Dobesedni zapisi razprav

Torek, 20. oktober 2009 - Strasbourg

13. Gradnja demokracije v zunanjih odnosih (razprava)

  Predsednica. – Naslednja točka je vprašanje za ustni odgovor (O-0093/2009) v zvezi z gradnjo demokracije v zunanjih odnosih (B7-0213/2009), ki so ga Svetu postavile Gabriele Albertini in Heidi Hautala v imenu Odbora za zunanje zadeve in Eva Joly v imenu Odbora za razvoj.

  Heidi Hautala, avtorica. – (FI) Gospa predsednica, vesela sem, da je Švedska med svojim predsedovanjem podprla demokracijo v zunanjih odnosih kot pomembno vprašanje. S stališča Pododbora za človekove pravice bi rada poudarila, da so demokracija in človekove pravice med seboj neločljivo povezane. To je očitno že iz različnih opredelitev demokracije, ki obstojajo, in vašo pozornost bi rada usmerila na dejstvo, da so denimo Združeni narodi skušali demokracijo opredeliti leta 2005. Opredelitev vsebuje dolg seznam zadev, od pluralističnega političnega sistema, do pravne države, preglednosti vlade, svobode medijev in tako dalje. To nam jasno kaže, da človekovih pravic ne moremo ločiti od demokracije.

Če jih hoče Evropska unija uporabiti, ima na voljo zelo široko izbiro sredstev za spodbujanje demokracije v svetu. Celotna razvojna politika in skupna zunanja in varnostna politika pokrivata ves ta spekter. Sredstva, ki so nam na voljo, so dialog z drugimi državami, različni finančni instrumenti, sodelovanje na mednarodnih forumih in opazovanje volitev, ki so očitno za nas zelo pomembne.

Obstojajo tudi situacije, v katerih moramo razmisliti o različnih negativnih ukrepih. Želela bi usmeriti pozornost gospe ministrice Malmström na dejstvo, da se Svet za splošne zadeve in zunanje odnose pripravlja, da bo naslednji teden razpravljal o preklicu prepovedi izvoza orožja v Uzbekistan. Mislim, da vse kaže, da je to precej napačen signal, saj Uzbekistan ni dejansko prisluhnil zahtevam mednarodne skupnosti. Mednarodna skupnost, vključno z Evropsko unijo, je zahtevala, da se opravi neodvisna, mednarodna preiskava o tragičnih in pretresljivih dogodkih, ki so se zgodili spomladi leta 2005 v Andizhanu, ko je bila demokracija resnično zatrta. Prav tako bi želela slišati, kaj gospa ministrica Malmström meni o tej situaciji. Kako lahko spodbujamo demokracijo, če želijo nekatere države članice prenehati s prepovedjo izvoza orožja?

Prav tako želim povedati, da demokracije ni mogoče izvažati. Ni proizvod za izvoz. Dejansko ne deluje kot nekaj, kar je prineseno od zunaj, in zato želim poudariti pomembnost vključevanja civilne družbe v proces, saj demokracija na ta način raste organsko, tako rekoč iz navadnih ljudi v družbi

Rada bi omenila, da je Rusija sodelujoči partner, ki sistematično zavrača vključitev NVO v dialoge z Unijo o človekovih pravicah. Po mojem mnenju takšnega položaja v prihodnosti ne moremo sprejeti.

Za konec bi rada povedala, da bi morala biti podpora demokracije umeščena višje na dnevnem redu v zunanji in varnostni politiki ter razvojni politiki Unije. Prav tako potrebuje več sredstev. Denimo, evropski instrument za demokracijo in človekove pravice je financiran zelo skromno, zato bi ga morali povečati.

  Eva Joly, avtorica. – (FR) Gospa predsednica, gospa Malmström, komisar, gospe in gospodje, demokracija in človekove pravice so nerazdružljivo povezane. S spoštovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin lahko demokratičen režim navsezadnje prepoznamo.

Zato moramo pozdraviti dejstvo, da je Svet 19. maja nakazal, da mora Evropska unija zavzeti bolj usklajen pristop do demokratičnega upravljanja.

Prizadevanja pa so bila do zdaj v veliki meri neustrezna. Izraelsko-palestinski spor je najočitnejši primer tega. Čeprav je misija, ki je bila poslana na opazovanje palestinskih volitev leta 2006, priznala legitimnost njihovega izida, so se Evropska unija in njene države članice odločile bojkotirati izvoljeno vlado, prav tako kot so bojkotirale vlado narodne enotnosti, ki je bila sestavljena kasneje, da bi napravila premik z mrtve točke.

Kje sta doslednost in verodostojnost Evropske unije, ko se njene lastne odločitve tako ostro razlikujejo od njenih poveličevanih načel? In kaj lahko povemo o državah članicah, ki zavračajo podporo Goldstonovemu poročilu? Njegovi sklepi so pravični in uravnoteženi in splošna podpora le-teh bi predstavljala korak na poti k miru.

Upanje je tisto, ki ga glavne sile uničujejo in uničujejo ga s svojim pomanjkanjem poguma in s pomanjkanjem zvestobe svojim lastnim vrednotam.

Organiziranje misij za opazovanje volitev zato ne zadostuje, zlasti če se potem zavrača priznavanje izida. Zvesti moramo biti sebi in zavzeti globalen pristop do teh vprašanj.

Svet bi moral v skladu s tem hitro sprejeti program dejavnosti z oblikovanjem pristne strategije za človekove pravice, ki bi bila obvezna na vseh ravneh EU. Jasno moramo preučiti naše prednostne naloge in jih uradno vključiti v vse naše instrumente: zunanjo politiko, politiko človekovih pravic in razvojno politiko.

Kakšno vrsto spremljanja bomo izvajali v tistih tretjih državah, v katerih Evropska unija opazuje volitve, da bi dolgoročno zagotovila spoštovanje političnega pluralizma in udeležbo civilne družbe?

Katere so naše zahteve v zvezi z vzpostavitvijo neodvisnega sodstva in institucij, ki so pregledne in odgovorne do svojih državljanov?

Nenehna neodločnost v zvezi z umeščanjem človekovih pravic v naše politike je nedopustna in protiproduktivna. Čas je, da to razčistimo, če želimo, da bodo Evropsko unijo in njene najbolj temeljne vrednote na mednarodni ravni jemali resneje.

  Cecilia Malmström, predsednica Sveta. – (SV) Gospa predsednica, spoštovani poslanci, v soglasju EU o razvoju, je pojem „revščina“ opredeljen z vrsto razsežnosti. Revščina pomeni odsotnost moči, priložnosti in varnosti. Razvoj je oviran, če ni svobode in svoboda je omejena brez demokracije. Težko je vzpostaviti mir brez demokracije. Posledično tudi ne more biti razvoja brez miru. Oboje zahteva popolno spoštovanje človekovih pravic. Ti koncepti se prepletajo in potrebujemo usklajen celovit okvir za boljšo uporabo obstoječih politik in instrumentov v podporo gradnje demokracije.

Rada bi se zahvalila Evropskemu parlamentu za njegovo veliko zanimanje in podporo tega dela. Po sedmih letih kot poslanka, vključno v Odboru za zunanje zadeve, se še predobro zavedam iskrene zavezanosti Parlamenta in dejanskih prispevkov h gradnji demokracije znotraj okvira zunanjih odnosov EU.

O tej pobudi, ki sta jo sprožila češko in švedsko predsedstvo, smo tukaj že prej razpravljali ob številnih priložnostih, tudi z mojo kolegico, gospo Carlsson.

Izhodiščna točka pobude je, da predstavlja gradnja demokracije ključen dejavnik ne le v razvojnem sodelovanju EU, temveč tudi v skupni zunanji in varnostni politiki. To je nesporno. Vendar pa seže namen pobude korak dlje. Kot svetovni akter igra EU s 27 državami članicami in Evropskim parlamentom, ki prispeva največ pomoči na svetu, ključno vlogo v smislu podpore gradnje demokracije v svojih zunanjih odnosih. V tem se skriva tudi simbolična razsežnost, saj upamo, da bodo naši domači uspehi navdihnili naše partnerske države po svetu. Seveda pa je namen pobude delovati na pragmatični in operativni ravni. Cilj je zagotoviti, da v celoti in na usklajen, učinkovit način izkoriščamo instrumente, ki so nam na voljo znotraj pravnih in političnih okvirov EU in naših institucij.

Ne začenjamo iz nič. Veliko smo že dosegli. Izkušeni smo v podpori gradnje demokracije v naših zunanjih odnosih. To je prednostno področje v naših odnosih z državami AKP – zapisano v Sporazumu iz Cotonouja – in z drugimi regijami, kot denimo Azija, Latinska Amerika in Vzhodna Evropa. Imamo stroga pravila v zvezi s človekovimi pravicami, ki vključujejo dialog s tretjimi državami in sedem skupnih strategij EU.

Brez dvoma je vseeno še veliko prostora za izboljšave. Lahko storimo več. Lahko opravimo bolje. Bistvo demokracije terja novi politični okvir in trenutna razporeditev dela med različnimi stebri ne ustreza nujno tudi obstoječim potrebam. Številni instrumenti se uporabljajo vzporedno in včasih ne preveč skladno. To spodkopava učinek našega dela. Vpliva lahko tudi na našo prepoznavnost in verodostojnost in omejuje naše priložnosti za učinkovito sodelovanje. Ne da bi zaradi tega izumljali nova orodja ali modele, bi preprosto radi vpeljali več usklajenosti in jasnosti v način dela pri podpori demokracije.

Kako lahko to naredimo? Torej, z opredeljevanjem posebnih načinov učinkovitejše uporabe instrumentov EU znotraj enotnega okvira.

Navdih lahko črpamo iz nekaterih naših zgodb o uspehu. Naša udeležba na Zahodnem Balkanu je en takšen primer. Združuje instrumente prvega in tretjega stebra in je istočasno usmerjen v podporo političnih reform, vključno z vzpostavljanjem institucij. Zato postaja stabilno okolje za demokracijo. „Več funkcij“, ki so posebnemu predstavniku EU pomagale doseči boljšo usklajenost in jasnost med številnimi instrumenti EU. Vendar pa moramo biti skromni. V tej regiji se soočamo z obsežnimi izzivi.

Rada bi pojasnila. Nekateri ljudje – morda ne takšni, kot ste vi tukaj – so zaskrbljeni, da bo ta pobuda vpeljala nove pogoje v razvojno pomoč. Seveda je to občutljivo vprašanje. Vendar, pogovori o človekovih pravicah in demokraciji z našimi partnerskimi državami ne smejo nikoli vključevati pogojev.

Kje smo danes? Zadevne delovne skupine so pričele z razpravami o predlogih za sklepe Sveta, ki temeljijo na različnih prispevkih. Gradimo na delu, ki ga je začelo češko predsedstvo, ki je priredilo posebno konferenco o EU in gradnji demokracije.

Prav tako sem videla zelo zanimivo poročilo Mednarodnega inštituta za demokracijo in pomoč pri volitvah (IDEA), ki primerja naše namere, ko izvajamo gradnjo demokracije z dojemanjem teh s strani naših partnerjev.

Prezgodaj je, da bi ocenjevali pobudo, a poudariti hočem, da proces že zagotavlja dodano vrednost. Odgovorni za razvoj in človekove pravice že tesneje sodelujejo. Razprave v delovnih skupinah Sveta za razvoj in človekove pravice potekajo vzporedno ali pa na skupnih sejah. Že samo to predstavlja dodano vrednost in pomemben smisel celotne pobude. Prizadevamo si, da bodo sklepi Sveta sprejeti na novembrskem zasedanju Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose.

Eden izmed naših predlogov, o katerih razpravljamo, je potreba po pristopih, prilagojenih državam, ki temeljijo na poglobljeni analizi razmer v posamezni državi in prispevajo h gradnji demokracije na ravni EU ter tako vplivajo na izbiro ustreznega instrumenta.

Drugi predlog je potreba po pravem partnerstvu, ki temelji na dialogu in posvetovanju, v katerem je podpora demokracije obravnavana kot ločena tema in v katerem so različni dialogi jasnejši in bolj usklajeni.

Podpora EU pri volilnih postopkih po svetu je pomembna. Svet in Evropski parlament imata glede tega v veliki meri enako stališče. Glede potrebe po tem, da „presežemo volitve“ se strinjamo z zaskrbljenostjo, ki jo Parlament včasih občuti. Podporo pri volitvah je treba izvajati kot del nepretrganega procesa, ki vključuje nadaljnje politične razvoje za daljše časovno obdobje. To pomeni, da se moramo osredotočiti na dogajanje, ki je privedlo do volitev v času potekanja volitev in med volitvami, da bi zagotovili obstoj delujočih mehanizmov zahtevanje odgovornosti.

Ne morem dovolj poudariti vloge naših številnih parlamentov – z drugimi besedami, vloge Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov – v procesu gradnje demokracije. Ti morajo biti v celoti vključeni v dejavnosti EU.

Upam, da bo Lizbonska pogodba pričela veljati v bližnji prihodnosti. Ta nova „pravila igre“ za Unijo bodo povzročila, da bo Evropska unija postala bolj demokratična in učinkovitejša. Pogodba bo z vzpostavitvijo Evropske službe za zunanjepolitično delovanje tudi pripomogla, da bo Evropa postala močnejši akter na svetovnem prizorišču. Navsezadnje se za tem skriva zamisel, da bodo zunanje politike EU pričele delovati bolj usklajeno ter da se bo tako premostila vrzel med delom Komisije in Sveta, da se bodo te politike pomikale isto smer. Skupaj z Evropsko službo za zunanjepolitično delovanje se bo izboljšal politični okvir za podporo gradnje demokracije, tako da bo lahko EU zagotovila še boljšo podporo za razvoje v številnih krajih sveta.

Podpora gradnje demokracije EU je izjemnega pomena. Če demokratična država ne more izpolniti osnovnih potreb državljanov in spodbuditi gospodarskega in socialnega razvoja, se to zrcali v nezadovoljstvu v zvezi z načinom delovanja demokracije. Vlada tako tvega, da bo izgubila legitimnost in tudi politično podporo.

Poslancem Evropskega parlamenta bi se rada zahvalila za prizadevanja v zvezi s tem vprašanjem. Prispevate s svojo zavezanostjo, preko zakonodaje, s svojimi odnosi in stiki s parlamenti po svetu in s svojo udeležbo v misijah EU za spremljanje volitev. Zaradi tega ste ključna sila v gradnji demokracije in upam, da bo Evropski parlament to vlogo še dolgo igral tudi v prihodnosti.

  Véronique De Keyser, v imenu skupine S&D. – (FR) Gospa predsednica, kako lahko narodu prinesemo demokracijo? No, z zanašanjem in krepitvijo njegove civilne družbe, z bojem proti revščini in izključenosti in z osvobajanjem njegovih žensk.

Evropa ni bila dovolj naivna, da bi verjela, da lahko demokracijo vzpostavi s tanki in bombami, čeravno so določene države članice morda delale v tem zmotnem prepričanju. Evropa mora zato razumeti svojo vlogo kot mehko moč. To je nehvaležna, težka vloga. Oborožila se je z evropskim instrumentom za demokracijo in človekove pravice, ki danes spominja na novorojenčka. Je krhek, a obetaven, če zanj dobro skrbimo. NVO mu lahko predložijo projekte brez podpore njihovih vlad in to je pomembno.

Vendar tudi iz zelo omejenega proračuna za ta instrument se financirajo misije za opazovanje volitev. To so ključne misije, ki so v obdobju približno 10 let uspele dokazati svojo veljavo, za katere pa je Parlament že zahteval več sredstev in seveda več nadaljnjih ukrepov – hvala, gospa Malmström – pa tudi več politične doslednosti v smislu načina, kako spremljamo njegovo legitimnost, in pri tem popolnoma podpiram to, kar je gospa Joly povedala v zvezi z nekaterimi našimi misijami. Za državo, ki začenja demokratičen volilni postopek, ni običajno, da nima podpore pri konsolidaciji.

Tisti, ki gledajo kratkoročno, brez dvoma mislijo, da je demokracija draga. Vendar je cenejša od vojne, to je zagotovo, in to je podatek, ki ga bo Služba za zunanjepolitično delovanje prav gotovo upoštevala pri svojih operacijah.

PREDSEDSTVO: GOSPOD ROUČEK
podpredsednik

  Charles Goerens, v imenu skupine ALDE. – (FR) Gospod predsednik, ali obstoja demokracija brez svobode? Ne. Ali obstoja svoboda brez pravic? Seveda ne. To nas vrne na pomen človekovih pravic v tej razpravi.

Joseph Ki-Zerbo, veliki burkinski učenjak, je dal na to vprašanje naslednji odgovor: „Tisti, ki živi v popolni revščini, ni svoboden, saj ne more izbirati med več možnostmi.“ Revščina je torej sopomenka za pomanjkanje svobode. Zato so svoboda, demokracija in človekove pravice tesno povezane.

Potem ni nobeno presenečenje, da naletimo na mnogo sklicevanj na to v temeljnih besedilih, ki urejajo odnose med Evropsko unijo in tretjimi državami, začenši s Sporazumom iz Cotonouja, ki vključuje še zlasti stavek o človekovih pravicah in demokraciji v okviru političnega dialoga z državami AKP. Spodbujanje demokracije zato načenja temeljna vprašanja, povezana s pametno določitvijo pogojev.

Na podlagi teh nekaj opažanj lahko pridemo do sklepa, da demokracija ni izvor razvoja, temveč pogosto njegov rezultat. Partnerstva med Evropsko unijo in tretjimi državami tega dejstva ne morejo prezreti. Ne bomo napredovali brez odločnosti, pa tudi brez potrpežljivosti ne. Danes se demokratičnega procesa loteva veliko število držav. Evropi je mogoče pripisati, da je te procese podprla zaradi strategije, ki vključuje obveznosti boja proti revščini, uzakonitev človekovih pravic in spodbujanje demokratičnih načel ter pravne države. Kljub kritikam, ki jih bila je pravkar deležna politika in s katerimi se strinjam, še vseeno ostajam prepričan, da bi nas moralo tisto, za kar se je v preteklosti izkazalo, da deluje, voditi tudi pri naših dejanjih v prihodnosti.

  Richard Howitt (S&D). – Gospod predsednik, demokratizacija pomaga pri miroljubnem prizadevanju za politike, politične spremembe in upravljanju moči v družbi, kot tudi spoštovanju človekovih pravic. Podpiranje demokracije krepi naše zunanjepolitične cilje preprečevanja sporov in zmanjševanja revščine. Zaradi tega sem vesel, da sem predložil parlamentarno spremembo, ki zahteva evropsko soglasje o demokratizaciji in švedskemu predsedstvu bi želel čestitati za njihovo pobudo v zvezi s tem.

Močno verjamem, da bi bilo treba o demokratizaciji poučiti vse politike Evropske unije nasproti tretjim državam. Moram povedati, da obsojam Skupino evropskih konservativcev in reformistov, ko nasprotujejo členu 10 v našem besedilu in očitno predlagajo, da lahko Evropa o demokraciji izreče eno, v zvezi z nedemokratičnimi državami pa dela drugo, kadar nam to ustreza. Ne.

Nazadnje, kot je dejala gospa Malmström, gre pri gradnji demokracije za mnogo več kot le volitve: gre za gradnjo pluralistične civilne družbe. Zato bi Evropa morala financirati NVO, ki povečujejo udeležbo državljanov, podpirajo vključitev odrinjenih skupin, zagotavljajo usposabljanje za pravne strokovnjake, spodbujajo svobodo izražanja in združevanja ter krepijo politične stranke v parlamentu. Pomeni podpiranje vala vključevanja civilne družbe.

  Laima Liucija Andrikienė (PPE). – Gospod predsednik, rada bi se lotila vprašanja gradnje demokracije v zvezi z našimi vzhodnimi sosedi. V zadnjih letih je prišlo do stagnacije in v nekaterih primerih do nazadovanja v smislu demokratičnih standardov v teh deželah. Razvoj dogodkov v Gruziji in Moldaviji je najbolj zaskrbljujoč.

Hrbtenico vsake demokratične oblike vladanja predstavlja: dobro delovanje – in poudarjam, dobro delovanje – civilna družba pa pri vseh naših vzhodnih sosedih v glavnem manjka. Rada bi čestitala Švedski, trenutno predsedujoči državi, da je ena izmed pobudnic politike vzhodnega partnerstva. Ta politika ima potencial, da naše vzhodne sosede približa EU. Vendar pa v mnogih pogledih vzhodno partnerstvo prehitro ustavlja zagotavljanje resnično pomembnih spodbud za te države, da se lotijo bolečih in dolgotrajnih reform.

Moje dodatno vprašanje se glasi: kakšno stališče je Svet zavzel v zvezi s tem? Z drugimi besedami, kaj se pripravlja? Ali nameravamo delovati odločneje, da bi zagotovili krepitev demokracije na tem in mnogih drugih težavnih in krhkih področjih?

  Heidi Hautala (Verts/ALE). – (FI) Gospod predsednik, na koncu bi rada ministrici Malmström povedala, da imamo po mojem mnenju kot Unija dve slabosti, ko gre za poskuse spodbujanja demokracije in človekovih pravic po vsem svetu. Države članice imajo pogosto zelo nasprotujoče si in različne težnje. Prepoved izvažanja orožja v Uzbekistan se zdi prav takšen primer: niso vse države članice enakega mnenja. Kako si lahko prizadevamo za takšno skupno politiko?

Drugič, rada bi povedala, da je Uzbekistan tudi dober primer za državo, ki nam pravi, da je Evropska unija ne more ničesar naučiti o demokraciji in človekovih pravicah, saj ima Unija svoje lastne pomanjkljivosti in težave. Kako se lahko rešimo teh dvojnih standardov? Navado imamo, da predavamo drugim, vendar pa sami ne delamo nujno tako kot pridigamo drugim. Menim tudi, da je v zamisli, ki ste jo omenili v zvezi demokracijo organizacije, pozornost osredotočena na te dvojne standarde.

  Cecilia Malmström, predsednica Sveta. – (SV) Gospod predsednik, rada bi se zahvalila poslancem za njihovo zavezanost temu vprašanju. V celoti se strinjamo, da je treba v zunanji politiki EU krepiti demokracijo. Danes, v času gospodarske krize, je še zlasti pomembno, da te razsežnosti ne spregledamo. Vemo, da je mnoge države v razvoju kriza še posebno močno prizadela. Posledice recesije so nezadovoljstvo in družbeni nemiri. Če v takšnih razmerah demokratične institucije ne delujejo dobro, se zadeve lahko resno zapletejo. Zato je pomembno, da imamo varne demokratične institucije in močno civilno družbo, ki so se sposobne spopadati s takšnimi krizami.

Vzhodno partnerstvo je zelo pomemben instrument, nenazadnje za krepitev demokracije. To je zdaj predmet našega intenzivnega dela. Decembra se bomo sestali z zunanjimi ministri in upamo, da bomo lahko v začetku leta 2010 začeli izvajati precejšnje število posebnih ukrepov. Vzhodno partnerstvo je pomemben instrument za krepitev demokracije med našimi neposrednimi sosedami.

Gospa Hautala je omenila vprašanje v zvezi z Uzbekistanom. To je vsekakor zelo resna zadeva. Razmere v zvezi s človekovimi pravicami so tam vse prej kot zadovoljive. Kot gospa Hautala ve, zahteva širjenje sankcij soglasje v Svetu. Trenutno pa Svet ni soglasen. Vendar pa se strinjamo glede cilja, ki ga predstavlja krepitev demokracije in človekovih pravic v Uzbekistanu. Upamo, da bo močnejša zavezanost tisto sredstvo, s katerim bomo to dosegli. Upamo, da bomo alternativne načine krepitve demokracije našli z nenehnim ocenjevanjem razmer na področju človekovih pravic in s preučevanjem vprašanja, v kakšnem odnosu moramo biti z Uzbekistanom. Obstojajo še drugi načini vplivanja, ki so morda učinkovitejši kot embargo na orožje. Le malo držav trguje z orožjem z Uzbekistanom, torej je embargo na orožje morda bolj simbolična gesta kot kaj drugega. Morda lahko najdemo druge načine. Vendar, kot sem že omenila, moramo najprej doseči soglasje v Svetu in tega ta trenutek nimamo.

Če naj bo EU verodostojna v njenih odnosih z zunanjim svetom na področju človekovih pravic in demokracije, moramo biti močni tudi znotraj EU. Pomanjkljivosti so prisotne. Morda jih ne gre primerjati s strašanskimi krivicami, storjenimi v drugih državah, vendar pa so pomanjkljivosti prisotne znotraj EU. Na to moramo biti pozorni ves čas, če naj bomo verodostojni v odnosih z zunanjih svetom.

Na koncu bi se vam rada zahvalila za to razpravo in tudi za odličen predlog resolucije, ki sem ga videla in ki ga je predložil Parlament. Nisem še uspela pogledati vseh predlogov sprememb, vendar menim, da je predloženi predlog resolucije zelo dober. V celoti je skladen z ambicijami švedskega predsedstva. Kot sem že omenila, upamo, da bomo lahko sprejeli sklepe Sveta na novembrskem srečanju s Svetom za splošne zadeve in zunanje odnose. Veselimo se tudi nadaljnjih razprav s Parlamentom v zvezi s tem vprašanjem.

  Predsednik. – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 22. oktobra, ob 11.00 uri.

Pisne izjave (člen 149)

  Proinsias De Rossa (S&D), v pisni obliki. – V celoti podpiram ta poziv k bolj usklajenemu in učinkovitemu okviru za podporo EU pri gradnji demokracije, spodbujanju demokratičnih vrednot in spoštovanju človekovih pravic po svetu. Sama Evropska unija temelji prav na demokraciji in človekovih pravicah. Københavnska merila, ki veljajo za pristop k EU, od držav kandidatk zahtevajo „stabilnost institucij, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, človekove pravice in spoštovanje in varstvo manjšin“. Poleg tega se z Lizbonsko pogodbo povečuje zavezanost Unije, da nadaljuje s svojim zunanjepolitičnim delovanjem v skladu s svojimi temeljnimi načeli. Dejansko je ključni cilj skupne zunanje in varnostne politike utrditi demokracijo, pravno državo in spoštovanje človekovih pravic. Pozivam k hitri ustanovitvi Evropske službe za zunanjepolitično delovanje (EEAS), ki ne bo samo v pomoč pri gradnji demokracije, temveč bo tudi služba, ki je demokratično odgovorna Evropskemu parlamentu. Demokracija je univerzalna vrednota. Demokratizacija in dobro vodenje nista cilja sama zase, temveč sta bistvenega pomena za zmanjšanje revščine, trajnostni razvoj, mir in stabilnost. Dejansko so demokracija, razvoj in spoštovanje človekovih pravic, vključno z ekonomskimi, socialnimi in kulturnimi pravicami, medsebojno odvisni in se medsebojno krepijo.