Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2009/2133(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0041/2009

Predložena besedila :

A7-0041/2009

Razprave :

PV 21/10/2009 - 8
CRE 21/10/2009 - 8

Glasovanja :

PV 22/10/2009 - 8.8
CRE 22/10/2009 - 8.8
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2009)0057

Razprave
Sreda, 21. oktober 2009 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

8. Institucionalni vidiki ustanovitve Evropske službe za zunanjepolitično delovanje – Ustanovitev Evropske službe za zunanjepolitično delovanje: stanje pogajanj z državami članicami (razprava)
PV
MPphoto
 

  Predsednik. – Naslednja točka je skupna razprava o poročilu Elmarja Broka o institucionalnih vidikih ustanovitve Evropske službe za zunanjepolitično delovanje (2009/2133(INI) – (A7-0041/2009)) in o izjavi Sveta in Komisije o ustanovitvi Evropske službe za zunanjepolitično delovanje.

 
  
MPphoto
 

  Elmar Brok, poročevalec.(DE) Gospod predsednik, gospa Malmström, komisarka, gospe in gospodje, približujemo se času, ko bo Lizbonska pogodba končno ratificirana, in zdaj začenjamo razmišljati o tem, kako naj bi Pogodbo izvajali. Vsi vemo, da je treba ustavo pretvoriti v realnost, ki je prav tako pomembna kot zapisane besede v ustavi ali v primarni zakonodaji, kamor sodi Pogodba.

Zato bi rad vse še enkrat opozoril na prvotni namen, saj so naše sedanje razprave o Službi za zunanjepolitično delovanje, visokem predstavniku in podpredsedniku Komisije eden od rezultatov ustavne konvencije, ki ga je prevzela medvladna konferenca za Lizbonsko pogodbo.

Namen je bil, da bi Evropska unija postala učinkovitejša s tem, ko bi se premaknili proti mestu, kjer Evropa govori svetu z enim glasom. Zato potrebujemo to novo vrsto visokega predstavnika in podpredsednika, ki mora imeti zanesljivo službo, da bo lahko uspešno opravljal to nalogo.

Drugo načelo ustavne konvencije je bilo preglednost in tretje demokracija. To so bila tri izhodišča in parlamentarni večini ustavne konvencije, ki je bila sestavljena predvsem iz nacionalnih poslancev parlamenta, da je Evropska unija vedno boljša na področjih, na katerih deluje v skladu z metodo Skupnosti, in da je vedno razmeroma slaba na področjih, na katerih deluje po medvladni metodi.

V skladu z duhom teh priprav izvajanje Pogodbe ne sme voditi h krepitvi medvladnega pristopa, pri čemer bi zatrli metodo Skupnosti, ki jo je mogoče demokratično nadzorovati ter ki je uspešnejša in preglednejša.

Zato včasih ne razumem, zakaj države članice predvsem zanimajo organigrami, ne pa to, kako so ta načela udejanjena. Menimo, da ne potrebujemo nove birokracije na sredi med Svetom in Komisijo, ki bi dolgoročno zajemala 6 000 do 8 000 ljudi, ki bi imela svoje življenje in ki bi postala neodvisno kraljestvo izven nadzora.

Predpostavljajmo, da bo ta služba dodeljena Komisiji kot administrativno telo, in priznajmo, da mora imeti značaj sui generis. Ne more biti običajni urad Komisije, saj so na področju zunanje in varnostne politike pristojnosti razdeljene med Skupnost in Svet. Zato moramo zagotoviti, da bo obstajalo varovalo za svet, da bodo njegove pravice lahko izražene na razumen način in da bo uporabljen lojalen pristop.

Pomembno je poudariti, da je treba nacionalne strokovnjake v Komisiji obravnavati na drugačen način kot prej; z drugimi besedami, dati jim je treba enake pravice. Jasno je treba povedati, da nadzor in proračunske pravice Parlamenta nikakor ne smejo biti omejeni, temveč okrepljeni.

Zato bi rad Komisijo v tej fazi razprave opomnil, da nimamo samo pravice do posvetovanja, temveč da smo parlamentarci prisilili Komisijo, da je dala soglasje. Komisije in visokega predstavnika ne bomo izpustili iz zaslišanj. Zagotoviti moramo, da bo imel Evropski parlament v primeru sprememb kadrovskih predpisov in finančnih predpisov pravico do soodločanja na enak način, kot pri proračunskem postopku. Zato bi rad obe instituciji povabil, naj v svojih izjavah opišeta, na kakšen način bi lahko združili med sabo načela učinkovitosti, preglednosti in demokracije. To mi iz prejšnjih dokumentov COREPER, do katerih sem imel dostop, ni jasno.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Cecilia Malmström, predsednica Sveta.(SV) Gospod predsednik, komisarka, gospod Brok, spoštovani poslanci, vem, da je razvoj Evropske službe za zunanjepolitično delovanje zadeva, ki vas tu v Parlamentu zelo zanima. Z velikim zanimanjem in močnim občutkom vpletenosti sem prebrala poročilo gospoda Broka, ki ga je v ponedeljek odobril Odbor za ustavne zadeve. Seveda se predsedstvo povsem strinja s tem, kar je gospod Brok napisal v svojem poročilu, in sicer, da je Služba za zunanjepolitično delovanje dejansko ključ do našega skupnega prizadevanja, da bi evropska zunanja politika postala aktiven in bolj koheziven instrument, tako da bi lahko po svetu evropsko politiko videli v boljši luči.

Namen je premostiti vrzel med delom Komisije in delom Sveta, da bi se politike Unije premikale v isto smer. To je potrebno, da bi lahko bili čim učinkovitejši. Zato je pomembno, da Službo za zunanjepolitično delovanje čim bolje zaženemo. To je eden od največjih in najpomembnejših izzivov iz Lizbonske pogodbe. Številne koščke sestavljanke je treba zložiti skupaj, zato v Svetu potekajo obširne priprave.

Cilj je, da se Evropski svet dogovori o poročilu, ki ga bo lahko visoki predstavnik, ko bo imenovan, uporabil kot izhodišče pri oblikovanju predloga o Službi za zunanjepolitično delovanje. Pri tem delu se bo seveda posvetoval z Evropskim parlamentom glede predložitve predloga visokega predstavnika. Do takrat bo predsedstvo zagotavljalo redni dialog z Evropskim parlamentom. Ta dialog je potekal že do zdaj in se bo še nadaljeval. Pomembno je, da imajo Evropski parlament, Svet in Komisija redne stike glede teh vprašanj, ne samo med uradniki, temveč tudi na ravni politike.

Države članice in Komisija so takoj po irskem referendumu – in zelo smo veseli, da je bil izid pozitiven – začele z zelo intenzivnimi pripravami na Evropsko službo za zunanjepolitično delovanje. To delo napreduje in povsem sem prepričana, da bomo lahko Evropskemu svetu naslednji teden predstavili številne uporabne zamisli glede prihodnjega visokega predstavnika. Ker je naloga visokega predstavnika, da vloži končni predlog, bo seveda vključen v delo takoj, ko bo imenovan. To je zelo pomembno, da bo lahko prispeval k predlogu.

Predsedstvo bo predstavilo dogovor o načelih glede petih najpomembnejših elementov, in sicer glede področje aktivnosti Službe za zunanjepolitično delovanje, njenega pravnega položaja, kadrovanja in financiranja ter delegacij EU. Tega še nismo dokončali in razgovori še potekajo, toda namignila vam bom, kako daleč smo prišli do zdaj, in v zvezi s tem se zdi, da se Svet in Komisija v veliki meri strinjata, in upam, da se bomo nazadnje strinjali tudi z Evropskim parlamentom.

Seveda bi morali glede na področje aktivnosti Evropske službe za zunanjepolitično delovanje vzpostaviti geografske in tematske oddelke s kolektivno odgovornostjo za naloge, ki jih sedaj opravlja Komisija ali sekretariat Sveta. Komisija bo še naprej glavna odgovorna za zadeve v zvezi s trgovino, pomočjo in širitvijo, čeprav je še treba natančno določiti, kje bo razmejitev med Komisijo in Službo za zunanjepolitično delovanje glede pomoči.

Države članice in Komisija se tudi strinjajo, da bi moral pravni status Službe za zunanjepolitično delovanje odražati in podpirati edinstveno vlogo, sui generis, ki jo ima v sistemu EU. Za kakršno koli pravno rešitev že se bomo odločili, mora ta izpolnjevati načeli dobrega upravljanja in možnosti odgovornosti.

Osebje bo pridobljeno iz Komisije, sekretariata Sveta in držav članic. To je jasno navedeno v Lizbonski pogodbi. Vse te kategorije osebja bodo upravičene do prevzema funkcije pod enakimi pogoji. Delegacije EU bodo prišle pod pristojnost visokega predstavnika, kakor hitro bo začela veljati Lizbonska pogodba.

Ena od pomembnih stvari pri ustanavljanju Evropske službe za zunanjepolitično delovanje je stik z Evropskim parlamentom. Ko bo visoki predstavnik imenovan, se bo redno posvetoval z Evropskim parlamentom o glavnih poteh in pomembnih izbirah smeri na področju skupne zunanje in varnostne politike ter skupne varnostne in obrambne politike. Prepričana sem, da bodo tudi uradniki spodbujali tesne stike z Evropskim parlamentom. Evropska služba za zunanjepolitično delovanje bi torej morala imeti službo, ki bo odgovorna za stike s parlamentom.

Tako daleč smo približno prišli v razgovorih. Ne morem vam predstaviti več podrobnosti, saj naših pogovorov še nismo končali, toda storili bomo vse, da bomo parlament še naprej obveščali o napredku. Visoki predstavnik seveda še ni bil imenovan, zato so vse te zamisli še vedno zgolj zamisli. Na koncu bo visoki predstavnik tisti, ki bo dal predlog v skladu z določbami Pogodbe.

S tem bi se vam rada zahvalila, da ste mi dali besedo, in veselim se konstruktivne razprave, med katero bom seveda zelo pozorno poslušala mnenja Parlamenta in odgovorila na kakršna koli vprašanja po svojih najboljših močeh.

 
  
MPphoto
 

  Benita Ferrero-Waldner, članica Komisije. – Gospod predsednik, smo, upam, v čisto zadnji fazi procesa uveljavljanja Lizbonske pogodbe, s čimer zaključujemo proces, ki je terjal osem let razprav in pogajanj. Po odločilnem izidu irskega referenduma vsi upamo, da bo zelo kmalu sledila češka ratifikacija. Če to dosežemo na 20. obletnico ponovne združitve Evrope, bo to velik dan za Evropo in njene državljane, nenazadnje tudi zato, ker bomo lahko vso svojo pozornost osredotočili na pereče izzive in politična vprašanja, ki nas čakajo.

Naj v pričakovanju zadnje etape čestitam Parlamentu in zlasti Odboru za ustavne zadeve, z Elmarjem Brokom kot poročevalcem, da je dal svoje mnenje o ključnem elementu Lizbonske pogodbe, in sicer Evropski službi za zunanjepolitično delovanje. Ustanovitev EEAS daje Evropski uniji in vsem njenim institucijam priložnost, da dosežemo tisto, česar smo si dolgo nadejali: da imamo enotni glas v svetu in da okrepimo vpliv EU v svetu.

V poročilu gospoda Broka je prepoznana ta velika možnost. Skupaj s to pomembno razpravo in številnimi drugimi posvetovanji s predstavniki Parlamenta predstavlja bistven prispevek k našemu delu s švedskim predsedstvom ter tudi z državami članicami in sekretariatom Sveta v prihajajočih mesecih. Z veseljem lahko potrdim, da Komisija močno podpira splošni pristop Parlamenta. Strinjam se z načeli preglednosti, demokracije in koherentnosti, ki ste jih ravnokar omenili. Seveda je pomembno, da sodelujejo vse institucije, da bi pomagali novoimenovanemu visokemu predstavniku/podpredsedniku pri njegovi nalogi, da pripravi odločitev o ustanovitvi EEAS, odločitev, ki, kot veste, zahteva privolitev Komisije in posvetovanje s Parlamentom.

Naj naprej omenim status EEAS. Dejansko bo sui generis, saj nima vzora, ki bi mu sledili. Ustvarjamo nekaj novega. Ne bo ne medvladno telo, ne povsem osnovano na metodi Skupnosti, toda zagotoviti moramo, da bo imel novi sistem pravi evropski pristop, ki bo črpal iz vrlin politik Skupnosti in bo v njih ukoreninjen, kot je bilo že omenjeno. Ključno vprašanje za nas je, kaj naj bi bila EEAS sposobna doseči. To bi moral biti naš cilj. Z združevanjem različnih akterjev na področju zunanjih odnosov lahko zagotovimo, da bodo naši odnosi z zunanjim svetom jasni, koherentni in da bodo sledili enotnemu paketu političnih ciljev. Imeti mora pristojnosti kot jedro zunanje politike EU, mesto, kjer se ta politika razvija in usklajuje. Tudi obravnavati jo je treba kot tako, znotraj in zunaj Evropske unije, in EEAS bo učinkovita samo, če bo dobro sodelovala z drugimi institucijami in v celoti spoštovala medinstitucionalno ravnovesje.

Zato je po mojem mnenju zelo pomembno, da bo EEAS taka, da bo lahko zelo tesno sodelovala s Komisijo in Svetom in da bo spoštovala potrebo po tem, da je v celoti odgovorna Evropskemu parlamentu. Verjamem, da bo za Parlament združenje zunanjepolitičnih odgovornosti v eno službo pomenilo preskok v njegovi zmožnosti, da opravlja svojo vlogo nadziranja politike Unije. Kot sama služba, bo moral biti tudi način, na katerega se bo Parlament povezoval s službo in z visokim predstavnikom/podpredsednikom, na nek način sui generis.

Oblikovanje EEAS bo zahtevalo vrsto odločitev, ki bodo verjetno vključevale spremembe finančnih in kadrovskih predpisov, pri katerih je potreben predlog Komisije in njegovo sprejetje prek soodločanja.

Visoki predstavnik/podpredsednik mora imeti pooblastila za upravljanje službe, toda služba mora služiti tudi sistemu EU kot celoti – najočitneje seveda predsedniku Evropske komisije in predsedniku Evropskega sveta ter drugim komisarjem z vlogo pri zunanjih odnosih. Sposobna mora biti nuditi pomoč, tako v Bruslju kot v tretjih državah, Evropskemu parlamentu in njegovim uradnim delegacijam, ki potujejo v tujino.

Intenzivna udeleženost držav članic v novi službi je ena od ključnih novosti. Veleposlaniki iz COREPER iščejo najboljši način, kako zagotoviti, da bi v službo zgodaj vključili diplomate držav članic visoke kakovosti. V Komisiji proučujemo, kako bi lahko to dosegli v času do spremembe kadrovskih predpisov. Imenovanje na položaje v službi bi moralo potekati prek postopkov izbiranja na podlagi sposobnosti, ob ustreznem upoštevanju potrebe po geografskem in spolnem ravnovesju. S tem so želje iz poročila v veliki meti izpolnjene.

Menimo tudi, da bi morali imeti vsi člani EEAS enake pravice, ne glede na to, ali so uradniki institucij EU ali uradniki držav članic s pogodbami za določen čas. V vseh pogledih bodo enakovredni.

Kar zadeva področje delovanja službe, mora ta imeti celovit pregled nad odnosi Unije s preostalim svetom, zato potrebuje geografske oddelke in horizontalne službe, ki bodo pokrivali teme, kot so SZVP in SVOP, človekove pravice in odnosi z organi ZN. Namen je preprečiti podvajanje in zagotavljanje, da vsi tisti, ki so odgovorni za zunanjo politiko EU, učinkovito sodelujejo, Komisija pa bo tudi še naprej imela službe, odgovorne za trgovino, razvojno politiko, izvajanje pomoči, humanitarno pomoč in širitev. Seveda bo tudi še naprej gonilna sila pri zunanjepolitičnih vidikih ključnih notranjih politik Unije, in osrednje vprašanje v sedanji razpravi je, kako upravljati z načrtovanjem zunanje pomoči.

Parlamentu lahko zagotovim, da bo razvojna politika EU, vključno z izkoreninjenjem revščine, osrednja tema zunanjepolitičnega delovanja Komisije. Visoki predstavnik/podpredsednik in komisar za razvoj bosta pri tem izredno tesno sodelovala. V pomoč bo dejstvo, da bo novi visoki predstavnik hkrati podpredsednik Komisije, odgovoren za usklajevanje zunanjepolitičnega delovanja EU. Služba bo odgovorna tudi za administracijo delegacij, čeprav bodo zdaj ljudje v delegacijah iz različnih služb, ne samo iz EEAS, temveč tudi iz služb Komisije in morda drugih institucij in organov Evropske unije.

Ko bo Pogodba začela veljati, bodo delegacije Komisije postale delegacije EU. S tem bodo dobile nove odgovornosti, toda to ne bo zmanjšalo njihove vloge pri zastopanju celotne palete dejavnosti Komisije. Delegacije EU bi morale biti odgovorne za zastopanje, usklajevanje in pogajanje z dnem, ko Pogodba začne veljati. Večinoma bo ta postopek tekel zelo gladko. Toda ponekod, kjer je obremenitev zelo velika, bo treba organizirati neko obliko delitve bremen, ne samo z rotirajočim predsedstvom, temveč tudi z drugimi državami članicami.

Ustanovitev povsem nove zunanjepolitične službe je velik podvig. Razvila se bo sčasoma, kot pravi vaše poročilo. Skupaj se bomo učili. Prvi cilj mora biti, da se v času od začetka veljave Pogodbe do uresničenja EEAS vzdržuje učinkovita zunanja politika EU. Skupaj s sekretariatom Sveta bomo sodelovali z visokim predstavnikom/podpredsednikom, da bomo zagotovili, da ne bo vrzeli. Toda gledati moramo naprej. Združili bomo uradnike in diplomate iz različnih institucij in vseh držav članic. Kot vemo, skupna zunanja politika ni zgolj vsota 27 nacionalnih politik. Potrebujemo ljudi v EEAS, ki razmišljajo po evropsko, pri tem pa ne izgubijo svojih značilnih nacionalnih vezi. Ustvariti moramo torej diplomatsko kulturo EU in občutek pripadnosti EU. Za to je bistveno usposabljanje.

V poročilu je podana obetajoča zamisel o ustanovitvi evropske diplomatske akademije. Medtem lahko s pridom uporabimo diplomatske akademije držav članic. Pred kratkim sem se udeležila praznovanja 10. obletnice evropskega diplomatskega programa, ki nakazuje pot. Treba je opozoriti, da Komisija že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja organizira seminarje za usposabljanje, ki se jih je udeležilo že več kot 5 700 diplomatov. Ena od nalog EEAS bo oblikovanje strategije usposabljanja za zagotovitev, da bodo vsi člani, ne glede na svojo izobrazbo in izkušnje, opremljeni za opravljanje svojih nalog. Vodje delegacij bodo morali biti sposobni ne samo opravljati svojo politično vlogo, temveč tudi izvajati vse dejavnosti Komisije, ki so tako pomemben del nalog delegacije.

V svojem poročilu se gospod Brok sprašuje tudi, ali lahko EEAS pokriva konzularne službe. Komisija je odprta za to zamisel, četudi bi bilo potrebno nekaj časa za njen razvoj. To so vprašanja za prihodnost. Za zdaj je za nas izziv, da zagotovimo, da bo EEAS delovala dobro in v interesih vseh: evropskih državljanov, držav članic in Evropske unije. Komisija podpira ustanovitev EEAS, želi, da bi bila uspešna, in bo na vse mogoče načine prispevala k zagotovitvi tega. To poročilo kaže, da bo tako storil tudi Parlament.

Opravičujem se, da sem bila malo dolga, toda menim, da je to zelo pomembna zadeva. Oprostite prosim, gospod predsednik.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Komisarka, seveda vam oprostim, saj se v povsem strinjam z vami. To je zelo pomembna tema.

 
  
MPphoto
 

  Alojz Peterle, v imenu skupine PPE. – (SL) Spoštovana gospa predsednica Sveta, spoštovana gospa komisarka, spoštovani bivši kolegi iz evropske konvencije, kolegice in kolegi. Poročevalcu Elmarju Broku čestitam za zelo jasno opredeljen odnos Evropskega parlamenta do vprašanj, ki so povezana z ustanovitvijo evropske službe za zunanjepolitično delovanje.

Ustanovitev te službe je logična in nujna posledica odločitve za združitev dveh zunanjepolitičnih funkcij v eno in bistvena za razvoj zunanjepolitične identitete Evropske zveze. Integrirana diplomacija pomeni poenostavitev, enotnejše in bolj učinkovito delovanje, kot tudi več vidnosti in prepoznavnosti.

Pri umeščanju skupne službe ne gre zgolj za tehnično vprašanje, ampak za uresničevanje političnega namena, ki ga želi Evropska zveza doseči s postavitvijo visokega predstavnika in podpredsednika Evropske komisije v eni osebi. Razvoj nove službe bi moral izhajati iz istega duha, ki je pripeljal do združitve dveh zunanjepolitičnih funkcij – to pomeni združevanje zunanjepolitičnih prizadevanj Sveta in Komisije.

Pomembno je, da bo služba ustanovljena z dolžnim upoštevanjem vlog in sodelovanja Komisije, Sveta in Parlamenta in bo temeljila na medsebojnem zaupanju ter na volji po sodelovanju.

Menim, da je v interesu Evropske zveze, da začne enotna služba delati čim prej, vendar močno podpiram priporočilo o njenem postopnem uvajanju, da bi tako dosegli njeno najustreznejšo in najbolj učinkovito obliko. Zelo upravičen se mi zdi poudarek, da mora postati služba po organizacijski in proračunski strani del upravne strukture Komisije.

Izredno pomembno se mi zdi, da bo bodoča služba vključevala tudi sodelavce iz nacionalnih diplomatskih služb, kar bo nedvomno pomenilo boljši in dostopnejši servis za državljane Evropske zveze, zlasti za tiste države, ki imajo manjše število diplomatskih predstavništev.

 
  
MPphoto
 

  Roberto Gualtieri, v imenu skupine S&D.(IT) Gospod predsednik, ministrica, komisarka, gospe in gospodje, s to razpravo in s poročilom, ki ga bomo odobrili jutri, bi rad Parlament pokazal svojo željo, da pripomore k ustanovitvi Evropske službe za zunanjepolitično delovanje, tudi v tej predhodni fazi, s konstruktivnim dialogom s Svetom in Komisijo. Verjamemo, da je takojšen poziv k temu medinstitucionalnemu dialogu predvsem koristen in razumen glede na to, da mora Parlament v skladu s postopkom iz Pogodbe dati mnenje o predlogu visokega predstavnika in da je zaradi pristojnosti Parlamenta v zvezi s proračunom odločilnega pomena, da da svoje soglasje in sodeluje. Da ne govorimo o soglasju Komisije, o čemer govori gospod Brok, ki daje Evropskemu parlamentu še več prostora.

Menimo pa tudi, da je naša dolžnost, da takoj pozovemo k temu dialogu, ker je Evropska služba za zunanjepolitično delovanje ena od najpomembnejših novosti, ki jih uvaja Lizbonska pogodba. Njene lastnosti naj bi imele znaten vpliv na način, kako bo reorganizirano vodenje Evrope, in s tem na način, na katerega se bo v praksi odločalo o celotnem ravnovesju institucij Unije.

Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu se strinja s stališčem iz Brokovega poročila, pri oblikovanju katerega je imela aktivno vlogo. To je stališče, katerega cilj je razviti vlogo Službe kot mostom med skupnostno razsežnostjo zunanjepolitičnega delovanja Unije in medvladno razsežnostjo skupne zunanje in varnostne politike, kot je to navedeno v naslovu V Lizbonske pogodbe.

Seveda se zavedamo edinstvenega značaja Službe, ki odraža tudi naravo vloge visokega predstavnika in podpredsednika Komisije, kakor se zavedamo tudi dejstva, da Služba ne sme zajemati vseh služb, ki jih uporablja Komisija, ko izvaja številne vidike svojega zunanjepolitičnega delovanja – ki se ne skrčijo samo na SZVP –, začenši z razvojnim sodelovanjem.

Vseeno pa menimo, da je bistveno, da bo lahko Služba poskrbela za učinkovitejšo zunanjo in varnostno politiko Unije ter za njeno doslednejše zunanjepolitično delovanje. Mislimo tudi, da je odločilnega pomena, da je Služba pod demokratičnim nadzorom Parlamenta, in zato verjamemo, da je njena vključitev v administrativno strukturo Komisije možnost, ki se najbolj ujema s temi cilji, ki so nam resnično pri srcu. Zaradi tega smo glasovali za Brokovo poročilo.

 
  
MPphoto
 

  Andrew Duff, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, Komisija ima čisto prav, ko pravi, da bi morala služba združevati vse instrumente in sredstva, potrebna za vodenje aktivne zunanje politike po svetu. Bistveno je, da začnejo vsi akterji pri tem velikem projektu zaupati drug drugemu in Službi, vključno z državami z največ prebivalci in največjo gospodovalnostjo.

Bistveno je, da britansko ministrstvo za zunanje zadeve tja pošlje svoje najboljše ljudi, ne pa izmečke. Povsem se strinjam, da je treba zaradi parlamentarnega in finančnega nadzora Službo za administrativne in proračunske namene navezati na Komisijo. Svetu moram reči, da ni sprejemljivo, da je Služba razvrščena v isti razred kot Ekonomsko-socialni odbor ali varuh človekovih pravic kot del finančne uredbe. Menim, da je Brokovo poročilo praktična pripravljalna faza procesa ustanavljanja Službe za zunanjepolitično delovanje, vendar verjamem tudi, da bi se morali zdaj malo ustaviti, preden gremo naprej in rešimo pomembna vprašanja, preden visoki predstavnik/podpredsednik zasede svoj položaj.

Za Parlament je odločilno, da imamo političnega sogovornika, da se lahko dogovarjamo o ustanovitvi in bodočem programu Službe za zunanjepolitično delovanje, zato vas, države, prosim, da nam pošljete ljudi za vsa ta mesta.

 
  
MPphoto
 

  Indrek Tarand, v imenu skupine Verts/ALE. (ET) Gospod predsednik, gospe in gospodje, sijajna in prijetna izkušnja je sodelovati z več občudovanja vrednimi ljudmi. Rad bi čestital gospodu Broku in tudi številnim drugim, ki so prispevali. Zdaj pa bi rad citiral gospoda Barrosa, ki je danes dopoldne modro dejal: „Celo institucije ne trajajo; potrebujemo ogromno politično voljo.“ Ustanavljanje institucij pravzaprav ni mogoče brez politične volje. Da bi preprečili ustanovitev le še ene institucije, mora naša politična volja vedno biti poglavitna pri oblikovanju nove ustanove. Cilj je resnično evropska in dejansko sui generis organizacija, ki bo služila skupnim interesom vseh evropskih državljanov. Če se želimo izogniti podvajanju ali morebitni izgubi sredstev, kar je tako tipično, moramo zagotoviti, da bosta dodeljevanje proračunskih sredstev in uporaba teh sredstev pod nadzorom Evropskega parlamenta.

Poročilo na splošno opredeljuje načela, poročana evropskemu vrhovnemu sodišču, ki bi nam pomagala imenovati visokega predstavnika in tudi postaviti načrt. Po vzpostavitvi tega načrta bomo vsi na boljšem položaju in bomo imeli tudi priložnost, da uveljavimo svojo lastno politično voljo. Ker se vsi zavedate, za kaj si prizadevamo Zeleni – na primer za koncept ustvarjanja miru, absolutno uporabo Listine o temeljnih pravicah in seveda enakost spolov –, danes tega ne bom načenjal, čeprav obljubim, da bom o teh temah spet govoril, ko bo za to čas. Kakor koli že, po mojem mnenju bi bilo od Sveta zelo modro, da bi razmislil o imenovanju visoke predstavnice, saj vsi vemo, da predsednik Komisije ni ženska. Na čelo Evrope pravzaprav nikoli ni bila imenovana nobena ženska, zato bi bilo morda dobro, če že ustanavljamo novo evropsko institucijo, da razmislimo o tem vidiku.

Pri ukvarjanju s poročilom sem opozoril na nekatere negativne odnose iz nekaterih področij. Namignili so, da Evropski parlament tu nima nobene vloge in da s tem poročilom zgolj poskuša pridobiti na pomenu. Moj odgovor na to je, da je Parlament pomemben in da moramo to upoštevati. Naše poročilo o Evropski službi za zunanjepolitično delovanje je zelo dobra priložnost za osvetlitev takih dejstev. Zato vse pozivam, naj podprejo sprejetje tega poročila, ob upoštevanju dejstva, da ne zajema vseh izboljšav in želja. Najpomembnejša stvar je, da zdaj sprejmemo poročilo.

 
  
MPphoto
 

  Ashley Fox, v imenu skupine ECR. – Gospod predsednik, rad bi izrazil svoje razočaranje nad tem, da Parlament spet obravnava poročilo, ki prejudicira ratifikacijo Lizbonske pogodbe. Sprašujem se, ali bi danes imeli to razpravo, če bi nemško ustavno sodišče še vedno obravnavalo Pogodbo. Domnevam, da ne, in sprašujem, zakaj se Češko obravnava drugače. Kot bi pripomnil angleški pisatelj George Orwell, so vse države članice enakovredne, toda nekatere so bolj enakovredne kot druge.

Rad bi oporekal ustanovitvi evropske diplomatske akademije. V času, ko se vse države članice soočajo z velikimi proračunskimi pritiski, bi se morala EU zadržati. Morali bi ravnati kot čuvarji javne blagajne. Naš cilj bi moral biti preudarna poraba javnega denarja in prizadevanje za vrnitev denarja državam članicam in davkoplačevalcem, ki jih zastopamo, kadar je to mogoče.

Ta predlog je ni stroškovno ocenjen. To je še en primer, kako nekateri poslanci v tem parlamentu vse preveč radi velikopotezno ravnajo s tujim denarjem. Evropska diplomatska akademija je stran metanje denarja in bi postala samo še eno breme za davkoplačevalce.

Kolege bi rad opomnil, da bodo skupna stališča glede zunanje politike določile države članice, zastopane v Svetu, ne Komisija, in gotovo ne Parlament. Morebitno dodatno osebje, ki ga potrebuje EEAS, bi moralo biti začasno premeščeno iz držav članic, in tako osebje ne potrebuje posebnega usposabljanja. Politika, ki jo bodo zastopali v svetu, bo politika Sveta ministrov, ne neka neodvisna evropska politika.

Diplomatska akademija bi bila potrebna samo, če bi EU državam članicam odvzela obvladovanje zunanjih zadev. Upam, da ta dan ne bo nikoli prišel, in storil bom vse v svoji moči, da to preprečim.

(Govornik se je strinjal, da sprejme vprašanje v skladu s členom 149(8))

 
  
MPphoto
 

  Andrew Duff (ALDE). – Gospod predsednik, govornika bi rad vprašal, ali bi, če bi doživel razočaranje in bi Pogodba dejansko začela veljati, podprl imenovanje gospoda Chrisa Pattena za visokega predstavnika?

 
  
MPphoto
 

  Ashley Fox (ECR). – Gospod predsednik, zelo sem hvaležen, da so me vprašali za mnenje, toda precej dvomim, da bo to moja odločitev.

 
  
MPphoto
 

  Helmut Scholz, v imenu skupine GUE/NGL. – (DE) Gospod predsednik, komisarka, hvala za priložnost, da danes govorim. Konfederalna skupina Evropske združene levice - Zelene nordijske levice je na plenarnih zasedanjih že večkrat jasno izrazila svojo globoko kritiko usmeritve in narave zunanje in varnostne politike Evropske unije in nasprotuje tej usmerjenosti, vključno z Lizbonsko pogodbo. ta skupna razprava na začetku tega parlamentarnega mandata zajema eno najpomembnejših poročil v tem mandatu. Žal, čeprav razumem motive gospoda Broka z vidika parlamentarne dejavnosti, moramo nekaj spraviti v tek v določenem roku, zaradi česar je težko ustrezno in odgovorno pretehtati razsežnosti in zapletena vprašanja, ki izhajajo iz vsebine te nove strukture.

Med razpravo je postalo jasno, koliko stvari je žal še vedno v zraku in zaradi tega predmet političnega pokra med interesi nacionalnih sil in vlad ter strukturami EU. Skupina GUE/NGL temu nasprotuje. Zato upamo, da bo imel Evropski parlament po pogajanjih priložnost, da še enkrat razmisli o Evropski službi za zunanjepolitično delovanje (EEAS) v skladu s pričakovanji, ki so bila danes dopoldan izražena švedskemu predsedstvu glede omejitve pri oblikovanju pogajalskega mandata. V Parlamentu bi morali tudi zagotoviti, da so državljani Evrope čim bolje obveščeni o različnih vidikih EEAS, zlasti glede na dvome in kritiko v zvezi z Lizbonsko pogodbo ter zahtevo po večji preglednosti in demokratičnem soodločanju v zvezi s tem.

Razgovori o ustanovitvi EEAS že mesece potekajo za zaprtimi vrati. Moja skupina bi rada ponovila, da nevključitev Evropskega parlamenta, do zdaj prizadetih organizacij civilne družbe in celo nacionalnih parlamentov sproža resna vprašanja. Še zlasti zato, ker so živahne razprave ter odprti in pregledni razgovori o institucionalnih strukturah velikega pomena za njihovo legitimnost v prihodnje in za njihovo javno odgovornost. Zaradi tega pozdravljam pristop gospoda Broka, ko s svojim poročilom poskuša doseči parlamentarno soodločanje vsaj za Evropski parlament. Nekatere naše zahteve imajo enak namen.

Nasprotujemo vsem prizadevanjem – in to pravim nedvoumno in kategorično –, da bi v EEAS vključili politično-vojaške strukture, ne glede na to, ali bi do tega prišlo zdaj ali v prihodnosti, kot je nedavno med drugimi predlagala Francija v Svetu. Z našega vidika morebitna kombinacija vojaškega načrtovanja, struktur tajne službe ter splošnih diplomatskih in političnih nalog ni sprejemljiva.

 
  
MPphoto
 

  Morten Messerschmidt, v imenu skupine EFD.(DA) Gospod predsednik, včeraj so me prosili, naj navedem tri razloge, zakaj naj bi glasovali proti temu poročilu. To je prav lahko: demokracija, demokracija in demokracija.

Najprej je absurdno, da bi kateri koli parlament hotel sprejeti poročilo, ki temelji na pogodbi, katere usoda je še vedno povsem negotova. Nihče ne ve, kakšna bo prihodnost Lizbonske pogodbe, in vsak z vsaj najmanjšo trohico spoštovanja do demokratičnih struktur, najmanjšo trohico spoštovanja do držav članic, kot je Češka, bi počakal s tem projektom, dokler se ne razjasni prihodnost Pogodbe.

Drugič, to poročilo (in celotna služba za zunanje zadeve, ki se zdaj oblikuje) predstavlja popolno spodkopavanje, zanikanje in nespoštovanje suverene pravice držav članic, da vodijo svoje lastne zunanje politike. To je tudi razlog, zakaj si to poročilo prizadeva, da bi bila Komisija odgovorna za vse. Komisija seveda, zlasti v svoji vlogi „javnega uslužbenca“, zelo očitno ni izvoljena s strani državljanov. Z drugimi besedami, če si ljudje želijo drugačno zunanjo politiko, ni nikakršne možnosti, da bi spremenili politiko, saj lahko ljudje spremenijo samo Svet, se pravi vlade, ne pa Komisije.

To pomeni, tretjič, da je demokratična farsa, da Parlament želi Komisiji, ki nima mandata ljudi, dati še več pristojnosti, in to nekatera absolutno bistvena področja v suvereni državi. Ta parlament temelji zgolj na kratosu, samo na oblasti. Nikoli ne temelji na demosu. Toda osredotočiti bi se morali na demos – na ljudi in ne na oblast. Potrebujemo torej več demokracije. Zato je treba to poročilo zavrniti.

 
  
MPphoto
 

  Andrew Henry William Brons (NI). – Gospod predsednik, to poročilo nas poskuša pomiriti glede Službe, toda kar se mene tiče povzroča prav nasprotno. Po eni strani trdi, da Služba dopolnjuje diplomacijo držav članic in je ne postavlja pod vprašaj. Toda preostalo poročilo je po mojem mnenju povsem v nasprotju s tem zagotovilom.

V odstavku 4 je navedeno, da Službe oziroma njenih pristojnosti ni mogoče začrtati ali določiti vnaprej. Odstavek 8(d) predlaga, da bi lahko delegacije, ki so del Službe, prevzele konzularne službe od držav članic. Jasno je, da naj bi ta služba – ne kratkoročno, temveč na dolgi rok – prevzela in nadomestila diplomatska predstavništva držav članic, morda na koncu celo pravice Združenega kraljestva in Francije do veta v Varnostnem svetu ZN.

Ko slišite nek organ EU zagotavljati, da nečesa ne bodo storili, je to precej dober namig, kaj nameravajo. Opravičujem se gospodu Shakespearu, po mojem poročilo vse preveč prisega. Kdo bo dejansko kakor koli nadziral ta organ? Mislim, da ne Svet. Ta mora ukrepati soglasno. Če se ne bo mogel odločiti, bo Služba preprosto nadaljevala s svojim lastnim programom. Kaj pa Parlament? Ne, ta je omejen na posvetovanje. Ta organ bo vodil zunanjo politiko brez upoštevanja držav članic in brez učinkovitega nadzora držav članic ali Evropskega parlamenta. Nacionalne vlade bodo degradirane na status sveta krajevne skupnosti.

 
  
MPphoto
 

  Carlo Casini (PPE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej čutim, da je moja dolžnost, da se zahvalim poročevalcu, ki je opravil sijajno delo, in kot predsednik Odbora za ustavne zadeve se moram zahvaliti tudi vsem članom tega odbora ter obema odboroma, Odboru za zunanje zadeve in Odboru za razvoj, ki sta podala mnenje, za njihovo zelo hitro delo.

Dejansko smo poskušali pripraviti dokument – za katerega upam, da bo odobren –, ki bo lahko predstavljen Svetu 29. in 30. oktobra. Dobro se zavedamo, da to poročilo ni dokončno poročilo. Namen je samo opozoriti Svet in s tem visokega predstavnika, ki bo imenovan, na nekaj smeri ukrepanja, na nekakšno pot, ki ji lahko sledita.

Naloga visokega predstavnika bo, da sam oblikuje svoj lastni organizacijski načrt, ki pa ga bomo potem mi proučili. Zato Parlamentu predlagamo samo smernice. Vemo tudi, da je uspeh te operacije v zvezi s Službo za zunanjepolitično delovanje povezan z vlogo visokega predstavnika, ki bo moral biti sposoben organizirati in voditi vsakogar. Prek njega si želimo voditi dosledno in enotno zunanjo politiko. Vsi se dobro zavedamo, da obstajajo problemi, da je bilo že veliko povedanega, toda problemi obstajajo zato, da se jih reši. Pomembno je, da so usmeritve, informacije, področje jasni.

Brokovo poročilo daje nekaj zanimivih predlogov v zvezi s tem – moram povedati na kratko, ker nimam več časa za govorjenje –, toda v vsakem primeru zajemajo vključitev Službe v administrativno strukturo Komisije, odločitev o nadaljnjem razvoju modela Skupnosti in predlog, ki je naveden tudi v Lizbonski pogodbi, da je treba osebje vzeti iz sekretariata Komisije in Sveta ter iz delegacij same Komisije.

Menim, da je treba omeniti dve novosti: veleposlaništva Unije, ki bi jih vodili uradniki iz Evropske službe za zunanjepolitično delovanje in ki bi vključevala tudi delegacije Komisije v tretjih državah in urade Sveta za sodelovanje, ob potencialni začasni napotitvi strokovnjakov iz generalnega direktorata; in temelje, ki so bili postavljeni za ustanovitev evropske diplomatske akademije, kar je zanimiva zamisel.

Moj čas za govor je potekel. Upam samo, da bo to poročilo res sprejeto, in to z veliko večino.

 
  
MPphoto
 

  Zita Gurmai (S&D). – Gospod predsednik kot vsi vemo, je Evropska služba za zunanjepolitično delovanje ena od najpomembnejših novosti iz Lizbonske pogodbe. Zato moramo biti zelo pazljivi in odgovorni pri njenem ustanavljanju.

Vsi se strinjamo, da bi morala začeti delovati takoj, ko bo Lizbonska pogodba začela veljati. Komisija in Svet že pripravljata smernice, ki naj bi jih predstavila na zasedanju Evropskega sveta konec tega meseca. Zato je torej bistveno, da Evropski parlament vpliva na ta proces.

Današnja razprava in iz nje izhajajoča resolucija sta izredno pomembna, saj moramo zdaj Svetu in Evropski komisiji poslati zelo jasno sporočilo kot dokaz političnega soglasja o ustanovitvi Službe.

Zelo ponosna sem na delo svojih kolegov, ki izhaja iz medstrankarskih posvetovanj v Parlamentu. Vztrajamo pri ohranitvi modela Skupnosti pri zunanjih odnosih Unije. Poslanci smo naklonjeni navezavi službe na Evropsko komisijo in na del celotnega proračuna Skupnosti. EEAS bi morala biti del Komisije administrativno in proračunsko ter bi morala formalno biti del Komisije kot organ sui generis, priključen strukturi Komisije.

Proračunska komisija je izredno pomembna. To je vzvod, prek katerega lahko EP uveljavlja sovja pooblastila. Na ta način bi moral Parlament opravljati in bo opravljal proračunski in demokratični nadzor. Pokriti je treba številna področja, na primer jasno razmejitev nalog v EEAS in odgovorne enote Evropske komisije – ob upoštevanju, da še ne poznamo strukture bodoče Komisije – ter odnos med visokim predstavnikom in različnimi predstavniki Unije v tujini, toda ta resolucija bo prvo stališče Evropskega parlamenta, od koder bodo sledili nadaljnji koraki.

Tudi na človeški dejavnik ne bi smeli pozabiti. Visoki predstavnik bi moral biti nekdo, ki je sposoben, strokovno podkovan in vrhunski ter ki ga podpirajo Komisija, Svet in nacionalne diplomatske službe. Prepričana sem, da mora institucionalno ustanavljanje EEAS zajemati arhitekturo spolov, ki bo odražala zaveze, ki jih je Unija dala glede vključevanja načela enakosti med spoloma.

Nenazadnje bi bila kot nekdo, ki si že 15 let prizadeva za enako politično zastopanost žensk, vesela, če bi bila ta oseba ženska.

 
  
MPphoto
 

  Annemie Neyts-Uyttebroeck (ALDE).(NL) Gospod predsednik, nekaterim poslancem se zdi primerno, da nam s svojimi govori poskušajo dajati lekcije o demokraciji. Zato bi rada opozorila, da smo v Odboru za ustavne zadeve in Odboru za zunanje zadeve, osnutek mnenja katerih sem pripravila, poskrbeli za to, da ni prišlo do razprave in glasovanja o naših besedilih, do dokler ni bil znan izid irskega referenduma. To smo storili iz spoštovanja do odločitve, ki naj bi jo Irci sprejeli. Na srečo so dejansko rekli „da“, toda lahko bi rekli tudi „ne“. To smo hoteli upoštevati, pa tudi zasedanje Evropskega sveta naslednji teden. Zato smo morali našo razpravo in besedila dokončati v izredno kratkem času. Isti kolegi poslanci, ki radi dajejo lekcije iz demokracije, so se seveda pritožili tudi nad tem. Zašla sem.

Danes smo priča izredno pomembni časovni prelomnici. Besedila, v katerih je podano naše mnenje o tem, kakšna naj bi bila bodoča Evropska služba za zunanjepolitično delovanje, oznanjajo novo obdobje Evropske unije. Tisti izmed nas, ki razvoju Unije sledimo že leta in se spomnimo prvih plašnih korakov v zvezi z zunanjo politiko v pogodbah – najprej Maastrichtski in nato Amsterdamski –, da ne govorimo o varnostni in obrambni politiki, so takrat morda, tako kot jaz, mislili, da ne bomo nikoli dočakali tega dne, da nam ne bo nikoli uspelo položiti temeljev skupne evropske diplomacije.

Tisti izmed nas, ki smo pozorno opazovali razvoj načrtov glede tega, se bodo spomnili tudi, da še pred nekaj meseci nekatere od nacionalnih diplomatskih služb niso bile nikakor pripravljene sprejeti nekakšnega takojšnjega „velikega poka“, ko naj bi vse sedanje delegacije že s čisto prvim dnem prišle pod pristojnost bodočega visokega predstavnika. Navdušena sem nad tem.

Lastne politične in vladne dolžnosti iz mojih prejšnjih političnih inkarnacij so me naučile, da nič od tega ne bo preprosto. Pa vendar smo priča pomembni časovni prelomnici in upam, da bo to poročilo sprejeto z veliko večino.

 
  
MPphoto
 

  Franziska Katharina Brantner (Verts/ALE).(DE) Gospod predsednik, naša skupina podpira osnovno strukturo, ki jo gospod Brok predlaga v svojem poročilu, in zlasti ohranitev pravic Evropskega parlamenta do nadzora in ohranitev nalog Skupnosti kot nalog Skupnosti. Toda da bi zagotovili, da bo naša skupna Služba za zunanjepolitično delovanje zelo uspešna in ne zgolj privesek Komisije ali Sveta, se moramo zdaj pogovarjati o njeni vsebini in funkcijah.

EU potrebuje novo, združeno zunanjo politiko, s katero se bo lahko učinkovito spopadla s svetovnimi problemi. Služba za zunanjepolitično delovanje mora EU omogočiti, da bo lahko izvajala celovite politične strategije in kampanje. To novo službo potrebujemo na primer zdaj pri razpravah o podnebnih spremembah v Københavnu. Odpraviti moramo tradicionalno diplomacijo, drugače bo ta služba prinesla zelo malo dodane vrednosti.

Zato bi se rada zavzela za štiri področja, ki bodo po mojem mnenju službi pomagala oblikovati novo zunanjo politiko. Prvič, radi bi, da bi nova služba imela direktorat za vzpostavljanje miru in krizno upravljanje. Imamo ustrezne finančne instrumente in misije, toda do zdaj smo imeli samo majhne in razdrobljene organizacijske enote. Drugič, radi bi, da bi bilo osebje deležno celovitega izobraževanja in usposabljanja. Samo obiskovanje diplomatske akademije ni dovolj. Poleg tega bi radi zagotovili, da se tisti člani osebja, ki nosijo uniforme, niso izobraževali samo na fakulteti za obramboslovje. Vsi morajo vsaj del izobraževanja končati skupaj in zato pozivamo k ustanovitvi evropske akademije za zunanjepolitično delovanje. Tretjič, ne želimo dvojne strukture za predsednika Sveta v okviru sekretariata Sveta. Zato bi morala Službo za zunanjepolitično delovanje podpirati tudi ta organizacija. Kar zadeva imenovanje na najvišje položaje, je kolega gospod Tarand že omenil, da trdno verjamemo, da je že čas za imenovanje ženske.

 
  
MPphoto
 

  Charles Tannock (ECR). – Gospod predsednik, pri tem, ko si Unija prizadeva za večjo vlogo v mednarodnih zadevah, vsekakor potrebuje orodja, da bo lahko naše skupne vrednote predstavljala po vsem svetu, seveda če za to obstaja soglasje vseh 27 držav članic.

Toda kako se bo ta vloga razvijala? Kakšne bodo njene omejitve? V skupini ECR, ki je proti federalizmu, menimo, da mora zunanja politika v osnovi ostati domena posameznih držav članic. Zato nas skrbi, da bi Lizbonska pogodba, če postane del zakonodaje, spravila v tek vrsto dogajanj, ki bi lahko na koncu spodkopala to pravico.

Predlagana Evropska služba za zunanjepolitično delovanje mora dopolnjevati dvostransko diplomatsko dejavnost držav članic, ne pa tekmovati z njo ali jo spodkopavati, in mora svoje pristojnosti črpati predvsem iz Sveta in ne iz Komisije. Parlament mora uveljavljati svoje pravice do nadziranja EEAS in oblikovanja njenega proračuna. Glede na to, da Brokovo poročilo veliko govori o veleposlaništvih EU, bi rad, da mi Komisija še enkrat, tako kot pred enim letom, zagotovi, da se misije ali delegacije EEAS ne bodo imenovale veleposlaništva. Če bi te misije imenovali veleposlaništva, bi se še povečal strah, da si EU prizadeva imeti vse, kar pripada suvereni državi.

 
  
  

PREDSEDSTVO: GOSPOD LAMBRINIDIS
podpredsednik

 
  
MPphoto
 

  Willy Meyer (GUE/NGL) .(ES) Gospod predsednik, moja skupina, Konfederalna skupina Evropske združene levice – Zelene nordijske levice, bo glasovala proti temu poročilu, predvsem zato, ker ne podpiramo Lizbonske pogodbe.

Po našem mnenju Lizbonska pogodba ne odraža duha evropskega projekta, ki so si ga zamislili državljani in ki je zamišljen za državljane. Dejansko je ravno obratno. To je model v krizi, model, ki javnosti preprečuje, da bi posegala v gospodarstvo.

Naprej bi se radi premikali z dvema različnima hitrostma: hitimo, da bi zagotovili enotni glas Evrope v tujini, toda Evropska unija nima moči, da bi oživila gospodarstvo s svojimi lastnimi instrumenti, saj nima finančnega ministrstva ali aktivnih industrijskih politik. Ni zmožna niti poseči v ceno denarja, niti ne obvladuje Evropske centralne banke. Zato se ne strinjamo s to filozofijo.

Če bo Lizbonska pogodba sprejeta, se bo ob odobritvi Komisije in po parlamentarnem posvetovanju, v Evropski službi za zunanjepolitično delovanje zaposlilo pet tisoč uradnikov po odločitvi Sveta na podlagi predloga bodočega podpredsednika.

Ne strinjamo se s to strukturo, ker bo imela tudi moč, da rešuje vse vrte vojaških kriz. Menimo, da je premalo nadzora. Po našem mnenju bi moral ta nadzor izpolnjevati najvišje demokratične zahteve, tako kot v posameznih državah članicah.

Zato mislimo, da ta filozofija ni v duhu take vrste Evrope, ki si jo želi zgraditi naša skupina, in sicer Evrope, ki je dejansko sposobna posredovati v zadevah, ki v temelju vplivajo na nas, kot so sedanja recesija in stopnje brezposelnosti, ki so trenutno najvišje od tridesetih let dvajsetega stoletja.

Zato bomo, gospe in gospodje, glasovali proti temu poročilu.

 
  
MPphoto
 

  David Campbell Bannerman (EFD). – Gospod predsednik, Brokovo poročilo je dokaz o nastajanju skupne evropske naddržave. Podla lizbonska ustava nam vsiljuje že neizvoljenega predsednika in zunanjega ministra. Zdaj pa to poročilo dodaja še novo evropsko diplomatsko službo, tako imenovano Evropsko službo za zunanjepolitično delovanje, toda veleposlaništva zastopajo nacionalne interese.

Kakšne nacionalne interese bodo torej zastopali ti novi diplomati in veleposlaniki EU? To ne bodo interesi naših držav, trgovine ali podjetij. To bodo interesi Evropske komisije. Vsa druga nacionalna veleposlaništva bodo postala odveč. Britanska veleposlaništva po svetu že prodajajo svoje nepremičnine.

Ta osrednji načrt za evropsko naddržavo temelji na prevari, nepoštenju in zanikanju, toda federalisti ne ustvarjajo novih Združenih držav Amerike. Ustvarjajo novo Jugoslavijo. Z vsiljevanjem združevanja zelo različnih narodov, kultur in gospodarstev v okviru toge nedemokratične birokracije sovjetskega tipa plujete v resnično nevarne vode.

Z britansko vlado sem sodeloval pri mirovnem procesu za Severno Irsko. Videl sem, kaj se zgodi, ko demokracija zataji. Ni lepo. Zdaj pa vidim, da je demokracija zatajila tu v Evropi. Razglašate, da ljubite mir, toda z izsiljevanjem sprejetja Lizbonske pogodbe in s tem oblastniškim prilaščanjem naših veleposlaništev Evropo spet trdno postavljate na pot proti vojni.

 
  
MPphoto
 

  Martin Ehrenhauser (NI).(DE) Gospod predsednik, dejanja Sveta niso pregledna. Odločitve se sprejemajo de facto v številnih v veliki meri nepreglednih delovnih skupinah in v odboru COREPER. Leta 2008 se je javno razpravljalo samo o 1 % zadev na dnevnem redu Sveta zunanjih ministrov.

Točno na ta način se od konca devetdesetih let dvajsetega stoletja razvija evropska varnostna in obrambna politika (EVOP) brez kakršnega koli posvetovanja in demokratičnega nadzora. Točno na ta način bo ustanovljena tudi Evropska služba za zunanjepolitično delovanje. Jaz temu odločno nasprotujem. To se ne sme zgoditi! Potrebujemo pravi demokratični parlamentarni nadzor in potrebujemo tudi pravo preglednost.

Precej presenečen sem tudi, da ste posebej vi, gospod Brok, zdaj nenadoma za parlamentarni nadzor. Ali ni tako, da bo Lizbonska pogodba konkretno na področju EVOP ta parlamentarni nadzor ukinila? Toda to pogodbo zagovarjate. Glede proračunskega nadzora je iz razrešitve Sveta precej jasno, kako deluje vaša skupina. Ali ne bo v naslednjih nekaj tednih vaša skupina glasovala za razrešnico Sveta v Odboru za proračunski nadzor, čeprav svet še ni dal ustreznih odgovorov?

Žal je vaš osnutek, čeprav se dobro začne, v resnici hinavski, ni vreden zaupanja in je navsezadnje priznanje napak Lizbonske pogodbe.

 
  
MPphoto
 

  Rafał Kazimierz Trzaskowski (PPE) . – Hvala lepa, gospod predsednik, komisarka, ministrica, začeti moram z opombami. Kakor koli že resnično občudujem retorično spretnost naših prijateljev iz stranke UKIP, se mi zdi prav zanimivo, da ste nam kot nekdo, ki prihaja iz Srednje Evrope, tako pripravljeni pripovedovati o svojih izkušnjah o življenju v titovskem režimu v Jugoslaviji ali v sovjetskem režimu. Res zanimivo.

Najprej naj čestitam Elmarju Broku za pripravo poročila, ki tako sijajno predstavlja večinsko – in naj ponovim – večinsko usmeritev Parlamenta.

Z začetkom veljave Lizbonske pogodbe in ustanovitvijo nove Službe bomo povečali našo sposobnost, da govorimo z enim glasom. Strinjamo se, da bi morala biti nova Služba čim bližje Komisiji, saj samo metoda Skupnosti zagotavlja usklajenost našega delovanja in, kar je najpomembneje, vsi naši pogledi bodo upoštevani v enaki meri.

Da bo nova Služba verodostojna, mora imeti čim več demokratske legitimnosti. Zato je treba pozdraviti vsa prizadevanja, da se poskrbi za nadzorno funkcijo Parlamenta.

Najpomembneje je, da storimo vse za zagotovitev, da bo nova Služba najboljše kakovosti in da ji bomo vsi zaupali. Storiti moramo vse v naši moči, da bodo Komisija, Svet in 27 držav članic poslali svoje najboljše ljudi na delo v EEAS. Zato morajo imeti enak status. Delo v Službi bi morali obravnavati kot sestavni del njihove poklicne poti doma. Ljudi, ki bodo delali za Službo, je treba izbrati glede na sposobnosti, pa tudi glede na geografsko ravnovesje, da bi izničili neutemeljene strahove, da bi si Službo lahko kdo prilastil.

Lizbonska pogodba je pomembna in drugačna od vseh drugih pogodb, saj je toliko odvisno od njenega izvajanja. Upam, da bodo spoznanja Parlamenta pomagala Svetu in Komisiji, da bosta to Pogodbo dejansko izvajala tako, da bomo povečali našo sposobnost, da govorimo z enim glasom.

 
  
MPphoto
 

  Proinsias De Rossa (S&D) . – Gospod predsednik, rad bi pozdravil Brokovo poročilo in pozval k hitremu napredku pri vzpostavitvi EEAS kot demokratično odgovorne službe. Imam veliko upanje, da lahko ta služba pripelje k večji usklajenosti med našimi političnimi cilji in odločitvami, zlasti zato, ker globalno vplivajo na trajnostni razvoj, človekove pravice in izkoreninjenje revščine.

Do zdaj nam ni uspelo zagotoviti, da bi bile naše politike usklajene. Pogosto so naše trgovinske politike v popolnem navzkrižju z našo politiki razvojnega sodelovanja. Rad bi tudi posvaril pred kakršnim koli razmišljanjem o podrejanju razvojne politike naši zunanji politiki. Potrebujemo avtonomno razvojno službo, ki bo odgovorna avtonomnemu komisarju za razvoj in humanitarno pomoč. Za zagotovitev usklajenosti potrebujemo primerjalno analiziranje, pregledovanje in presojanje vpliva predlaganih odločitev, saj te vplivajo na cilje razvojne politike.

 
  
MPphoto
 

  Louis Michel (ALDE).(FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, čestitam gospodu Broku in se mu zahvaljujem za odlično poročilo – rekel bi mu celo izvrstno poročilo –, ki nam ga je predložil.

Oblikovanje te nove zunanjepolitične službe je priložnost, ki je ne bi smeli zamuditi. Parlament mora imeti besedo, ne samo pri proračunu, temveč tudi pri celotni strukturi službe. Kot je bilo že rečeno, bo morala ta služba imeti notranja pravila delovanja, ki bodo edinstvena. Ne moremo brez takih pravil delovanja, ki bodo v skladu z duhom Pogodbe. Če bi ravnali drugače, bi zbudili nezaupanje nekaterih držav članic. Mislim predvsem na najmanjše in najnovejše države članice.

Osredotočiti se moramo tudi na jedro pooblastil zunanjepolitične službe, postaviti strategijo in politične prioritete ter vzpostaviti usklajenost zunanjepolitičnega delovanja. Bistveno je, da ne pademo v zanko podvajanja zunanjepolitične službe in delegacij Komisije, temveč razvijemo posebno službo, ki bo ustvarjala dodano vrednost v skupnem zunanjepolitičnem delovanju. Zunanjepolitična služba mora biti povsem v koraku s Komisijo. Ne sme skreniti s poti in postati medvladno delovanje oziroma njegov navdih. Rad bi dodal tudi, da je profil visokega predstavnika/podpredsednika jasno odločilnega pomena za dodano vrednost službe.

Nazadnje, gospod predsednik, oba se strinjava, da ima razvojno področje svoj lastni cilj, hkrati pa je instrument zunanje politike. Naivno bi bilo to zanikati. Ena od rešitev bi bila, da bi ga še naprej načrtovali v okviru pristojnosti komisarja za razvoj v dogovoru z visokim predstavnikom.

Na koncu naj rečem, da ta razprava ne sme biti ločena od razprave o proračunu Evropskega razvojnega sklada.

 
  
MPphoto
 

  Bastiaan Belder (EFD).(NL) Gospod predsednik, zdaj, ko je Irski referendum za nami, si Evropski parlament spet upa pokazati, za kaj se zavzema, in to počne z velikim zagonom in navdušenjem. V tem poročilu je naslikana utopična panorama zunanjepolitične službe, ki naj bi izvajala skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP), ki še ne deluje.

Ena od vpadljivih lastnosti tega poročila je njegovo herojsko prizadevanje, da bi Komisijo prisilili, naj da na tehtnico svojo celotno institucionalno težo. Kaj je razlog za to stališče? Mislim, da bi številni kolegi poslanci radi uporabili zunanjepolitično službo kot trojanskega konja, da bi prek Komisije prevzeli vodenje SZVP.

Sramota je, da Evropski parlament in druge institucije še vedno ne vedo natančno, kako naj bi ta služba delovala. Postopen proces iz točke 4 je nič drugega kot institucionalna pustolovščina, ki se bo zagotovo končala v institucionalnih solzah, če ne zamerite tej prispodobi.

 
  
MPphoto
 

  György Schöpflin (PPE). – Gospod predsednik, tudi jaz bi rad dodal svoj glas tistim, ki podpirajo Brokovo poročilo, in tudi izrazil svojo prevzetost nad paranojo, ki prihaja iz tiste strani Parlamenta.

Služba za zunanjepolitično delovanje je nedvomno potencialno zelo pomemben element pri spodbujanju usklajenosti odnosov EU s preostalim svetom. Ti odnosi imajo pogosto širok razpon, so zapleteni in močno vplivajo na svet izven Evrope. Zato je bistveno, da so te dejavnosti temeljito usklajene za zagotovitev, da bodo imele politike EU vpliv, ki naj bi ga imele. Ko bo Služba za zunanjepolitično delovanje vzpostavljena, bo dejansko vplivala na primer na stališče EU glede skupne zunanje in varnostne politike, kot je bilo že omenjeno, spodbujanje demokracije, človekovih pravic, dostavljanje pomoči in reševanje večplastnih vprašanj razvoja.

Vprašanje usklajenosti je tu osrednjega pomena. Če različni deli Evropske unije političnim vprašanjem namenjajo različne poudarke, bo vpliv zadušen in bo zelo verjetno imel nehotene posledice. Doslednost v zvezi s tem je bistvena. Glede na to bo imela Služba za zunanjepolitično delovanje precejšnjo odgovornost pri sodelovanju z vsemi drugimi institucijami Evropske unije, ki imajo zunanjepolitično razsežnost. Seveda bo učinkovitosti Službe nujno strukturirala delo visokega predstavnika, toda srednjeročno bo njeno delo odmevalo po vseh institucijah Evropske unije. To je dvosmerni proces.

S tega vidika je bistveno, da je Služba seveda odgovorna visokemu predstavniku, pa tudi, širše gledano, samemu Parlamentu. Navsezadnje bo Služba predstavljala Evropsko unijo v vseh vidikih, zato poudarjamo odgovornost, preglednost in usklajenost.

 
  
MPphoto
 

  Wolfgang Kreissl-Dörfler (S&D).(DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, ena Evropa, en glas! Naredili smo še en pomemben korak k skupni zunanji politiki za države članice. Odločilni dejavnik zajema zagotovitev, da bo na položaj visokega predstavnika prišla močna, neodvisna, sposobna oseba, ki bo imela potreben prostor in svobodo za razvoj in strukturiranje službe v skladu s potrebami in seveda v skladu z načeli Evropske unije, kar vključuje spoštovanje temeljnih človekovih pravic. To je sui generis.

Bistveno je, da se to stori pregledno, da ima Parlament ustrezno vlogo ter da proračunske pravice in proračunski nadzor ostanejo pri proračunskem organu. Toda bistveno je tudi, da dajo nacionalne vlade svojim interesom enkrat za vselej nižje mesto na prednostnem seznamu in tej službi in nalogam službe ponudijo polno podporo ter da se stalno ne vmešavajo, kadar koli se jim to zahoče, na kar smo žal zdaj navajeni.

Jasno je treba tudi povedati nekaj, kar je za nas zelo pomembno, in sicer da bi morala razvojna politika ostati neodvisna, ker se te stvari ne smejo poljubno združevati. Glejmo na nov urad in portfelj, za katerega smo se borili vrsto let, kot na priložnost za prihodnost in ga ne kritizirajmo in raztrgajmo že takoj na začetku. Ena Evropa, en glas! To je naša naloga in na to se moramo osredotočiti: nič več in nič manj.

 
  
MPphoto
 

  Alexander Graf Lambsdorff (ALDE).(DE) Gospod predsednik, kaj želimo doseči z evropsko diplomatsko službo? Želimo postaviti politične prioritete Evropske unije za 21. stoletje. Številne države in številni ljudje izven Evrope pričakujejo, da bo Evropa igrala veliko vlogo pri ohranjanju miru in preprečevanju konfliktov ter da bo tam, kjer to ni uspelo, ponovno vzpostavila mir in pomagala pri obnovi države. Zaradi tega je smiselno ustanoviti oddelek za vzpostavljanje miru.

Toda med pogajanji so nekateri predstavniki držav članic v Svetu močno pritisnili na zavoro, vključno s predstavniki držav članic, ki jih na splošno štejemo za proevropske. V najboljšem primeru imajo eno nogo na plinu in drugo na zavori. S tem se ustvari veliko vročine, toda premakne se ne veliko. Zato upamo, da bodo pogajanja za resnično močno Evropsko službo za zunanjepolitično delovanje (EEAS) pod nadzorom Evropskega parlamenta uspešna. Državljani Evrope želijo, da Evropa govori z enim glasom. Ljudje izven Evrope to pričakujejo. EEAS tega ne bo mogla doseči sama. Toda to je korak v pravo smer. Poskrbimo, da bo to delovalo.

 
  
MPphoto
 

  Lorenzo Fontana (EFD).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, menim, da bi moral imeti Parlament glede na temo, o kateri razpravljamo, več časa, da razloži svoje stališče Svetu. Namesto tega pa je postopek v odbori trajal samo nekaj dni in v Parlamentu zdaj razpravljamo dva dni po sprejetju določbe v Odboru za ustavne zadeve.

Predlog o ustanovitvi evropske diplomatske službe je korak naprej v primerjavi s tistim, kar v strogem pomenu določajo pogodbe. Poleg tega se zdi, da bo Evropsko službo za zunanjepolitično delovanje, kot je opisana v poročilu, težko združiti z zunanjimi ministrstvi držav članic. Kaj se bo s temi ministrstvi zgodilo? Bodo razpuščena? To se ne zdi verjetno.

In kako se bodo pristojnosti teh veleposlaništev glede vizumov, na primer, vklopile v delo, ki ga že opravljajo nacionalna veleposlaništva? Kdo bo imenoval tako imenovane veleposlanike Evropske unije? Komisija, kot se zdi verjetno, ali pa bodo lahko države članice imenovale svoje? Poleg tega je zamisel, da bi bodoče predstavnike imenovali „veleposlaniki“ provokativna glede na to, da Evropska ustava, ki je predvidevala evropskega ministra za zunanje zadeve, ni bila sprejeta. Ne moremo se pretvarjati, da Francozi in Nizozemci niso zavrnili Evropske ustave.

 
  
MPphoto
 

  Andrzej Grzyb (PPE).(PL) Gospod predsednik, naš projekt Evropske unije je seveda edinstven in to smo poudarili že mnogokrat. Z začetkom veljave Lizbonske pogodbe, ki bo, upajmo, dejansko dosežena, bodo oblikovane tudi nove institucije. Eden od rezultatov teh potez bo tudi ustanovitev Evropske službe za zunanjepolitično delovanje, ki je namenjena predvsem zagotovitvi, da bodo zunanji odnosi usklajeni in učinkoviti.

Kot je dejala komisarka Ferrero-Waldner, bo to organ sui generis, a hkrati je vredno opozoriti na izjavo gospoda Broka, da sta poleg učinkovitosti temeljni načeli, ki bi morali veljati pri oblikovanju te službe, preglednost in demokratični mandat. Učinkovitost bi morala biti zagotovljena s soglasjem o ustanovitvi Evropske službe za zunanjepolitično delovanje, tako med institucijami – in tu sem zadovoljen z izjavami Sveta in Komisije –, pa tudi z vključevanjem zadev v zvezi z razvojno pomočjo, humanitarno pomočjo, širitvijo in mednarodno trgovino. EU potrebuje močan glas tudi pri vprašanjih, ki zadevajo energetsko politiko in solidarnost, na primer.

V zvezi s preglednostjo pričakujem, da bo ob ustanovitvi Evropske službe za zunanjepolitično delovanje vzpostavljeno ravnovesje. V mislih nimam samo ravnovesja med institucijami, temveč tudi geografsko ravnovesje ob imenovanju na položaje v Evropski službi za zunanjepolitično delovanje. To je nekaj, kar je bistvenega pomena in česar ne morem dovolj poudariti. Sedanja zastopanost ne izpolnjuje te zahteve, če na primer pogledamo generalni direktorat RELEX ali delegacije Komisije izven EU. Služba bi morala biti ustanovljena v skladu z demokratičnimi standardi in pričakujem, da bo tu Parlament igral pomembno vlogo tako v procesu ustanavljanja kot kasneje pri zaslišanju kandidatov za vodje delegacij, skupaj z Odborom za zunanje zadeve.

Kar zadeva usposabljanje osebja, je predlagana ustanovitev evropske diplomatske akademije. To je pomemben podvig, toda hkrati bi rad izkoristil to priložnost in poudaril, da dejansko obstajajo nacionalni centri in tudi številne evropske šole z izkušnjami pri usposabljanju osebja. Morali bi se učiti iz teh izkušenj. V mislih imam Brugge, Natolin, Firence in Maastricht.

 
  
MPphoto
 

  Cristian Dan Preda (PPE).(FR) Gospod predsednik, tudi jaz bi rad pozdravil ustanovitev Evropske službe za zunanjepolitično delovanje kot korak v pravo smer, ki predstavlja napredek pri vzpostavljanju bolj dosledne in učinkovite Evrope na mednarodnem prizorišču.

Menim tudi, da bo ustanovitev te službe evropskemu projektu dala pomembno politično razsežnost in Evropi več političnega profila.

Rad bi poudaril tudi potrebo po doslednosti v delovanju službe glede na administrativne in proračunske odgovornosti, in v tej točki so seveda odnosi s Komisijo na eni strani in parlamentom na drugi odločilnega pomena.

Kar zadeva Parlament, menim tudi, da mora ta služba neposredno in zelo tesno sodelovati s Parlamentom, da bi bili poslanci stalno obveščeni o njenih aktivnostih in tudi o imenovanjih na najpomembnejše položaje. Poleg tega bo visoki predstavnik seveda zelo znana osebnost, toda menim, da bi morali tudi drugi člani službe biti ljudje, ki uživajo veliko zaupanje.

Rad bi poudaril tudi vprašanje zaposlovanja. Kot so dejali že nekateri kolegi poslanci, mislim, da je geografska zastopanost pomembna in da je treba najti ravnotežje za male države in nove države članice.

Na koncu bi rad na kratko omenil pomen te skupne evropske kulture, ki se seveda oblikuje v različnih šolah in različnih institucijah, toda menim, da bi bila usklajena pobuda na to temo oblikovanja strukture na evropski ravni dobra ideja.

 
  
MPphoto
 

  Mário David (PPE).(PT) Gospod predsednik, bistveno je, da je prvenstveni cilj pri oblikovanju Evropske službe za zunanjepolitično delovanje združevanje prizadevanj evropskih institucij za zagotavljanje ustanovitve učinkovite službe, ki bo sposobna izraziti, oblikovati in izvesti evropski odgovor na sedanje mednarodne izzive.

Morala bi biti tudi več kot vsota svojih delov; morala bi predstavljati dodano vrednost k obstoječim prizadevanjem držav članic in Evropske unije. Glede na to menim, da je bistveno, da tisto, zaradi česar je EU posebna – z drugimi besedami metoda Skupnosti –, dobi osrednje mesto v tej novi realnosti. Zato v celoti podpiram Brokovo poročilo, ki zagovarja in ščiti tesno sodelovanje med Komisijo in bodočo službo.

Tu bi rad opozoril na dve stvari. Prvič, obstajati mora dobra usklajenost med predsednikom Komisije in visokim predstavnikom, ki bo tudi podpredsednik Komisije, da bi zagotovili učinkovitost in tekoče delovanje. Drugič, potrebno je zavezništvo med Parlamentom in Komisijo, da bi se spopadli s pričakovanim medvladnim oddaljevanjem, ki bi lahko ogrozilo učinkovito delovanje službe.

Parlament mora biti torej buden in se mora prepričati, da bo Evropska služba za zunanjepolitično delovanje center odličnosti, ki bo predstavljal najboljše strokovno znanje o zunanji politiki.

 
  
 

(Predsednik je dal besedo gospodu Dartmouthu, da bi ta lahko gospodu Predi postavil vprašanje po pravilu „modrega kartončka“)

 
  
MPphoto
 

  William (The Earl of) Dartmouth (EFD). – Gospod Preda, v svojem govoru ste uporabili izraz „skupna evropska kultura“. Ali menite, da je sprejetje Turčije v Evropsko unijo v celoti združljivo s skupno evropsko kulturo, ki ste jo omenili?

 
  
MPphoto
 

  Cristian Dan Preda (PPE).(RO) V svojem govoru sem govoril o skupni kulturi z diplomatskega vidika, kot o delu politične kulture. Kar se mene tiče, menim, da je v tem smislu Turčija tudi del te evropske politične kulture, ki vključuje povsem spoštljivo tradicijo diplomacije. Hvala za vaše vprašanje. To bi moral že najprej povedati.

 
  
MPphoto
 

  Ingeborg Gräßle (PPE ). – (DE) Gospod predsednik, kot članico Odbora za proračunski nadzor me skrbi način, na katerega Komisija in Svet izključujeta Evropski parlament, ko gre za Službo za zunanjepolitično delovanje. Nobenih dokumentov nimamo in edini smo, ki nimamo nobenih dokumentov, ki nismo udeleženi in ki smo prisiljeni sprejeti, kar je bilo dogovorjenega. To je nezaslišano!

Kar jaz vidim v tej razpravi in po izjavah dveh predstavnic je to, da se razpuščajo instrumenti Skupnosti. Videli bomo tudi izvzetje instrumentov, ki zajemajo parlamentarne pravice, kot je proračunska uredba. V Evropskem parlamentu moramo biti pozorni. V toku te razprave mi odgovor na vprašanje o tem, kdo o čem odloča, ni postal jasen. Menim, da je to odprto vprašanje. Menim tudi, da bomo v primeru, če naše proračunske in nadzorne pravice ter naše soodločanje pri tem vprašanju ne bodo upoštevani, v naslednjih nekaj letih zelo težko sodelovali s Svetom in Komisijo.

 
  
MPphoto
 

  Richard Howitt (S&D). – Gospod predsednik, rad bi podprl močno Službo za zunanjepolitično delovanje z geografskimi oddelki, ki bodo pokrivali ves svet, odgovornostjo za evropsko varnostno in obrambno politiko in združevanjem funkcij Sveta in Komisije v zvezi z načrtovanjem, preprečevanjem konfliktov in kriznim upravljanjem.

Toda rad bi izrazil svoje strinjanje z gospo Malmström, da to ni ogroženo, če ohranimo odgovornost za trgovinski razvoj in širitev v Komisiji, zato s kolegom gospodom Gualtierijem sodelujem pri spremembi odstavka 6(c), ki podpira združitev načrtovanja in izvajanja razvojne politike EU.

Kritiki bi morali razumeti, da v obstoječem sistemu obstajajo težave. Visoki predstavnik, ki ni neposredno odgovoren nam v Parlamentu, podvajanje funkcij med Svetom in Komisijo, razhajanje med posebnim predstavnikom EU in vodji delegacij Komisije, občasno ignoriranje človekovih pravic zaradi trgovinskih in geopolitičnih interesov itd.

To pomembno reformo iz Lizbonske pogodbe je treba spraviti v tek in to bomo storili.

In na koncu naj gospe Ferrero-Waldner povem, da vem, da bo obvladala svoje razburjenje ob posredovanju Stranke za neodvisnost Združenega kraljestva in da razume, da britanska veleposlaništva niso naprodaj.

 
  
MPphoto
 

  Ivo Vajgl (ALDE).(SL) Gospod predsedujoči, mislim, da danes prižigamo zeleno luč za zelo pomembno pridobitev Evropske unije v prizadevanjih za večjo in pomembnejšo vlogo v globalni zunanji politiki v svetu. Hvala lepa gospodu Broku za izčrpno in zelo vsebinsko poročilo. Mislim, da je pomembno, da je nova služba komplementarna z obstoječimi službami – ki bodo ostale – držav članic Evropske unije. Mislim, da je tudi pomembno, da se ne duplicira ali pa ne triplicira predstavništvo Evropske unije po svetu. Ta nevarnost se mi zdi, da je realna.

Na koncu še – mislim, da bi bilo treba poudariti vlogo konzularne funkcije teh novih predstavništev. Majhne države nimajo veliko denarja in nimajo predstavništev po vsej Evropi in po vsem svetu, zaradi tega si veliko obetajo od te skupne službe. Mi v Sloveniji smo imeli dobro izkušnjo sodelovanja z diplomacijo Avstrije. Želimo, gospa komisarka, da takšno sodelovanje ostane tudi kot nek vzorec tudi vnaprej.

 
  
MPphoto
 

  Heidi Hautala (Verts/ALE).(FI) Gospod predsednik, komisarka Ferrero-Waldner, rada bi vas opozorila na to, da je Evropska unija pri vsem, kar počne, zavezana spoštovanju človekovih pravic, in to seveda vključuje pravice žensk, kot je bilo tu že omenjeno. Sama verjamem, da bo skupna Evropska služba za zunanjepolitično delovanje gotovo izboljšala naše možnosti za spoštovanje človekovih pravic pri vsem našem delu, čeprav se to ne bo zgodilo samo po sebi.

Rada bi slišala, kako nameravate zagotoviti, da bodo človekove pravice in težnje po enakosti vključene v bodočo Službo za zunanjepolitično delovanje. Navedla bom primer: vse delegacije EU trenutno ne delujejo v skladu s sedmimi smernicami glede človekovih pravic, o katerih smo se dogovorili. Zdaj imamo priložnost, da na primer prek programov usposabljanja povečamo pomen teh pomembnih zadev. Tudi v Brokovem poročilu je omenjeno usposabljanje. Slišala bi torej rada vaša mnenja o teh stvareh.

 
  
MPphoto
 

  Zoltán Balczó (NI).(HU) Gospod predsednik, vprašanje, ki ga tu zdaj postavljamo, in tisto, o čemer dejansko govorimo, je, ali bo ob napredovanju po poti, ki jo določa Lizbonska pogodba, obstajala pobuda za naddržavo ali bo 27 držav institucionalno tesno sodelovalo. Tudi ustavna sodišča zdaj razpravljajo o tem vprašanju in želijo odločiti o tem. V Strasbourgu je bila pred prvo sejo dvignjena zastava EU in zaigrali so himno EU, skupaj z vojaško parado. Država ima himno in zastavo, sodelovanje pa ne. Tu smo slišali o veleposlaniku, ki naj nas bi zastopal po svetu. Slišimo tudi o Evropi, ki govori z enim glasom. S tem se ne strinjamo. Za prihodnost Evrope si predstavljamo drugačno pot. To ne pomeni, da smo paranoiki, kot pravijo tisti, ki pridigajo o strpnosti. Še vedno si želimo Evropo, samo drugačno Evropo, kot si jo želi večina ljudi.

 
  
MPphoto
 

  Íñigo Méndez de Vigo (PPE). – Gospod predsednik, ker se govornik prijazno strinja, da bo odgovoril na vprašanje, bom enega postavil. Real Madrid, španski nogometni klub, ima zastavo in himno, Verjamete, da je država?

(Smeh in aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Zoltán Balczó (NI).(HU) Zastava druge države se običajno ne dviga med vojaško parado, kot v tem primeru, ob zvokih himne. Če menite, da Evropa deluje kot nogometno moštvo, to pomeni, da imate svoje lastne poglede na to. Evropa ne bi smela biti klub fanatikov, ki zborujejo okoli ene zastave, čeprav ste lahko goreč privrženec, temveč bi morala biti ekipa, ki zastopa različne poglede.

 
  
MPphoto
 

  Danuta Maria Hübner (PPE). – Gospod predsednik, razprava o Evropski službi za zunanjepolitično delovanje poteka v času, ko je postala potreba po dolgoročni strategiji EU o tem, kako sodelovati z drugimi deli sveta v dramatično spreminjajočem se svetu, nujna. Potrebujemo drzne strategije, vizijo in ukrepanje, saj se vzpenjajoče se svetovne sile posodabljajo hitreje, kot se je Evropa kadar koli, in postajajo vse bolj odločne.

naše geopolitično strateško razmišljanje v zunanji politiki ne sme biti omejeno na podnebne spremembe in energetsko varnost. Eni od treh institucij, ki bodo v praksi aktivne v zunanji politiki – predsednik Sveta, predsednik Komisije in visoki predstavnik –, je treba dodeliti geopolitične strateške pristojnosti, ne pa samo kratkoročnega reševanja nastajajočih problemov, kar vodi k zunanji politiki, osnovani na najnižjem skupnem imenovalcu. Po mojem mnenju je naravni kandidat za te strateške pristojnosti visoki predstavnik, ki bo črpal iz pristojnosti in izkušenj Evropske službe za zunanjepolitično delovanje.

 
  
MPphoto
 

  Andrej Kovačev (PPE).(BG) Ustanovitev Evropske službe za zunanjepolitično delovanje in uspešen začetek njenega delovanja bosta pomenila velik politični uspeh v Evropski uniji na njeni poti do prave evropske skupne zunanje in varnostne politike. To bi Evropi omogočilo, da resnično govori z enim glasom. Mogoče bo odgovoriti na slavno vprašanje, ki ga v anekdoti zastavi Henry Kissinger: „Koga naj pokličem, če želim poklicati Evropo?“, saj bo telefonska številka Evrope telefonska številka visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. Če želimo zdaj zvedeti, kakšno je stališče Evrope, moramo poznati 27 telefonskih številk, po eno za vsako državo članico.

Da bi ta služba lahko začela delovati, mora seveda visoki predstavnik Parlamentu predložiti svoj predlog za njeno ustanovitev. Upam tudi, da bo ta oseba upoštevala poročilo gospoda Broka in da bo zastopanost držav članic, zlasti novih držav članic, enaka in poštena.

 
  
MPphoto
 

  Krisztina Morvai (NI). – Gospod predsednik, res je zanimivo slišati, kako gre nekaterim poslancem zelo na živce nasprotovanje temu slavnemu enemu glasu in kritiziranje celotnega obstoječega stanja. Državljane Evrope, ki so nas izvolili, pozivam, naj bodo tu z nami in poslušajo ta pogovor prek preglednega interneta ter naj izrazijo svoje mnenje o vseh teh stvareh, o katerih govorimo.

Toda želela sem sprožiti drugo vprašanje. Med razpravo sem se spomnila, kako je gospa Ferrero-Waldner med strašnim prelivanjem krvi v vojni v Gazi obiskala izraelsko vlado. Nikoli ne bom pozabila, komisarka, kako ste objeli in poljubili člane izraelske vlade v tistem strašnem času.

Kako naj bom prepričana, da ne bo v primeru sprejetja te resolucije nihče v mojem imenu objemal in poljubljal vojnih zločincev?

 
  
MPphoto
 

  Elena Băsescu (PPE).(RO) Najprej bi rada čestitala Elmarju Broku za pripravo tega poročila. Kot je dejal že govornik pred mano, je že tri desetletja, kar je minister za zunanje zadeve ZDA Henry Kissinger vprašal: „Koga naj pokličem, če želim poklicati Evropo?“ Z ustanovitvijo položaja visokega predstavnika in zunanjepolitične službe bo Evropska unija lahko odgovorila na to vprašanje.

Ko bosta ti funkciji na razpolago, bi morala biti evropska diplomacija po mojem mnenju sposobna igrati aktivnejšo in odločilnejšo vlogo pri zagovarjanju osnovnih interesov EU, kar zajema tudi energetsko varnost.

Pozdravljam dejstvo, da bi morali biti visoki predstavnik in vodje diplomatskih misij v stalnem dialogu z Evropskim parlamentom.

Kar zadeva razporeditev osebja kot dela zunanjepolitične službe, menim, da je treba poleg tega, da morajo zadevni zaposleni imeti odlično znanje in sposobnosti, dosledno upoštevati tudi zagotavljanje ustrezne, sorazmerne zastopanosti držav članic.

 
  
MPphoto
 

  Piotr Borys (PPE).(PL) Gospod predsednik, tudi jaz bi se rad iskreno zahvalil za to sijajno, stvarno poročilo. Z ustanovitvijo Evropske službe za zunanjepolitično delovanje bo Evropska unija sposobna biti aktivno prisotna na mednarodnem prizorišču kot oblikovalec mednarodne politike. To je izredno pomembno. Seveda se vsi strinjamo, da je vprašanje kakovosti služb načeloma odgovornost Komisije in držav članic in da je pri tem potrebno sodelovanje med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo.

Toda komisarko bi rad vprašal, ali na podlagi svojih stikov z Evropskim parlamentom predvideva praktično možnost, da bi naše delo uporabili v obliki aktivnega sodelovanja, na primer pri medparlamentarnih delegacijah. Mislim, da obstajajo številni forumi, prek katerih bi lahko visoki predstavnik in Evropska služba za zunanjepolitično delovanje aktivno sodelovala s Parlamentom, vključno z delegacijami. Ali tečejo ustrezne priprave v zvezi s tem?

 
  
MPphoto
 

  Riikka Manner (ALDE).(FI) Gospod predsednik, komisarka, najprej bi se tudi sama rada zahvalila poročevalcu za odlično poročilo. Vseeno pa bi rada poudarila, da moramo za uspešno delovanje Evropske službe za zunanjepolitično delovanje dati pravo pozornost tudi majhnim državam članicam in posebnim značilnostim vsake države na področju zunanje in varnostne politike. Samo na ta način in s to razpravo bomo lahko dosegli, da bo EEAS uspešno delovala.

Pomembno je, da je v poročilu omenjen tudi pomen preglednosti in demokracije. Poleg tega menim, da bi morali posebej poudariti pomen vprašanj mehke varnosti v zvezi z EEAS. Evropska unija je bila ustvarjena na podlagi miru in stabilnosti, in to lahko promoviramo po vsem svetu s humanitarno pomočjo, razvojnim sodelovanjem, kriznim upravljanjem in mednarodno trgovino.

 
  
MPphoto
 

  Cecilia Malmström, predsednica Sveta. – Gospod predsednik, zdi se mi zanimivo, da nekateri poslanci, ki tako toplo govorijo o demokraciji, ne morejo sprejeti, da je Lizbonsko pogodbo demokratično sprejelo 26 parlamentov in en referendum.

(Aplavz)

Strinjam se, da manjka še podpis enega moža, toda trdno sem prepričana, da bo Pogodba kmalu začela veljati in da bomo imeli Službo za zunanjepolitično delovanje, To je dobro. Podpirajo jo države članice, nacionalni parlamenti in, spoštovani poslanci, če si na primer ogledate raziskave Eurostata, tudi državljani po vsej Evropski uniji. In sicer zato, ker menijo, tako kot mi, kot jaz, kot večina ljudi tu, da je pomembno, da je Evropska unija sposobna delovati bolj usklajeno in odločneje, če želimo promovirati naše vrednote ter si prizadevati za mir in demokracijo po vsem svetu.

Seveda se moramo izogibati birokraciji in podvajanju, toda, kot je dejala gospa Ferrero-Waldner, ustvarjamo nov organ. Je edinstven, zato moramo najti načine, kako ga razviti. COREPER v sodelovanju s Svetom, Komisijo in poslanci Evropskega parlamenta –gospodom Brokom in drugimi, in sama sem se že večkrat pogovarjala z gospodom Buzekom, da bi bil Parlament sproti obveščen – razpravlja o splošnem okviru in nalogah Službe za zunanjepolitično delovanje. O tem je treba zdaj razpravljati politično, visoki predstavnik pa bo imel nalogo, da nato razvije podrobnosti. To bo potekalo v tesnem sodelovanju in v dialogu z Evropskim parlamentom. O tem sem kar prepričana.

Seveda je treba rešiti še nekaj vprašanj. Pomembno je to, da ima visoki predstavnik orodja za opravljanje svojih nalog kar najbolj učinkovito. To pomeni, da mora biti odgovoren za administrativni proračun EAS, pa tudi za organe za imenovanje. Seveda mora kakršna koli pravna rešitev, ki jo bomo izbrali – in o tem je treba še razpravljati –, spoštovati vsa obstoječa proračunska pravila in s tem zagotavljati ustrezno odgovornost.

Svet se morda ne bo strinjal z vsemi podrobnostmi iz Brokovega poročila, toda menim, da je to zelo dragocen prispevek k tej razpravi. Upam, da bo dobilo široko podporo v Parlamentu. Rada bi se zahvalila gospodu Broku za delo, ki ga je opravil, in za razpravo tu v Parlamentu.

 
  
MPphoto
 

  Benita Ferrero-Waldner, članica Komisije. – Gospod predsednik, še enkrat bi rada povedala, da se ne odločamo o tem, ali Služba za zunanjepolitično delovanje bo ali ne: v Lizbonski pogodbi že obstaja. Kot je ravnokar dejala moja kolegica in kot sem prepričana tudi sama, bo Lizbonska pogodba kmalu začela veljati.

Zdaj bom komentirala nekaj zadev, ki so bile omenjene v razpravi, in menim, da se je vredno ukvarjati z njimi. Prvič, v Komisiji smo predani temu, da poskrbimo za uspešno EEAS. To mora biti skupni projekt s polno podporo vseh institucij EU in držav članic od vsega začetka. Glede na svoje lastne izkušnje kot komisarke za zunanje odnose menim, da bodo v prihodnje številne stvari potekale na drugačen način. Vidim, da bi moral imeti visoki predstavnik/podpredsednik neko stopnjo vodstvene in proračunske avtonomije.

Hkrati je jasno, da bo morala imeti EEAS zelo tesne povezave s široko paleto služb Komisije, zato je pomembno, da sodelujemo. Podpiram cilje Parlamenta, da se zagotovi pregledna in odgovorna proračunska ureditev za EEAS. Tudi to je jasno, zato menim, da željno pričakujemo, da bomo poiskali pravo formulo za to.

Drugič, po Pogodbi gre politična odgovornost Evropskemu parlamentu predvsem prek predsednika Komisije in visokega predstavnika/podpredsednika ter drugih članov Komisije. Pozdravljamo jasen namig iz poročila gospoda Broka, da bi moral biti visoki predstavnik/podpredsednik organ za imenovanje za vodilno osebje EEAS in v delegacijah.

V novem sistemu bodo vodje delegacij in drugo vodilno osebje EEAS uradniki EU v skladu s kadrovskimi predpisi, ob upoštevanju opredeljenih postopkov imenovanja in obveznosti v zvezi z neodvisnostjo. Spraševali bi se o posledicah izbora neke skupine za zaslišanje v EP na ta način. Tudi če bi šlo za zaslišanja samo za bolj politična mesta, bi se spraševali isto. Mislim, da to nikakor ni v skladu s prakso držav članic.

Vseeno pa razumemo, da ima Parlament interes za poglobljeno, formalno ali neformalno, izmenjavo s ključnimi vodilnimi uradniki v EEAS in v delegacijah. Mislim, da bi to lahko storili potem, ko bo nekdo imenovan; potem bi moral iti v Parlament in razpravljati z njim.

Z velikim zanimanjem in zadovoljstvom sem tudi slišala, da je bilo omenjeno vprašanje človekovih pravic in vprašanje pravic žensk. Lahko vam samo povem, da so vse institucije EU zavezane vključevanju načela enakosti med spoloma. To bo veljalo tudi v EEAS, toda imenovanja morajo biti odvisna tudi od sposobnosti, zato morata iti sposobnost in vključevanje načela enakosti med spoloma z roko v roki.

Želela sem na hitro komentirati izraelsko vlado in moje potovanje na Bližnji vzhod. Po konfliktu v Gazi je bilo zelo pomembno doseči prekinitev ognja. Poskušala sem prispevati k prvi prekinitvi ognja in menim, da sem zlasti s svojim posredovanjem omogočila odprtje humanitarnih koridorjev in določitev časa za dostavo humanitarne pomoči v tistem zelo težkem in odločilnem trenutku.

In nazadnje še o vprašanju delegacij. Kot sem dejala že prej, so že odprte. Evropske parlamentarne delegacije, ki jih omenjate, so že odprte za komisarje ali za člane Sveta, toda to je odvisno tudi od časovne razporeditve. Tudi v prihodnje bi moralo biti enako.

 
  
MPphoto
 

  Elmar Brok, poročevalec.(DE) Gospod predsednik, gospa Malmström, komisarka, gospe in gospodje, napadi na skupno zunanjo in varnostno politiko, do katerih je prišlo tu, spadajo v preteklost. Javnomnenjske raziskave kažejo, da 70 % državljanov Evrope želi odločnejšo skupno zunanjo in varnostno politiko, saj vedo, da je to edini način za ohranitev miru v Evropi in za zagovarjanje interesov Evrope po vsem svetu. Vaše izjave spadajo v preteklost. Take izjave so Evropo pripeljale v vojno in želimo, da se z njimi preneha.

Radi bi tudi dejali, da želimo, da bi ta zunanja politika okrepila sposobnost Evrope, da ukrepa. Rad bi tudi izrecno povedal, da zunanja politika ni naloga parlamentov. Za operativno zunanjo politiko mora biti odgovorna izvršilna oblast. Tako je v vseh državah. To pa pomeni, da morajo imeti parlamenti – in v tem primeru Evropski parlament – vse pravice do nadzora. Razjasniti je treba, kako to velja za proračun, na katerih področjih obstaja pravica do obveščenosti in kje obstaja prava odgovornost.

Svet in Komisijo bi rad pozval, naj v svoje dokumente vključita manj informacij o organigramih in o članih nacionalnih delegacij, ki bodo imenovani na določena mesta. Namesto tega naj v teh dokumentih COREPER raje opišeta pravice Parlamenta in naj ne rečeta samo, da se morajo pravice Parlamenta ohraniti. Menim, da je treba tu nekaj ukreniti. Poleg tega menim, da mora biti pri sestavljanju predlogov udeležen visoki predstavnik ali podpredsednik, ki mora biti šele imenovan, in ne sme biti kar postavljen pred dejstvo. Tudi to je treba upoštevati. Gospa Malmström, zbudili bi veliko zaupanja, če bi visokega predstavnika v prihodnje imenovali visoki predstavnik ali podpredsednik Komisije. Potem bi vsi govorili o istem in to bi pripomoglo k ugotovitvi, da vsi resnično govorimo o isti zadevi.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 22. oktobra 2009.

Pisne izjave (člen 149)

 
  
MPphoto
 
 

  Gabriele Albertini (PPE), v pisni obliki.(IT) Besedilo, za katerega se pripravljamo, da bomo o njem glasovali jutri, je odlična osnova za pogajanja, ki nas čakajo.

Hvaležen sem gospodu Broku in gospe Neyts-Uyttebroeck za sijajno delo, ki sta ga opravila kljub kratkemu času, ki je bi na voljo. Na podlagi tega dela, bo lahko odbor, ki mu imam čast predsedovati, opravil konstruktiven, toda odločen dialog z bodočim visokim predstavnikom in zagovarjal skupnostni značaj nove Službe za zunanjepolitično delovanje. Sporočilo, ki ga želimo posredovati Komisiji in Svetu je v osnovi naslednje: želimo službo z obširnimi pooblastili, ki bo uresničila naše ambicije, da Evropska unija postane globalni politični akter, in želimo, da se to zgodi na podlagi soglasja, se pravi z udeležbo in ob podpori vseh treh institucij – Parlamenta, Komisije in Sveta.

Zato pozivam Komisijo, naj bo v pogajanjih pogumna in naj zagovarja model Skupnosti, Svet pa še enkrat pozivam, naj že takoj vključi Parlament in še posebej odbor, ki mu predsedujem, v pogajanja, da bi dokončali to odločilo fazo v oblikovanju prave evropske zunanje politike.

 
  
MPphoto
 
 

  Cristian Silviu Buşoi (ALDE), v pisni obliki.(RO) Ustanovitev Evropske službe za zunanjepolitično delovanje je absolutno potrebno, da bi izboljšali učinkovitost zunanjepolitičnega delovanja EU. Namen tega je spodbuditi veliko doslednejšo zunanjo politiko in povečati prepoznavnost EU na mednarodni ravni. Toda doseganje teh ciljev je odvisno od tega, kako to službo organiziramo.

Poročilo vsebuje številne posebej pomembne predloge. Potrebujemo organizacijo, ki bo čim bolj racionalna in s katero se bomo izognili podvajanju. Zato podpiram združitev delegacij Komisije v tretjih državah, uradov Sveta za sodelovanje in uradov posebnih predstavnikov EU ter ustanovitev „veleposlaništev EU“. Z vidika učinkovitosti se mi zdi zanimiv tudi predlog, da bi te delegacije prevzele nekatere konzularne funkcije, kot je urejanje schengenskih vizumov.

Rad bi opozoril na potrebo po standardnem usposabljanju osebja, da bomo res imeli profesionalno službo, ki bo zadoščala potrebam EU. Ustanovitev evropske diplomatske akademije se mi zdi idealna rešitev za usposabljanje diplomatskega osebja na podlagi skupnih standardov, da bi lahko v EEAS zagotovili doslednost. V prihodnosti bi lahko evropska diplomatska kariera postala prav tako privlačna kot diplomatska kariera v državi članici.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) To je še eden od tistih obžalovanja vrednih dokumentov Evropskega parlamenta, ki bi rad v negativnem pomenu besede vplival na celoten način delovanja Evropske unije z izkoriščanjem pravne osebe, ki mu jo dodeljuje Lizbonska pogodba, čeprav ta še ni začela veljati, saj še vedno čakamo na Češko, da Pogodbo ratificira.

To poročilo je značilno za militaristično naravo Evropske unije. Namen poročila je zagotoviti, da bo zunanja politika služila interesom vojaške ekspanzije največjih sil v Evropski uniji z izkoriščanjem tistega, kar so vključili v Lizbonsko pogodbo, da bi okrepili svojo moč odločanja, čeprav imajo nekatere države članice drugačne poglede.

Eden od primerov je naslednja izjava v poročilu:

„vojaške in civilne enote za obvladovanje kriz morajo biti v pristojnosti visokega predstavnika, tudi če se bo morala poveljevalna in organizacijska struktura za vojaško osebje razlikovati od tiste za civilno osebje; izmenjava analize obveščevalnih podatkov med akterji v EEAS je bistvena, da bi lahko pomagala visokemu predstavniku pri opravljanju njegovega mandata za izvajanje skladne, dosledne in učinkovite zunanje politike Unije.“

 
  
MPphoto
 
 

  Anneli Jäätteenmäki (ALDE), v pisni obliki.(FI) Gospod predsednik, gospe in gospodje, spomladi je Evropski parlament sprejel poročilo gospoda Dehaena o učinkih Lizbonske pogodbe na institucionalno ravnovesje EU. V njem je Parlament zahteval, da morajo prihodnja imenovanja na najvišje položaje v EU upoštevati tudi vidik enakosti spolov. Zdaj, samo nekaj mesecev kasneje, Evropski parlament sprejema še strožje stališče v korist uveljavljanja enakosti. Stališče Parlamenta glede enakosti je torej jasno. Podpredsednica Evropske komisije, Margot Wallström, je proaktivna pri vprašanjih v zvezi z enakostjo. Tudi José Manuel Barroso, ponovno izvoljeni predsednik Komisije, je obljubil, da bo pri oblikovanju nove Komisije naklonjen konceptu enakosti. Države članice pa so tu v odločilnem položaju. Prepričana sem, da bomo v državah članicah Evropske unije našli primerne kandidate za Komisijo, tako moške kot ženske. Hvala.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki.(DE) Lizbonska pogodba je obetala vse mogoče spremembe. EU naj bi postala bolj odzivna in bolj demokratična, Evropski parlament naj bi imel več možnosti soodločanja in državljani naj bi imeli svoj referendum EU. Toda nad državami članicami se v resnici izvaja pritisk z grožnjo, da bodo komisarji umaknjeni. Zdaj je čas, da EU pokaže svojo dobro voljo in končno vpraša ljudi o pristopu Turčije. Toda zdi se, da so referendumi samo zato, da se prezrejo. Težko je tudi ugotoviti, kako naj bi EU postala bolj odzivna, če so odgovornosti novo ustvarjenih položajev v Pogodbi samo očrtane. Navzkrižja so tu ravno tako neizogibna kot pri novi Službi za zunanjepolitično delovanje, katere pravice do dostopa še niso razjasnjene. Naš izredni proračun že postaja vedno dražji in pokriva vedno gostejšo mrežo agencij EU, kar neizogibno pomeni podvajanje dela in prekrivanje pristojnosti. Zato je pomembno ohraniti ravnovesje, da v novem sistemu po eni strani ne bo prišlo do podvajanja, temveč da bodo lahko izkoriščene sinergije, in da po drugi strani ne bo mogoče zaobiti parlamentarnega nadzora in blokirati držav članic ter da bo nacionalna pristojnost ostala nespremenjena. Poleg vsega tega mora imeti novi organ potrebne pristojnosti, da bo lahko opravljal svoje naloge in učinkovito sodeloval s strateškimi partnerji Evrope.

 
  
MPphoto
 
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE), v pisni obliki. (PL) Gospe in gospodje, ustanovitev Evropske službe za zunanjepolitično delovanje je izjemen projekt in je posebej vredna podpore. Namenjena je pomoči visokemu predstavniku EU, toda obenem ne smemo pozabiti zagotoviti ustrezno stopnjo usposobljenosti ter institucionalni značaj in nacionalno zastopanost. Ob zaposlovanju v službo bi morali posebej paziti na upoštevanje načel preglednosti in enakosti. Treba je opozoriti tudi na dejstvo, da se bo z Evropsko službo za zunanjepolitično delovanje povečala možnost diplomatske pomoči, saj bo zanjo lahko prosil vsak državljan EU. To je de facto povečanje sedanjih možnosti, da se za pomoč zaprosi zunanjepolitična služba druge države članice, če domača država članica v neki državi nima diplomatskega ali konzularnega predstavništva. Evropska služba za zunanjepolitično delovanje bi morala ustvarjati tudi dodano vrednost zaradi sinergije njenih treh osnovnih sestavin – služb, ki izhajajo iz sedanje Evropske komisije, Sveta in držav članic. Po mojem mnenju bi morala EEAS zaposlovati kandidate iz vseh treh virov. S tem bo zagotovljena njena profesionalnost, učinkovitost in edinstven značaj. Učinkovitost bo dosežena tudi prek velikega števila predstavništev Evropske unije, ki bodo nastala s preoblikovanjem sedanjih predstavništev Komisije. V zvezi z govorom gospoda Grzyba se z njim strinjam, da bi se lahko izognili ustanovitvi evropske diplomatske akademije s tem, da bi izkoristili nacionalne in regionalne centre, ki so že znani po Evropi po poklicnem usposabljanju bodočih diplomatov.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov