če bi bila deležna znatnega zmanjšanja svojih prispevkov EU, in prepričana sem, da bi bile s podobnim zmanjšanjem zadovoljne tudi druge države.

Leto za letom nas Računsko sodišče ni moglo pomiriti, da je bil proračun EU porabljen zakonito in pravilno, in resnično me je zaskrbelo pomanjkanje nadzora nad denarjem davkoplačevalcev, ko sem bila leta 2002 glavni računovodja Evropske komisije.

Toda Parlament hoče v blagajne EU spraviti še več denarja. Nikoli se ne zanašajte name, da bom glasovala za kakršno koli povečanje proračuna. Če hočete subvencionirati projekte za boj proti krizi, morate najti področja, kjer je mogoče zmanjšati proračun.

 
  
MPphoto
 

  Angelika Werthmann (NI).(DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, kriza se ne kaže samo v številkah, upadanju trga in milijardah evrov, porabljenih za podporo bankam in ponovni zagon našega gospodarstva. Razbrati jo je mogoče tudi v izrednem povečanju števila brezposelnih. Krizo je mogoče predvsem razbrati v zelo resničnem strahu in bojaznih državljanov Evropske unije. Bojijo se za svoja delovna mesta in bojijo se za svoje pokojnine. Naše državljane skrbijo podnebne spremembe, oskrba z energijo in omejevanje njihovih osebnih pravic v boju proti terorizmu.

EU mora pozitivno prispevati k pomiritvi utemeljenih bojazni državljanov, čeprav trenutno obstaja potreba, da se zadevne postopke naredi učinkovitejše in uspešnejše. V zvezi s tem mislim predvsem na Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji v primeru Nokie in na Solidarnostni sklad za pomoč žrtvam potresa v Italiji. Da bi denar iz teh skladov resnično dosegel prizadete, menim, da je pomembno preoblikovati te postopke, da bodo učinkovitejši, in zagotoviti kristalno jasen pregled, saj Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji ne gre zamenjevati s podporo EU multinacionalkam.

Evropa je bila dolgo jamstvo za mir in blaginjo. Sodelujmo, da bi zagotovili, da bo to še naprej.

Angelika Werthmann (NI). (FR) Smo Evropa.

 
  
MPphoto
 

  Hans Lindblad, predsednik Sveta.(SV) Gospa predsednica, spoštovani poslanci, komisar, zaradi manjših zamud bom moral v kratkem zapustiti Parlament, saj imam let čez 45 minut. Poskrbel bom, da se bo vse, kar bo povedano, posredovalo meni. Bila je dobra razprava. Podani so bili številni dobri predlogi. Težko je določiti prednostne naloge, vendar jih moramo. Glede raziskav lahko gospe Ek povem, da v raziskave vlagamo 7,3 % več kot v proračunu za leto 2009, za kar menim, da je veliko.

V svojih predlogih Parlament vlaga in precej povečuje odhodke v primerjavi z letom 2009. Sočasno ne smemo pozabiti, da je EU v recesiji. Javne finance se v Evropski uniji zmanjšujejo za okoli 7 %. To ni nekaj, kar bi lahko prezrli.

Tudi Svet vlaga več, vendar pa vlaga tudi bolj selektivno. Vlagamo v ukrepe, ki bodo spodbudili rast, in precej bolj smo omejeni, ko gre za področja, kot so upravni izdatki. Sočasno smo zadovoljni, da tudi Parlament dela pomembne korake na tem področju.

Po današnji razpravi in predhodnih razpravah s predstavniki Parlamenta menim, da bomo – skupaj s Komisijo – lahko v prihodnjem času dosegli dogovor o resnično dobrem proračunu.

 
  
MPphoto
 

  José Manuel Fernandes (PPE).(PT) Gospe in gospodje, prepričan sem, da nam bo proračun Evropske unije za leto 2010 pomagal premagati gospodarsko krizo, v kateri se trenutno nahajamo. Ena izmed posledic krize je brezposelnost. Zato želim poudariti in začrtati pomen spremembe, ki smo jo podali za krepitev programa ERASMUS, da bi spodbudili in olajšali ustvarjanje prvih delovnih mest za mlade.

Glede proračuna Parlamenta sem presrečen, da so bili v samem proračunu in tudi v predlogu resolucije upoštevani naši najpomembnejši predlogi. Naš cilj je odličnost v pripravi zakonodaje. Seveda priznavamo pomen večjezičnosti, vendar menimo, da je naš poglavitni cilj odličnost v pripravi zakonodaje, zato potrebujemo potrebna sredstva, da bi države članice lahko dosegle ta cilj.

Da bi uvedli večjo preglednost in strogost, smo predlagali temeljni proračun, ki bi ga bilo treba izvrševati na začetku vsakega zakonodajnega cikla. Predlagali smo tudi rezerve za ta cilj, cilj preglednosti in cilj strogosti, in torej tudi rezerve v primeru politike komuniciranja, kjer želimo imeti analizo stroškov in koristi. Obstajati bi morale tudi rezerve za zmanjšanje obstoječe birokracije, na primer sklepanje pogodb s pomočniki, in upravo hočemo „zavezati“, da pomaga zmanjšati to birokracijo. Strinjamo se tudi glede nepremičninske politike in soglašamo, da mora biti dolgoročna politika.

Naj nazadnje čestitam poročevalcema Lászlu Surjánu in Vladimíru Maňki. Posebne čestitke poročevalcu Lászlu Surjánu, da se je uprl skušnjavi, da bi bil demagoški na primer glede sklada za mleko, in da se je izredno potrudil in ni poskušal doseči nemogočega, da bi se prodajalo v tujini.

 
  
MPphoto
 

  Göran Färm (S&D).(SV) Gospa predsednica, gospe in gospodje, švedsko predsedstvo je kritiziralo Odbor za proračun, ker je hotel v trenutnih okoliščinah povečati odobritve plačil. V praksi se to nanaša na izvrševanje proračuna EU. Kritika se mi zdi nesmiselna iz številnih razlogov. Prvič, finančni ministri Sveta so vedno zadrževali plačila v takšnem obsegu, da se obsežnih delov proračuna EU nikoli ne izvršuje. Namesto tega se državam članicam povrne velike vsote kot rabate. To je nesmisel, saj so obveznosti v računu zato, da se jih izvrši – in ne, da se jih povrne državam članicam. Za to smo se pripravljeni boriti. Zato se zastavlja vprašanje, ali je politika predsedstva dejansko, da daje velike obljube v obliki obveznosti, ki se jih nato nikoli ne izvrši.

Drugič, letos so argumenti za to celo močnejši kot običajno. Povečati moramo izvrševanje ukrepov Socialnega sklada, ki zadevajo na primer ustvarjanje delovnih mest, razvoj spretnosti in druge takšne ukrepe.

