Razprave

Četrtek, 22. oktober 2009 - Strasbourg

9. Obrazložitev glasovanja

Ustna obrazložitev glasovanja

- Finančno leto 2010

  Daniel Hannan (ECR). – Gospod predsednik, v času, ko morajo nacionalne vlade pristriči svoje proračune in ko morajo vsi naši državljani varčevati v svojih družinskih proračunih, kako tipično, da je Evropska unija edina, ki si drzne znatno povečevati svoj proračun.

To bo imelo takojšnje in otipljive davčne posledice v državah članicah. V moji državi, na primer, se bodo naši proračunski prispevki v naslednjih 12 mesecih dvignili za 60 %. Če povem to na primeru, na svoji zadnji konferenci je moja stranka videla, da bi morala obljubiti, da bo letno privarčevala 7 milijard GBP na leto pri celotni vladni porabi. Mi pa porabimo dvakrat toliko zgolj za to točko naših bruto prispevkov v proračun EU.

To lahko prikažete kot spodbudo za porabo in odziv na posojilni krč ter vse ostalo, vendar veste, da ni res. To, kar dejansko počnemo, je, da jemljemo denar iz zasebnih žepov ali denarnic ljudi in ga v njihovem imenu trošimo za birokracijo. Če bi bil to učinkovitejši način dodeljevanja sredstev, bi izgubili hladno vojno. Zdaj vidimo resnico in ta je, da je osrednja funkcija EU zaposlovanje lastnih zaposlenih, zato se proračun vedno dviga.

  Diane Dodds (NI). – Gospod predsednik, rada bi jasno povedala, da sem podprla osnutka dopolnitev 732 in 733 in škoda je, da ju Parlament ni podprl. Pozdravljam vsak ukrep, ki preprečuje financiranje programov družinskega načrtovanja, ki bodo vključevali programe umetne prekinitve nosečnosti in prisilne sterilizacije.

Poleg tega je treba pozdraviti dodeljevanje mandata tistim, ki prejemajo sredstva za dejavni boj proti neravnovesju med spoloma zaradi izbiranja spola dojenčkov, rojenih v nekaterih azijskih državah. Ta sprememba bi dala priložnost EU, da podpre svoje besedne obsodbe s pozitivnim ukrepanjem in odkloni pomoč za take programe.

- Poročilo: László Surján (A7-0038/2009)

  Zuzana Roithová (PPE). – (CS) Gospod predsednik, tudi jaz bi rada izrazila svojo jezo, da se danes nismo uspeli dogovoriti o pogoju, da se evropsko financiranje iz proračuna razvojne pomoči ne sme dajati za dejavnosti, kot je načrtovanje družine s pomočjo prisilne umetne prekinitve nosečnosti ali obvezne sterilizacije. Rada bi protestirala proti metodam, s katerimi so predvsem v številnih azijskih državah ženske prisiljene v umetno prekinitev nosečnosti, zlasti v primerih, ko nosijo otroka ženskega spola. Pravijo, da je bilo na ta način odpravljenih 35 milijonov deklic. Ne smemo podpirati tistih, ki organizirajo take stvari, in ustaviti moramo pošiljanje vseh finančnih sredstev iz Evrope. Zahrbtno glasovanje, ki smo ga danes videli pri liberalcih, komunistih in nekaterih socialistih v sprejetju našega proračuna, je blokiralo takšno zagotovilo.

  Zoltán Balczó (NI). – (HU) Številne predlagane spremembe so vključevale spremembo besedila, ki je zadela žebljico na glavico. Pravi: „zavrača zamisel uporabe proračuna Skupnosti za financiranje bolj militaristične in neoliberalne EU“. Parlament je zavrnil to spremembo. S tem je pokazal, da se ni nič naučil iz krize v zadnjih letih in da se ni nič naučil iz sklepov, ki so jih sprejeli celo prejšnji zagovorniki svobodnega trga, da ni več mogoče nadaljevati po tej poti. Proračun Evropske unije se vedno naslanja na premoč svobodnega trga, to pa lahko povzroči evropskemu prebivalstvu resno škodo, kot smo izkusili že nedavno tega.

  Bruno Gollnisch (NI). – (FR) Gospod predsednik, medtem ko so različni instituti in programi, ki so vsi ob politično prevladujočih oblikah komunikacije in izobraževanja ali ponovnega izobraževanja prebivalstva dobili milijarde evrov, je postopkovna zvijača prikrajšala naše proizvajalce mleka za pomoč, ki so jo upravičeno pričakovali.

Predložena sta nam bila dva predloga sprememb: sprememba 812, ki ima morda podporo Sveta, za samo 300 milijonov EUR in sprememba 70 za 600 milijonov EUR. Smiselno bi bilo, da bi bila najprej dana na glasovanje sprememba 70. Poleg tega je v členu 161(2) našega Poslovnika zelo jasno navedeno: „Če sta bila k istemu delu besedila vložena dva medsebojno izključujoča se predloga sprememb ali več takih predlogov, ima prednost tisti, ki se najbolj oddaljuje od izvirnega besedila, in se najprej glasuje o njem“.

Poročevalec je citiral neformalno pravilo, a formalno pravilo ima prednost pred domnevnimi neformalnimi pravili in ta postopek je bil uporabljen za razglasitev, da je druga sprememba, ki je dodelitev povišala na 600 milijonov EUR, brezpredmetna.

To je škandal!

- Poročilo: Vladimír Maňka (A7-0037/2009)

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D). – (LT) Glasovala sem za proračun 2010, ker bodo sredstva, ki so namensko rezervirana v tem proračunu, resnično nekoliko olajšala razmere za državljane držav članic EU, ki jih je prizadela gospodarska, socialna in finančna kriza. Poleg tega je v tem proračunu več sredstev namenjenih za socialne potrebe in to je v sedanjem času še posebno pomembno. Podprla sem tudi tiste določbe, ki namenjajo dodatna sredstva za povečanje zaposlovanja in varovanje delovnih mest. Zelo pomembno je tudi, da namenimo posebna sredstva za sektor mleka. Seveda bi lahko namenili več denarja sektorju mleka, kot so predlagali predstavniki stranke socialnih demokratov, vendar je dobro, da je vsaj nekaj sredstev v tem predlogu rezerviranih za to.

  Peter van Dalen (ECR). – (NL) Gospod predsednik, glasoval sem proti proračunu, ker so vse postavke ostale enake ali pa so se povečale, države članice pa se spoprijemajo z zmanjševanjem prihodkov. In tukaj porabimo več denarja v Evropi! Tega preprosto ne razumem.

Tudi jaz sem glasoval „proti“, ker je zdaj določeno, da je vsak poslanec ali poslanka EP poleg svoje plače in povračila potnih in drugih stroškov upravičen še do 4 202 EUR splošnih stroškov. Poslanci naj bi ta zajeten znesek porabili na primer za pisarno in telefonske stroške, vendar nihče od njih ni dolžan polagati računov, kako je porabljena ta vsota. To pomeni, da vsak mesec vsak poslanec dobi bianko ček, ki bi presenetil še Božička.

To se mi zdi skrajno nedopustno. Če jemlje ta Parlament sam sebe resno, mora ustaviti to prakso. To lahko stori tako, da se mi pridruži in glasuje proti proračunu, pozval pa bi tudi vse poslance, da prostovoljno postavijo pod drobnogled način, kako se porabi teh 4 202 EUR.

- Sprememba Uredbe (ES) št. 1234/2007 („Uredba o enotni SUT“)

  Krisztina Morvai (NI). – (HU) Očitno sem glasovala za predlog, namenjen odpravi krize v sektorju mleka. Rada bi ponovno poudarila, da je to samo miloščina, ki ne bo zadoščala niti za gašenje požara. Vendar bi storila narobe, če bi glasovala proti temu. Sem razočarana in žalostna, da niti po ponovnih poskusih nisem dobila nobenega odgovora na svoja tri vprašanja. Prvo vprašanje je bilo o tem, kaj želi Evropska unija storiti, da bi zagotovila, da se v prihodnje ne bo več opotekala od ene krize do druge, bodisi v sektorju mleka bodisi v podobnih krizah drugje. Kakšen nauk je Evropska unija potegnila iz te strašne krize, ki je uničila in še uničuje življenja številnih družin? Moje drugo vprašanje komisarki, ko je bila tukaj, in s tem torej tudi Komisiji je bilo, kako se lahko denar razdeli državam članicam in ali je mogoče to storiti na tak način, da bodo mali proizvajalci, ki tvegajo preživetje, prvi, ki ga bodo dobili. Moje tretje vprašanje, na katerega nisem dobila odgovora, je bilo o tem, kakšne ukrepe nameravajo uvesti nove države članice proti svojemu diskriminatornemu položaju. Sto odstotkov našega trga mora biti …

(Predsednik je prekinil govornico)

  Peter Jahr (PPE). – (DE) Gospod predsednik, imam tri pripombe k resoluciji o sektorju mleka. Prvič, izrecno pozdravljam dejstvo, da se lahko Komisija zdaj hitreje odzove na motnje na trgu v sektorju mleka. Drugič, navdušen sem, da smo skupaj uspeli odobriti finančno pomoč evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Tretjič, prav zato, ker denar ni vse, si moramo zdaj vzeti čas in se pripraviti na obdobje po mlečnih kvotah. Zato upam na intenziven dialog med politiki in panogo, kajti vprašanje, kako bomo oblikovali trg mleka za kmete, ki proizvajajo mleko, po letu 2015, še vedno nima odgovora in to je po mojem mnenju glavna težava.

  Zuzana Roithová (PPE). – (CS) V celoti podpiram razširitev obsega člena 186 tako, da bo vključeval sektor mleka in mlečnih izdelkov. To bo omogočilo prožno odzivanje na nenadne spremembe na globalnem in evropskem trgu mleka, da se bo mogoče izogniti negativnim vplivom na proizvajalce ali izkrivljanju gospodarske konkurence. Vendar pa sem v dvomih glede učinkovitosti uporabe odkupa kvot, ki se financira iz proračunov posameznih držav članic za reševanje krize v sektorju mleka. Nimajo vse države EU enakih možnosti za financiranje tega ukrepa. Prepričana sem, da bo to spodkopalo konkurenčnost kmetov v teh državah in zato seveda tudi gospodarsko konkurenco. Zato bi kot evropska poslanka iz Češke republike v tem primeru raje videla, da bi se odkup kvot financiral iz proračuna Skupnosti, ki ga lahko upravljajo vse države enakopravno. Zato sem se vzdržala glasovanja.

  Czesław Adam Siekierski (PPE). – (PL) Gospod predsednik, po več mesecih čakanja, po dolgih razpravah v Odboru za kmetijstvo, po množičnih protestih kmetov v različnih državah članicah smo odobrili dodatne oblike podpore za kmete, ki proizvajajo mleko. Pa vendar to ni dovolj, kajti ti kmetje so utrpeli hude izgube, številni med njimi so na robu bankrota, kar je ogrozilo verodostojnost Evropske unije in nas, poslancev Evropskega parlamenta.

Ali je treba, da je tako? Zakaj ima Komisija zapoznele odzive? Ali to pomeni, da trga ne spremljamo pravilno? Če je tako, to ne govori v prid stanju javne uprave v Evropski uniji. Mi poslanci smo bili tisti, ki smo že mesece postavljali to vprašanje.

Ne pozabimo, da je zapoznelo posredovanje veliko manj učinkovito in na koncu stane več. Iz tega bi se morali kaj naučiti za prihodnost. Potrebujemo dolgoročno stabilnost za težko, delovno intenzivno in drago dejavnost proizvodnje mleka. To smo dolžni našim kmetom, ki trdo delajo.

  Predsednik. - Hvala, gospod Siekierski. Dobil sem še dve obrazložitvi glasovanja, obe od novih članov. Moram poudariti, da se na podlagi člena 170 po začetku prve obrazložitve glasovanja nadaljnje zahteve za obrazložitev glasovanja ne sprejemajo več. Izjemoma bom dovolil ti dve obrazložitvi, vendar bi prosil službe, da še enkrat na primeren način opozorijo skupine na to. Če ne bomo do neke mere nadaljevali po pravilih, nam bodo stvari ušle iz rok.

Besedo ima gospod Seán Kelly.

  Seán Kelly (PPE). – Gospod predsednik, najprej želim povedati, da sem tudi jaz vesel, da smo danes izglasovali financiranje proračuna za sektor mleka, kar kaže, da Evropska unija res posluša in se odziva – očitno v mejah svojega proračuna. Bolje bi bilo, če bi lahko dali sektorju mleka več denarja, a upajmo, da se bo to lahko v prihodnje izboljšalo. Bolje vrabec v roki kot golob na strehi.

Drugič, rad bi opozoril, da je bilo danes pri prevajanju v angleščino narejenih veliko napak. Gospod Buzek je zelo prijazno dejal, da je to morda zato, ker je prehitro govoril. To ni pomembno in ne gre za to, da bi kogar koli krivili, ampak 908 je bilo prevedeno kot 909, 444 kot 445 in 440 kot 444, tako da bo to treba upoštevati, če bo prišlo do poznejših poizvedb. Seveda na žalost tudi zaslon ni ves čas deloval, a to je bila elektronska in ne človeška napaka.

  Jarosław Kalinowski (PPE). – (PL) Gospod predsednik, glasoval sem za spremembo Uredbe o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov, čeprav sem imel pomisleke glede tega, ali naj bi začel novi način računanja kazni za prekoračitev nacionalnih kvot veljati 1. aprila letos. To pomeni preklic zakonov za nazaj, kar spodkopava načelo pravne varnosti. Kakor koli, glasoval sem za, ker bo ta sprememba sprostila 280 milijonov EUR finančnih sredstev za proizvajalce mleka in ker daje upanje, da so proizvajalci mleka zdaj prestali najhujše.

Seveda pa ostaja odprto temeljno vprašanje glede prihodnosti proizvodnje mleka v Evropski uniji, najpomembnejša zadeva na tem področju pa je prihodnost mlečnih kvot. Zdaj so v ukrepih Komisije nasprotja. Po eni strani obstaja predlog za povečanje kvot in odpravo kvot v letu 2015. Po drugi strani je bil danes vložen predlog, da se zmanjša dobava. Moramo se odločiti za eno ali drugo. Jaz sem za nadaljevanje kvot.

- Predlog za resolucijo RC-B7-0118/2009

  Daniel Hannan (ECR). – Gospod predsednik, francoski filozof René Descartes je znan po predpostavki, da morda vse naše čute upravlja zlobni demon.

Včasih, ko poslušam ta poročila, dobim vtis, da prebivamo v Descartesovem univerzumu, v svetu, kjer se Evropska unija zavzema samo za vrednote demokracije in svobode in pravice ter širi svoje vrednote raje s trgovinskimi sporazumi kot z vojnami. In potem, spet v realnem svetu, kaj je tisto, kar počne Evropska unija? Prilizuje se tiranom v Pekingu in vztraja pri osamitvi Tajvana. Zavrača pogovor z disidenti na Kubi, ki nasprotujejo Castru. Skuša spraviti ajatole v dobro voljo z njihovimi osnovnimi ambicijami. Je glavna financerka Palestine, ki jo nadzira Hamas.

Ni povezave med tem poročilom o razširjanju demokracije in dejanskim obnašanjem naših institucij. Ne pravim, da je Evropska unija hinavska, saj uporabljamo, seveda, enake standarde znotraj naših meja in veselo zamahnemo z roko nad referendumskimi rezultati, kadar menimo, da so šli v napačno smer. Navzven, tako kakor navznoter, preziramo predstavniško vlado in zaničujemo demokratično voljo. Dovolite mi, da ponovim, Lizbonsko pogodbo bi bilo treba dati na referendum. Pactio Olisipiensis censenda est!

  Syed Kamall (ECR). – Gospod predsednik, mislim, da nihče ne more nasprotovati potrebi po spodbujanju in podpiranju demokracije po svetu in zunaj EU pa tudi znotraj nje. Vendar, če se ozrete nazaj, na to, kar nas uči zgodovina, se spomnim, da so ljudje, ko so se Združene države lotile spodbujanja demokracije po svetu, dejali: „Kaj pa vaše lastno dvorišče, kako je z Afroameričani, ki ne morejo voliti ali ne dobijo možnosti, da bi volili?“ Pred leti so imeli britanski in drugi kolonialni gospodarji navado v kolonijah reči: „Razširimo demokracijo!“, pa vendar so odrekali ženskam pravico do volitev.

Zdaj pa poglejte, kaj počne EU. Govori o širjenju demokracije po vsej EU in kolega gospod Hannan je podal že veliko podrobnosti o tej hinavščini. Vendar je ena stvar, ki si jo moramo zapomniti. Ko govorimo o širjenju demokracije, poskrbimo, da bomo pometli pred svojim pragom. Ko so Francozi in Nizozemci na referendumu o Ustavni pogodbi glasovali „proti“, smo dejali, da bomo imeli obdobje premisleka, potem pa smo prezrli glasovanje. Ko so Irci v prvem krogu glasovali „proti“, smo dejali: „Oh, veste kaj, strinjamo se z demokracijo, ampak samo, če boste glasovali prav. Dali vam bomo še eno priložnost“. Čas je, da napravimo red v lastni hiši.

- Poročilo: Elmar Brok (A7-0041/2009)

  Daniel Hannan (ECR). – Gospod predsednik, spet moram opomniti kolege, da Evropska ustava ali Lizbonska pogodba tehnično še ni veljavna. Vsaka klavzula, vsak člen poročila gospoda Broka temelji na tem, kot da bi bila Pogodba že veljavna, kar seveda ni.

Moram reči, da je nekaj malce sumljivega v zvezi s tem, da se je to poročilo zadrževalo, dokler ni bil irski referendum varno pospravljen in so bili prešteti vsi glasovi, potem pa je nenadoma prišel na plan s predlogom, da bi imeli po svetu ambasade EU, ki bi odgovarjale temu Parlamentu, in enotne evropske diplomatske enote.

Seveda vsi poznamo resnico, da zunanja politika EU obstaja de facto, če ne de jure. Imamo delegacije po svetu, ki prekašajo vse nacionalne misije; imamo ambasadorje EU, ki so to v vsem razen po imenu, in zdaj spet vidimo, da poročilo prepozno ureja, kar je postalo v Evropski uniji praksa že pred mnogimi leti.

Tako nam zdaj, ko ugovarjamo, pravijo, da nima smisla, da se pritožujemo zdaj, ko pa je to že dolga leta splošna praksa. Ali gredo evropske politike torej res od nepredstavljivega k neizogibnemu brez kakršne koli vmesne stopnje?

- Predlog za resolucijo RC-B7-0095/2009

  Zigmantas Balčytis (S&D). – Gospod predsednik, podprl sem to resolucijo, ker pripisujem velik pomen bližnjemu vrhu EU-ZDA. Na nedavnem srečanju G20 so bile dane številne obljube, ki jih bo težko doseči, če bodo države delale same.

V tem smislu bi morali EU in ZDA prevzeti vodilno vlogo pri izvajanju zavez G20. Torej potrebujemo boljšo in učinkovitejšo koordinacijo med ukrepi, ki jih sprejemajo ZDA in EU. Ni nam treba imeti strateškega partnerstva EU-ZDA. Upam, da bo Komisija upoštevala to zahtevo Evropskega parlamenta.

  Syed Kamall (ECR). – Gospod predsednik, rad bi se vsem zahvalil za potrpežljivost in tudi vsem tolmačem, ki so opravili čudovito delo. Vsi se strinjamo o pomembnosti odnosov med EU in ZDA in mislim, da vsi pozdravljamo vrhe in razprave na ravni čezatlantskega ekonomskega sveta in razne druge čezatlantske dialoge. Vendar je res pomembno, da spoznamo, da ves svet gleda te vrhe in gleda moralno vodstvo, ki ga ponujamo, ne samo na ravni EU, temveč tudi na ravni administracije ZDA. Prav gotovo je eden najboljših načinov, da spodbudimo naše gospodarstvo predvsem v času krize, to, da poskrbimo, da bomo res delali to, kar govorimo o odprti trgovini.

Zelo me moti, če pogledamo skupno kmetijsko politiko in se zdi, da dopolnjujemo našo skupno kmetijsko politiko in povečujemo protekcionizem, kar povzroča veliko škodo kmetom v državah v razvoju. Tudi če pogledamo Obamovo administracijo in njegove nedavne tarife za kitajske pnevmatike, zapadamo v spiralo protekcionizma. Čas je, da se vrnemo nazaj k načelu odprte trgovine, da spodbudimo svetovno gospodarstvo.

