Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 21. oktober 2009 - Strasbourg

9. Priprave na srečanje čezatlantskega ekonomskega sveta in na vrh EU/ZDA (2. in 3. november 2009) – Čezatlantsko sodelovanje na področju pravosodja in policije (razprava)

  Predsednik. – Naslednja točka je skupna razprava o izjavah Sveta in Komisije:

1. Priprave na srečanje čezatlantskega ekonomskega sveta in na vrh EU/ZDA (2. in 3. november 2009) in

2. Čezatlantsko sodelovanje na področju pravosodja in policije.

  Cecilia Malmström, predsednica Sveta. – (SV) Gospod predsednik, spoštovani poslanci, kot veste, so naši odnosi z ZDA in čezatlantsko sodelovanje med ZDA in EU zelo pomembni. To je temeljni kamen zunanje politike EU, ki je osnovan na vrednotah svobode, demokracije ter spoštovanja človekovih pravic in mednarodnega prava, kar nas združuje. Nova administracija v Združenih državah je pokazala veliko zanimanje za poglobitev in razširitev povezav z Evropo. Prvi čezatlantski ekonomski svet z administracijo predsednika Obame bomo imeli 26. in 27. oktobra. Kmalu po tem, 3. novembra, bo vrhovno srečanje med EU in ZDA. To sta dve pomembni priložnosti za krepitev naših odnosov. Današnja razprava je torej zelo pomembna.

Rada bi opozorila na številna področja, na katerih sodelujemo in v zvezi s katerimi upamo, da bomo lahko na vrhovnem srečanju dosegli rezultate in tesnejše odnose.

V zvezi z vprašanjem podnebja pozdravljamo večje ambicije na strani ZDA. Sodelovati moramo z ameriško administracijo, da bomo v Københavnu dosegli celovit, globalno zavezujoč sporazum. ZDA pozivamo, naj postavi cilje, ki bodo primerljivi ciljem EU. Združene države in EU morajo biti pripravljene, da skupaj podprejo podnebne ukrepe, kot so zmanjšanje emisij, prilagajanje, financiranje in druga podpora državam v razvoju.

Še eno pomembno vprašanje je seveda finančna in gospodarska kriza. Potrebno bo zelo tesno sodelovanje, da bi uresničili dogovore, ki smo jih dosegli na vrhu G20, in povrnili zaupanje v finančne trge. Skupaj si bomo prizadevali za uspešno zaključitev kroga pogajanj v Dohi leta 2010, saj je to izredno pomembno pri našem spodbujanju oživitve in boju proti protekcionizmu.

Seveda bomo razpravljali tudi o vrsti regionalnih vprašanj, na primer glede Afganistana, Pakistana, Irana, Bližnjega vzhoda, Rusije in Zahodnega Balkana. Redno in vedno tesneje sodelujemo v zvezi s kriznim upravljanjem, kar se je na primer odrazilo v udeležbi ZDA pri civilni nalogi SVOP, Eulexovi misiji na Kosovu.

Sodelujemo tudi pri energetskih vprašanjih, kar moramo zdaj okrepiti, in upamo, da bomo lahko ustanovili poseben energetski svet med EU in ZDA na ministrski ravni.

Na obeh straneh obstaja interes za poglabljanje sodelovanja glede notranjih in pravnih zadev. K temu se bom čez hip še vrnila, saj sta, če prav razumem, razpravi združeni.

Glede neširjenja orožja in razoroževanja je sodelovanje med EU in ameriško administracijo dobilo nov zagon in Barack Obama temu vprašanju daje prednost. Upamo, da se bo to lahko odrazilo v novi skupni izjavi o neširjenju orožja in razoroževanju v zvezi z novembrskim vrhom.

Obe strani Atlantika bi radi okrepili naše sodelovanje v zvezi z razvojem. EU in ZDA sta seveda odgovorni za veliko večino vse razvojne pomoči na svetu. Prihajajoči vrh je torej odlična priložnost za razpravo o tem in o katerih koli drugih vprašanjih na najvišji ravni. Švedsko predsedstvo je zelo zadovoljno, da bo imelo priložnost zastopati EU.

Rada bi rekla nekaj besed o gospodarskem partnerstvu in čezatlantskem ekonomskem svetu (TEC). Ta nam bo dal mehanizem na najvišji možni ravni, da bomo lahko pospešili sedanja pogajanja in vzpostavili nova področja za regulativno sodelovanje. Sestaviti moramo delovni program za TEC, ki bo lahko vzpostavljen naslednje leto. S tem bomo dobili forum za sodelovanje, na katerem se bomo lahko ukvarjali z vprašanji v zvezi z globalizacijo in hitrimi tehničnimi spremembami. Že do zdaj je bil to pomemben forum, toda lahko bi bil seveda boljši, nenazadnje pri širših strateških vprašanjih glede čezatlantskega gospodarstva in skupnih gospodarskih izzivov. Čezatlantski ekonomski svet je danes še pomembnejši zaradi finančne krize.

Naj rečem še nekaj o sodelovanju na področju pravosodja in policije. Z Združenimi državami že nekaj časa sodelujemo na tem področju, kar se odraža v številnih sporazumih o izročanju in medsebojni pravni pomoči, ki bodo začeli veljati čez nekaj mesecev. O tem pogosto razpravljamo z Evropskim parlamentom, za katerega vem, da je aktiven in zavzet partner pri teh vprašanjih, in pogosto tudi kritičen partner, kar je dobro. Tu vas moram samo spomniti na razpravo o evidenci podatkov o potnikih na primer. Ko bo začela veljati Lizbonska pogodba, se bosta vpliv Evropskega parlamenta na te zadeve in njegova udeleženost v njih povečala.

Trenutno se ukvarjamo s tako imenovano washingtonsko izjavo, ki bo opisala razmere glede pravnih in notranjepolitičnih vprašanj in sodelovanje med EU in ZDA na tem področju. Ta izjava mora biti pomenljiva in ji morajo slediti konkretni ukrepi. Ne potrebujemo še več lepih besed, temveč sodelovanje, ki bo otipljivo in aktivno.

Seveda moramo vzpostaviti naše skupne vrednote, in sicer demokracijo in pravno državo, skupaj s spoštovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Seveda nas zanima sodelovanje na vseh področjih, ki ogrožajo te skupne vrednote.

Želimo si zgodnjega posvetovanja med stranema, ko pride do političnih incidentov, ki bi lahko vplivali na drugo stran. Poudarjamo naše skupna želje, da bi bili aktivni na mednarodnih forumih in dosegli izvajanje večstranskih obveznosti v celoti.

Sodelujemo glede povečanja varnosti potnih listin in uvedbe biometričnih potnih listov kot mednarodnega standarda. Pomemben primer je sporazum o podatkih o letalskih potnikih. Skupaj bomo zagotovili, da bo sporazum deloval, toda hkrati je treba zaščititi zasebnost posameznikov in spoštovati sisteme različnih držav.

Seznam področij sodelovanja je dolg. Naj jih naštejem samo nekaj: trgovanje z ljudmi, spolno izkoriščanje otrok, trgovina z drogami, gospodarski kriminal, kriminal na področju informacijske tehnologije, korupcija, zaplemba pripomočkov, namenjenih kaznivim dejanjem, in zaslužka, pridobljenega s kaznivimi dejanji, ter boj proti terorizmu. Vse to zahteva skupna in do določene mere usklajena prizadevanja.

Prizadevamo si za izboljšanje pravnega sodelovanja pri odkrivanju, preiskovanju in preganjanju čezmejnih storilcev kaznivih dejanj in teroristov. Veselimo se sporazuma med EU in ZDA o izročanju in skupni pravni pomoči, ki bo začel veljati na začetku naslednjega leta.

Sporazum je že prenesen v vseh 27 držav članic EU in ustanovljena je bila skupna delovna skupina EU in ZDA za zagotavljanje, da se bo sporazum izvajal. Načrtovani so seminarji, da bi zbližali zadevne akterje in da bi jim pomagali pri spremljanju izvajanja.

Na koncu bi rada omeniti še tri zadeve. Prva se nanaša na varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. To je izredno pomembno. V boju proti čezmejnemu kriminalu in terorizmu je treba pogosto izmenjati osebne podatke, kar nas do neke mere sili, da nekoliko popuščamo glede temeljnih svoboščin in pravic. To je treba uravnotežiti s temeljitim in strogim varovanjem osebnih podatkov. Sodelovanje in dialog na tem področju se nadaljujeta in bi se morala okrepiti.

Druga zadeva se nanaša na ključno infrastrukturo. Medsebojno moramo sodelovati v zvezi s škodo, ki bi jo ključna infrastruktura lahko utrpela v primeru naravne katastrofe ali terorističnega napada ali napada na naše informacijske sisteme. To bi lahko imelo uničujoče posledice. Na tem področju je veliko prostora za sodelovanje.

Tretjič, EU in ZDA sta se zavezali delovanju na podlagi načel svobode, demokracije in pravičnosti. Odločeni smo, da bomo ta načela promovirali po vsem svetu. To počnemo, kadar koli sodelujemo in kadar koli smo udeleženi na mednarodnih forumih, kot so Združeni narodi.

Sodelovanje med uradniki za zvezo in delegacijami se je na primer izkazalo za plodno na Zahodnem Balkanu ter v Afganistanu in Pakistanu. To sodelovanje je treba izboljšati. Različni ukrepi v okviru tega sodelovanja se lahko dopolnjujejo. Bolje moramo uskladiti tudi našo tehnično pomoč. Nadaljevali bomo z našim donatorskim sodelovanjem, sodelovanjem pri pomoči in operativnim sodelovanjem v zvezi z Latinsko Ameriko in Zahodno Afriko, da bi pomagali v boju proti trgovini z drogami in da bi se lahko spopadli z drugimi izzivi.