Kritika predsedstva ne velja samo Evropskemu parlamentu, temveč tudi Komisiji, saj večina tistega, kar delamo, zadeva obnovitev zmanjšanj v predlogu proračuna Komisije, ki jih hoče izsiliti Svet, in tudi osredotočanje na ukrepe za ustvarjanje delovnih mest. Omenil bi tudi, da je predsedstvo kritiziralo dejstvo, da odbor za proračun povečuje določena proračunska sredstva za upravljanje – medtem ko nas Komisija kritizira, ker delamo nasprotno, namreč ker smo sprejeli nekatera zmanjšanja Sveta. Naše vodilno načelo je bilo, da povečamo tista proračunska sredstva za upravljanje, ki so potrebna za zagotavljanje izvajanja pomembnih politik – toda drugače ne. Zdi se, da bo letošnja razprava o proračunu postala bitka med Svetom in Komisijo.

Glede Evropskega načrta za oživitev gospodarstva je treba povedati, da proračun EU ni tako obsežen, da bi ga bilo mogoče uporabiti za Keynesovo politiko spodbujanja, vendar pa ga je mogoče uporabiti za določene majhne, vendar strateške zadeve, kot je načrt za oživitev gospodarstva. Ker imamo zdaj visoko stopnjo brezposelnosti, je lahko samo dobro, če pospešimo naložbe, ki bi tako ali tako bile izvedene in ki bodo pripomogle k združevanju Evrope v pristen notranji trg – tako kot tiste v zvezi z energetsko infrastrukturo. Kljub temu skoraj leto zatem, ko je bil začet načrt, še vedno nimamo konkretnih predlogov Sveta ali švedskega predsedstva v zvezi s tem, od kod naj bi prišel denar. Pripravljeni smo na razpravo, vendar pa je očitno nesmiselno jemati denar iz drugih prednostnih področij, ki prav tako prispevajo na primer k zaposlovanju, vseživljenjskemu učenju ali razvoju energije in podnebja.

Škoda je, da je moral minister oditi, saj sem zanj imel vprašanje. Vseeno ga bom zastavil, morda pa bo odgovoril na drugačen način. Švedsko predsedstvo je navedlo, da je strategija za območje Baltiškega morja ena izmed njegovih prednostnih nalog. Hkrati pa ni predlagalo financiranja za to strategijo. To me preseneča, saj pomeni, da je treba vse, kar se mora storiti, financirati iz drugih virov, ki so že bili razporejeni za druge pomembne cilje. Za strategijo za območje Baltiškega morja ne bo neto plačil. Glede na to se sprašujem, kako lahko švedsko predsedstvo trdi, da je strategija za območje Baltiškega morja njegova prednostna naloga. Hočemo dodelitev 20 milijonov EUR, kar ustreza 200 milijonom SEK. To je pomemben prispevek.

 
  
MPphoto
 

  Jacek Włosowicz (ECR).(PL) Gospa predsednica, kot vsi vemo, so bile najpomembnejše proračunske postavke v finančnem letu 2010 in presoja proračuna določene v resoluciji z dne 10. marca letos. V tej resoluciji je Parlament ostro kritiziral nizke razpoložljive marže v večini razdelkov večletnega finančnega okvira. Zaskrbljujoče je, da je v tem predlogu Svet prvotni predlog še dodatno zmanjšal. Posledična nesorazmerja med stopnjami obveznosti in plačil so bila tako velika, da so bila v nasprotju s temeljnim načelom previdnosti.

Pričakoval sem, da se bo gospodarski krizi, s katero se še vedno soočamo, posvetila večja pozornost, če ne največja pozornost, toda kot je mogoče videti, se mora Parlament sam boriti za interese državljanov in jih prepričati, da Evropa ni izvor problemov, ampak bo morda našla učinkovito rešitev zanje. Zato v celoti podpiram predlog, ki vključuje sredstva za izvajanje načrta za oživitev gospodarstva, in menim, da bi moral biti ena izmed prednostnih nalog Parlamenta. Vendar pa bi zmanjšanja, ki jih je uvedel Svet, omejila rast in ustvarjanje delovnih mest ali ju onemogočila. Končala bi tudi delo v zvezi z reševanjem energetskega problema naših državljanov. V okviru krize v kmetijstvu, na primer v sektorju mleka, ni možnosti za razširitev programov, ki bi podpirali rast potrošnje kmetijskih proizvodov, kot na primer s spodbujanjem uživanja mleka in sadja v izobraževalnih ustanovah.

Zato menim, da predlog proračuna v sedanji obliki ni zmožen doseči ciljev, ki jih je zastavila Evropska unija. Iz nekaj vprašanj, ki sem jih omenil, je že mogoče razbrati, da obstajajo področja proračuna EU, ki lahko premagajo probleme, ki jih moramo reševati, toda na mnogih področjih so proračunski vnosi načrtovana zastarelo, kot da trenutna situacija in sedanji problemi ne bi obstajali. Ne predvidevajo prihodnjih izzivov, kjer pa jih, pa si premalo prizadevajo, da bi vplivali nanje. Menim, da si moramo kot Parlament prizadevati za bolj dinamične odločitve pri odzivanju na probleme, ki se pojavljajo v Evropi, hkrati pa ne smemo pozabiti na preglednost pri našem upravljanju sredstev. To nalogo so nam pred šestimi meseci zaupali naši volivci.

 
  
  

PREDSEDSTVO: GOSPA ROTH-BEHRENDT
podpredsednica

 
  
MPphoto
 

  Jürgen Klute (GUE/NGL).(DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, učinkov svetovne gospodarske krize, v kateri smo trenutno, še ni mogoče predvideti. Zavedati se moramo, da kriza še vedno ni s polno močjo zadela trga dela. Kaj naj Evropska unija stori v tej situaciji, ko vedno več ljudem grozita revščina in brezposelnost in se ti bojijo za svoj obstoj? Evropska unija se odloči za nova osrednja področja v svojem proračunu. Ali, če sem natančnejši, prilagodi svoje finance v korist zaprtja svojih meja, v korist visoko tehnoloških vojaških projektov in v korist vse več naprednega nadzora državljanov Evrope.

Če verjamete ali ne, bo za območje svobode, varnosti in pravice prišlo do povečanja v višini 16 %. Sklad za varnost na zunanjih mejah bo naslednje leto dobil 12 % več sredstev. Izdatki za strateške raziskave na področju vojaške varnosti so skoraj podvojeni in bodo zdaj narasli na skupaj 215 milijonov EUR.

S stališča Konfederalne skupina Evropske združene levice/Zelene nordijske levice to pomeni, da se EU poslavlja od svoje ustanovitvene zamisli, da bo mirovni projekt za Evropo. Ta predlog proračuna namesto tega sledi logiki Lizbonske pogodbe z njenimi obveznostmi držav članic, da nenehno posodabljajo vojaško opremo in varujejo zunanje meje.