Pisne obrazložitve glasovanja

- Finančno leto 2010

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Prispevek evropskega proračuna za leto 2010 k spodbujanju gospodarske rasti, konkurenčnosti, kohezije in varnosti zaposlitve je pomemben odziv na nedavno gospodarsko krizo.

Kot posebno spodbudo za evropsko gospodarstvo bi poudarila Evropski načrt za oživitev gospodarstva, ki spodbuja, med drugim, projekte v energetskem sektorju (električno omrežje, omrežje zemeljskega plina in projekte zajemanja in shranjevanja ogljika), finančne ukrepe, ki se nanašajo na širokopasovni internet in razširjajo tako imenovane informacijske poti do podeželskih skupnosti, in uvaja sklad za sektor mleka in mlečnih izdelkov, kot nov izziv skupne kmetijske politike in druge programe pomoči Skupnosti, kot sta razdeljevanje sadja in mleka v šolah.

Rada bi poudarila predvsem spremembo predloga splošnega proračuna za leto 2010, ki ga je predložila skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in kot dodatni cilj programa Erasmus uvedla spodbujanje prve zaposlitve za mlade s pomočjo usposabljanja v sodelovanju s podjetji, pripravništvom in podjetniškimi tečaji.

  Lena Ek (ALDE), v pisni obliki. – (SV) Skupina sprememb proračuna EU za leto 2010, ki sestavlja „sklop 3“, vsebuje posredovanja in podporne ukrepe, ki jim nasprotujem že načeloma. To vključuje različne ukrepe skladiščenja, na primer za alkohol, in obsežno podporo EU za vinski sektor. To vključuje tudi pomoč EU za mleko in sadje v šolah, ki je sicer lahko pomembno, vendar ni nekaj, o čemer bi morala odločati EU. Hkrati vsebuje ta skupina pomembne naložbe, na primer v dobro počutje živali in nadzor prevoza živali, ki jih pozdravljam. A ker me postopek glasovanja sili, da sprejmem skupino sprememb kot celoto, sem se odločila, da se vzdržim glasovanja o sklopu 3.

Predlog spremembe 886 ima hvalevreden namen – vlaganje v šport. Vendar ta stvar ne spada na raven EU. Zato sem glasovala proti.

Predlog spremembe 905 temelji na odnosu do priseljencev, ki ga načeloma ne morem sprejeti. Na primer, zagotovili naj bi sredstva za pojasnjevanje ljudem, ki živijo v Afriki, kako nevarno je priti v Evropo. Mi ne smemo graditi zidov okrog svoje celine. Zato sem glasovala proti tej spremembi.

Predlog spremembe 909 vsebuje vire za spremljanje evropskih državljanov. To je nekaj, česar ne morem sprejeti in zato sem glasovala proti.

  Nigel Farage (EFD), v pisni obliki. – Člani stranke UKIP smo glasovali za te spremembe predvsem zato, ker nasprotujemo VSAKEMU povečanju proračuna in ker lahko omejevanje uporabe teh proračunskih vrstic, kot so jih predlagali ECR, povzroči zmanjšanje plačil iz proračuna. Vendar želimo poudariti tudi to, da se denar EU, ki ga izdatno financira britanski davkoplačevalec, ne sme uporabljati za uvajanje politik, kot je prisilna prekinitev nosečnosti pri manjšinskem in drugem prebivalstvu, ki trpi v protidemokratičnih režimih. Takšna uporaba je v nasprotju z zakonodajo v Združenem kraljestvu. Je tudi v nasprotju z zakonodajo v drugih satelitskih državah EU in v nasprotju s Splošno deklaracijo Združenih narodov o človekovih pravicah, ki jo je podpisalo Združeno kraljestvo, in v nasprotju z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ki jo je Združeno kraljestvo prav tako podpisalo. Ne glede na to, ali vsebovani znesek res znaša že več milijonov ali ne, bi bilo lokalno prizadeto prebivalstvo upravičeno do povezovanja stranke UKIP s tiranijo njihovih lastnih vlad, če bi delegacija UKIP glasovala proti tem predlogom sprememb.

  Patrick Le Hyaric (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za predlog spremembe 812 v svežnju 3 zato, da ne bi oškodovali kmetov, ki proizvajajo mleko, za pomoč, čeprav je to lahko smešno (280 milijonov EUR). Vendar ni sprejemljivo, da bi sprejetje te spremembe povzročilo zavrnitev predloga spremembe 70, ki dodeljuje pomoč 600 milijonov EUR namesto 280 milijonov EUR, kot zahteva Odbor Parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja. Protestiram proti temu pravilu predloga nižjega proračuna na račun kmetov.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Prepričana sem, da ukrepi, ki jih je najavila komisarka Fischer Boel na koncu sestanka Sveta kmetijskih ministrov v Luxembourgu in Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja v Strasbourgu (19. oktobra), niso ustrezni. Sveženj, ki ga mora še vedno potrditi Svet Ecofin 19. novembra, znaša 280 milijonov EUR in bo državam članicam zagotovljen v obliki finančnega okvira na podlagi proizvodnje in letnih kvot. V skladu z izračuni bo Portugalska dobila finančni okvir 6–7 milijonov EUR za spopadanje s padcem proizvodnih cen, ki je večji od 50 % glede na cene v času 2007–2008. Prepričana sem, da je 0,003 EUR za liter mleka, proizvedenega na Portugalskem (izračuni, ki so jih dali proizvajalci), drobiž za težavo, ki se vleče zdaj že toliko mesecev, zlasti če bo minister za kmetijstvo uporabil ta denar za pričakovane reforme, kot je že najavil.

Ta vsota 280 milijonov EUR pošilja pomemben signal iz Evropske komisije, vendar ni ustrezna v primerjavi s tem, kar proizvajalci resnično potrebujejo, da bi premagali krizo.

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pogajanja o proračunu so med najpomembnejšimi procesi Skupnosti, v katerih si Parlament, Komisija in Svet delijo moč odločanja. Danes je ob koncu prve obravnave Parlament ponovno potrdil svojo vlogo proračunskega organa z uspešnim povišanjem odobritve sredstev za prevzem obveznosti in odobritve plačil glede na predlog Sveta, čeprav manj, kot bi si mi želeli. Ključna vprašanja, ki jih je Skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) podpirala v zvezi z oživljanjem evropskih gospodarstev v okoliščinah sedanje krize, so bila zdaj podprta s poudarkom na kohezijski politiki za spodbujanje rasti in konkurenčnosti, zlasti MSP, ki so glavna gonilna sila za ustvarjanje delovnih mest.

Kot portugalski socialdemokratski poslanec EP imam razlog, da sem še posebno zadovoljen s krepko večinsko odobritvijo predloga naše delegacije za spremembo, ki je namenjena oblikovanju programa Erasmus za prvo zaposlitev, enega od predlogov, ki smo jih predložili na zadnjih evropskih volitvah. Zavarovani sta tudi podpora za kmete, ki proizvajajo mleko, in jamstvo večje varnosti za državljane, tudi glede dobave energije. To ni konec procesa, ker bodo morale vse tri institucije doseči še skupno stališče, o katerem se bo glasovalo na drugi obravnavi v decembru.

- Poročilo: László Surján (A7-0038/2009)

  Regina Bastos (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ob sedanjem ozadju gospodarske, finančne in socialne krize je bistveno, da se v proračunu Evropske unije za leto 2010 daje poseben poudarek tem razmeram in da to postane učinkovito orodje za premagovanje krize. Zato sem glasovala za predlog proračuna EU za leto 2010, ker verjamem, da se celovito odziva na te potrebe.

Parlament je odločen, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bo zajamčil ustrezno financiranje za vse dejavnosti in politike, ki spodbujajo rast in ustvarjanje delovnih mest in zagotavljajo rešitve za evropske državljane. Konkretno to pomeni boljšo energetsko varnost, večjo podporo za raziskave in inovacije, posebno na področju čistih tehnologij, spodbujanje malih in srednje velikih podjetij in večjo podporo za vseživljenjsko učenje. V tem smislu, kot so predlagali poslanci portugalske Socialdemokratske stranke, želim poudariti pomen oblikovanja programa Erasmus za zaposlovanje, namenjenega mladim, ki iščejo prvo zaposlitev, da jim bo pomagal doseči te cilje.

Nazadnje moram poudariti, da se ne strinjam z dodatnim zmanjševanjem proračunskih postavk Sveta v podporo lizbonski strategiji, glede na to, da so takšna znižanja v nasprotju s tem, kar bi bilo treba storiti za spodbujanje rasti in oživitev gospodarstva.

  Sophie Briard Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Medtem ko ima kohezijska politika bistveno vlogo v prizadevanjih za boj proti gospodarski krizi in podnebnim spremembam, je Svet predlagal znatno zmanjšanje odobritve plačil, namenjenih za to v letu 2010. Ker smo se poslanci EP zavedali pomembnosti evropskih skladov in pričakovanj, ki obstajajo na terenu, je bilo bistveno, da ponovno vzpostavimo ali v nekaterih primerih celo povečamo zneske, ki jih je Evropska Komisija predlagala vnaprej.

To glasovanje je izraz politične Evrope, ki jo potrebujemo, takšne, ki bo sposobna sprejemati proračunske odločitve, ki zagotavljajo dobro prihodnost za solidarnost, konkurenčnost in rast v korist njenih državljanov. Poslanci so danes potrdili svojo podporo evropski kohezijski politiki, ki ima res sredstva za izpolnjevanje svojih ambicij. Ker odobravam splošno smer poročil gospoda Surjána in gospoda Maňka o predlogu proračuna Evropske unije za finančno leto 2010, sem odločno glasovala za njuno sprejetje.

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Podpiram poročilo gospoda Surjána kot možen kompromis v zvezi s proračunom EU. Žal mi je, da je Svet še dodatno zmanjšal predhodni osnutek proračuna Komisije, ki je bil po mojem mnenju že tako premajhen za potrebe. Ne moremo imeti večje Evrope s pičlim proračunom, ki očitno ne zadošča. Še posebno sem proti zmanjševanju proračunskih postavk v podporo lizbonski strategiji. Razhajanje med javnimi izjavami o dajanju prednosti spopadanju z gospodarsko krizo in podpiranjem „konkurenčnosti za rast in zaposlovanje“ ter odobritvami, predvidenimi v tem predlogu proračuna, ne bi moglo biti večje. Pozdravljam povečanje odobrenih sredstev na področju svobode, varnosti in pravice in rad bi poudaril, da je gradnja Evrope državljanov odvisna tudi od pravilnega izvajanja teh proračunskih postavk.

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Nisem glasovala za oblikovanje sklada v višini 300 milijonov EUR in za takojšnjo pomoč, namenjeno proizvajalcem mleka, ker sem prepričana, da se proizvajalci mleka in mlečnih izdelkov spopadajo z zlomom cen, ki povzroča negotovost. Pravzaprav bi bilo stališče, ki ga je sprejela Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu (S&D) za sklad v višini 600 milijonov EUR, hitrejše in učinkovitejše v boju proti vzrokom in predvsem učinkom, ki so vodili v občutno zmanjšanje trga mlečnih proizvodov, ki se nadaljuje v razmerah sedanje gospodarske krize. Prepričana sem tudi, da je nabor podpornih ukrepov, ki jih je sprejela Evropska Komisija, prišel prepozno. Sklad v višini 600 milijonov EUR bi resnično zagotovil pravo podporo za države članice, ki se spopadajo s to krizo.

  Lena Ek, Marit Paulsen, Olle Schmidt in Cecilia Wikström (ALDE), v pisni obliki. – (SV) Skupina sprememb proračuna EU za leto 2010, ki sestavlja „sklop 3“, vsebuje posredovanja in podporne ukrepe, ki jim nasprotujemo že načeloma (na enak način, kot smo kritični do podpore EU za pridelavo tobaka – in smo glasovali proti njej). To vključuje različne ukrepe skladiščenja, na primer za alkohol, in obsežno podporo EU za vinski sektor. To vključuje tudi pomoč EU za mleko in sadje v šolah, ki je sama po sebi pomembna, vendar smo prepričani, da bi morala biti ta zadeva obravnavana na nacionalni ravni. Sočasno skupina sprememb sklopa 3 vsebuje pomembne naložbe, na primer v dobro počutje živali in nadzor prevoza živali, ki jih načeloma pozdravljamo, ker ta vprašanja močno podpiramo v drugih okoliščinah, a ker nas postopek glasovanja sili, da sprejmemo skupino sprememb kot celoto, smo se odločili, da se vzdržimo glasovanja o sklopu 3.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Prepričan sem, da so povečanja, ki jih predlaga Parlament za različne razdelke in znesek 1,5 milijarde EUR za financiranje Evropskega načrta za oživitev gospodarstva, bistvenega pomena za EU, da si bo opomogla iz gospodarske krize, v kateri smo zdaj, pa tudi okrepila vlogo Evropske unije na svetovnem prizorišču.

Kot sem rekel že prej, sem prepričan, da je posebno pomembno, da dodelimo potrebna sredstva tako, da bodo mala in srednje velika podjetja, ki so med glavnimi žrtvami krize, dobila podporo, ki jim bo omogočila, da bodo to krizo preživela. Povečanje, ki se nanaša na Okvirni program za konkurenčnost in inovativnost, bo omogočilo spodbujanje podjetniškega duha in inovativnosti, ki sta bistvena, da se EU uveljavi na globalnem trgu, in za družbenogospodarski razvoj na notranjem trgu.

Seveda pa mi je žal, da je bilo za oblikovanje sklada za sektor mleka in mlečnih izdelkov dodeljenih le 300 milijonov EUR. Po mojem mnenju bi resna kriza, ki jo ta sektor zdaj doživlja, upravičila dodelitev več sredstev, za začetek 600 milijonov EUR, ki bi pomagala proizvajalcem, da bi premagali težave, s katerimi se zdaj spopadajo. Zato verjamem, da 300 milijonov EUR ni dovolj in upam, da se dodelitev tega zneska lahko še znatno popravi glede na potrebe tistih, ki jih bo ta sklep prizadel.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) V zvezi s stališčem Parlamenta bi rad poudaril: a) predloge sprememb za preusmeritev sredstev, ki jih je predložila v obravnavo Komisija in jih je pozneje preklical Svet; b) Evropski načrt za oživitev gospodarstva kot prednostno nalogo Evropskega parlamenta, ki mora zagotoviti „svež“ denar za svoje financiranje; c) predloge za pospešitev financiranja za energetsko varnost, raziskovanje in razvoj, podporo za MSP ter vseživljenjsko učenje; d) oblikovanje sklada za sektor mleka v vrednosti 300 milijonov EUR kot neustrezni znesek, vendar največjo možno vsoto (mislim, da je bistveno, da imamo mehanizem za uravnavanje in vzdrževanje mlečnih kvot); e) financiranje širokopasovne povezave za podeželske skupnosti iz rezerve, ki je na voljo pod razdelkom 2; f) predlog spremembe, ki smo ga vložili za okrepitev in spremembo programa Erasmus, da bi bil hkrati tudi instrument za ustvarjanje možnosti prve zaposlitve za mlade ljudi.

Upam, da bo skupni proračun z vrednostjo plačil približno 127 milijard EUR uporabljen v celoti, čeprav je zamuda pri upravljanju sredstev enaka finančnemu letu.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Sredi gospodarske in socialne krize z drastičnimi učinki na delovna mesta in življenjske razmere ljudi je predlog proračuna Skupnosti za leto 2010, o katerem razpravljamo danes, daleč od tega, kar je potrebno, in še enkrat kaže, kaj resnično pomeni „evropska solidarnost“. Namesto, da bi proračun odgovarjal na socialno krizo, je znaten del namenjen za povečanje vojaške porabe in za podporo gospodarskim in finančnim skupinam v skladu s stopnjevanjem militarističnih in neoliberalnih teženj Evropske unije.

Čeprav predstavlja predlog Parlamenta povečanje glede na predlog proračuna Sveta in Evropske komisije, pa je to še vedno za približno 6 milijard EUR premalo glede na tisto, kar je bilo določeno za leto 2010 v večletnem finančnem okviru 2007–2013, medtem ko je končni znesek (ki bo določen v decembru) še vedno neznan. Seveda pozdravljamo odobritev našega predloga, da se odpre nova proračunska postavka za dejavnosti v tekstilni in obutveni industriji, ki bo namenjena oblikovanju programa Skupnosti za industrijo. Ta predlog je namenjen spopadanju s krizo v industriji, ki je posledica eksponentne rasti uvoza iz tretjih držav, zlasti v regije, ki so najbolj odvisne od sektorja.

  Gunnar Hökmark (PPE), v pisni obliki. (SV) Glede proračuna EU za leto 2010 podpiramo osnovna načela, na katerih temelji, in bi radi poudarili, da mora dati ljudem dobro vrednost za denar. Okvir, določen v finančni perpektivi, bi bilo treba spoštovati in zato pozdravljamo dejstvo, da bo proračun ostal znotraj tega okvira. Želimo izrazito zmanjšati kmetijsko in regionalno pomoč ter celotni proračun. Več skupnih sredstev želimo dati v raziskave in razvoj, rast, infrastrukturo in varnost.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Na začetku bi rad izrazil obžalovanje, da je Svet še dodatno zmanjšal predhodni predlog proračuna Komisije in da kljub predpostavki, da so prednostna naloga proračuna za leto 2010 državljani in reševanje gospodarske krize, ni ustreznega financiranja v razdelku 1a – Konkurenčnost za rast in zaposlovanje. Zmanjšanja proračuna, ki jih je uvedel Svet, jemljejo sredstva za izvajanje lizbonske strategije, ki poteka proti spopadanju s sedanjo gospodarsko krizo.

Rad bi pozdravil dejstvo, da je bil odobren predlog spremembe, ki so ga dali poslanci EP iz portugalske Socialdemokratske stranke in je bil volilna obljuba portugalskim volivcem, v delu, ki se nanaša na oblikovanje načrta Erasmusa za prvo zaposlitev kot načina spodbujanja zaposlovanja mladih in pomoč pri spopadanju z gospodarsko krizo.

Nazadnje, nasprotujem zmanjšanjem, ki jih je naredil Svet v razdelku 1b – Kohezija za rast in zaposlovanje, v času, ko sta strukturni in kohezijski sklad pomembna za spodbujanje rasti in gospodarske obnove, vendar tudi zato, ker se veliko število pomembnih politik, namenjenih boju proti podnebnim spremembam in podpiranju rasti in zaposlovanja, financira iz tega podrazdelka.

  Daciana Octavia Sârbu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glasovala sem za vzpostavitev novega sklada za mlečne izdelke, ki bo zagotavljal podporo proizvajalcem pri njihovih prizadevanjih za premagovanje krize v tem sektorju, čeprav bi morali to podporo predvideti že veliko prej. Žal mi je, da nismo mogli glasovati, da bi dobili 600 milijonov EUR, kot je bilo predvideno v poročilu na lastno pobudo, o katerem je 1. septembra glasoval Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja in kot bi si želela skupina S&D. Če kmetje v EU ne morejo uživati večje podpore EU, je to blizu slabemu občutku o evropski pravici.

  Georgios Toussas (GUE/NGL), v pisni obliki. – Predlagani proračun EU za leto 2010, ki je naravnan proti navadnim ljudem, odraža vse vidike reakcionarnih ciljev, s čimer še enkrat dokazuje, da je EU nadnacionalna imperialistična unija v službi kapitala. Kapitalistična kriza se uporablja za poglabljanje reakcionarnega kapitalističnega prestrukturiranja na račun delavskih razredov in za povečanje dobičkov monopolnih podjetij. Programi se financirajo za rušenje delovnih odnosov, vmešavanje v delavske in socialne pravice, spodbujanje prožnih oblik dela in razveljavljanje pogojev kolektivnih pogodb.

Krepijo se sistemi negotovosti dela in izsiljevanja mladih s pripravništvom in vseživljenjskim učenjem namesto delovnih mest. Koncentracija zemlje in izrivanje kmetov iz uporabe SKP se krepita v korist živilske industrije in trgovine. Sredstva in mehanizmi preganjanja in zatiranja delavskih gibanj, kot so Frontex, Europol in Eurojust, se povečujejo in krepijo, kakor tudi osebne podatkovne zbirke in mehanizmi za uveljavljanje imperialistične politike EU, skupne zunanje in varnostne politike in vojaških infrastruktur.

Glas za proračun EU s strani desnosredinskih in levosredinskih strank v Evropskem parlamentu označuje vsesplošen napad na delavske razrede. Glasovali smo proti proračunu EU, ker služi velikim podjetjem in povzroča še večje težave navadnim ljudem.

- Poročilo: Vladimír Maňka (A7-0037/2009)

  Robert Atkins (ECR), v pisni obliki. – Britanski konzervativci še naprej verjamemo v boljšo vrednost in večjo odgovornost znotraj proračuna Evropskega parlamenta.

A parlament je spet skušal močno povečati proračun, ki ga je določil Svet ministrov. Zato smo konzervativci glasovali za zmanjšanje porabe EU na številnih področjih.

Še naprej podpiramo področja, kjer EU dodaja vrednost, kot na primer raziskovanje novih tehnologij, dostop do informacij za državljane EU, evropskega varuha človekovih pravic in Računsko sodišče. Vendar smo glasovali tudi proti številnim drugim proračunskim vrsticam, ki so neupravičene in potratne v času, ko bi morali vsi pokazati gospodarsko preudarnost.

Natančneje, glasovali smo proti financiranju Odbora regij, podprli pa smo pobude za ukinitev nekaterih najrazsipnejših proračunskih vrstic, kot so subvencije za tobak, pa tudi številne druge v zvezi s kmetijskimi subvencijami in shemami ter odpadki v upravi.

  Martin Callanan (ECR), v pisni obliki. – V skupini ECR verjamemo v boljšo vrednost in večjo odgovornost znotraj proračuna Evropskega parlamenta.

A parlament je spet skušal močno povečati proračun, ki ga je določil Svet ministrov. Zato smo v skupini ECR glasovali za zmanjšanje porabe EU na številnih področjih.

Še naprej podpiramo področja, kjer EU dodaja vrednost, kot na primer raziskovanje novih tehnologij, dostop do informacij za državljane EU, evropskega varuha človekovih pravic in Računsko sodišče. Vendar smo glasovali tudi proti številnim drugim proračunskim vrsticam, ki so neupravičene in potratne v času, ko bi morali vsi pokazati gospodarsko preudarnost.

Natančneje, glasovali smo proti financiranju Odbora regij in podprli pobude za zmanjšanje nekaterih najrazsipnejših proračunskih vrstic v zvezi s kmetijskimi subvencijami in shemami ter odpadki v upravi.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Sem za to, da v tej razpravi o splošnem proračunu Evropske unije upoštevamo posebne pogoje krize, ki jo zdaj doživljamo, ko razpravljamo o dodeljevanju sredstev različnim sektorjem evropskega gospodarstva.

Rad bi usmeril pozornost na nujno potrebo po oblikovanju sklada za sektor mleka in mlečnih izdelkov glede na težke okoliščine, s katerimi se spopadajo proizvajalci, in upam, da bodo za ta sektor dejavnosti sprejeti učinkoviti ukrepi podpore.

Bistveno je, da dodelimo potrebna sredstva tako, da bodo mala in srednje velika podjetja, ki so med glavnimi žrtvami krize, dobila podporo, ki jim bo omogočila, da bodo preživela to krizo. Povečanje v Okvirnem programu za konkurenčnost in inovativnost bo omogočilo spodbujanje podjetniškega duha in inovativnosti, ki sta bistvena, da se EU uveljavi na globalnem trgu, in za družbenogospodarski razvoj na notranjem trgu.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Veseli me, da je bila sprejeta politika priprave ničelnega proračuna na začetku vsakega zakonodajnega obdobja, ki sem jo predlagal v imenu skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov). Kot rezultat tega bo proračun Parlamenta odražal resnične potrebe in povečal preglednost, proračunsko disciplino in učinkovitost. Podpiram tudi razlikovanje med fiksnimi in spremenljivimi stroški, s tem da se slednji upravičijo z analizo stroškov in koristi. Na področjih, kot je politika komunikacije, je ta analiza stroškov in koristi pomembna za zagotovitev boljših rezultatov in upravljanja virov.

Poudaril bi, da v tem predlogu proračuna niso upoštevane zahteve, ki izhajajo iz prihodnjih ob začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe, zaradi katere bo verjetno treba pripraviti predlog spremembe proračuna. Poudaril bi, da bi morala biti glavna prednostna naloga Parlamenta odličnost v pripravi zakonodaje in v ta namen bi bilo treba dodeliti potrebne vire. Prepričan sem tudi, da je bistvenega pomena, da se sprejme dolgoročna politika o zgradbah z upoštevanjem stroškov njihovega vzdrževanja.

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. – (FR) Na prvi obravnavi proračuna za leto 2010, to je 127,5 milijard EUR v plačilih, sem glasovala za in upala, da bomo na drugi obravnavi lahko dosegli ambicioznejše rezultate, zlasti glede virov, ki si jih lahko privoščimo za načrt oživitve, ki bo v sorazmerju z izzivi, s katerimi se je treba soočiti glede delovnih mest, socialne kohezije, podnebnih sprememb in boja proti revščini. Zame je bilo to predvsem zagovarjanje podpore za mikroposojila, kar je prednostna naloga za socialiste, z zagotavljanjem virov za socialno ekonomijo, pri tem pa v celoti ohraniti program PROGRESS. Viri za ta proračun so res omejeni, predvsem zaradi omejene finančne perspektive, kamor spadajo. V razpravi o novi proračunski perspektivi se bo treba resno potruditi.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pozdravljam dejstvo, da je skupni znesek proračuna Parlamenta pod mejo, ki si jo je sam postavil, v višini 20 % izdatkov v razdelku 5 (upravni izdatki) večletnega finančnega okvira. V letu krize je pomembno, da Parlament načrtuje podobo discipline in nadzora stroškov.

Odobreni proračun ne vključuje popravkov, ki bodo morda potrebni, če bo začela veljati Lizbonska pogodba, zlasti v zvezi z zakonodajo. V tem smislu bo morda potrebno spremeniti proračun, če bo začela veljati Lizbonska pogodba. Pomembno je opozoriti, da je glavna prednostna naloga Parlamenta njegova zakonodajna vloga (po mnenju skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov)) in da je treba Parlamentu dodeliti potrebna sredstva, da bo lahko opravljal odlično delo.

V zvezi z informacijsko politiko pozdravljam sporazum o financiranju političnih strank na evropski ravni in političnih fundacij na evropski ravni, ki bi morale pomagati pri izboljšanju komunikacije z državljani in njihovega sodelovanja v političnem življenju EU. Potrebna je tudi bolj poglobljena razprava o dolgoročnih proračunskih načelih na tem področju.

Glasovala sem za to poročilo.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Rad bi pozdravil dejstvo, da je skupna raven proračuna Parlamenta pod mejo, ki si jo je sam postavil, v višini 20 % izdatkov v razdelku 5 (upravni izdatki) večletnega finančnega okvira. Pomembno je seveda opozoriti, da začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe in posledično povečanje odgovornosti Parlamenta pomeni, da bo treba pripraviti spremembo proračuna in da bo težko obdržati mejo 20 % upravnih izdatkov. Glavna prednostna naloga Parlamenta naj bi bila odličnost v pripravi zakonodaje in treba je ustvariti potrebne razmere, da se bo to uresničilo.

Rad bi pohvalil tudi delo, ki ga je opravil poročevalec v senci skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) José Manuel Fernandes, ki je imel ključno vlogo pri tem, da je postalo to poročilo pomemben dokument za Parlament. V njegovem delu bi rad poudaril predlog, ki je bil pravkar odobren, za izvajanje politike priprave ničelnega proračuna na začetku vsakega zakonodajnega obdobja, ki bo omogočila, da bodo v proračunu Parlamenta odražani samo resnični stroški in se bo povečali preglednost, proračunska disciplina in učinkovitost.

- Poročilo: Claude Moraes (A7-0040/2009)

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Od leta 1998 je Parlament vztrajno zavračal vse pobude, ki so mu bile predložene pri posvetovanju o podrobnih vprašanjih v zvezi z Europolom, dokler je Europol ostajal v medvladnem obsegu in ni bil podvržen ne demokratičnemu ne pravnemu nadzoru. Zdaj, ko je bil sprejet sklep, da se Europol spremeni v agencijo EU, ki se financira iz proračuna skupnosti, in je bila okrepljena nadzorna vloga Parlamenta, ni več treba ohranjati takega ravnanja.

Zato sem glasoval za to pobudo Češke republike, namenjeno odzivu na upravno vprašanje, namreč uskladitvi osnovnih plač in dodatkov, ki veljajo za osebje Europola, da bi jih prilagodili povečanju življenjskih stroškov na Nizozemskem. Vsekakor bi poudaril, da mora vsak sklep o uskladitvi plač zaposlenih pri Europolu soglasno sprejeti Svet.

  Elisabeth Morin-Chartier (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za ta predlog, namenjen uskladitvi osnovnih plač in dodatkov, ki se uporabljajo za osebje Europola. Namen tega poročila je, da bi se njihovi osebni prejemki prilagodili povečanju življenjskih stroškov na Nizozemskem, pa tudi spremembam plač v javnih službah v državah članicah. Ta podpora je še toliko potrebnejša, ker je postal Europol agencija Evropske unije, ki se financira iz proračuna Skupnosti.

- Sprememba Uredbe (ES) št. 1234/2007 („Uredba o enotni SUT“)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za vključitev mleka v člen 186, da bi omogočili Komisiji hitro odzivanje na krizne razmere, saj uvaja instrument, ki ga je pomembno uporabiti. Vendar uporaba tega instrumenta ne sme oddaljiti Parlamenta od tega procesa, še toliko bolj, ker se približuje soodločanje, zato je pomembno, da Komisija nadzira te ukrepe.

Glede prostovoljne prilagoditve sheme dodatne dajatve, splošno znane kot „globa“, ki je namenjena varovanju notranjega financiranja za prestrukturiranje sektorja mleka in mlečnih izdelkov, menim, da je to ukrep, ki ustvarja nacionalne odzive, čeprav bi bilo po mojem mnenju primerneje sprejeti evropske odzive na krizo, ki se nanaša na Evropo kot celoto.

Za konec, prepričan sem, da po tistem, ko smo si zadnje mesece tako močno prizadevali, da bi Komisija predložila ukrepe, ne moremo zavrniti nobenega prispevka zdaj, v tem zelo težkem času za evropske proizvajalce mleka in njihove družine.

  Richard Ashworth (ECR), v pisni obliki. – Glasoval sem za te spremembe enotne SUT, ker verjamem, da je sveženj 280 milijonov EUR realističen in bo pozitivno sprejet v mlečni panogi. Zato sem prepričan, da bo treba za izvedbo te podpore Upravljalnemu odboru dodeliti začasna pooblastila na podlagi člena 186. Vendar menim, da bi morala Komisija dobiti ta pooblastila za največ dve leti, da bi zagotovila gladko izročitev svežnja.

Ne morem pa podpreti programa odkupa nacionalnih kvot mleka, ki ga je Komisija prav tako predlagala in ki vključuje načrte za dvig superdajatve za proizvajalce, ki bi presegli kvote. Ne smemo kaznovati učinkovitih, ki so prihodnost panoge. Ta sveženj je kratkoročen ukrep, ki podaja kratkoročno rešitev, vendar panoga potrebuje jasno dolgoročno strategijo za prihodnost.

  Anne Delvaux (PPE), v pisni obliki. – (FR) V zvezi z vključitvijo mleka v člen 186 in programom odkupa kvot me veseli, da se izvajanje tega sklepa ni preložilo na poznejši datum ... nekaj, česar bi se na določeni točki lahko delno bali, saj je mlečno leto (ki traja od 1. aprila do 31. marca) že krepko v teku. Čeprav sem za ukrepe, ki so bili predlagani, bi mi bilo kljub temu všeč, da bi nadaljevali. Ti ukrepi so res še daleč od tega, da bi bili ustrezni, zlasti, ker glede na odkupne kvote odgovornost spet leži na strani držav članic in nacionalnega financiranja. Poleg tega se tu pogovarjamo o srednje- in dolgoročnih ukrepih.

Vsekakor pa so nujno potrebni kratkoročni ukrepi Skupnosti. To je bistvenega pomena. Pričakovanja na tem področju so zelo velika. Nazadnje, v smislu člena 186 bo v prihodnje nujno spremljati letno obnovo mehanizma in omogočiti Komisiji, da vsako leto samodejno obnavlja ta ukrep. To bo tudi Parlamentu in Svetu omogočilo izvajanje večjega pritiska na Komisijo.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za predlog uredbe o „enotni SUT“, ker so glede na resno krizo, ki jo doživlja mlečni sektor v Evropi, potrebni nujni ukrepi za obnovo ravnotežja na trgu in jamstvo ustreznega prihodka za kmete, kot je navedeno v ciljih SKP, ki so bili ponovno potrjeni v Lizbonski pogodbi.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Ti predlogi potrjujejo neuspeh politike Komisije v sektorju mleka in mlečnih izdelkov. Obstaja več razlogov, zakaj smo glasovali proti: 1) znesek, ki ga je predlagala Komisija za stabiliziranje trga mleka, očitno ne zadošča in bo na voljo šele leta 2010, zato se ga ne bo mogoče lotiti v obsegu, ki bi bil potreben, kar so očitno nujne razmere, zlasti v primeru malih in srednje velikih proizvajalcev; 2) vključitev mleka in mlečnih proizvodov v člen 186, ki se pojavlja v tem predlogu, jamči Komisiji moč, ki ji jo dodeljujeta Parlament in Svet, brez določitve ukrepov, ki bodo pripravljeni; 3) predlagani ukrepi ne spreminjajo ciljev zadnje reforme SUT za popolno liberalizacijo in odpravo regulativnih instrumentov trga, kvot in proizvodnih pravic – smernice, ki izhajajo iz temeljev sedanje krize; 4) odobrena sredstva so navsezadnje namenjena za prestrukturiranje sektorja, ki za Komisijo pomeni tisoče proizvajalcev, ki opuščajo svojo dejavnost, z vsemi socialnimi in okoljskimi posledicami, ki jih to prinaša; 5) predlog bo zaostril obstoječa neravnovesja v razporeditvi skladov med proizvajalci in med državami, ki samo poslabšujejo stvari za neštete proizvajalce.

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za nove protikrizne ukrepe v zvezi s ceno mleka, da bi podprli proizvajalce, ki se zdaj spopadajo s posebno težkim okoljem za svojo stroko. Ti ukrepi prihajajo počasi, čeprav proizvajalci mleka govorijo o svojih težavah že od lanske spomladi. Proračun v višini 280 milijonov EUR, ki ga predlagajo države članice, ne zadošča; pokazati moramo, da smo ambicioznejši in podpreti sveženj pomoči v višini 600 milijonov EUR, ki bo našim proizvajalcem omogočil, da se bodo izvili iz krize, v kateri so se znašli. Zelo me skrbi za prihodnost tega sektorja, ker se ne naredi nič za osvoboditev proizvajalcev iz primeža samih tržnih mehanizmov, čeprav je Evropsko računsko sodišče najavilo potrebo po orodjih za upravljanje trga mleka zaradi tveganja, da bi proizvodnja mleka v številnih ranljivih območjih oslabila in da ne bomo zmožni videti, da si lahko Evropa ustvari položaj na svetovnem trgu le s proizvodi z visoko dodano vrednostjo.

  Alan Kelly (S&D), v pisni obliki. – Kmetje, ki proizvajajo mleko, so zdaj pod hudim pritiskom. Na Irskem, kjer je mlečna panoga strateško pomembna, bo imel skoraj vsak kmet, ki proizvaja mleko, v letu 2009 izgubo. To niso trajnostne razmere za eno ključnih evropskih panog. Za današnji predlog spremembe sem glasoval, da bi pokazal solidarnost s kmečko skupnostjo v času krize. Žal mi je le, da ne glasujemo, da bi jim dali 600 milijonov EUR namesto 300 milijonov EUR, kot je prvotno predlagal Parlament. A desnosredinske stranke v parlamentu so glasovanje o tej zadevi blokirale na ravni odbora. Seveda pa je 300 milijonov EUR bolje kot nič, čeprav je treba v prihodnje v podporo tej panogi ukrepati bolj drastično.

  Kartika Tamara Liotard (GUE/NGL), v pisni obliki. – Vzdržala sem se končnega glasovanja o Uredbi o enotni SUT (člen 142), ker predlagani ukrepi Komisije po mojem mnenju ne gredo dovolj daleč.

Ta kriza v sektorju mleka in mlečnih izdelkov je težava, pri kateri je treba nujno ukrepati in zato sem glasovala za nujni postopek na podlagi člena 142 za spremembe Uredbe o enotni SUT. Vendar je sedanji predlog Komisije prešibak in rada bi zelo kmalu videla ustrezne in podporne ukrepe, ki bodo učinkoviti v boju proti krizi v sektorju mleka in mlečnih izdelkov. Glasovanje za ta predlog bi preprečilo prihodnje, učinkovitejše ukrepe.

  Astrid Lulling (PPE), v pisni obliki. – (DE) Kriza v mlečni panogi je številne kmete pripeljala na rob stečaja. Po mesecih čakanja na boljše cene mleka je Evropska komisija končno sprejela izredne ukrepe, da bi rešila proizvajalce mleka.

Pomoč za zasebne zaloge sira, ki bo v glavnem koristila Italijanom, se bo povečala na 15 milijonov EUR.

Intervencijsko obdobje za mleko v prahu in maslo bo razširjeno in povečala se bodo izvozna nadomestila. Ti ukrepi bi morali stabilizirati cene mleka na srednji rok.

Sklad za mleko v višini približno 280 milijonov EUR bo razdeljen med države članice, da bi financiral nacionalne ukrepe pomoči. Vendar je to le malo več kot kaplja v morje.

Komisija ponuja državam članicam prostovoljni program odkupa kvot, s katerim bi motivirali proizvajalce mleka, da delno ali dokončno opustijo proizvodnjo mleka. Proizvodne obrate, ki dostavljajo preveč, bo prosila, da sežejo globlje v žep. Ti ukrepi vključujejo visoke nacionalne stroške, kajti v času splošne gospodarske krize nacionalni proračuni nimajo nobene rezerve več. Tu nimam nobenih velikih upov.

Najotipljivejši ukrep v kriznem svežnju je vključitev mleka v člen 186 Uredbe (ES) št. 1234/2007 tako, da lahko Komisija sprejme hitre ukrepe za boj proti krizi. Vendar se mi zdi vprašljivo ta ukrep časovno omejevati. S tem pridržkom sem glasovala za stališče Parlamenta.

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. – (ES) Glasoval sem proti resoluciji v sektorju mleka in mlečnih izdelkov, ker mislim, da prihaja predlog Komisije o dodelitvi 280 milijonov EUR sektorju prepozno, da bi bil izveden še letos, vsekakor pa ta ukrep ne bo zadoščal. Zato sem podprl predlog, da se sektorju dodeli 600 milijonov EUR. Po drugi strani sta Evropski parlament in Svet z vključitvijo mleka in mlečnih izdelkov v člen 186 dodelila Komisiji določena pooblastila, čeprav ni nobene posebne navedbe, kateri praktični ukrepi bodo sprejeti. Kljub temu sprejeti ukrepi ne spreminjajo cilja najnovejše reforme SKP, zlasti popolne liberalizacije trga mleka in mlečnih izdelkov, ki jo naša skupina zavrača. Ti ukrepi dajejo prednost agroživilski industriji in velikim distribucijskim verigam na škodo manjših in srednje velikih proizvajalcev in prispevajo h koncentraciji proizvodnje in povečanju dobička, ki ga ustvarja industrija, ki je v zadnjih letih zrasla na račun padca cen, ki se plačujejo proizvajalcem mleka, in povečanja končne nakupne cene.

  Elisabeth Morin-Chartier (PPE), v pisni obliki. – (FR) Podprla sem oblikovanje „sklada za mleko“, da bi pomagali sektorju v krizi in zlasti, da bi prišla pomoč do tistih kmetov, ki se spopadajo z najbolj perečimi težavami. Natančneje, glasovala sem za spremembo, ki zahteva 20 milijonov EUR več od zneska, ki ga je naznanila Evropska komisija, tako da bo znašal 300 milijonov EUR. To je sprememba k Uredbi o enotni skupni organizaciji kmetijskih trgov (SUT), ki predvsem omogoča Evropski komisiji, da sprejme izredne ukrepe na lastno pobudo v primeru resne motnje na trgu mleka, kot se je zdaj dogajalo že nekaj mesecev. Ta proračun očitno ne zadošča, da bi spravili vse proizvajalce iz kočljivih razmer, v katerih so se znašli. A glede na sedanje rezerve proračuna bi bilo na žalost neodgovorno, če bi prosili za več. Poleg tega bi s tem, ko bi prosili več, tvegali, da ne bi dobili ničesar. Opozorila bi, da so to le temelji, ki so bili postavljeni. Razprava se nadaljuje glede ureditvene strukture, ki jo bo treba vzpostaviti po letu 2013, in Evropski parlament se bo potrudil, da bo dosegel o tem vprašanju učinkovit, odgovoren okvir za kmetijske trge. Poleg tega nam bo Lizbonska pogodba zagotovila novo orožje v tem pogledu.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Na plenarnem zasedanju Parlamenta v Strasbourgu so bila sprejeta poročila, ki vsebujejo tri posebne ukrepe (280 milijonov EUR neposredne pomoči za proizvajalce, začasno pravilo za izračunavanje odkupa kvot in vključitev mleka v SUT na podlagi člena 186 (izredni ukrepi)). Prepričana sem, da so ti ukrepi pomembni, vendar so neustrezni, enkratni ukrepi za problem, ki je dobil že zelo resne strukturne razsežnosti. Sektor potrebuje uporabne in učinkovite mehanizme upravljanja, da lahko posega na trg, kadar je to potrebno, v nasprotju s pristopom, ki ga priporoča Evropska komisija, ki podpira liberalizacijo in deregulacijo.

Kriza v sektorju mleka in mlečnih izdelkov jasno kaže, da so v SUT za mleko še vedno potrebni instrumenti, zlasti mehanizem kvot, da bi se lahko spopadli z neravnovesjem na trgu.

Sveženj, ki ga mora 19. Novembra potrditi še Svet Ecofin, znaša 280 milijonov EUR in bo državam članicam zagotovljen v obliki finančnega okvira na podlagi proizvodnje in letnih kvot. V skladu z izračuni bo Portugalska dobila finančni okvir od 6 do 7 milijonov EUR za boj proti padcu proizvodnih cen, ki je večji od 50 % glede na cene v času 2007–2008 …

(Obrazložitev glasovanja je bila skrajšana v skladu s členom 170 Poslovnika)

  Georgios Toussas (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Ukrepi Komisije in vlad v zvezi s krizo v živinorejskem sektorju gredo z roko v roki s splošnejšo SKP, naravnano proti navadnim ljudem, in kar je še pomembnejše, z odločitvijo o popolni liberalizaciji mlečnega trga, ki jo je sprejela EU. Najhujše je, da se predlagane postavke uporabljajo za pospešitev prestrukturiranja za povečanje dobičkov živilske industrije in s tem krepitve skupin podjetij v sektorju mleka in mlečnih izdelkov na račun živinorejcev. Ukrepi ne obravnavajo akutnih problemov, proti katerim demonstrirajo lastniki malih in srednje velikih mlečnih kmetij, namreč proti visokim stroškom proizvodnje in prenizkim cenam proizvajalcev.

Konkretno, ne obravnavajo akutnih problemov vseh živinorejcev v govedoreji, proizvodnji mesa ter ovčje- in kozjereji. Industrialci in trgovci podvajajo svoje dobičke na račun prenizkih cen proizvajalcev in eksponentnih cen, ki jih plačujejo delavci za ta osnovna živila. Glasovali smo proti predlogu, ker je njegov namen še bolj koncentrirati proizvodnjo v tem sektorju. Rešitev za lastnike revnih in srednje velikih kmetij je, da se bojujejo proti politiki EU, ki je prijazna do monopolov, in za drugačno vrsto razvoja, ki osvobaja živinorejce pred izkoriščanjem, jim jamči dohodek in prihodnost ter na splošno služi prehranskim potrebam in blaginji ljudi.

- Predlog za resolucijo - B7-0097/2009

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, dejstvo, da so bile notranje meje Evropske unije odpravljene, ne da bi bil hkrati ali celo pred tem okrepljen nadzor na zunanjih mejah in ne da bi bili v celoti delovali varnostni instrumenti, ki so bili predvideni že na začetku, je resen problem. Ker upoštevamo načelo realnosti, ne bomo nasprotovali tej resoluciji, v kateri je izražena skrb zaradi zamud, ki jih povzročajo novi sistemi za izmenjavo informacij o kazenskih in vizumskih zadevah. Vendar je vse to dejansko samo navidezni problem. Pravi problem je sam Schengen, njegov psevdo-pravni red, ki ga vsebujejo pogodbe in politike, ki jih izvaja Bruselj v zvezi z vizumi, priseljevanjem in gibanjem ljudi …

Danes je Evropa preplavljena z zakonitimi in nezakonitimi priseljenci in kriminal, ki postaja vedno nasilnejši, strmo narašča, ker je bila državam odvzeta pravica do nadzora lastnih meja. Schengen je spodbudil razmah čezmejnega kriminala in nezakonitega priliva ljudi in blaga, včasih zakonitih in včasih ne, ki so brez prave koristi za Evropejce. Zato, dokler ti sistemi ne postanejo operativni, se zatečimo vsaj k zaščitni klavzuli in ponovno vzpostavimo nadzor!

  Joanna Senyszyn (S&D), v pisni obliki. – (PL) V celoti podpiram resolucijo o razmerah v zvezi s SIS II in VIS. Razvoj SIS II se je zavlekel in številne tehnične napake so že zadržale vstop novih držav v schengenski sistem. Zato mora Evropski parlament stalno spremljati napredovanje vzpostavitve SIS II in VIS.

SIS II je ključni politični projekt za celotno unijo. Njegova dolgo pričakovana izvedba in pravilno delovanje sta bistvena za nadaljnjo širitev schengenskega območja in za posledični prosti pretok ljudi znotraj EU za sosednje državljane, ki morajo imeti pravico do tega (Bolgarija, Romunija, Ciper in Lihtenštajn). SIS II je tudi ključni element v boju proti kriminalu in nezakonitemu priseljevanju. Poljska mejna straža je uspela v prvi polovici leta 2008 zadržati 50 % več nezakonitih tujcev kot v enakem obdobju leto poprej, ker se je Poljska pridružila schengenskemu območju (iz poročila Ministrstva za notranje zadeve in upravo za leto 2008).

Na ozemlju Poljske je bilo prijetih več kot 350 ljudi, ki so jih iskali z evropskim nalogom za prijetje (EAW), približno 600 ljudi, ki jih je iskal poljski pravosodni sistem, pa je bilo pridržanih v tujini. Posebno pomembna je podatkovna zbirka o pogrešanih otrocih, ki ni bila del SIS I in se načrtuje za SIS II. Naša verodostojnost v očeh naših državljanov je odvisna od glavnih projektov, kakršni so ti. Združena Evropa si ne more privoščiti nadaljnjih zamud in malomarnosti.

- Predlog za resolucijo RC-B7-0118/2009

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Sprejetje te resolucije prav gotovo sproža nekaj pripomb o njenih ciljih in vsebini. Prvič, Evropska unija bi se morala, namesto zatrjevanja, da je prvak v demokraciji, kar ni, in namesto dajanja „praktičnih priporočil“ drugim državam, ukvarjati predvsem s stanjem demokracije znotraj EU. Proces ratifikacije Lizbonske pogodbe je novejši primer med drugimi možnimi primeri, kako poteka tako imenovani „evropski projekt“ proti demokratični udeležbi evropskih ljudi in proti njihovim interesom, željam in težnjam, ki pritiska na njih, jih izsiljuje in ne upošteva njihovih odločitev v zvezi s tem, katero pot želijo za svojo skupno prihodnost. Drugič, države EU bi morale namesto spodbujanja ponovnega oživljanja oboroževalne tekme v zunanjih odnosih in militarizacije v mednarodnih odnosih prispevati k demokraciji s spodbujanjem resnične politike miru in mednarodnega sodelovanja, ki temelji na spoštovanju suverenosti vsake države in načela nevmešavanja pa tudi spoštovanja mednarodnih zakonov in Listine Združenih narodov. Na žalost smo še daleč od takega prispevka. EU z vedno večjim primanjkljajem jasne demokracije ne more biti za vzor in še toliko manj pomagati „konsolidirati“ demokracijo v svetu, zato smo glasovali proti.

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, ta resolucija razkriva, kot po navadi, tako imenovane dobre namene Parlamenta v zvezi s človekovimi pravicami. Dozdevna vloga Evropske unije je razsvetljevanje človeštva kot celote o njenem pojmovanju demokracije, financiranje demokratičnega razvoja v vseh državah in tako dalje. Kako je potem lahko verodostojna, ta Unija, ki v vseh svojih zunanjetrgovinskih sporazumih tako nezavzeto, če sploh, uporablja zaščitne določbe, ki v zvezi s tem kljub temu obstajajo, ko pa še naprej trguje in financira, ni važno kaj?

Kako je lahko verodostojna, glede na način, kako se obnaša celo v Evropi, ko vsiljuje državam Evropsko ustavo, kot se na novo imenuje Lizbonska pogodba, ko pa so nekatere od njih jasno povedale, da je ne želijo? In kako je mogoče verjeti vam, gospe in gospodje na levi strani tega Parlamenta, po včerajšnji sramotni farsi z Italijo, ko ste pokazali sektaški in strankarski duh, kakršnega ni bilo videti nikoli poprej?

- Poročilo: Elmar Brok (A7-0041/2009)

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo gospoda Broka o institucionalnih vidikih ustanovitve Evropske službe za zunanjepolitično delovanje (EEAS), ki bo izjemno pomembna za to, da bi zunanji odnosi Unije postali skladnejši in učinkovitejši. Pomembno je zagotoviti, da bo ustanovitev EEAS, kot posledica novosti, ki jih uvaja Lizbonska pogodba, omogočila ohranitev in nadaljnji razvoj modela Skupnosti za zunanje odnose Unije in ohranitev institucionalnega ravnovesja Unije.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ustanovitev Evropske službe za zunanjepolitično delovanje je naravna posledica procesa, s katerim Evropska unija pridobiva vse več zunanjih pristojnosti. Lahko postane pomemben instrument za usklajevanje in za uveljavitev zunanjega položaja EU, če se bo lahko uprla pritiskom direktoratov in svoje delovanje naslonila bolj na sodelovanje z diplomatskimi predstavniki držav članic kot na tekmovanje z njimi.

Žal mi je, da v Odboru za zunanje zadeve ni bilo mogoče dobiti podpore za spremembo, ki sem jo predlagal in ki je zahtevala, da bi se pri uvajanju prihodnjih dogovorov o notranjih jezikih EEAS upoštevali evropski svetovni jeziki.

To je še toliko bolj jasno, ker bi morala biti prednostna naloga EEAS, da gradi mostove, stike in povezave s preostalim svetom, in bi morala zato kot svoje izbrano delovno orodje sprejeti najprimernejše jezike za njihovo neposredno uvedbo. Zato ni razumljivo, da se je Parlament pri obravnavanju tega vprašanja odločil, da ne bo upošteval zunanjega vidika večjezičnosti in strateške narave teh jezikov, ki jih priznava, ne le sam, temveč tudi Evropska komisija.

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. – (FR) Podprla sem mnenje Evropskega Parlamenta o strukturi prihodnje diplomatske službe EU. Upam da bo Evropska služba za zunanjepolitično delovanje (EEAS) poosebljala v glavnem pristop na temelju Skupnosti in da bo EU omogočila izvajanje njenega diplomatskega vpliva na učinkovit in demokratičen način. Upravne in proračunske zadeve morajo priti v pristojnosti Komisije in EEAS mora biti uradno del Komisije. Upam tudi, da bo novi komisar za razvoj lahko ostal popolnoma samostojen in zavaroval svoje pristojnosti v zvezi s to službo, v nasprotju z zamislijo, da bi lahko koncentriral moči v sektorjih, ki se nanašajo na zunanje delovanje Evropske unije, vključno s trgovinsko politiko EU in razširitvijo EU. Pomembno je, da glas Parlamenta sliši Svet, ki bi moral določiti smernice za to novo telo na svojem zasedanju 29.–30. oktobra 2009.

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. (ES) Glasoval sem proti poročilu gospoda Broka o Evropski službi za zunanjepolitično delovanje (EEAS), ker jo vidim kot najjasnejši primer militarizacije Evropske unije. Služba, ki naj bi bila uvedena po sprejetju Lizbonske pogodbe, pokriva vse vidike varnostne in obrambne politike EU. V skladu s poročilom bosta EEAS in visoki predstavnik (ter podpredsednik Evropske komisije) prevzela vlogo zunanjih predstavnikov EU, ki ju bo podpirala mreža 5 000 javnih uslužbencev, ne da bi bila podrejena kakršnemu koli parlamentarnemu nadzoru. Visoki predstavnik bo odgovoren za civilno in vojaško upravljanje kriz in bo pristojen za človekove pravice, vendar ne bo odgovarjal državam članicam. Poleg tega bo EEAS ustanovljena s sklepom Sveta z odobritvijo Komisije. S Parlamentom se bodo samo posvetovali, kar odraža protidemokratično naravo programa. Mislim, da Evropska služba za zunanjepolitično delovanje ni v duhu evropskega projekta, ki bi ga naša skupina želela zagovarjati, namreč Evropo, ki jo državljani ustvarjajo za državljane, ne pa Evropo, ki se zdaj gradi na gospodarskem modelu, ki temelji na izogibanju vsaki intervenciji v gospodarstvu.

  Georgios Toussas (GUE/NGL), v pisni obliki. Evropska služba EU za zunanjepolitično delovanje (EEAS), ustanovljena na podlagi reakcionarne Lizbonske pogodbe, je mehanizem za spodbujanje večje imperialistične agresije in strategije EU, usmerjene proti navadnim ljudem. Vnema političnih predstavnikov kapitala v Evropskem parlamentu – enako konzervativcev, socialnih demokratov, liberalcev in zelenih – da bi glasovali za EEAS, dokazuje njihovo predanost ekonomskim politikam in vojaškim možnostim za poenotenje kapitala na evropski ravni:

• neodvisno zastopanje EU v vseh mednarodnih organizacijah, neodvisno od njenih držav članic, kot je predvideno v Lizbonski pogodbi;

• ustanovitev EEAS, avtonomne službe EU s civilnimi in vojaškimi pooblastili na podlagi smernic, sprejetih v skupni zunanji in varnostni politiki ter evropski varnostni in obrambni politiki, in s posadko višjih državnih uradnikov in vojaških predstavnikov EU na podlagi nalogov visokega predstavnika;

• uporaba EEAS kot orodja za spodbujanje imperialistične politike EU z lastnimi veleposlaništvi in diplomatsko delovanje neodvisno od držav članic. Pot za tak razvoj je bila pripravljena v Maastrichtski pogodbi, ki je utemeljila skupno zunanjo in varnostno politiko ter varnostno in obrambno politiko EU in dala znak za stopnjevanje vojaške agresije in militarizacije v EU.

Grška komunistična stranka je glasovala proti poročilu, ki je razkrilo vse vidike Lizbonske pogodbe in nevarnosti, ki jih skriva njena uporaba za ljudi, ki se bojujejo proti EU, tej nadnacionalni uniji kapitala in njeni protiljudski politiki.

- Predlog za resolucijo RC-B7-0095/2009

  Françoise Castex (S&D), v pisni obliki. – (FR) Nisem sodelovala pri tem glasovanju, ker zavračam zamisel o ponovni krepitvi naših gospodarskih odnosov z Združenimi državami. Partnerstvo EU-ZDA ni najpomembnejše za Evropo in ni to, kar je potrebno za krog pogajanj v Dohi. EU mora povečati raznolikost svoje izbire partnerjev, če želi obdržati čim večjo neodvisnost. Da bi to storila, mora povečati število sporazumov z državami v razvoju. Namesto amerikanizacije evropskih standardov, moramo dati prednost uvedbi večpolnega razvojnega modela, v katerem bo Evropa končno našla svoje pravo mesto in poln pomen.

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Odnosi EU-ZDA nedvomno predstavljajo najpomembnejše strateško partnerstvo EU. Imamo skupno odgovornost za spodbujanje skupnih vrednot, kot so spoštovanje človekovih pravic, demokracija, stabilnost in mir, vendar tudi za iskanje boljših rešitev za različne globalne nevarnosti in izzive, kot so na primer med drugim gospodarska in finančna kriza, podnebne spremembe, jedrsko širjenje, boj proti mednarodnemu kriminalu in terorizmu ter izkoreninjenje revščine.

V zvezi s sodelovanjem na področju pravosodja, policije in notranje ter zunanje varnosti, bi poudaril, da je za uspešnost prihodnjih pogajanj bistveno, da varnostni ukrepi ne kršijo civilnih svoboščin in temeljnih pravic, da ne omenjamo potrebe po spoštovanju zasebnosti in varstvu podatkov.

Še enkrat bi ponovil, da bi se smeli evropski osebni podatki prenesti v tretje države samo, če bi bili upoštevani temeljni načeli: nujnost in sorazmernost. Upoštevati bi bilo treba tudi popolno skladnost z evropsko in nacionalno zakonodajo o varovanju podatkov ter zagotoviti ustrezna postopkovna jamstva.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za predlog skupne resolucije o prihajajočem vrhu EU-ZDA in zasedanju čezatlantskega ekonomskega sveta (TEC), ker poudarja potrebo po okrepitvi čezatlantskih odnosov v času, ko glavni mednarodni izzivi zahtevajo usklajen globalni odziv. Poudarila bi vlogo TEC pri spodbujanju in zagotavljanju usklajenega odziva na globalno finančno krizo in pomen čezatlantskih odnosov pri doseganju mednarodnega sporazuma na COP 15 v Københavnu, ki vljučuje ustrezen finančni sveženj za pomoč državam v razvoju v boju proti podnebnim spremembam z ukrepi za ublažitev in prilagoditev.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Zaradi strateškega pomena Združenih držav za EU in obratno bi bilo treba čezatlantsko partnerstvo na naslednjem vrhu okrepiti tako, da bi konsolidirali sposobnost za sprejemanje ukrepov za obvladovanje izzivov, s katerimi se zdaj spopadamo, od sedanje resne družbenogospodarske krize do vprašanj, kot so razorožitev, boj proti terorizmu, podnebne spremembe, spoštovanje človekovih pravic itd.

Bistveno je, da usklajeno delovanje med ZDA in EU doseže zrelejšo stopnjo v gospodarskih in trgovinskih odnosih med obema stranema in do leta 2015 pripelje do oblikovanja dejanskega čezatlantskega trga z manj birokracije in posledično s stabilnejšim in privlačnejšim okoljem, ki bo ponujalo nižje operativne stroške za podjetja na obeh trgih.

Poleg tega se bo EU znašla v slabšem konkurenčnem položaju, če ZDA ne bodo sprejele enakovrednih ukrepov, zlasti glede finančne ureditve, kar bo izredno škodljivo za evropsko gospodarstvo.

Zato ponovno poudarjam potrebo po zaščiti interesov EU s skladno in usklajeno politiko med EU in ZDA na različnih področjih skupnega interesa.

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. – (ES) Glasoval sem proti resoluciji o prihajajočem čezatlantskem vrhu med Združenimi državami in Evropsko unijo, ker je predsednik Obama kljub velikim upom, ki jih je zbujal njegov prihod v Belo hišo in njegova zgodovinska izvolitev v državi, kjer se etnične manjšine še vedno spopadajo z diskriminacijo, do zdaj storil le malo, razen simboličnih potez. Sedanji predsednik Združenih držav ima enak ekonomski model nevmešavanja v gospodarske zadeve kot prejšnja administracija, nadaljuje enako vojaško politiko kot njegov predhodnik (poslal je še več enot v Afganistan in vzpostavil nove vojaške baze v Kolumbiji), čaka ga še zaprtje zapora v Gvantanamu ali odprava embarga na Kubi. Prav nič ni pritisnil na Izrael ali Maroko, da bi se uskladila z mednarodno zakonodajo. Združene države še danes nadaljujejo z izvajanjem smrtne kazni v 38 zveznih državah. Še vedno ni ratificirana Ottawska pogodba o nadzoru nad trgovanjem z orožjem ali Kjotski protokol. Zaradi vsega tega sem glasoval proti tej resoluciji.

  Elisabeth Morin-Chartier (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za to resolucijo, ker pripisujem velik pomen vrhu Evropska unija-Združene države, ki bo v začetku novembra 2009. Med nedavnim srečanjem G20 so bile dane številne obljube, ki jih bo težko držati, če bodo države delovale s svojimi pooblastili. V tem smislu bi morali EU in Združene države prevzeti vodilno vlogo pri izvajanju zavez, ki jih je dala skupina G20. Posledično potrebujemo učinkovitejšo koordinacijo med ukrepi, ki jih sprejmejo Združene države in EU. Zato spodbujam ta skupna srečanja med Evropejci in Američani in, natančneje, razprave na ravni čezatlantskega ekonomskega sveta (TEC).