Zelo sem vesela, da ameriška administracija kaže tako veliko zanimanje za sodelovanje z nami. V našem interesu je, da sprejmemo to ponudbo, da si za zaščito naših vrednot in interesov prizadevamo s konstruktivnim dialogom, s sodelovanjem, ki bo, upajmo, vodilo do otipljivih rezultatov.

  Benita Ferrero-Waldner, članica Komisije. – Gospod predsednik, v svojih pripombah se bom dotaknila prihajajočega vrhovnega srečanja med EU in ZDA, ki bo pomemben mejnik v našem čezatlantskem partnerstvu in na katerem se bomo ukvarjali z nekaterimi vidiki odnosov med EU in ZDA, zlasti v zvezi s tekočimi pogajanji glede podnebnih sprememb in tudi nekaterimi kritičnimi vprašanji glede GLS.

Januarska sprememba v ameriški administraciji zelo pomembno vpliva na odnose med EU in ZDA in naše partnerstvo se je dobro začelo. Rekla bi, da smo našim odnosom dali nov zagon, in prepričana sem, da bo tudi Lizbonska pogodba, ko bo začela veljati, prispevala k nadaljnji krepitvi tega izjemno pomembnega odnosa s tem, ko bo Evropski uniji dala naraščajočo zunanjepolitično prepoznavnost. To pričakujejo tudi naši prijatelji v Washingtonu.

Toda bodimo tudi mi jasni. Naše prizadevanje za resnično partnerstvo enakovrednih z Združenimi državami pomeni tudi, da moramo biti Evropejci pripravljeni in sposobni uresničiti pričakovanja. Rekla bi, da je vrh v Washingtonu tako pomemben zaradi tega, ker obstaja dvojni zagon, notranji in zunanji.

Do prvega formalnega vrhovnega srečanja s predsednikom Obamo je prišlo po našem neformalnem sestanku v pragi to pomlad. Zdaj so priprave na vrh v Washingtonu v polnem teku. Z ameriško stranjo sodelujemo, da bi dosegli otipljive rezultate na prednostnih področjih. Globalno gospodarstvo in podnebne spremembe bodo verjetno dve osrednji področji razprav na vrhu, poleg vrste ključnih zunanjepolitičnih izzivov.

V zvezi z gospodarstvom bomo v Washingtonu osredotočeni na skupna prizadevanja za spopad z gospodarsko in finančno krizo ter na zagotavljanje trajne oživitve svetovnega gospodarstva za zagotovitev delovnih mest in ustvarjanje rasti. Premaknili se bomo naprej glede vprašanj upravljanja za svetovno gospodarstvo, zlasti v zvezi s finančno regulacijo in pravočasnimi ukrepi po vrhu G20 v Pittsburghu. Komisija bo poudarila tudi naš skupni interes pri spopadanju s protekcionističnimi težnjami in ZDA bomo pozvali, naj obnovi prizadevanja za uspešen zaključek kroga pogajanj v Dohi.

Drugič, kar zadeva podnebne spremembe, bomo kot Evropska unija spodbudili ZDA, naj gre na konferenco v Københavnu z ambicioznimi cilji, da bi dosegli dober globalni sporazum, in z ZDA bomo sodelovali tudi, da bi napredovali pri vzpostavljanju čezatlantskega sistema omejevanja emisij in trgovanja z njimi.

Tretjič, glede zunanje politike bomo z ZDA seveda tudi govorili o tem, kako se spopasti z nujnimi zunanjepolitičnimi izzivi. Tu se bomo osredotočili na to, kako še naprej in tesneje sodelovati pri mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu, na izzive v zvezi z jedrskimi prizadevanji Irana in na načine, na katere lahko zagotovimo podaljšanje dogovora glede Afganistana, ki je osnova za naša tamkajšnja skupna prizadevanja. Ločeno bom imela zunanjepolitično srečanje s sekretarko Clinton in zunanjim ministrom Bildtom, na katerem bomo o teh zadevah podrobno razpravljali.

Poleg tega pričakujem tudi, da bomo na vrhu sprejeli izjavo o neširjenju orožja in razorožitvi in premaknili naprej sodelovanje med EU in ZDA na številnih področjih, ki jih je predsednik Obama omenil v svojih govorih v Pragi in New Yorku. Ta pobuda, ki je sama po sebi strateško pomembna, je značilna za obnovljeno predanost ZDA učinkoviti večstranskosti, ki jo namerava Evropska unija na vsak način podpreti in utrditi.

Nenazadnje bo naslednji pomemben rezultat vrha ustanovitev novega evropsko-ameriškega energetskega sveta, ki bo prvič zasedal 4. novembra. Na strani EU bom svetu predsedovala sama, moja kolega komisarja Piebalgs in Potočnik ter predsedstvo, na strani ZDA pa sekretarka Clinton in sekretar Chu. Svet se bo ukvarjal z globalno energetsko varnostjo, energetskimi trgi in regulacijo proizvodov ter z novimi tehnologijami in raziskavami. Skratka, ustvarjal bo dodano vrednost na področju politike, katere pomen je očiten.

Zdaj je tu tudi nov čezatlantski ekonomski svet (TEC). Ta bo dopolnjeval energetski svet in ga bomo tudi ponovno zagnali. Srečanje TEC bo v Washingtonu naslednji torek, se pravi pred energetskim svetom, in njegovi rezultati bodo seveda tudi prispevali k razgovorom na vrhu.

Obetajoče področje v našem čezatlantskem sodelovanju je tako imenovano zgodnje sodelovanje. O pristopu k politiki bomo razpravljali že na začetku, da se bomo kasneje izognili različnim ureditvam. Ni treba posebej poudarjati, da tako sodelovanje potrebujemo bolj kot kadar koli. Usklajen odziv na finančno krizo, ki ga potrebujemo, je najboljši primer za to. Proučili bomo tudi, ali lahko okrepimo ta forum za sodelovanje v zvezi z informacijami glede nanomaterialov in zdravstvenega varstva.

Na pobudo ZDA nameravamo sprožiti tudi tesnejše sodelovanje na področju inovacij. Obe strani priznavata, da je okrepitev inovativnega potencialna naših industrij in naše delovne sile bistvena za ustvarjanje delovnih mest in rasti ter s tem za uspešen izhod iz krize. Komisija bo seveda ponovno izrazila tudi evropsko zaskrbljenost glede nekaterih kritičnih vprašanj, kot so zavarovanje trgovine, možno izkrivljanje konkurence zaradi državne pomoči in politika o javnih naročilih v ZDA.

Nazadnje smo se tudi v Komisiji od vsega začetka močno zanašali na podporo Evropskega parlamenta procesu TEC, in hvaležni smo zanjo. Zato ste lahko prepričani, da bomo odločno podprli pobude delegacij Evropskega parlamenta glede odnosov z ZDA, da bi okrepili parlamentarno udeleženost v zadevah v zvezi s TEC na obeh straneh Atlantika.

Radi bi utrdili vlogo TEC kot dvostranskega foruma za reševanje tako dnevnih kot strateških vprašanj v zvezi s čezatlantsko trgovino in investicijami. In kar je pomembno, TEC bo dosegel tudi čezatlantski dialog med zakonodajalci in zainteresirano civilno družbo, zato seveda potrebujemo strokovno znanje in politični zagon zakonodajalcev, da bomo izkoristili celoten potencial čezatlantskega trga.

Kolegica je že omenila, da bo GLS tudi zelo pomemben. V Washingtonu bo 27. in 28. oktobra trojka o zadevah v zvezi z GLS v okviru našega sodelovanja glede pravice, svobode in varnosti. Komisijo bo zastopal podpredsednik Barrot. Smo v zadnjih fazah pripravljanja izjave, katere namen je obnoviti naše čezatlantsko partnerstvo na teh področjih. Na srečanju v Washingtonu bo priložnost, da si formalno izmenjamo instrumente za ratifikacijo sporazumov o izročanju in medsebojni pravni pomoči, da bodo lahko začeli veljati na začetku leta 2010. S temi sporazumi bo okrepljeno naše prizadevanje v boju proti kriminalu v današnjem globaliziranem svetu.

Glede še ene kritične zadeve, ki je blizu našim državljanom, moramo vsekakor še napredovati, kakor je bilo že omenjeno. Ponovno bomo pozvali k potovanju v ZDA brez vizumov za vse državljane EU; izrazili bomo našo zaskrbljenost nad možnostjo pristojbine za elektronski sistem za odobritev potovanj kot de facto novim turističnim davkom; in še enkrat bomo opomnili ZDA, da je treba v programu ZDA za odpravo vizumov ukiniti omejitve za potnike, ki imajo HIV/AIDS, kot ste že omenili.

Na koncu naj povem, da bo v Washington v času ministrskega srečanja odpotovala delegacija Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, zato verjamemo, da bodo tudi oni lahko posredovali enaka sporočila. Tudi podpredsednik Barrot se je v Washingtonu pripravljen srečati z Odborom za državljanske svoboščine.

PREDSEDSTVO: GOSPA WALLIS
podpredsednica

  Elmar Brok, v imenu skupine PPE. – (DE) Gospa predsednica, komisarka, gospa Malmström, ravnokar sem ugotovil, da je postalo vključevanje načela enakosti med spoloma značilnost tega parlamenta. Zavedati se moramo, da je vprašanje čezatlantskega ekonomskega sveta (TEC) zelo pomembno in da to telo, ki je bilo ustanovljeno pred nekaj leti, potrebuje novo gonilno silo, ker smo v prehodnem obdobju z novo administracijo v ZDA in kmalu novo Komisijo. Upam, da bo na srečanju prihodnji torek zagotovljeno, da bo TEC obstajal še naprej in da bo imel potrebno odločnost.

Rezultat čezatlantskega trga brez trgovinskih ovir bi bila gospodarska rast v višini 3,5 % v ZDA in Evropi ter 1,5 % na svetovni ravni. V okviru sedanje gospodarske krize je to vprašanje zelo tesno povezano z delovnimi mesti. Zaradi tega bi morali čim bolje izkoristiti to priložnost in z javnimi izjavami razložiti, da to pobudo jemljemo resno. Gospa Ferrero-Waldner, prepričati bi se morali tudi, da se bo novi energetski svet ukvarjal z varnostno politiko na področju energije in da se bo TEC ukvarjal z regulativnimi vprašanji. Pomembno je, da ne pomešamo teh dveh področij, da bi preprečili podvajanje in zagotovili, da bomo na koncu prišli do rešitve.

To se zlasti nanaša na vprašanje zakonodajalcev. Brez udeležbe Evropskega parlamenta in ameriškega kongresa ne bo mogoče odstraniti ovir, saj je 80 % predpisov zagotovljenih z zakonom. Zaradi tega administracija tega ne more doseči sama.

Za konec bi rad povedal samo še nekaj o vrhu. Podnebne spremembe, Afganistan, neširjenje jedrskega orožja, orožja za množično uničevanje in razoroževanje so vsa pomembna vprašanja, na področju katerih se z novo administracijo ponujajo nove priložnosti. Želim vam uspeh pri zagotavljanju, da bo vse to zajeto, in upam, da bo novi Nobelov nagrajenec v sodelovanju z Evropsko unijo na teh področjih dosegel velik uspeh za vse nas.

  Hannes Swoboda, v imenu skupine S&D. – (DE) Gospa predsednica, gospa Malmström, komisarka, omenjeno je bilo že, da nam gospod Obama in nova večina v kongresu dajeta pomembno priložnost, da okrepimo naše sodelovanje, zlasti glede skupnega čezatlantskega trga. Toda to ne bi smel biti skupni trg za deregulacijo, temveč skupni trg na temeljih ali načelih socialnega tržnega gospodarstva z razumno in ustrezno regulacijo, kjer je ta potrebna.

Gospod Brok ima seveda povsem prav, da mora to imeti zakonsko osnovo, ne glede na to, ali govorimo o regulaciji finančnih trgov ali o okoljskih in energetskih predpisih. Skupni pristop na tem področju bi veliko prispeval k oblikovanju globalnih odnosov.

Eno od področij, ki je bilo že omenjeno in o katerem bi lahko govorili danes dopoldne, je osrednje vprašanje podnebne politike. Mnogi izmed nas bomo v naslednjih dneh v Washingtonu, kjer bomo imeli priložnost razpravljati s kolegi iz kongresa. Čeprav zakonodaja v zvezi s podnebno politiko še ni bila sprejeta, so predstavniki vlade ZDA vsaj delno pooblaščeni, da lahko sprejemajo zavezujoče obveze, četudi podrobnosti ni mogoče dodelati do zaključka ameriškega zakonodajnega postopka.

Bistveno je, da bo København uspešen. To ni konec procesa, je pa pomemben korak v procesu oblikovanja skupne podnebne politike. Vsi moramo zagotoviti, da bo København uspešen. Uspe lahko samo, če bomo imeli zavezujoče cilje v zvezi s podnebno politiko.

Nazadnje – in tudi to je bilo že omenjeno – ne glede na naše prijateljstvo in vzajemno naklonjenost ter ne glede na naše dobre odnose obstajajo nekatere stvari, ki jih ne moremo sprejeti. To na primer vključuje ponavljajoče se protekcionistične ukrepe na trgu obrambne opreme, razlikovalno vizumsko politiko za nekatere države članice in vizumske takse, ki jih zahtevajo ZDA in ki so bile že omenjene. Pomembno je, da z ZDA govorimo z enakovrednega položaja. Pomembno je vzpostaviti partnerstvo, vendar je treba tudi razložiti, česa ne moremo sprejeti, kar je v tem primeru politika, ki diskriminira Evropejce.

  Sarah Ludford, v imenu skupine ALDE. – Gospa predsednica, v imenu skupine ALDE toplo pozdravljam dejstvo, da ta resolucija poziva k okrepljenemu strateškemu partnerstvu med EU in ZDA kot temeljnemu kamnu zunanje politike EU. Upravičeno tudi ponovno poudarja vlogo združenega čezatlantskega trga do leta 2015. Ne smemo dovoliti, da bi drevesa neštetih nesporazumov o konkretnih zadevah zakrila gozd prevladujočega interesa za skupne vrednote in cilje, med drugim ukrepanje za spodbujanje demokracije in človekovih pravic, reševanje sporov in varovanje pred varnostnimi grožnjami.

Kar zadeva gospodarstvo, skupina ALDE poudarja potrebo po tem, da se izognemo regulativni arbitraži v finančnem sektorju in da rešujemo vprašanja, kot so ustanove, ki so „prevelike, da bi propadle“. Predložili smo spremembo odstavka 39, ker, kolikor jaz vem, ni bilo nobenega sporazuma med voditelji G2 o delu v zvezi z davkom na finančne transakcije ali Tobinovim davkom, zato je absurdno pozdravljati tak sporazum, čeprav smo to pomotoma že storili v resoluciji o G20.

Skupina ALDE poziva tudi k izbrisu odstavka 38, za katerega se zdi, da želi odpraviti pravice intelektualne lastnine. Toda kakor je razložila gospa Malmström, se velik del čezatlantskih odnosov nanaša na področje pravosodja in varnosti. Skupina ALDE v celoti podpira tesno sodelovanje na tem področju, toda pri tem je treba spoštovati temeljne pravice, vključno z zasebnostjo, sodelovanje pa mora potekati v demokratičnem in preglednem okviru. Glede na to je škoda, da ni bilo posvetovanja s poslanci Evropskega parlamenta o skupni izjavi, ki bo dogovorjena naslednji teden, zlasti zato, ker po Lizbonski pogodbi skoraj vse te zadeve spadajo v okvir soodločanja.

Nenavadno je, da se Komisija in Svet zavzemata za nov sporazum o dostopu do finančnih podatkov SWIFT o državljanih EU, ko pa Sporazum o medsebojni pravni pomoči omogoča konkretne zahteve. Rada bi odgovor na to.

In na koncu, škoda je, da novi okvir sodelovanja na področju pravosodja in izročanja vseeno dovoljuje povsem neupravičeno izročitev Garyja McKinnona, računalniškega hekerja, ki ima Aspergerjev sindrom, iz Združenega kraljestva, namesto da bi mu sodili v Združenem kraljestvu.

Čisto na koncu, v celoti podpiram to, kar je dejala komisarka Ferrero-Waldner o potovanju brez vizumov za vse državljane EU, in zelo smo kritični do pristojbine za vizume za sistem ESTA.

  Pascal Canfin, v imenu skupine Verts/ALE. – (FR) Gospa predsednica, v svojem govoru je gospa Malmström dejala, da so potrebna dejanja, ne samo lepe besede. Lahko vam povem, da bo skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze zelo pozorno spremljala rezultate tega vrha med Združenimi državami in Evropsko unijo, saj prihaja v ključnem trenutku na poti, ki nas po eni strani vodi v København, po drugi strani pa k reformi mednarodnega finančnega sistema.

Glede zadnjega se je kazino zdaj spet odprl, dobički bank spet dosegajo zgodovinske vrednosti – 437 milijard USD dobička za ameriške banke – in menimo, da je zdaj manj politične volje kot pred šestimi meseci. Zato veliko pričakujemo od tega vrha, ki naj bi pokazal, da v ZDA in v Evropi še vedno obstaja politična volja za regulacijo kapitalizma in finančnih institucij.

Da bi to dosegli, bi radi predlagali, naj se doseže napredek pri dveh zelo pomembnih stvareh. Prva je spopad z davčnimi oazami, česar v svojih govorih niste omenili. Ameriško ministrstvo za finance priznava, da je posledica davčnih oaz letna izguba davčnih prihodkov v višini 100 milijard USD. Zato smo želeli opozoriti na to in vam povedati, da je pomembno, da Združene države in Evropa na vrhu skupaj obravnavajo to vprašanje.

Druga zadeva, ki je bila ravnokar omenjena, je davek na finančne transakcije. Ko je bil gospod Barroso kandidat za ponovno izvolitev na mesto predsednika, je izrecno dejal, da je za tak davek. Pred dvema tednoma je Evropski parlament prvič z večino izglasoval davek na finančne transakcije, pod pogojem, da so del mednarodnega okvira. Skupina Zelenih vas zato poziva, da daste to temo na dnevni red vrhovnega srečanja med Združenimi državami in Evropsko unijo na začetku novembra.

Zadnja zadeva, o kateri bom govoril, se nanaša na podnebje, v zvezi s čemer smo odgovorni, da spravimo gospodu Obami trn iz pete. Predsednik Obama želi ukrepati, toda blokira ga njegova večina. Najbolje, kar lahko Evropska unija stori zanj, je to, da se konec oktobra zaveže, da bo državam na jugu zagotovila 30 milijard EUR sredstev za stroške prilagajanja na podnebne spremembe ter da bo za 30 % zmanjšala svoje lastne emisije. Ko bo to storjeno, bomo lahko napredovali pri pogajanjih. To je naša odgovornost. To moramo storiti pred vrhom.

  Tomasz Piotr Poręba, v imenu skupine ECR. – (PL) Gospa predsednica, poglabljanje odnosov med Združenimi državami in Evropsko unijo bi moralo biti temelj zunanje politike EU. Navsezadnje so Združene države že leta naš najtesnejši zaveznik. Trenutno je pred nami veliko izzivov, s katerimi se moramo soočiti skupaj, z ramo ob rami z Washingtonom. Na področju varnosti nas skrbi odnos Irana in vedno slabše razmere v Afganistanu. Malo bliže našim mejam postaja Rusija vedno bolj nepredvidljiva in avtoritarna soseda in Kremelj izvaja neoimperialistični pritisk na države tik za njegovo mejo.

Da bi se obranili in ostali zvesti vrednotam, ki so skupne Ameriki in Evropi, moramo vedno govoriti z enim glasom, ko se ukvarjamo s primeri kršitev človekovih pravic in ogrožanja temeljnih svoboščin državljanov. Združeno moramo braniti našo varnost. Ne smemo pozabiti, da je Organizacija Severnoatlantske pogodbe temelj naših čezatlantskih odnosov. Zato bi moralo biti področje varnosti, svobode in demokracije razširjeno, da bi zajemalo tiste evropske države, ki povečujejo evroatlantsko varnost. Bistveno je, da je aktivna krepitev vezi z Združenimi državami prednostna naloga Evropske unije.

  Jean-Luc Mélenchon , v imenu slupine GUE/NGL. – (FR) Gospa predsednica, komisarka, gospa Malmström, v sedanji gospodarski krizi je novoizvoljeni Parlament upravičen do najnovejših čim točnejših informacij o strukturi načrta za veliki čezatlantski trg in o deregulacijskih ciljih v zvezi s tem na gospodarskem in finančnem področju, v nasprotju s sanjami, ki so jih predstavili nekateri kolegi poslanci.

Bo ta veliki deregulirani trg vzpostavljen do leta 2010 ali 2015? Ali je bilo potrjeno? Osebno menim, da bi bil zelo škodljiv za Evropo glede na klavrno stanje temeljnih sestavin ameriškega gospodarstva in zavrnitev ZDA, da bi spravile svojo finančno hišo v red, poleg načelnih razlogov, ki so me privedli do tega, da nasprotujem ideji, da bi moralo biti to partnerstvo, kot ste dejali mnogi, temeljni kamen politike Evropske unije.

Ob tem razmisleku se mi poraja tudi vprašanje, kakšni ukrepi bodo sprejeti za spopad s padanjem dolarja in tveganjem, ki ga predstavlja za Evropo in preostali svet. Zakaj je bil predlog skupne svetovne valute, ki ga je dala Kitajska v korist stabilnosti svetovnega gospodarstva, zavrnjen brez resne proučitve?

Rad bi posvaril pred zastarelim navdušenjem nad atlantskim sodelovanjem, ki na koncu postane zelo arhaičen konformizem, v tem času v svetovni zgodovini, ko moramo bolj kot kadar koli utrditi obstoj, ki bo neodvisen od želja Združenih držav Amerike.

  Krisztina Morvai (NI). – Gospa predsednica, naj kot pravnica na področju kazenskega prava in človekovih pravic dam predlog v zvezi s skupnim bojem proti terorizmu. Menim, da bi bilo zelo pomembno in koristno, da bi sestavili skupno delovno skupino strokovnjakov, akademikov, odvetnikov itd., ki bi oblikovali ugotovitve na podlagi pogosto zelo bolečih izkušenj iz obdobja po 11. septembru, ko so človekove pravice začasno izključene v imenu boja proti terorizmu.

Prihajam iz države, v kateri je v zadnjih treh letih vlada ukinjala človekove pravice in pošiljala ljudi v zapor povsem neosnovano. V današnjih časih to počnejo v imenu boja proti terorizmu. V zaporu imamo 16 ljudi, ki so zelo verjetno politični zaporniki in ki so obtoženi terorizma brez kakršnega koli dokaza. Ukinjene človekove pravice, habeas corpus, pravica do obrambe, pravice zapornikov: vem, o čem govorim. Zelo pazljivi moramo biti, ko govorimo o boju proti terorizmu, in to moramo početi zelo profesionalno in previdno.

  Francisco José Millán Mon (PPE). – (ES) Gospa predsednica, odnos z Združenimi državami je, strateško gledano, najpomembnejši odnos Evropske unije.

Združene države imajo ključni položaj v svetu in Evropska unija vedno bolj postaja globalna sila. Skupaj se lahko lotimo številnih zadev in bi se jih morali lotiti. Najprej bi morali prevzeti vodilno vlogo pri ustvarjanju novega, globalnega sveta, v katerem bodo novi izzivi in novi akterji.

Še naprej moramo krepiti naše odnose in ustvarjati nove institucionalne mehanizme. Zdaj je pravi čas za tako ukrepanje. Imamo vlado v Washingtonu, ki se zavzema za večstranskost, Evropsko unijo, okrepljeno z Lizbonsko pogodbo, in priča smo nastajanju novega sveta, ki ga želimo oblikovati skupaj.

Resolucija, ki jo bomo sprejeli jutri, konkretno podpira krepitev institucionalnih mehanizmov, k čemer je Parlament pozval v svoji resoluciji z dne 26. marca.

Odločitev o ustanovitvi čezatlantskega ekonomskega sveta pred dvema letoma je bila prava. Toda v današnjem svetu moramo razviti tudi odlično usklajenost politik in varnosti. Potrebujemo redna srečanja uradnikov, odgovornih za zunanje zadeve in varnost. Zato je ta parlament podprl ustanovitev čezatlantskega političnega sveta, ki mora v prihodnje zajemati energetski svet, ki ga želite ustanoviti na naslednjem vrhu.

Parlament želi tudi, da bi vsako leto organizirali dve vrhovni srečanji. Če imamo dva vrha z Rusijo, zakaj ne z Združenimi državami? Gospe in gospodje, vedno bolj se govori, da bodo Združene države in Kitajska ustanovile G2 oziroma privilegiran odnos med največjimi globalnimi akterji. Skrbi me, da bi se lahko vloga Evropejcev kot partnerjev oslabila in spodkopala naš privilegiran odnos z Združenimi državami. Združenim državam moramo razložiti, da bo na področju zunanje politike Unija okrepljena s Pogodbo.

Evropska unija oziroma današnja Evropa ni več problem, ki je obstajal desetletja. Danes v tem zapletenem svetu bi morala biti Evropa del rešitve in upam, da Združene države te razmere vidijo na ta način. Da bi do tega prišlo, moramo Evropejci, kot je opozorila komisarka, ravnati v skladu z globalno vlogo, ki jo želimo imeti, in biti vredni privilegiranega odnosa, ki si ga želimo z Združenimi državami.

Skratka, po mojem mnenju bi moralo biti ključno vprašanje v zvezi s prihajajočim vrhom krepitev čezatlantskih odnosov, tudi na institucionalni ravni.

  Ioan Mircea Paşcu (S&D). – Gospa predsednica, čezatlantski odnosi, ki so bistveni tako za EU kot za ZDA, so v zadnjih letih na resni preizkušnji. Zdaj, z novo administracijo v beli hiši, ki na novo opredeljuje prednostne naloge ZDA, in s Francijo, ki se je vrnila v vojaško strukturo Nata, so obeti boljši. Osebno menim, da je zdaj čas zrel za vsebinsko ovrednotenje čezatlantskih odnosov, da bi jim dali trdno osnovo, ki si jo zaslužijo, da bodo kos sedanjim skupnim izzivom, ki jih postavlja mednarodno okolje – energija, podnebne spremembe, nove sile v vzponu, finančna in gospodarska kriza ter terorizem.

Tokrat bi morali preseči površinske razlike v politiki in ovrednotiti naše globlje skupne interese, ki smo jih do zdaj imeli kar za same po sebi umevne. Dejstvo je, da lahko brez take temeljite skupne ocene na Zahodu izgubimo pobudo, ki jo bodo prevzeli drugi centri moči, ki si ne bodo obotavljali, da bi svet oblikovali v skladu s svojimi interesi, ne našimi.

Eden od teh skupnih interesov je na primer varnost v Evropi, ki je zato v jedru čezatlantskih odnosov. Čeprav za zdaj vojna na tej celini ni resna predpostavka, bi se lahko s kopičenjem nekaterih sedanjih negativnih gibanj ta možnost vrnila, če se ne bomo pravilno odzvali. Napredek se ne more obrniti v nasprotno smer, kot v srednji Evropi vsi dobro vemo. Zato bi morali, preden razmislimo o predlogu o ponovnem ovrednotenju sedanje varnostne arhitekture v Evropi, poskušati dobiti dokončne odgovore glede nadaljnje vpletenosti ZDA, prihodnosti Nata in vloge, ki se pričakuje od EU po začetku veljave Lizbonske pogodbe.

Če želi Evropa uresničiti svojo željo, da postane resnični akter v svetovni politiki, bo morala odpraviti take razlike med svojimi članicami in jih poskusiti enakovredno motivirati glede pravih skupnih gospodarskih interesov.

  Reinhard Bütikofer (Verts/ALE). – (DE) Gospa predsednica, ministrica, komisarka, četrto srečanje čezatlantskega ekonomskega sveta je idealna priložnost, da ta forum obrne nov list. TEC mora biti bolj ambiciozen. Sogovornika v čezatlantskem dialogu se strinjata, da sta naši glavni prednostni nalogi premagovanje gospodarske krize in spopadanje s podnebnimi spremembami. Zdaj gre za dogovor o konkretnem dnevnem redu TEC, ki bo te prednostne naloge odražal.

Sodelovanje pri inovacijah za razvoj nizkoogljičnih gospodarstev in energetsko učinkovitih družb je posebej pomembno. Poleg tega je pomembno tudi, da intenzivneje vključimo različne zainteresirane strani, kot je čezatlantski dialog potrošnikov, forum, sestavljen iz 80 potrošniških organizacij. Te organizacije bi lahko pripomogle k temu, da bi varstvo potrošnikov postalo osrednja tema dialoga o regulaciji finančnih trgov. Cilj vzpostaviti skupni čezatlantski trg do leta 2015 je morda preveč ambiciozen, toda o njem je treba presojati na podlagi dejstva, da bo izboljšal življenja ljudi na obeh straneh Atlantika. Zato smo Zeleni za čezatlantski New Deal.

  James Elles (ECR). – Gospa predsednica, strinjam se s tistimi govorniki, ki so dejali, da imamo pred sabo pravo priložnost zdaj, ko je na mestu nova ameriška administracija.

Tri stvari na hitro. Prvič, zdi se, da smo prišli v položaj, ko EU in ZDA razpravljata o ogromnem številu tem, ni pa strateškega dialoga, pa vendar mi v Washingtonu pravijo, da imajo ZDA in Kitajska veliko več strateškega dialoga kot mi prek Atlantika. Ali ni čas, da na tem vrhu povemo, da želimo strateški dialog za strateško partnerstvo?

Drugič, glede protekcionizma pri TEC je dokaj jasno, da je največja nevarnost v naslednjih 12 mesecih zapiranje trgov in ne toliko njihovo odpiranje, pa vendar imamo čezatlantski trg, ki je, kot je dejal gospod Brok, naša največja priložnost za ustvarjanje rasti na obeh straneh Atlantika.

Ali ni čas, da čezatlantski trg postane pomemben del trgovinskega razvoja, ne pa da ga pustimo ob strani kot regulativno vprašanje? To je dejansko pomembno sprožilo.

In na koncu, razočaranje je, da nimamo nobene študije in nobenega načrta, kot je obljubil gospod Verheugen. Študijo je plačal Parlament. Če želite, da Parlament sodeluje, ko pravite, da moramo zdaj vedeti, kako odpreti trge, prosim izdajte to poročilo do 15. novembra, kot je navedeno v resoluciji.

  Daniel Caspary (PPE) . – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, če verjamete, da Evropska unija potrebuje partnerje, kot so dejali vsi govorniki pred menoj, potem to postane posebej jasno na področju gospodarstva. Obseg trgovine na čezatlantskem trgu je okoli 2 milijardi EUR dnevno. To jasno pove, kako pomembna je Svetovna trgovinska organizacija (STO). Postane tudi jasno, da so pomembni sporazumi o prosti trgovini in predvsem da se moramo bolj posvetiti čezatlantskemu partnerstvu.

Včasih me skrbi, kaj se dogaja na drugi strani Atlantika, ko opazujem novega predsednika. Našel bo čas, da sprejme Nobelovo nagrado v Oslu, številni evropski voditelji držav ali vlad pa so težko dobili priložnost, da se z njim srečajo ob robu vrha G20. V Københavnu je imel čas, da podpre olimpijsko kandidaturo svojega domačega mesta, žal pa ni imel časa, da bi se nam pridružil na pomembnem evropskem praznovanju, 20. obletnici padca Berlinskega zidu in železne zavese. Zadovoljen bi bil, če bi nam ga uspelo prepričati, da ne bi smel čakati do zadnjih dni, da se odloči, ali bo prišlo do srečanja TEC, temveč da bi moral v naslednjih nekaj letih povsem odločno podpreti TEC.

Trgovanje med Evropo in ZDA mora postati lažje. Potrebujemo izboljšave na področju skupne standardizacije. Potrebujemo odpravo carin in netarifnih trgovinskih ovir. Preprečiti moramo, da bi obe strani sprejeli še več protekcionističnih ukrepov. Zagotoviti moramo, da so proizvodi varni za potrošnike. Preprečiti moramo, da bi protiteroristični ukrepi ovirali vse te dejavnosti, o čemer se trenutno razpravlja. Zaradi teh razlogov bi bil vesel, če bi lahko resnično napredovali pri našem sodelovanju. Številna vprašanja, ki nas skrbijo na drugih delih sveta, kot je plačni, socialni in okoljski damping, niso problem v čezatlantskih odnosih.

Menim, da bi morali po eni strani zgrabiti priložnost, da z Američani sodelujemo pri reševanju naših skupnih problemov, in po drugi strani poskušati igrati skupno vlogo po vsem svetu, tako da bi napredovali v okviru STO ali drugih mednarodnih organizacij, kot je Mednarodna organizacija dela. Upam na dobre rezultate v zvezi s tem naslednji teden.

  Véronique De Keyser (S&D). – (FR) Gospa predsednica, izvolitev predsednika Obame upravičeno pozdravljamo kot zmago demokracije ZDA. Toda nedavna Nobelova nagrada za mir, ki mu je bila ravnokar podeljena, ustvarja pritisk nanj. Mir na Bližnjem vzhodu? To je nekaj, na kar upamo, toda on gotovo ni gospodar igre. Mir v Afganistanu? Tam ima strategija ZDA manevrski prostor, toda predsednik Obama posluša svoje jastrebe in tvega še en Vietnam. Veliko pove dejstvo, da gre knjiga Gordona Goldsteina, ki opisuje dramatično spiralo, ki je vodila do izgube vojne v Vietnamu, v Washingtonu za med in da je v trgovinah zmanjkalo izvodov.

Predsednik mora zdaj izbrati med dvema strategijama: ena se osredotoča na stabilizacijo, izkoreninjenje revščine in gospodarski razvoj Afganistana z zagotavljanjem vojaške in civilne prisotnosti po vsej državi. Druga se osredotoča na nekaj urbanih področij, od koder naj bi sprožili obsežne operacije proti Al Kaidi. Pri obeh možnostih je treba poslati vojsko, toda prva je usmerjena k ljudem, druga pa k vojni, pri čemer je v ozadju tveganje katastrofe.

Ali ne bi morala Evropa odrešiti Baracka Obame starih demonov, ki preganjajo Združene države, in mu pomagati, da izbere prvo od teh dveh strategij, usmerjeno k ljudem? Tako je vsaj mnenje moje skupine.

  Charles Tannock (ECR). – Gospa predsednica, skupina ECR močno zagovarja atlantizem in si prizadeva za vedno tesnejše gospodarske, trgovinske in politične vezi z Ameriko, ki jo imamo za najpomembnejšega zaveznika EU in ne za njenega rivala. ZDA ostajamo dolžni za njen prispevek k Natu, ki temelji na naših skupnih demokratičnih vrednotah, in pozdravljamo ameriško zapoznelo zavezanost boju proti podnebnim spremembam.

Toda ne bi se smeli pretvarjati, da se strinjamo o vsem. Skrbijo me na primer nasprotujoča si sporočila, ki prihajajo od ameriške administracije v zvezi z Rusijo. Zdi se, da poudarek Washingtona na ponastavitvi odnosov med ZDA in Rusijo opravičuje očitno poseganje Kremlja v zadeve sosedov, zlasti Gruzije in Ukrajine.

Tudi opustitev raketnega obrambnega ščita ZDA, ki naj bi ga vzpostavili na Poljskem in češkem, je vprašljiva.

Nedavno odkritje tajnega jedrskega objekta v Iranu bi lahko potrdilo to presojo, toda zdaj moramo vsi podvojiti svoja prizadevanja, da obrzdamo jedrske ambicije Irana, in kot zavezniki ZDA odločno podpiramo njihov vojaški boj proti džihadskemu terorizmu v Iraku in Afganistanu ter njihova velika prizadevanja za trajni mir na Bližnjem vzhodu.

  Diogo Feio (PPE). – (PT) Gospa predsednica, najprej bi rad opozoril na pomen odnosov med Združenimi državami in Evropsko unijo, zlasti v času globalne gospodarske krize. Vedno bolj je potrebno, da skupaj ukrepamo pri reševanju krize, na energetskem trgu in v boju proti terorizmu, toda potrebujemo tudi ukrepanje, ki bo bolj osredotočeno in se ne bo sprevrglo v še večje obdavčenje ali takšne absurdne napade, ki so zdaj usmerjeni na finančni sistem, ki ga trg potrebuje.

Kar zadeva finančno vprašanje, bi rad opozoril na prizadevanja Združenih držav in Evropske unije za politiko boljše priprave zakonodaje, s poudarkom na udeleženosti zainteresiranih strani v razpravi o poročilu. Usklajeno delovanje Združenih držav in Evropske unije je bistvenega pomena, če želimo doseči zrelejše gospodarske odnose, take, ki bodo vodili k čezatlantskemu trgu, morda do leta 2015.

Tudi tu moramo zagovarjati atlantizem. Prav tako pomembno je zmanjšati administrativne ovire med Združenimi državami in Evropsko unijo, da bi ustvarili konkurenčno okolje in trg, ki bo bolj privlačen tako za posamezne državljane kot za podjetja. Verjamem, da je mogoče čezatlantski trg zgraditi na stabilni pogajalski osnovi, ki bo spodbujala gospodarstva in pregnala grožnjo nove gospodarske in socialne krize, kot jo doživljamo zdaj.

Za konce, gospa predsednica, bi rad jasno povedal, da so to edinstvene okoliščine in da lahko bolj atlantističen pristop privede do boljših razmer.

  Juan Fernando López Aguilar (S&D). – (ES) Gospa predsednica, komisarka Ferrero-Waldner je omenila, kako pomembno je zagotoviti, da se Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve udeleži čezatlantskega vrha med EU in ZDA, in pozdravljam poudarek, ki ga je dala tej zadevi.

Poleg tega bi vas rad kot predsednik Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve najprej opozoril na to, kako pomembno je podpisati sporazume o izročanju in medsebojni pravni pomoči. Zelo si prizadevamo, da bi okrepili ne samo politično, temveč tudi pravosodno sodelovanje in s tem okrepili vezi med Eurojustom in sorodnimi institucijami v Združenih državah.

Drugič, rad bi izpostavil prispevek h krepitvi in spodbujanju čezatlantskega dialoga v naslednjih petih letih, in tretjič, rad bi izpostavil delo, ki ga opravlja ta parlament.

Zato bi rad prosil, da se na naslednjem delnem zasedanju Evropskega parlamenta v novembru zagotovijo informacije v zvezi z rezultati tega vrha in zlasti poglavjem o pravosodnem sodelovanju in sodelovanju pri kazenskih zadevah.

Četrtič, jasno je, da bo začetek veljave Lizbonske pogodbe vodil k mogočni vzpostavitvi območja svobode, varnosti in pravice kot novega vidika pristojnosti Evropske unije in novega področja evropske politike, o kateri bo odločal tudi Parlament.

Zato bi morali biti glede občutljivih področjih, kot so varstvo podatkov in temeljne človekove pravice, sporazumi o evidencah podatkov o potnikih in podatkih SWIFT vedno v skladu z resolucijami tega Parlamenta, da bi zagotovili varstvo osebnih podatkov, zlasti z resolucijo, sprejeto 17. septembra.

Nazadnje, glede vizumov ne smemo pozabiti pomena vzajemnosti, saj je trenutno veliko prostora za izboljšave na tem področju. Dobro je sodelovati z Združenimi državami glede vizumov, toda to je odlična priložnost, da okrepimo pomen vzajemnosti za zagotovitev, da bomo ob podpisovanju sporazumov ostali enakovredni Združenim državam.

  Harlem Désir (S&D). – (FR) Gospa predsednica, gospa Malmström, komisarka, gospe in gospodje, sodelovanje med Evropo in Združenimi državami je odločilnega pomena pri reševanju večine največjih kriz po svetu, in nova ameriška administracija gotovo ponuja priložnost. Prevzela je že nekaj pobud, ki pomenijo prelom s preteklostjo: glede Iraka, Guantánama, protiraketnega ščita. Toda bilo bi naivno, če bi mislili, da je to dovolj, da postanejo pogledi ZDA in Evrope enaki glede vsega, in da bodo čezatlantski odnosi zdaj zelo preprosti.

ZDA so izredno nepripravljene ukrepati, naj gre za priprave na København ali pomoč državam v razvoju, za Doho in protekcionizem, za finančno regulacijo in boj proti davčnim oazam, za ponovno sprožitev mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu ali za trdno politiko glede jedrskega vprašanja v Iranu. To sega onkraj vprašanja, ali ima administracija dobre namene ali ne, in je pogosto v zvezi z vplivom lobističnih skupin na kongres ali pa gre preprosto za ščitenje interesov velike sile, ki jo pretresa nov svetovni red.

Na vseh teh področjih bomo napredovali samo, če bo Evropa igrala svojo ustrezno politično vlogo kot ločen globalni akter v partnerstvu enakovrednih – če naj ponovim za komisarko – in v celoti prevzela svoje odgovornosti.

S tega vidika moram reči, da obstaja določena zmeda v evropski drži in včasih celo določena naivnost, in to velja tudi za Parlament. Pristop k zamisli o velikem čezatlantskem trgu, kar je bil trapast načrt sira Leona Brittana, ko je bil še komisar, predstavlja določena tveganja.

Te zadeve s trgovinskimi ovirami se lotevamo, kot da bi bili problemi samo tehnične narave. Seveda je gospodarska in trgovinska menjava med Združenimi državami in Evropo pomembna za delovna mesta in podjetja. Treba jo je razviti. Vendar pa prvič trgovina ni resnično v nevarnosti. Drugič pa kadar obstaja konflikt, se ta nanaša na zaščito naših gospodarskih interesov – kot pri Airbusu, na primer – ali pa predstavlja nevarnost za naše zdravje ali okoljska pravila – v primeru govedine, ki vsebuje hormone, ali kloriranih piščancev –, zato ne bi smeli dajati prednosti izboljšanju gospodarskih odnosov pred našim lastnim notranjim modelom, našim socialnim modelom, našim okoljskim modelom, našim razvojnim modelom, kot da bi bili gospodarski odnosi sami po sebi cilj. Sposobni ju moramo biti združiti in ne bi smeli predati naše politične avtonomije v prizadevanju za partnerstvo, ki je samo po sebi hvalevreden cilj.

  Peter Skinner (S&D). - Gospa predsednica, imam nekaj pripomb. Težko je razumeti, kako bomo celotno resolucijo, ki smo jo pripravili o TEC, spravili v TEC. Kot vemo, je to zelo majhna operacija. Tam bom naslednji torek, komisarka. Veselim se, da vas bom videl tam, skupaj z gospodom Brokom in drugimi parlamentarci, k čemer se bom na koncu še vrnil.

Imamo pa ključna vprašanja, ki jih lahko sprožimo na srečanju TEC in ki se jih lahko lotimo, saj so dovolj na začetku, če si sposodim vaše besede, komisarka. Na primer finančne storitve, ki so primerne za obravnavo, saj se o rezultatih zelo poglobljeno pogovarjamo in smo blizu sporazuma, ne samo v G20, temveč v tekočih razpravah v parlamentu ter s Komisijo in Američani.

Zlasti računovodstvo ostaja eden od teh vidikov na dosegu oblikovalcev politike in zakonodajalcev. Sprejetje visokokakovostnih globalnih računovodskih standardov do leta 2011 je nekaj, kar morajo hitro zaključiti na strani ZDA. Tudi v zavarovalništvu je Solventnost II pripomogla pri vzpostavljanju globalne regulacije – kar, odkrito povedano, zahteva odziv ameriške strani – in zahvaljujem se predsedniku Kanjorskemu iz ameriškega kongresa za delo, ki ga je opravil glede zveznega urada za informacije.

Na koncu naj glede čezatlantskega dialoga zakonodajalcev rečem, da morata kongres in Parlament pospešiti svoje delo na tem področju. Ne želimo si slediti administraciji in Komisiji, kot se bo strinjala večina v tem parlamentu. Želimo biti med vodilnimi pri spremembah. Dati moramo pobudo za te spremembe. TEC potrebuje našo podporo, toda čezatlantski dialog zakonodajalcev mora biti v jedru razprave, ne samo ob strani in ne samo v obliki svetovalcev, temveč mora biti to v veliki meri osrednji vidik tega celotnega čezatlantskega odnosa.

  Janusz Władysław Zemke (S&D). – (PL) Gospa predsednica, rad bi se vam zahvalil za besedo. Menim, da je zelo pomembno, da razpravljamo o čezatlantskih odnosih, saj smo deloma v paradoksni situaciji. Spremembe, do katerih je prišlo v Združenih državah, so bile na splošno v Evropi zelo dobro sprejete. Po drugi strani pa Združene države kažejo večje zanimanje za druge pomembne države in celine kot v preteklosti. Opažena je bila zlasti obnovitev stikov med Združenimi državami in Kitajsko ter prizadevanje za izboljšanje odnosov z Rusijo.

Po mojem mnenju je naš problem ta, da želimo v razpravo vključiti preveč zadev. Mislim, da bi se morali osredotočiti na dve področji. Prvo zadeva finančna in gospodarska vprašanja. Drugo področje pa je varnost. Združene države in Evropa bi lahko na obeh področjih storile veliko več.

  Michael Theurer (ALDE). – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, pripravili smo pomembno resolucijo, ki zajema številne teme. Toda ene od pomembnih tem, trgovine, smo se dotaknili samo na kratko. Verjamem, da je mednarodna trgovina odločilni dejavnik. Zmanjšanje svetovne trgovine je eden od vzrokov za gospodarsko in finančno krizo in rad bi videl več poudarka na svetovni trgovini, tudi zdaj na čezatlantskem ekonomskem svetu (TEC).

ZDA in Evropska unija se ne strinjata glede vseh področij. Nasprotno, imamo samo nekaj trgovinskih sporazumov, obstaja nevarnost dvostranskosti in obstaja možnost, da ZDA ne bodo nadaljevale s krogom razvojnih pogajanj v Dohi. Zato bi se morali lotiti kritičnih točk in upam, da bo TEC prinesel nekaj nove spodbude za oživitev mednarodne trgovine.

  Jan Philipp Albrecht (Verts/ALE). – (DE) Gospa predsednica, rad bi ponovno pogledal en vidik čezatlantskega sodelovanja na področju policije in pravosodja v zvezi s sistemom SWIFT, ki je bil že omenjen, in sicer posredovanje bančnih podatkov SWIFT v ZDA.

Menim, da bi se morali pri razpravljanju o tej zadevi spomniti, da si je Svet dal pooblastila za pogajanje z ZDA o posredovanju podatkov. Svet bi morali opomniti, naj se drži teh pooblastil pri pogajanjih z ZDA. Zelo me skrbi, da bo Evropski svet pod pritiskom, naj sprejme zahteve ZDA in obide evropske standarde varstva podatkov.

Menim, da bi s tem poslali napačno sporočilo, zlasti zato, ker bodo številna področja, na katerih bo v naslednjem letu zaradi Lizbonske pogodbe stopnja varstva podatkov usklajena v agencijah, kot sta Europol in Eurojust itd. Menim, da bi poslali pravo sporočilo, če bi se Svet in Komisija držala standardov varstva podatkov in bi jih zagovarjala vpričo ZDA ali če bi vztrajala pri odlogu.

  Zoltán Balczó (NI). – (HU) V beli knjigi Evropske unije iz leta 1996 berem naslednje: v prihajajočih desetletjih se pričakuje trd globalni boj med Evropo, Združenimi državami, Japonsko in vzpenjajočimi se azijskimi državami. Na srečo ta boj ne poteka z orožjem, temveč v glavnem v gospodarstvu. Evropa se mora pri tem uspešno obraniti. Predsednik Giscard d’Estaing, ki je bil predsednik konvencije, vodja vlade, ki je zasnovala propadlo ustavo, je dejal, da Evropa ne sme biti tekmec Združenih držav, temveč njihov zanesljivi partner. To je ključnega pomena za uspeh vrha med EU in ZDA. Prizadevati si moramo za partnerstvo, toda če želimo samo, da nas imajo Združene države za partnerja, ne vpletemo pa se v spore v imenu prebivalcev Evrope, ne moremo doseči uspeha pri pomembnih vprašanjih.

  Cecilia Malmström, predsednica Sveta. – (SV) Gospa predsednica, rada bi se zahvalila vsem spoštovanim poslancem za njihove prispevke k tej razpravi. Obstaja veliko soglasje o pomenu poglabljanja našega sodelovanja z ameriško administracijo in skorajšnjega vrhovnega srečanja. Zelo sem vesela, da ameriška administracija kaže tako željo po poglabljanju in razvijanju naših odnosov. Menim, da smo naredili domačo nalogo in smo zelo dobro pripravljeni za nekaj pomembnih korakov. Imamo vrsto problemov, ki jih ima tudi naš partner, ZDA, zato je primerno, da poiščemo skupne rešitve.

Mislim, da bomo lahko napredovali glede podnebja, gospodarske krize in kroga v Dohi – in še enkrat poudarjam, kako pomembno ga je zaključiti – in da bomo lahko spravili v tek izredno pomembne procese na področju pravosodja. Gospodarsko partnerstvo je za nas zelo pomemben forum. Razumemo tudi, kako pomembno je razpravljati o pomembnih regionalnih vprašanjih, kot so na primer Afganistan, Pakistan in Bližnji vzhod.

Postavili ste mi nekaj konkretnih vprašanj. Kar zadeva vprašanje vizumov, ki ga je sprožila gospa Ludford, si Svet in Komisija prizadevata po svojih najboljših močeh za zagotovitev, da bi potovanje brez vizuma veljalo za vse države članice EU. Žal to še ni urejeno, toda še naprej si zelo prizadevamo, da bi to uresničili.

Kar zadeva tako imenovani Tobinov davek, vem, da ga nekateri poslanci Parlamenta močno podpirajo. Rekla bom naslednje: Tobinov davek lahko uspe samo, če je globalen in če zanj obstajajo globalni nadzorni instrumenti, drugače bo to samo še en protekcionistični ukrep. Trenutno ne obstaja nikakršna podlaga za mednarodni, globalni sporazum o Tobinovem davku, zato predsedstvo ne bo sililo naprej s tem vprašanjem. To bi rada jasno povedala.

Kar zadeva SWIFT, se strinjamo z ZDA, da je pomembno, da si lahko izmenjamo informacije o finančnih prenosih. To je dragoceno v boju proti čezmejnemu kriminalu in terorizmu. Zdaj potrebujemo nov sporazum, saj se belgijsko podjetje SWIFT seli v Evropo, toda oboji smo naklonjeni ohranitvi programa za preprečevanje financiranja terorizma.

V prehodnem obdobju moramo najti sporazum, ki bo lahko veljal za kratek čas, dokler ne bo uveljavljena Lizbonska pogodba. To so preučili strokovnjaki, vključno s francoskim sodnikom Jean-Louisom Bruguyèrom, ki ga je EU prosila, naj razišče program za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti (TFTP). Bruguyère je ugotovil, da so zahteve po pravni varnosti in varstvo osebnih podatkov v sedanjem sporazumu primerni. Pri trajnejšem sporazumu in takrat, ko bo Lizbonska pogodba začela veljati, bo imel Evropski parlament navsezadnje priložnost, da aktivno sodeluje pri njegovem oblikovanju.

Srečanje, ki bo potekalo naslednji teden, bo zelo pomembno, toda to je vseeno samo srečanje. Verjamem, da lahko napredujemo, rešimo nekatera vprašanja in spravimo v tek nekaj pomembnih procesov v zvezi z vprašanji, ki so nam skupna in jih moramo reševati v tesnem in strateškem partnerstvu z ameriško administracijo. Zelo sem vesela odločne podpore Evropskega parlamenta prizadevanjem Sveta in Komisije. Seveda vam bom poročala o rezultatih, ko se naslednjič srečamo na plenarnem zasedanju v Bruslju.

  Benita Ferrero-Waldner, članica Komisije. – Gospa predsednica, najprej bi se strinjala z Jamesom Ellesom glede obširnejšega strateškega dialoga z veliko strateško partnerico. To je naš cilj.

Kot sem že dejala, gre za sodelovanje za globalno oživitev, zato bodo finančna in gospodarska vprašanja zelo visoko na našem dnevnem redu. Smo ena od gonilnih sil pri aktiviranju procesa vrha G20, ki je bil, kot veste, lani novembra dvignjen na raven voditeljev na pobudo predsednika Barrosa in predsednika Sarkozyja, toda nismo potrebni samo mi.

Vrh G20 v Pittsburghu je bil uspešen tudi v tem, da je dal platformo za prilagodljivo makroekonomsko usklajevanje, saj si prizadevamo za izhodne strategije tudi zato, da bi lahko postopoma omilili naše politike takojšnjega odziva na krizo.

MDS in Svetovna banka se strinjata, da bo pri tem vsaka stran potrebovala svoj lastni pristop glede na njene gospodarske razmere. Glede na sedanje globalne gospodarske razmere se bodo voditelji seveda pogovarjali tudi o mogočih poteh iz krize, o načinih za povečanje rasti in ustvarjanje delovnih mest, pri čemer bo vprašanje reguliranja finančnih trgov zlasti pomembno.

Mislimo, da je treba zagotoviti hitro vzpostavitev globalno usklajenega sistema makrobonitetnega nadzora na podlagi tesnega sodelovanja z Mednarodnim denarnim skladom in Odborom za finančno stabilnost.

V zvezi z bančništvom moramo pri finančnih centrih enakomerno uporabljati zaveze iz Londona in Pittsburgha za boljši kapital in več kapitala ter strožja bonitetna pravila. Okrepiti moramo naša prizadevanja za učinkovite politike globalnega zbliževanja v zvezi s kriznim upravljanjem in sistemsko pomembnimi finančnimi institucijami.

Morali bi doseči tudi enotni paket visokokakovostnih globalnih računovodskih standardov glede finančnih instrumentov do konca leta 2010 in konvergenco, upajmo, končati do junija 2011.

O podnebnih spremembah smo se prvič pogovarjali s predsednikom Obamo v Pragi. Osebno sem bila prisotna in pritisnili smo na Združene države, naj storijo več glede podnebnih sprememb, vemo pa tudi, da se predsednik Obama ukvarja z zelo pomembnim zdravstvenim vprašanjem v kongresu in v senatu. Zato menim, da bomo morali še bolj pritisniti nanj, da bo podvojil svoja prizadevanja in poiskal zavezujoče predpisa za København, glede na njegovo zasedenost z domačimi vprašanji.

Kar zadeva TEC, je to zelo pomemben nov mehanizem ali ponovno zagnan mehanizem za obravnavanje vseh zadev v zvezi s prostim trgom in trgovinskimi ovirami. Te bi radi odstranili, kar je končni cilj TEC. To je jasno navedeno v okvirnem sporazumu o TEC z dne 30. aprila 2007. Seveda sem seznanjena z različnimi zamislimi, ki so bile predstavljene v zadnjem času, kot je na primer uresničenje združenega čezatlantskega trga do leta 2015 z odpravo obstoječih ovir za gospodarsko povezovanje: tako imenovano poročilo gospoda Millána Mona. Nedvomno moramo vzpostaviti pravo ravnovesje med željami in realnostjo, zato pripravljamo srednjeročne prednostne naloge za TEC.

Kar zadeva ovire, že vemo, da v Parlamentu zahtevate študijo, in pozdravljamo vašo podporo tej študiji. Pomembna bo za usmerjanje bodočega dela TEC. Študija še ni končana, vendar je na poti, treba pa je razjasniti še vrsto tehničnih vprašanj, preden bo povsem nared za objavo. Komisarka Ashton se bo ukvarjala s tem in vsekakor ji bom posredovala vprašanja Parlamenta.

Naj povem tudi, ker je bilo to omenjeno, da se energetski svet ne bo prekrival s TEC. Programa se bosta dopolnjevala. Jasno je, da bodo varnostna vprašanja obravnavana v okviru energetskega sveta, regulativna pa v okviru TEC. Energetski svet se bo posvečal predvsem novim tehnologijam in energetski varnosti.

Na kratko o sistemu SWIFT in nekaterih vprašanjih v zvezi z GLS, ki so bila omenjena. Sporazum o sistemu SWIFT je potreben, saj določa konkretna varovala glede podatkov. To je jasno in tudi pri sporazumu o medsebojni pravni pomoči bi res radi šli v to smer.

Treba je tudi povedati, da je ta sporazum o medsebojni pravni pomoči v jedru sporazuma o SWIFT, in kakršno koli zahtevo ZDA mora odobriti pravosodni organ EU v tem okviru, zato moramo še naprej vlagati napore v to.

Glede sistema ESTA smo izdali predhodno oceno, da na podlagi začasnega končnega pravila sistem ESTA ni enakovreden postopku uporabe schengenskega vizuma, kot je ta opredeljen v skupnih konzularnih navodilih Evropske komisije. Končno oceno bomo pripravili, ko bo objavljeno končno pravilo glede sistema ESTA, in v tej oceni se bomo ukvarjali tudi z vprašanjem takse v zvezi z ESTA, če bo ta res uvedena. Lahko si mislite, da si je ne želimo.

Zadnji odgovor glede terorizma. Pri naših pripravah na vrh se pogovarjamo z ZDA o tem, kako doseči tesnejše sodelovanje v boju proti terorizmu, zlasti glede na načrte o zaprtju Guantánama.

Potreba po zagotavljanju spoštovanja temeljnih pravic je bistvena. Tudi sklenitev sporazumov o medsebojni pravni pomoči nam bo pomagala v zvezi s tem. Sodelovali bomo torej tudi glede tega, kako preprečiti radikalizem, vključno z zlorabo interneta.

Vidite, da je vprašanj ogromno. Govorili smo že o vseh političnih vprašanjih, toda strinjam se s predsednico Sveta, da čeprav bo to pomemben vrh, bo to srečanje, ki bo trajalo zgolj nekaj ur. Ne bo vse rešeno na enem sestanku, toda to bo zelo dober ponovni zagon oziroma ponovni začetek.

  Predsednica. – Prejela sem šest predlogov resolucij⁽¹⁾, predloženih v skladu s členom 110(2).

Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 22. oktobra 2009.

Pisne izjave (člen 149)

  Elena Băsescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Novembrski vrh med EU in ZDA bo okrepil čezatlantsko partnerstvo in spodbudil dialog med dvema velikima silama. Odnosi med njima morajo temeljiti na naših skupnih vrednotah in ciljih, vedno tesnejše sodelovanje pa je v našem skupnem interesu in v našo skupno korist.

Evropska unija in Združene države morajo prevzeti odločilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam. Tu je bila sprejeta že vrsta skupnih zavez v boju proti škodljivim vplivom globalnega segrevanja. Kar zadeva Evropo, je ena od izvedljivih rešitev za zavarovanje okolja, da usposobimo plovni kanal po Renu, Majni in Donavi, ki je neposredna povezava med pristanišči v Rotterdamu in Constanţi.

Možnost plovbe po celinskih vodah lahko prinese številne gospodarske koristi ter pripomore tudi k zmanjševanju zvočnega onesnaženja in emisij toplogrednih plinov. Z uporabo tega kanala in njegovo boljšo prepoznavnostjo bo prevoz blaga cenejši, varnejši in učinkovitejši glede uporabe energetskih virov.

Okoljevarstvene politike so lahko dopolnjene z ukrepi v podporo čezcelinski mobilnosti in mednarodnim povezavam, ki zagotavljajo tudi varnost in zaščito za evropsko blago in državljane.

  Tunne Kelam (PPE) , v pisni obliki. – V pričakovanju začetka veljave Lizbonske pogodbe bo naraščal pomen hitrega napredovanja v čezatlantskih odnosih med dvema največjima demokratičnima in gospodarskima silama. Tako EU in ZDA sta še naprej ključna akterja v mednarodni trgovini in zagotavljata stabilnost. Evropski parlament je vodilna sila pri spodbujanju čezatlantskega sodelovanja, saj je v svojih resolucijah predlagal oblikovanje čezatlantskega prostega trga ter vzpostavitev novih struktur za tesnejše politične in medparlamentarne odnose. Čezatlantski ekonomski svet za zdaj dobro opravlja svoje delo. Upam, da bomo v bližnji prihodnosti lahko izdelali rešitve za premagovanje regulativnih ovir med EU in ZDA. Vloga zakonodajalcev v teh odnosih bo pomembna. Poslanci Evropskega parlamenta smo pripravljeni, da po najboljših močeh prispevamo k procesu TEC.

Ameriški kongres bi morali spodbuditi, da se v celoti zaveže rednemu čezatlantskemu dialogu zakonodajalcev in s tem tudi aktivni udeležbi v TEC. Komisijo in Svet bi rad vprašal, kakšni ukrepi so sledili resolucijam Evropskega parlamenta, in instituciji hkrati spodbudil k odločnemu prizadevanju za uresničenje čezatlantskega območja proste trgovine.

  Alan Kelly (S&D), v pisni obliki. – Odnosi med ZDA in Evropsko unijo so vedno bili trdni. Izčrpana Evropa se je z ameriško pomočjo bila sposobna obnoviti in razviti v povojnih letih. Zdaj se svet spet sooča s krizo in pomembnejše kot kadar koli je, da ohranimo to vez in sodelujemo pri reševanju problemov, ki mučijo svetovno gospodarstvo. Evropska unija in Združene države imajo strateško vlogo pri procesu oživljanja. Skupaj naš bruto domači proizvod predstavlja več kot polovico svetovnega BDP in imamo najtrdnejše dvostransko trgovinsko partnerstvo na svetu, ki predstavlja skoraj 40 % svetovne trgovine. Toda potreben je nadaljnji razvoj, če se želimo učinkovito spopasti z gospodarsko krizo. Čezatlantski ekonomski svet si je za cilj postavil združeni čezatlantski trg do leta 2015. To bomo dosegli z odpravljanjem trgovinskih ovir. Če bo ta cilj dosežen, se lahko ponovno začneta gospodarska rast in proces oživitve. Nevarnost nadaljnjega „kreditnega krča“ še ni mimo. Da bi se izognili nadaljnjemu gospodarskemu neuspehu in brezposelnosti, mora ES zagotoviti, da bodo na obeh področjih vzpostavljene usklajene gospodarske politike.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) Samo po sebi je umevno, da je treba ohraniti gospodarske odnose med ZDA in EU. Toda nikakor ne smemo dovoliti, da bi ZDA gospodarsko monopolizirale Evropo. Nasprotno, učiti se moramo iz gospodarske krize, ki izhaja iz nenadzorovanih finančnih trgov v ZDA. Evropa mora ohraniti svojo gospodarsko neodvisnost in poiskati svojo pot iz krize, zlasti ker se na newyorški borzi v tem trenutku izplačujejo nagrade v višini milijard dolarjev. Zato pozivam k okrepitvi evropskega položaja v čezatlantskem ekonomskem svetu. Na vrhu med EU in ZDA v Pragi aprila 2009 je predsednik Obama pritiskal na Evropsko unijo, naj Turčiji v bližnji prihodnosti ponudi polnopravno članstvo, pri čemer je trdil, da bi EU prispevala k boljšemu razumevanju z islamskim svetom. Dejstvo, da ZDA podpira svojo strateško zaveznico v Natu (da bi Turčija dala prosto pot Rasmussenu, da postane generalni sekretar Nata), ne bi smelo voditi k pospeševanju pogajanj o polnopravnem članstvu. Kljub ameriški podpori Turčija ne bo postala primeren kandidat za pristop, saj ni nobenih znamenj zmanjšanja velikih kulturnih, geografskih, gospodarskih in političnih razlik. EU bi morala zavzeti jasno stališče glede tega v odnosu do ZDA.

  Richard Seeber (PPE), v pisni obliki. – (DE) Glede na gospodarsko krizo in priprave na podnebno konferenco v Københavnu je pomembno, da izkoristimo priložnost srečanja čezatlantskega ekonomskega sveta za nadaljnjo krepitev odnosov med EU in ZDA. Na področju okolja moramo posebej razpravljati o novih vrstah hrane. Tudi priložnosti in obeti v zvezi z nanotehnologijami so pomembna tema. Vsekakor bi se morali odprto pogovarjati o temah v zvezi z genetskim inženiringom in kloniranjem živali. Evrope ne bi smelo biti strah svojemu trgovinskemu partnerju jasno razložiti skrbi nekaterih držav članic. Na področju kemičnih in strupenih snovi si moramo prizadevati za višje standarde zaščite in boljšo usklajenost. S tem ne bodo lažji samo trgovinski in gospodarski odnosi, temveč bomo s tem zagotovili tudi, da bodo potrošniki v Evropi zavarovani pred strupenimi snovmi v okolju in v proizvodih, ki jih uporabljajo. Konstruktivni razgovori bodo pripomogli k zagotavljanju ohranjanja posebnega odnosa med EU in ZDA.

  Joanna Senyszyn (S&D), v pisni obliki. – (PL) Gospa predsednica, gospe in gospodje, dobro je, da resolucija o pripravah na srečanje čezatlantskega ekonomskega sveta in na vrh EU/ZDA (2. in 3. november 2009) na strani 17 poziva Združene države, naj državljane Evropske unije obravnavajo enako in naj vse države članice EU vključijo v program odprave vizumov.

Skrajni čas je, da pozivi Parlamenta, prizadevanja Komisije in trud držav članic, diskriminiranih v zvezi z vizumi, obrodijo sadove. Drugače bo treba sprejeti radikalne ukrepe in uvesti vizume za ameriške državljane. Čas je, da končno opravimo s tem enostranskim privilegijem Združenih držav. Evropski parlament ne sme tolerirati ameriške diskriminacije evropskih državljanov na podlagi njihove nacionalnosti. Stališče Parlamenta o tem je še toliko pomembnejše, ker vse vlade držav članic ne razumejo potrebe po uporabi načela vizumske vzajemnosti. Ena od njih je vlada Republike Poljske. Stališče državljanov je povsem drugačno. Prek 61 % Poljakov je za uvedbo vstopnih vizumov za državljane Združenih držav. V neki spletni raziskavi je bilo delež tistih, ki so se opredelili za tak ukrep kar 96 %.

Verjamem, da bo prihajajoči vrh EU/ZDA prelomna točka, vsaj kar zadeva vizumsko politiko, in da bodo drugo leto, leta 2010, državljani vseh držav članic EU lahko normalno potovali. Drugače povedano, upam, da bodo uživali enako svobodo kot vsi ameriški državljani, ki lahko potujejo v državo EU po lastni izbiri.

(1) Glej zapisnik.