Evropska levica zato zahteva, da Evropska unija izvaja dosledno mirovno politiko. Namesto agencije za oboroževanje pozivamo k agenciji za razoroževanje. Evropa mora svoje vire osredotočiti na strategije reševanja civilnih sporov kot so vseevropske civilne mirovne sile in spodbujanje neodvisnih raziskav o miru in sporih. Po našem mnenju ta proračun zastavlja naše cilje vse bolj glede vojne, namesto glede upravljanja krize, zato levica v Evropskem parlamentu ne bo podprla tega proračuna.

 
  
MPphoto
 

  Bastiaan Belder (EFD).(NL) Gospa predsednica, proračun je bil sestavljen v posebnih gospodarskih in finančnih okoliščinah. Poročevalec gospod Surján hoče določiti proračunske prednostne naloge in to zelo cenim. Podpiram ga na področjih, ki zadevajo osrednje naloge Evropske unije in vrstice, ki so posebno pomembne za oživitev gospodarstva. Vendar pa je splošni rezultat pogosto poraba več denarja, čeprav je Svet v proračunu že izvedel manj obsežna zmanjšanja kot v prejšnjih letih.

Gospodu Surjánu se želim izrecno zahvaliti za njegovo odprto in konstruktivno držo, kar je bilo razvidno v zvezi z mojim predlogom spremembe, ki je zahteval izboljšave varstva otrok in predvsem deinstitucionalizacijo. Ta predlog spremembe, ki zadeva Evropski socialni sklad, je bil sprejet s široko podporo odbora. Evropska unija in države članice morajo pripomoči k zagotavljanju, da lahko otroci iz domov v čim večjem obsegu odrastejo v družinah. V času, ko se osredotočamo na gospodarske ukrepe, ne smemo pozabiti na izdatke velikega socialnega pomena kot je ta. Drugače bodo ti otroci tisti, ki bodo trpeli v teh gospodarsko težkih časih, to pa je nevredno EU.

 
  
MPphoto
 

  Daniël van der Stoep (NI).(NL) Gospa predsednica, poslanci tega Parlamenta pogosto govorijo o solidarnosti med državami članicami; seveda, saj je lahko pokazati solidarnost, če je plačana iz žepa drugih ljudi.

Številke za leto 2008 so bile objavljene 23. septembra. Ponovno Nizozemci bolj kot kateri koli drugi Evropejci občutijo obseg, v katerem razvpite sanje evrofilov odžirajo njihove obračune plač. Nizozemska javnost – razredni norček – je seveda ponovno največja neto plačnica. Vsak nizozemski državljan Evropi vsak dan plača osupljivih 267 EUR.

Stranka za svobodo (PVV), po javnomnenjskih anketah največja nizozemska stranka, se bo še naprej borila proti temu. Sramotno je tudi, da je Nizozemska tretja največja plačnica za Nemčijo in Italijo, ko gre za neto plačila za leto 2008. Stranka za svobodo hoče zagotoviti, da se nizozemske javnosti ne bo več obravnavalo kot bankomata Evrope.

Naj se že preneha dajanje denarja za skorumpirane države, za Sklad za prilagoditev globalizaciji in Kohezijski sklad, potovanja in projekte levice in vrnimo nizozemskim pekom, mesarjem in branjevcem njihov težko prisluženi denar. Konec koncev bo tudi s proračunom za leto 2010 tako, da bodo spet odgovorni Nizozemci in bodo morali globoko seči v žep, medtem ko se bo 19 od 27 držav tu igralo z denarjem drugih.

To se imenuje „solidarnost“, v resnici pa ni nič drugega kot kraja. PVV ne bi nikoli prišlo na misel sprejeti proračun za Evropsko unijo, ki bi tako izredno in nesorazmerno postavljal Nizozemce v slabši položaj.

 
  
MPphoto
 

  Salvador Garriga Polledo (PPE).(ES) Gospa predsednica, če bo Lizbonska pogodba, kot si obetamo, pričela veljati, bomo imeli od januarja dalje nove pristojnosti skupnega sklepa v zvezi s celotnim proračunom, ki bo seveda veljal tudi za kmetijstvo. Morda bomo v Odboru za proračun bolj zadovoljni, ko bo Lizbonska pogodba pričela veljati.

Vendar pa nove pristojnosti pomenijo tudi nove odgovornosti. Te nove odgovornosti vplivajo na vse nas, ne glede na to, ali smo v vlogi poslancev EP, članov Sveta ali Komisije. Prva izmed obveznosti nam nalaga izpolnjevanje medinstitucionalnih odgovornosti in zavez. Omenil bom dve izmed njih.

Prvič, financiranje Evropskega načrta za oživitev gospodarstva. To je sramota. Več kot leto dni smo se pogajali in še vedno nismo sposobni zagotoviti 5 milijard EUR iz proračuna celotne Evropske unije, ki letos znaša več kot 130 milijard EUR.

Še vedno nismo sposobni najti rešitve. Prvič, izgubili smo proračunski presežek iz leta 2008 in sedaj nimamo zagotovljenega financiranja. Če bo Svet skušal prihraniti pri drugih stvareh, se bomo v pogajanjih znašli v zelo slabem položaju, saj je prejšnja zaveza vključevala financiranje dejavnosti načrta za oživitev gospodarstva z novim denarjem.

Druga zadeva je mlečni sklad. Moramo izpolniti načela, potrebe po proračunski disciplini, ki zahteva, da rezerve ostanejo v Kategoriji 2. Svet in Komisija sta pravkar sprejela 280 milijonov EUR.

Komisiji bi rad zastavil vprašanje, saj je zelo pomembno, da smo prepričani, za kaj bomo glasovali čez dva dni. Ali teh 280 milijonov EUR, ki smo jih sprejeli, ki ste jih sprejeli, prihaja iz naslova tistega, kar ni bilo porabljeno v letu 2009 ali pa lahko predvidevamo, da ta denar predstavlja zaveze v zvezi z denarjem za leto 2010, o katerem Parlament še ni glasoval? Prepričani smo, da je to vprašanje, na katerega mora komisar odgovoriti takoj.

V vsakem primeru pa teh 280 milijonov EUR ne predstavlja dela mlečnega sklada, temveč je bolj govora o enkratnem posegu. Mlečni sklad predstavlja še en dolgoročen poseg, ki vključuje prestrukturiranje in finančno zavezo Komisije in Sveta.

 
  
MPphoto
 

  Ingeborg Gräßle (PPE ). – (DE) Gospa predsednica, naša skupina poročevalcu še toliko bolj iskreno čestita, ker da smo s proračunom za leto 2010 ustvarili stanje stalnih del. Je trenutni posnetek brez pomembnih elementov, ki jih bomo ustvarili kot rezultat Lizbonske pogodbe, vključno z obveznostmi, ki jih sprejmemo s Pogodbo, tako da bomo izhajali iz tega, da lahko in moramo proračun dokaj hitro ponovno pregledati, čeprav bomo takrat morda bolj osredotočeni na spor o pravicah Parlamenta in manj na vsebino proračuna.

Predsednik Sveta je dejal, da se bodo sredstva, namenjena raziskavam, povečala za 7,3 %. Sodelovali smo pri doseganju tega. To podpiramo, saj potrebujemo ta dodatni denar za inovacije in ker je to način, s katerim bomo morali denar služiti v prihodnosti. Vendar pa moramo istočasno pomisliti tudi, za katera pravila bomo ta denar namenili, in zagotoviti, da ga ne bomo porabili na takšen način, da raziskovalci, ki jim je denar dejansko namenjen, do tega denarja ne bodo mogli več dostopati, ker se težko prebijajo skozi zapletena pravila. Zato bi na tem mestu rada pozvala k tesnejšemu sodelovanju med Odborom za proračun in Odborom za proračunski nadzor.

,

Odbor za proračunski nadzor bo v četrtek razpravljal o dveh rezervah, ki jih Odbor za proračun ni sprejel, in kot govornica naše skupine bi Odbor za proračunski nadzor rada prosila, da te rezerve odobri. Ena izmed teh rezerv se nanaša na osebje Komisije v povezavi z zamislijo, ki jo je podal Odbor za proračun in je poznana kot „ocenjevanje osebja“. Sedaj smo bili že zelo dobro poučeni o 30 % osebja pri Komisiji, vendar pa še vedno ne vemo ničesar o drugih 70 %, ki še vedno niso zajeti. Ta rezerva je namenjena pridobivanju informacij o 70 %, o katerih zdaj ne vemo ničesar.

Druga rezerva se nanaša na finančno uredbo. Konec tega leta bo potekal načrtovani pregled finančne uredbe in naš cilj s to rezervo je, da Komisiji nekoliko pomagamo, saj smo prepričani, da v finančni uredbi potrebujemo poenostavitve in da moramo izvesti določene predloge. Komisarju Šemeti sem zelo hvaležna za dejstvo, da je Komisija pod tem vodstvom, ki ga ima, prvič izpeljala posvetovanja med prejemniki subvencij na temo „Ovire in težave v postopku obravnavanja vlog“. Prav tako zagovarjam to rezervo, saj se nanaša na OLAF, Evropski urad za boj proti goljufijam. Komisija nam vse od novembra lani noče posredovati delovnega dokumenta in je tako preprečila napredek pri posvetovanjih o uradu OLAF in njegovi pravni podlagi. Zato je pomembno, da zagotovimo večino glasov za ti dve rezervi.

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. – Najlepša hvala, gospa Gräßle. Ker svoje vprašanje naslavljate neposredno na Komisijo, bi rada komisarja spodbudila, da pozorno posluša, kar imate povedati. To precej olajša kasnejše oblikovanje odgovora.

 
  
MPphoto
 

  Lambert van Nistelrooij (PPE).(NL) Gospa predsednica, zelo rad bi prispeval z vidika Odbora za regionalni razvoj. To je odbor, ki izvaja politiko, usmerjeno v državljane, ki je potrebna, zlasti v okviru krize, ki smo ji priča ta trenutek.

Rad bi začel z zahvalo gospodu Surjánu, ki je sodeloval pri odzivu na dobre znake. V času krize je nesprejemljivo, da se finančni dogovori – zlasti na področju regionalne politike – kršijo in vsote zmanjšujejo. Po mojem mnenju je odlično, da se je to sedaj popravilo.

Nujno je, da smo v času krize pozorni in Evropski parlament in Komisija sta tako ravnala v predlogih, ki smo jih sprejeli tik pred parlamentarnimi počitnicami. Imamo več prožnosti, proračune lahko zagotavljamo bolj zgodaj in več denarja lahko vlagamo denimo v energetsko učinkovite zgradbe in stanovanjske objekte.

Prav tako pozdravljamo dodatne proračune, ki so bili zagotovljeni za tri pilotne projekte. V preteklih tednih so se ob dnevu odprtih vrat v Bruslju sestali predstavniki regij in dejali, da lahko ta sredstva zelo koristno uporabijo tako, da omogočijo boljšo udeležbo v politiki na različnih področjih. To je politika, usmerjena v državljane, ki sem jo omenil.

Pravkar sem slišal gospoda van der Stoepa, še enega nizozemskega predstavnika, reči, da ta sredstva zavrača. Vzemimo za primer čezmejne jezikovne projekte: ti spodbujajo udeležbo ljudi, nekaj, kar z veseljem podpiramo. Obstajala je majhna ovira, vendar je gospod Surján tudi za to našel dobro rešitev. V času razprave je bilo rečeno, da bi morali zeleni New Deal financirati iz teh sredstev: regijskih sredstev.

Trajnostna politika je seveda odlična stvar, vendar pa bi sprejetje takšnega predloga v celoti okrepilo mnogo nerealnih pričakovanj v regijah in tudi med našimi poslanci. V uredbah o strukturnih skladih smo določili, kaj lahko storimo na področju inovacij, trajnostne politike in ekologije, in je torej bolje, da to vključimo s primerom kot pa z napovedovanjem, da bomo uredbo prilagodili temu.

 
  
MPphoto
 

  Giovanni La Via (PPE).(IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, dovolite mi, gospa predsednica, da se Odboru za proračun zahvalim za njegovo delo, ki si je v zvezi s potrebami kmetijskega sveta prizadeval zagotoviti globalni okvir sredstev, da bi rešil vprašanje proizvajalcev mleka in samega mleka, ki danes zagotovo povzroča veliko skrbi mnogim evropskih državam.

Vendar nam je potreba po minimalni rezervi preprečila, da bi presegli 300 milijonov EUR za mlečni sklad. To je vendar korenit poseg, če so ta sredstva, kot so vprašali komisarja, dodatna sredstva in seveda predvidevajo sveženj ustreznih ukrepov. Po drugi strani pa smo slišali v nekaterih predlogih skupin, ki najbrž delno predstavljajo javno mnenje, precej višje številke, čeprav vedo, da teh sredstev ni mogoče najti na noben način, in že samo s tem lahko zunanjemu svetu pošljejo določeno sporočilo.

Dovolite mi tudi, da izpostavim še eno proračunsko področje, ki potrebuje ustrezno pozornost: dolgoročno nepremičninsko politiko. Z Lizbonsko pogodbo, z novimi pristojnostmi, ki bodo podeljene Parlamentu, se poraja jasna potreba po krepitvi odnosov z regionalnimi parlamenti in novimi tematskimi področji, v pisarnah v Bruslju bomo potrebovali več prostora in zato, če pomislimo, da je 97 % trenutnih zgradb že zasedenih, menim, da moramo z ustrezno nepremičninsko politiko vzpostaviti resno politiko za gradnjo še večje evropske četrti, ki nam bo preko ustrezne nepremičninske politike dala jasen občutek enotnosti Evrope.

 
  
MPphoto
 

  Damien Abad (PPE).(FR) Gospa predsednica, najprej bi se rad zahvalil poročevalcu, gospodu Surjánu, za uravnotežen proračun, ki nam ga predlaga in ki odgovarja na izziva financiranja načrta za oživitev gospodarstva in ustanovitev mlečnega sklada.

Glede ustvarjanja teh 300 milijonov EUR za mlečni sklad, ki je bila številka, ki smo jo predlagali mi v Evropski ljudski stranki (Krščanskih demokratov) in v Odboru za proračun, bi rad podal dve pripombi.

Prvič, rad bi obsodil demagogijo številnih poslancev EP, ki pozivajo, da bi se temu skladu namenilo 600 milijonov EUR, kar je preprosto nepraktično in predvsem neodgovorno, saj bi takšna vsota privedla do drastičnih krčenj sredstev za ostale kmetijske sektorje ali pa bi ogrozila financiranje našega načrta za oživitev gospodarstva.

Posledično bi takšno financiranje sklada za mleko škodljivo vplivalo na naše kmete in brezposelne, kar je seveda gospodarsko neučinkovito in družbeno nepravično.

Prav tako bi rad izpostavil svojo presenečenost, da ne rečem razočaranje, ko vidim komisarko Fischer Boel, ki si lasti vse zasluge za ta sklad v medijih, kot da Odbor za proračun ni storil v zvezi s tem ničesar oziroma je bilo njegovo delo nekoristno.

Čisto na koncu pa bi kot najmlajši med francoskimi poslanci EP z vami rad delil svoje razočaranje v zvezi s financiranjem programa Mladi v akciji, saj je osupljivo, da se sredi gospodarske krize prvič v 10 letih pripravljamo zmanjšati sredstva za ta program.

 
  
MPphoto
 

  Paul Rübig (PPE).(DE) Gospa predsednica, komisar, menim, da nam bo s tem proračunom ponovno uspelo razviti nove strategije. Zadovoljen sem, da se je Parlament odločil podpreti Akt za mala podjetja, vsaj z 1 milijonom EUR za obveznosti in 500 000 EUR za plačila. Komisar Verheugen je obljubil, da bo ta sredstva temu primerno porabil.

Prav tako smo povečali dodelitev sredstev za program raziskav za mala in srednje velika podjetja. To je ravno v krznih razmerah zelo pomembno in tudi program SOLVIT je treba pomembno okrepiti. Gre za premoščanje ovir na notranjem trgu, ki pogosto predstavljajo zelo poseben izziv za mala in srednje velika podjetja.

Zadovoljen sem, da se je program „ERASMUS za novinarje“ končno uvrstil na dnevni red in da „ERASMUS za mlade podjetnike“ uspešno deluje.

 
  
MPphoto
 

  Georgios Stavrakakis (S&D).(EL) Gospa predsednica, čeprav je bilo slabo sprejeto, da so strukturni in kohezijski skladi v ospredju v boju proti gospodarski krizi, Svet na žalost deluje protislovno, ko zmanjšuje zadevna plačilna sredstva.

V nasprotju s Svetom in Komisijo si s krepitvijo energetske infrastrukture in raziskav ter inovacij prizadevamo zagotoviti ustrezno financiranje za Evropski načrt za oživitev gospodarstva.

Istočasno moramo zaščititi uspešnost obstoječih infrastruktur Skupnosti in orodij v sektorju civilne zaščite, zlasti s pomočjo nadaljnje krepitve zmogljivosti hitre odzivnosti Evropske unije v primeru naravnih nesreč, pri čemer je treba tlakovati pot za vzpostavitev evropske enote civilne zaščite v prihodnosti.

Zadnjič, treba je poudariti, da morata zeleni razvoj in krepitev raziskav in inovacij predstavljati osnovni sestavini proračuna Skupnosti za čisto in obstojno okolje v vseh sektorjih.

 
  
MPphoto
 

  Riikka Manner (ALDE).(FI) Gospa predsednica, komisar, najprej bi se rada zahvalila poročevalcu za odlično poročilo. Načrt za reševanje finančne krize in mlečna kriza sta v proračunski postopek za prihodnje leto vnesla veliko izzivov. Pred nami so še novi izzivi in z velikim zanimanjem pričakujemo predlog Komisije za financiranje načrta za oživitev gospodarstva naslednji teden.

Načeta so bila pomembna vprašanja, od katerih jih je nekaj povezanih z mlečno krizo. Sama bi rada omenila samo eno posebno zadevo. Gospodarske razmere so pomenile, da imajo države članice še vedno zategnjene pasove, kjer je to potrebno za prihodnji proračun. Proračunsko disciplino na strani držav članic lahko v tej gospodarski vihri morda deloma razumemo, vendar pa je neopravičljivo, da je bilo treba državam članicam v teh preteklih petih letih povrniti vsote denarja iz proračuna strukturnih skladov v obliki neporabljenih sredstev. Razlog za to negibnost tiči v administrativnem in kontrolnem sistemu, ki ga je treba nujno poenostaviti. Zaradi gospodarskih razmer je zelo pomembno, da se strukturne sklade v najbolj oddaljenih regijah črpa na učinkovit način in tako podpre ukrepe za oživitev.

 
  
MPphoto
 

  Derek Vaughan (S&D). – Gospa predsednica, v času gospodarske in finančne krize je imel Wales koristi od kohezijske politike in strukturnih skladov v okviru Razdelkov 1a in 1b. Torej, čeprav je bil načrt za oživitev gospodarstva dobrodošel in dejansko nujen, sedaj ne smemo zmanjševati pomembnih vrstic v Razdelku 1, da bi financirali potrebnih 1,98 milijard GBP. Bojim se, da se to lahko zgodi in prav tako se bojim, da so predlogi, da se tako ravna, del večjega napada na kohezijsko politiko. Sklicujem se na dokument o reviziji proračuna, ki ga je izdelal GD za proračun, ki ga je prej omenil gospod Lamassourre.

Razumem, da to vključuje možnost ponovne nacionalizacije financiranja konvergence, slabljenju konkurenčnosti in nasprotovanju prehodnemu statusu za regije, ki opuščajo konvergenco. Menim, da bi se morali poslanci vsemu temu upreti. Res je, sam bi pozdravil stališča Komisije glede teh predlogov, saj bi ti predlogi škodili kohezijski politiki in krajem, kot so Wales in podobne regije.

 
  
MPphoto
 

  Sidonia Elżbieta Jędrzejewska (PPE).(PL) Gospa predsednica, vsi se zelo dobro zavedamo težkih razmer, v katerih smo se znašli zaradi gospodarske in finančne krize. Zato sem posebno vesela, da sta Odbor za proračun in poročevalec zavzela pozitivno stališče glede spremembe o organizaciji posebnih olimpijskih iger. Posebne olimpijske igre so, če lahko pojasnim, športno tekmovanje, namenjeno ljudem z motnjami v duševnem razvoju, ki jim omogoča, da igrajo celovito vlogo v družbi, daje priložnost, da se izrazijo. Zelo sem vesela, da bodo leta 2010 evropske poletne posebne olimpijske igre potekale v Varšavi, leta 2011 pa v Atenah. Želela bi izkoristiti to priložnost in pozvati Svet, da pokaže naklonjenost tej finančni zavezi, Evropsko komisijo pa želim prositi za pomoč pri praktičnih vprašanjih v zvezi z organizacijo tega vsakoletnega dogodka.

 
  
MPphoto
 

  Marek Józef Gróbarczyk (ECR).(PL) Gospa predsednica, predlagani proračun mora biti neposreden ukrep za boj proti krizi. Ena izmed vej industrije, ki je bila še posebej prizadeta zaradi svetovne krize, je ladjedelništvo in pomorski promet. K uničenju ladjedelniške industrije v Evropi je s svojo omejevalno politiko prispevala tudi Evropska komisija. Ukrepi Evropske komisije so uničili ladjedelništvo na Poljskem in na tisoče ljudi je ostalo brez dela. Takšen način krepitve gospodarstva krepi gospodarstva držav na Daljnem vzhodu. Zato bi vas želel pozvati in poudariti, da je pomembno, da proračun za naslednje leto zagotovi sredstva za reševanje te industrije, torej ladjedelništva, po vsej Evropi.

 
  
MPphoto
 

  Janusz Władysław Zemke (S&D). – (PL) Gospa predsednica, proračun za naslednje leto predvideva tudi povečanje sredstev za varnost in obrambo. To je sprožilo pripombe in zadržke pri nekaterih politikih. Takšne pripombe smo slišali tudi med razpravo. Zato bi želel gospodu komisarju postaviti posebno vprašanje - za kaj se bodo porabila povečana sredstva za obrambo? Ali to povečanje zadeva nekakšno skupno misijo, ali pa so namenjena podpori nove tehnologije ali promocije skupnih vojaških programov? Če je to tako, menim, da bi to zagotovo bil korak v pravo smer. Tako menim zato, ker tudi vojska ustvarja novo tehnologijo in lahko zagotovi nova, sodobna delovna mesta. Zato vas želim prositi za več informacij o tem.

 
  
MPphoto
 

  Seán Kelly (PPE). – Gospa predsednica, irska vlada se je pred kratkim odločila, da opusti shemo REPS za kmetovalce: gre za shemo za zaščito podeželskega okolja. Kot številne druge, je tudi to shemo sofinancirala Evropska unija. Zanima me naslednje: kaj se zgodi z denarjem, ki ga neka vlada ne porabi; ali se enako dogaja tudi v drugih državah; kam gre ta denar in kako se ga porabi, kadar ga ne porabi država, ki ji je bil namenjen.

 
  
MPphoto
 

  Zigmantas Balčytis (S&D). (LT) Najprej bi želel čestitati mojemu kolegu, gospodu komisarju Algirdasu Šemeti, ki se je danes z dovoljenjem Parlamenta verjetno prvič udeležil takšne razprave.

Toda, kar zadeva proračun za leto 2010, se lahko danes zagotovo vsi strinjamo, da so se razmere nekoliko spremenile od takrat, ko smo razpravljali o proračunu za leto 2009. Veliko smo govorili o solidarnosti, o reševanju problemov, povezanih s trenutno finančno krizo. Če prav razumem, bi moral biti proračun za leto 2010 nekoliko drugačen. Če hočemo ali ne, moramo še vedno upoštevati dejanske razmere, ki vsak dan pred nas postavljajo nove izzive. Želel bi čestitati Parlamentu, ki se je pred kratkim, pred nekaj dnevi, v Bruslju enoglasno dogovoril o podpori nekaterim državam, ki so jih prizadele različne naravne nesreče. Prepričan sem, da enaki problemi obstajajo tudi v nekaterih drugih majhnih državah članicah Evropske unije, ki jim danes primanjkuje finančnih sredstev. Zato dejansko menim, da bi bilo treba v prihodnosti oblikovati posebne ukrepe, ki bi tem državam pomagali, da se izvlečejo iz finančne krize.

 
  
MPphoto
 

  Algirdas Šemeta, član Komisije. – Gospa predsednica, zelo kratek bom. Najprej bi se želel zahvaliti vsem poslancem Parlamenta za njihove predloge v zvezi s proračunom za leto 2010 in upam, da bomo v nadaljnjem proračunskem postopku našli ustrezne rešitve za oblikovanje dobrega proračuna za leto 2010.

Želel bi samo konkretno odgovoriti na zelo pomembno vprašanje o skladih za mleko in reči, da je to, o čemer je včeraj govorila gospa Fischer Boel, zaveza Komisije, da oblikuje predlog o določenih denarnih zneskih oziroma o 280 milijonih EUR. Komisija bo to vprašanje obravnavala naslednji teden, nakar bomo oblikovali konkreten predlog o tem vprašanju v skladu s Poslovnikom. Toliko, na kratko, o tej razpravi.

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. – Najlepša hvala, komisar Šemeta. Poslanci so postavili še nekaj vprašanj, a če prav razumem, gospodu Garrigi in drugim ne želite odgovoriti neposredno. Mogoče želite zadevnim poslancem odgovoriti v pisni obliki. To bodo zagotovo zelo cenili. Gospa Gräßle, gospod Garriga in številni drugi poslanci so postavili dodatna vprašanja.

 
  
MPphoto
 

  László Surján, poročevalec.(HU) Želel bi se obrniti na Svet, čeprav nas je državni sekretar že moral zapustiti. V celoti se strinjam z izjavo, da imamo problem. Prav tako se popolnoma strinjam, da je vse, kar šteje za pomembno, pomembno tudi Parlamentu, na primer izobraževanje in raziskave. Imamo tudi precejšnje soglasje o ciljih. Vendar pa v zvezi s sredstvi, ki naj bi se uporabila, nastane velika vrzel. Soglasje o tem moramo nekako doseči do sredine novembra. Komisar je dejal, da pozdravlja ukrepe, ki jih izvaja Parlament, da bi obnovil proračunske vrstice predhodnega proračuna Komisije. Prosil bi ga, naj sprejme dejstvo, da se to ne zgodi v nekaj proračunskih vrsticah. Pravzaprav sem omenil, da smo poskušali sprejeti stališče z večplastnim pristopom.

Vendar pa moram omeniti nekaj zamisli, ki so bile izražene med razpravo in s katerimi se ne strinjam. Ne morem sprejeti odnosa, da se zneski, ki se iz države darovalke v obliki solidarnostne poteze prenesejo na državo upravičenko, opisujejo kot kraja. Mislim, da tukaj ne gre za to. Evropska unija je zgrajena na temeljih solidarnosti, ki jo članice kažejo druga drugi. Pravzaprav poznam državo darovalko, katere voditelji pravijo, da se je njihov prihodek v veliki meri povečal zaradi širitve, ki jim je omogočila dostop do ogromnega trga.

Evropske unije ni mogoče meriti v smislu razmerja med plačili in prispevki. To je zmotno in zavajajoče in lahko poruši našo celotno skupno prihodnost. Obenem bi želel moje kolege poslance opozoriti na dejstvo, da so nekateri tukaj prisotni zelo zavzeto o vsakem izmed predlogov govorili v pretekliku: mi smo ga podali in oblikovali in tako tudi bo. To, o čemer bomo glasovali v četrtek, je osnutek in politično sporočilo. Politično sporočilo govori o tem, kako si ta Parlament želi popeljati Evropsko unijo na bolj zelene pašnike.

Svet prosim tudi, naj sprejme dejstvo, da to, kar predstavlja poročevalec, ni mnenje posameznika niti mnenje stranke in tudi ni samo mnenje Odbora za proračun. Tukaj je govorilo zelo veliko ljudi iz različnih odborov in različnih političnih skupin, sporočilo vseh pa je enako: potrebujemo boljši, bolj praktičen in močnejši proračun. Moj čas za govor je potekel. Hvala za vašo spoštljivo pozornost.

 
  
MPphoto
 

  Vladimír Maňka , poročevalec. (SK) Želel bi se zahvaliti za razpravo v Parlamentu in tudi za sodelovanje v Odboru za proračun, v političnih skupinah in arbitražnih postopkih.

Želel bi se zahvaliti generalnemu sekretarju Evropskega parlamenta in vsem predstavnikom generalnih direktoratov Evropskega parlamenta; sodelovali smo od januarja in iskali najboljše rešitve, ki bi nam lahko pomagale, da učinkovito uporabimo finančne vire državljanov Evrope. Želel bi se zahvaliti tudi poročevalcem v senci in koordinatorjem. Med našimi razpravami sem dobil občutek, da prav res iščemo pozitivne rešitve. In tudi vam se je treba zahvaliti, da smo te rešitve našli in da številne izmed njih tvorijo del mojega poročila. Želel bi se zahvaliti mojim svetovalcem in članom Odbora za proračun. Številne razprave, ki smo jih imeli s predstavniki vseh institucij, so nam pomagale, da smo oblikovali bolj objektivno stališče o zadevi in, kar je še pomembneje, da smo ugotovili, kje moramo rešitve iskati.

Zelo cenim sporazum iz arbitražnega postopka o izvajanju revizije organizacije Generalnega direktorata za informacijsko družbo ter varnostnih služb. Cilj tega je oceniti, ali se viri uporabljajo na najboljši možen način. V preteklosti se je samo Računsko sodišče strinjalo z zunanjimi pregledi njihovega dela – in to se je izplačalo. Po reviziji je Računsko sodišče zmanjšalo svoje upravne stroške in doseglo višje ravni produktivnosti.

Odbor za proračun je v preteklosti konstruktivno sodeloval tudi z drugimi institucijami. Tudi takrat smo sodelovali, da bi poiskali najboljše rešitve pri sestavi proračunov evropskih institucij. Kadar so bile zahteve institucij upravičene, smo ponovno uvedli nekatere prvotne zahteve, ki jih je Svet omejil. Želel bi pozdraviti metodo oblikovanja proračunov v teh institucijah, ki že sestavljajo svoje proračune ne samo na podlagi stopnje inflacije, temveč tudi na podlagi dejanskih potreb.

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. – S tem se je skupna razprava končala. Glasovanje bo potekalo v četrtek ob 11.00.

Pisne izjave (člen 149)

 
  
MPphoto
 
 

  Joăo Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) Osnutek proračuna Skupnosti za leto 2010 je veliko prenizek glede na to, da smo sredi gospodarske in socialne krize, ki ima najhujši učinek na zaposlovanje in življenjske razmere mnogih ljudi. Dejstvo, da je celo za 6 milijard EUR manjši, kot je bilo dogovorjeno v večletnem finančnem okviru za leto 2010, je nesprejemljivo. Glede na resne socialne razmere v mnogih državah članicah, predvsem pa v tako imenovanih „kohezijskih državah“, kot je Portugalska, menimo, da bi bilo treba proračun nujno spremeniti in povečati, za ta namen pa moramo vložiti predloge, ki vključujejo:

- večjo finančno podporo za strukturno in kohezijsko politiko;

- ponovno vrednotenje pravil N+2 in N+3, ki so do danes v okviru prejšnjega finančnega okvira prinesla Portugalski izgubo v višini približno 106 milijonov EUR;

- povečanje stopnje sofinanciranja Skupnosti v strukturnih in kohezijskih skladih.

Žalostno je, da na razpravah o proračunu niso bili sprejeti drugi predlogi, ki imajo velik vpliv na družbo in okolje in ki na primer vključujejo:

- razvojni program za portugalsko industrijo;

- program za podporo sektorju tekstila in oblačil;

- program za podporo malemu priobalnemu ribolovu;

- povečanje denarnih sredstev za program LIFE+.

 
  
MPphoto
 
 

  Louis Grech (S&D), v pisni obliki. – Po sprejemu proračuna za leto 2010 in v luči pozitivnih dosežkov na Irskem v zvezi z Lizbonsko pogodbo menim, da se je pojavila potreba po celovitem pregledu proračunskega postopka, da bi se izboljšal proces v celoti in da bi postal tudi učinkovitejši, pomembnejši in vidnejši za evropske državljane. Zaradi tega menim, da mora biti glavni cilj spremembe povečanje preglednosti pri sprejemanju odločitev in v sami fazi izvajanja. Za ta namen bi morali premisliti o uvedbi enotnih standardov nadzora in statističnih mehanizmov v vseh državah članicah, da bi dobili kakovostnejše povratne informacije o rezultatih izvajanja proračuna. Poleg tega bi proračunski postopek moral vključevati boljše ravnovesje med dolgoročno stabilnostjo in prožnostjo, da bi lahko odgovoril na spreminjajoče se potrebe, obenem pa ohranil načelo subsidiarnosti z zagotavljanjem jasnih prednosti in dodane vrednosti v primerjavi z nacionalnimi proračuni. Obstajajo tudi nekatera področja politike, ki jih je treba nadalje razviti. Evropa se danes sooča z velikimi izzivi, ki jih predstavljajo finančna kriza, podnebne spremembe, oskrba z energijo, varnost in priseljevanje. Cenim prizadevanja Komisije pri obravnavanju teh izzivov, vendar menim, da potrebujemo močnejši, bolj usklajen in celovitejši pristop, da bi ta prizadevanja bila učinkovita.

 
  
MPphoto
 
 

  Cătălin Sorin Ivan (S&D), v pisni obliki.(RO) Priprava proračuna ni nikoli lahek proces, v času gospodarske krize pa je še težji. Vendar pa je zato za naloga toliko bolj pomembna. Obvladovanje krize trenutnih razsežnosti je na ravni EU odvisno tudi od ravnovesja, ki obstaja pri pogajanjih med pooblaščenimi evropskimi institucijami. Evropski parlament v tej razpravi nedvomno igra ključno vlogo. Glavni vprašanji v središču razprav o proračunu za leto 2010 sta bili načrt za oživitev gospodarstva in evropski sklad za mleko. Ti vprašanji sta na nek način poudarili, kako tog je finančni okvir 2007-2013, saj gre za nova finančna projekta in s tem za nov denar. Proračun EU mora v celoti izkoristiti vsa finančna sredstva, da bi se odzvalo na gospodarsko krizo. Vendar pa je verjetno, da bo ta proračun imel majhen vpliv, če države članice ne nameravajo sprejeti aktivnega pristopa za oceno razpoložljivih virov. Prestolnicam Evrope in, v mojem primeru, Bukarešti, moramo poslati jasno sporočilo. Naša prizadevanja, da za evropske sklade pridobimo čim več denarja, so zaman, če oblasti v naših državah ne bodo sprejele ukrepe, ki so potrebni za namen učinkovitega dostopa do skladov in njihove uporabe.

 
  
MPphoto
 
 

  Lívia Járóka (PPE), v pisni obliki.(HU) Gospe in gospodje, želela bi izkoristiti to priložnost, da pozdravim dejstvo, da je pilotni program za socialno vključevanje Romov, ki ga je leta 2009 predlagal Evropski parlament, vključen tudi v proračun Skupnosti za leto 2010. Generalni direktorat Evropske komisije za regionalno politiko je konec julija objavil javni razpis za program. Njegov cilj je bil oblikovati izvirne in kompleksne rešitve za obravnavanje obsežnih problemov, s katerimi se spopadajo romske skupnosti. Izrecni cilj osnutka je oblikovati takšne ukrepe, ki bi na podlagi obstoječih izkušenj lahko spodbujali vključevanje Romov prek izobraževanja, socialnih in gospodarskih ukrepov, s čezmejnim sodelovanjem in izmenjavo najboljših praks.

Glede na prvotni predlog Skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) program na eni strani temelji na razvoju zgodnjega izobraževanja, na drugi pa na spodbujanju samozaposlovanja in odobritve mikro posojil. Poleg tega bodo v okviru pilotnega programa potekale tudi informativne kampanje in kampanje ozaveščanja. Upamo, da bo ta projekt ponudil priložnost za pripravo smernic za akcijski načrt Skupnosti, ki bo usmerjen v socialno vključevanje Romov, in da bo prek širjenja zamisli, ki se kažejo kot učinkovite, prispeval k pripravi regulativnega akcijskega načrta Skupnosti, ki bo segel dlje od trenutno razpoložljivih instrumentov.

 
  
MPphoto
 
 

  Jarosław Kalinowski (PPE), v pisni obliki. (PL) Želel bi postaviti vprašanje, ki je pomembno za gospodarstvo in zaposlovanje, vendar ne samo v moji državi. Pričakujemo, da bomo v bližnji prihodnosti prejeli predlog Komisije o možnem podaljšanju trenutnih protidampinških dajatev za uvoz obutve z usnjenim zgornjim delom iz Kitajske in Vietnama. Stališča posameznih držav članic o tej zadevi se zelo razlikujejo. Glede na pomembne stopnje zaposlenosti v sektorju je ohranitev trenutnih dajatev izredno pomembna. Razširitev obstoječe zakonodaje s tehničnega vidika ne sproža nikakršnih nasprotovanj. Zato bi želel prositi Komisijo, da zagotovi, da bo svoj predlog utemeljila na konkretnih ugotovitvah preiskave, pri čemer bo hkrati upoštevala dejstvo, da je to priložnost, da se preverijo obljube o zaščiti delovnih mest, ki jih je nedavno dal predsednik Komisije.

 
  
MPphoto
 
 

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. – Pozdravljam predlog osnutka proračuna za leto 2010, saj gre za uravnoteženo poročilo, ki na realističen način upošteva prednostne naloge EU.

Poudariti je treba dve zadevi – povečanje plačil v glavnih proračunskih vrsticah (ESRR, ESS in Kohezijski sklad) za regionalni razvoj in oblikovanje „sklada za mleko“. Povečanja plačil so pomembna, saj bodo spodbudila izvajanje strukturne politike v državah članicah v korist vseh evropskih državljanov, vzpostavitev posebnega „sklada za mleko“ pa bo predstavljala močan signal, ki ga bodo evropske institucije poslale evropskim kmetovalcem.

Tretjo ključno točko v proračunu predstavlja energetska politika, temeljno področje za leto 2010; to bo namreč leto, ko bo sprejet nov energetski načrt za obdobje 2010-2014, usmerjen v spodbujanje energetske varnosti in konkurenčnosti EU.

V prihodnjih letih bi Komisija morala premisliti tudi o prednostnih naložbah v infrastrukturo, zlasti v novih državah članicah, saj bodo pozitivno vplivale na gospodarsko in teritorialno kohezijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Vzpostavitev sklada za mleko bo poslala pomemben signal evropskim kmetovalcem in poudarila resnično zaskrbljenost, ki jo institucije EU kažejo zaradi krize, ki jo je prestal sektor mleka in mlečnih izdelkov. Trg mleka in mlečnih izdelkov je eden izmed najbolj nestanovitnih trgov, ki ga je trenutna gospodarska kriza hudo prizadela.

Takšna osnovna rešitev, kot je vzpostavitev sklada za podporo modernizacije sektorja, je očitno bolj zaželena od blažilne rešitve, kot jo predstavlja vrnitev k tradicionalnim načinom nadzora proizvodnje z mlečnimi kvotami. Vsi si želimo večjo dodelitev sredstev. Vendar pa je znesek 300 milijonov EUR, ki je bil predlagan za vzpostavitev tega sklada, najvišji znesek, skladen s proračunsko zgornjo mejo. Če bi se ta zgornja meja presegla, Svet ministrov ne bi mogel odobriti vzpostavitve sklada.

Obenem je treba sprejeti nove ukrepe, da bi se povečala uporaba skladov za regionalni razvoj med živinorejci. Mislim, da bi najkoristnejši ukrepi bili tisti, ki so povezani z dostopom do informacij, izmenjavo dobrih praks in zagotavljanjem navodil, kako zaprositi za sredstva iz teh skladov, ki so v nekaterih državah članicah trenutno premalo izkoriščeni.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov