Dobesedni zapisi razprav

Četrtek, 22. oktober 2009 - Strasbourg

12.3. Šrilanka

  Predsednik. – Naslednja točka je razprava o šestih predlogih resolucij o Šrilanki.

  Geoffrey Van Orden, avtor. – Gospod predsednik, šrilanška ljudstva – Sinhalezi in predvsem Tamili – so v zadnjih 30 letih veliko pretrpela zaradi neusmiljene teroristične kampanje, ki so jo izvajali LTTE. Zdaj, ko so bili LTTE premagani na terenu, si vlada in ljudje v Šrilanki zaslužijo naše sočutno razumevanje in predvsem našo pomoč, ker se trudijo, da bi svojo državo spet usmerili na pot okrevanja in blaginje ter preprečili vsako oživljanje terorizma.

Obstajajo ljudje, vključno z zagovorniki LTTE, ki bi radi šrilanškemu ljudstvu zadali še en udarec s spodkopavanjem preferencialnih trgovinskih sporazumov GSP+ z EU. Upam, da Komisija razume, da najboljša pot do gospodarske oživitve ni tista, ki jo daje pomoč, ampak trgovina. Šrilanške oblasti morajo najti rešitve za skrbi, ki jih izražajo prijatelji mednarodne skupnosti, da ne bo nobenega izgovora za ogrožanje statusa GSP+.

Takojšnja prednostna naloga je seveda preselitev tisočev tamilskih civilistov, ki so jih zajeli v spopadu in so zdaj zaprti v slabih razmerah po taboriščih. Njihova obravnava se mora nemudoma začeti in mednarodna skupnost je povabljena, da pomaga.

  Proinsias De Rossa, avtor. – Gospod predsednik, podpiram to resolucijo, čeprav menim, da ni dovolj kritična do šrilanške vlade. Na začetku tega leta smo bili priča pretresljivemu vojaškemu spopadu na območju Tamilskih tigrov brez vsakega upoštevanja življenja ali blaginje državljanov, ki so jih po mojem mnenju vse strani uporabile kot šahovske figure, kar se je končalo z 90 000 mrtvimi. Svet je obstal zgrožen in nemočen in še danes je več kot četrt milijona državljanov Šrilanke zaprtih po taboriščih brez ustreznih zdravstvenih objektov, brez čiste vode, sanitarij ali življenjskega prostora.

Današnja resolucija je razmeroma medel poziv šrilanškim oblastem, naj spoštujejo pravice svojih državljanov. Osebno menim, da mora Evropska unija, če ne bo kmalu kakšnega merljivega napredka v zvezi z zahtevami te resolucije, pritisniti na režim v Šrilanki gospodarsko in politično.

Šrilanka je pri svoji gospodarski obnovi odvisna od tujih neposrednih naložb in gospodarske podpore EU. Uporabiti moramo ta vzvod v interesu šrilanških ljudi, vključno s tamilskim ljudstvom.

  Thomas Mann, avtor. – (DE) Gospodpredsednik, imam dve minuti. Zdi se, da je 25-letna državljanska vojna v Šrilanki končana. V maju so vladne enote zavzele območja na severu, ki so bila pod nadzorom LTTE. Upajmo, da bo nov začetek prinesel mir in s tem svobodo.

Ljudje trpijo ne le zaradi učinkov državljanske vojne, temveč tudi zaradi posledic cunamija in drugih naravnih katastrof. EU je povečala zunanjo trgovino in bo odobrila jugovzhodni Aziji višje tarifne preferenciale kot kateri koli drugi državi. Mednarodna pomoč prinaša s seboj obveznost, da politične sile v Šrilanki uveljavijo človekove pravice. Dvestopetdeset tisoč ljudi je zaprtih v preobljudenih taboriščih s slabo pitno vodo in medicinsko oskrbo. Organizacijam za pomoč se zavrača dostop. Moralo bi biti v interesu vlade same, da bi čim prej organizirala vračanje v domače vasi. V Evropski ljudski stranki (Krščanski demokrati) lobiramo za to, da se ključna vloga dodeli Mednarodnemu rdečemu križu.

Drugi sektor, kjer so potrebne spremembe, je tisk in svoboda izražanja. Ugrabitve in prijetja novinarjev se morajo nehati. Kritični članki ne smejo biti več kaznovani z zaporno kaznijo. Kot član delegacije SAARC, sem lahko velikokrat obiskal Šrilanko. Prepričan sem, da bo imel nov začetek v tej državi številne priložnosti, če se bodo konstruktivno vključili tamilski voditelji. Vendar to pomeni, da se zavračajo vse oblike terorizma in nasilja in to pomeni sodelovanje pri strategiji za uresničitev človekovih pravic. Zaradi državljanov Šrilanke si želim, da bi stavek, ki sem ga slišal tolikokrat – „vojna je institucija“ – končno poslali v preteklost.

(Aplavz)

  Joe Higgins, avtor. – Gospod predsednik, politika do tamilskega ljudstva, ki jo je vodila vlada predsednika Rajapakse, je povzročila nočno moro za obe ljudstvi v Šrilanki, Sinhale in Tamile, z množičnim zatiranjem posameznikov in skupin v Šrilanki, ki so se uprli njenim šovinističnim politikam.

Po porazu Tamilskih tigrov se nočna mora za tamilsko ljudstvo nadaljuje, zlasti na severu Šrilanke, kjer je 300 000 ljudi (vključno z 31 000 otrok) na silo pridržanih v taboriščih, kjer so pogoste bolezni in podhranjenost.

Zdaj grozi nova strahota. Pojavljajo se poročila, da namerava Rajapaksova vlada naseliti sinhalsko ljudstvo na vzhodu in severu Šrilanke, z drugimi besedami, kolonizirati področja, kjer je v večini tamilsko govoreče ljudstvo. To bi bil recept za prihodnje spore v skupnosti.

Rajapaksova vlada je pravzaprav diktatorstvo z zelo tanko demokratično krinko. Pozdravljam priložnost, da se obsodi s pomočjo te resolucije. Res imam pridržek v zvezi z odstavkom 4, kajti glavni terorizem dejansko prihaja od Rajapaksove vlade proti ljudem. Čeprav kot socialist menim, da gverila pod pogoji v Šrilanki ne bi prinesla rešitve, ima tamilsko ljudstvo pravico, da se brani pred vojaško represijo.

Najboljši način za obrambo tamilskega ljudstva je združen boj tamilskih in sinhalskih delavcev in revežev proti sedanji vladi in njenim novim liberalnim politikam in s socialistično preobrazbo šrilanške družbe, v okviru katere bi se lahko čudoviti viri te države uporabljali v korist celotnega prebivalstva. Ponosen sem, da sem povezan z Združeno socialistično stranko v Šrilanki, ki je sestrska stranka Socialistične stranke na Irskem, in ki je herojsko nasprotovala šovinizmu vlade za pravice tamilskega in sinhalskega ljudstva in za pravice tamilskih ljudi do samoodločbe.

  Heidi Hautala, avtorica. – (FI) Gospod predsednik, vse, kar so kolegi tukaj zatrjevali o sedanjih razmerah v Šrilanki, je bilo potrjeno, ko je pododbor za človekove pravice pred kratkim organiziral zaslišanje o teh morastih razmerah.

Dejansko lahko potrdimo, da je gibanje teh 260 000 Tamilov še vedno omejeno, v nasprotju z vsemi mednarodnimi zakoni, čeprav so zdaj minili že meseci, odkar se je končala vojna. Potrdimo lahko, da obstajajo resne omejitve svobode tiska. Včeraj je organizacija Novinarji brez meja uvrstila Šrilanko na 162. mesto od 175 držav na lestvici o svobodi tiska.

Zdaj moramo zahtevati, da se predstavnikom vseh delegiranih organov ZN dovoli vstop v ta taborišča. Resolucija omenja organizacijo lokalnih volitev, mi kot skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze pa pravimo nekaj precej manj ostrega ter upam, da bodo ljudje to podprli. Radi bi samo zabeležili, da se organizirajo te volitve.

Glede vprašanja politike o trgovini me zelo veseli, da Komisija zdaj preučuje, kako Šrilanka izvaja zahteve različnih sporazumov o človekovih pravicah. Pričakujem, da bo Komisija delala objektivno in nepristransko ter pravočasno potegnila sklepe, ali si je Šrilanka dejansko zaslužila to preferencialno obravnavo na podlagi GSP+.

  Bernd Posselt, v imenu skupine PPE. – (DE) Gospod predsednik, zmagovalci bi morali biti velikodušni in mislim, da v Šrilanki še vedno veliko ljudi tega ne razume. Bistvo je, da razumemo vzrok etničnega spora, ki se je strašno zaostril. Preprosto moramo spoznati, da ni nobenega načrta, ki bi jamčil Tamilom njihove legitimne pravice. Obe strani se morata približati druga drugi, da bi našli politično rešitev.

Nasilje je bilo pravično premagano, povzročitelji nasilja so bili premagani in v zvezi z nasiljem ni ničesar, kar bi lahko olepševali. Prava naloga je odpraviti vzroke nasilja. Lažje je končati vojno kot ustvariti mir. Vidimo, da v Bosni še zdaj, precej časa po koncu vojne, še vedno niso našli trajne rešitve za mir.

Skrbi me za stabilnost v Šrilanki, kajti ta manjšinski problem obstaja že stoletja in se je v času kolonializma še poslabšal, zato smo morali storiti vse, da smo posredovali med obema stranema in dosegli, da sta spremenili mnenje.

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, v imenu skupine S&D. – (PL) Gospod predsednik, maja letos po zmagi vlade nad Tamilskimi tigri se je zdelo, da se je državljanska vojna v Šrilanki navsezadnje po dolgih letih končala. V resnici pa je na žalost v državi še vedno veliko težav, ki jih je treba rešiti.

Vlada zadržuje več kot 250 000 ljudi v taboriščih iz političnih razlogov in jim ne omogoči niti dostopa do humanitarnih organizacij. Zatira medije. Septembra letos je vrhovno sodišče v Colombu obsodilo novinarja na 20 let zapora, kar je predsedstvo EU razumelo kot grožnjo za svobodo govora in kar je bilo odločno obsojeno.

Velika ovira za razvoj države so protipehotne mine, ki ogrožajo življenje in zdravje ljudi. Šrilanka se še vedno ni pridružila Ottawski konvenciji, ki prepoveduje protipehotne mine. Podpis tega dokumenta bi nedvomno pomagal rešiti ta problem in bi hkrati omogočil državi, da zaprosi za pomoč žrtvam protipehotnih min in pospeši kampanjo odstranitve min, ki poteka že od leta 2003 z malo uspeha.

Državljani Šrilanke si zaslužijo pravo demokracijo in dostojno življenje.

  Karima Delli, v imenu skupine Verts/ALE. – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, šrilanška vlada zdaj že mesece vzdržuje zid molka v zvezi z razmerami tamilskega civilnega prebivalstva in preprečuje tujim medijem in humanitarnim organizacijam, da bi dobili dostop do njih. Colombo že od marca 2009 zadržuje skoraj vse civiliste, ki so ubežali bojem med vojsko in Tamilskimi tigri, kar je popolna kršitev mednarodne zakonodaje in človekovih pravic.

Julija je šrilanška vlada na severovzhodu otoka zadrževala več kot 280 000 ljudi v 30 taboriščih, ki jih straži vojska. Begunci lahko zapustijo taborišča le zaradi nujne medicinske oskrbe, v večini primerov z vojaškim spremstvom. V nekaterih taboriščih vsak teden umre več kot 1 000 ljudi, v glavnem zaradi dizenterije. Življenjske razmere so strašne. Predsednik Rajapaksa je prejšnji teden izjavil, da bodo izpustili samo 100 000 tamilskih beguncev.

Glede na obseg tragedije mora Evropska unija povečati pritisk na šrilanško vlado, da bo dosegla takojšnjo in brezpogojno izpustitev vseh civilistov, dostop do taborišč za novinarje in takojšnjo dostavo humanitarne pomoči.

  Charles Tannock (ECR). – Gospod predsednik, kot predstavnik Londona, mesta, ki je bilo v zadnjih 40 letih vedno znova tarča teroristov, imam veliko usmiljenja do prebivalcev Šrilanke vseh etničnih skupin. Nepopustljiva teroristična kampanja, ki so jo vodili Tamilski tigri, je močno prizadela razvoj te lepe države.

Predsednik Rajapaksa je prišel na oblast na demokratičen način, odločen da bo premagal LTTE, in njegovemu uspehu bi morali čestitati vsi mi, ki preziramo terorizem. Vlada ima zdaj odgovornost, da zgradi postkonfliktno družbo, v kateri bo svoboda, pravica in enakost za vse Šrilančane. Vrnitev notranje razseljenih ljudi in sodna obravnava vojnih zločincev sta zdaj prednostni nalogi vlade.

Čeprav priznam, da je predsednik Rajapaksa morda izgubil nekaj mednarodnega dobrega imena z nekaterimi svojimi nujnimi ukrepi takoj po spopadu, sem prepričan, da je najboljša pot za naprej, da se zajamči razvoj varne in uspešne Šrilanke in podpre njena demokratično izvoljena voditelja in vlado. EU mora ohraniti trgovinske sporazume GSP+. Če jih bo odpravila, bo neposredno uničila en milijon delovnih mest in posredno gospodarsko vplivala na 2,5 milijona nedolžnih državljanov Šrilanke.

  Seán Kelly (PPE). – Gospod predsednik, kot irskega poslanca EP me zelo veseli, da sta moja kolega iz Irske, Joe Higgins in Proinsias De Rossa, opisala različne skrbi v Šrilanki in Iranu in se strinjam z njima. Primerno je, da je Irska zaskrbljena nad temi vprašanji, ker je dolga leta gledala diskriminacijo in izgubljena življenja v Severni Irski. Kljub temu je na koncu edina možna rešitev v diplomaciji in razpravi. Zato upam, da bodo potem, ko bo sprejeta Lizbonska pogodba, uporabljene nove sile in status, ki ga imata predsednik in visoki predstavnik, da bodo, upam, prinesle v te kraje zdravo pamet in dobro razumevanje, tako da se bodo poboljšali in začeli z diplomatskim in demokratičnim načinom življenja.

  Eija-Riitta Korhola (PPE). – (FI) Gospod predsednik, spremljali smo razmere v Šrilanki in jih že večkrat komentirali in včasih smo skoraj izgubili upanje, da bomo našli rešitev. Kljub temu se je spor, ki je trajal 25 let, v letošnjem letu končal s porazom Tamilskih tigrov. Tipično je, da je dolgotrajni spor zahteval veliko žrtev in povečal število notranjih beguncev v državi ter hkrati povzročil probleme za gospodarstvo in razvoj pravne države. Zdaj je država vstopila v spodbudno, čeprav kritično stopnjo.

Tu je bila omenjena skrb nad hudo stisko tistih, ki živijo v taboriščih. Kot smo navedli v resoluciji, upamo, da bodo oblasti kmalu sprejele mednarodno pomoč in odprle taborišča, da bodo dobila humanitarno pomoč in usposobljeno osebje za konflikte. Hkrati bi potrebovali tudi zavezo mednarodne skupnosti, da se bo lotila posla in zgradila trajni mir na tem lepem otoku. Pomoč bi se morala nedvomno razširiti tudi na dodatne zneske, ki bi jih Komisija dodelila za odstranitev min.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE). – (ES) Gospod predsednik, rad bi spregovoril predvsem zato, da bi poudaril, kar je povedala moja kolegica, gospa Hautala. Ne smemo pozabiti na vlogo, ki jo v tem procesu igrajo in morajo odigrati ne samo Rdeči križ, temveč tudi Združeni narodi.

Vendar sem se želel odzvati tudi na to, kar je rekel gospod Van Orden, ker se mi zdi, da je povsem neprimerno označevati tiste od nas, ki skušamo uporabiti neposreden instrument, kot so trgovinski sporazumi GSP+, kot simpatizerje ali podpornike LTTE. To preprosto ni res.

Mi vemo, da poteka preiskava, ki bo določila, ali oblasti v Šrilanki opravljajo svoje delo, da se bo zakonodaja v zvezi s človekovimi pravicami vključila v nacionalno zakonodajo.

Če to ne bo izvedeno pravilno, potem bo povsem normalno in potrebno zahtevati, da se sistem GSP+ ne podaljša. Zato se mi zdi, da je povezovanje tega podaljšanja, te peticije ali te zahteve po podpori za LTTE popolnoma napačno.

  Leonard Orban, član Komisije. – (RO) Evropska komisija še naprej pozorno spremlja razmere v Šrilanki in je sprožila ustrezen dialog z vlado te države, namenjen zagotovitvi podlage za nove odnose, kjer si obe strani prizadevata za sodelovanje pri reševanju glavnih vprašanj, ki povzročajo probleme.

Globoko smo zaskrbljeni nad kritičnimi humanitarnimi razmerami v taboriščih, kjer so pridržani notranje razseljeni ljudje. Pridržanje teh ljudi v Šrilanki brez razlikovanja je enakovredno očitni kršitvi normativov mednarodne zakonodaje. Takoj zdaj moramo nujno zagotoviti, da bodo vsi ti ljudje, ki so ostali v taboriščih, uživali prosto gibanje in da bodo humanitarne agencije dobile poln dostop do teh taborišč, vključno s tem, da bodo tam zabeležile informacije, tako da bodo lahko zagotovile humanitarno pomoč in zaščito.

Poleg tega je Komisija ves čas zaskrbljena nad razmerami glede človekovih pravic v Šrilanki na podlagi informacij o zunajsodnih usmrtitvah, ugrabitvah in resnem ustrahovanju medijev. Na otoku bodo ovire za spravo, dokler se ne bo upoštevalo nezadovoljstvo Tamilov in bo vzdušje nekaznovanja. Evropska komisija trdno verjame, da je ključ do procesa sprave, da obe strani prevzameta odgovornost za lastna dejanja.

Evropska komisija je pred kratkim končala temeljito preiskavo razmer na področju človekovih pravic v Šrilanki. Pristojnost te misije je bila opazovati, ali država izpolnjuje svoje zaveze, ki jih je dala, ko je postala koristnica posebnega programa, ki spodbuja trajnostni razvoj in dobro upravljanje, GSP+, dogovorjenega z Evropsko unijo, in zlasti zaveze o izpolnjevanju mednarodnih predpisov o človekovih pravicah.

Kot rezultat preiskave so bile ugotovljene znatne pomanjkljivosti v zvezi s tremi konvencijami Združenih narodov, ki urejajo človekove pravice: Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, Konvencije proti mučenju in Konvencije o otrokovih pravicah. To kaže, da Šrilanka zdaj ne uveljavlja teh konvencij.

Na vsak način se bodo te razmere verjetno nadaljevale in ogrozile dodelitev dodatnih trgovinskih koristi, ki so del GSP+, kajti pogoj, ki ga morajo izpolniti vse koristnice programa, je ratifikacija in učinkovito uveljavljanje teh treh konvencij.

Hvala lepa.

  Predsednik. - Razprava je zaključena.

Naslednja točka je glasovanje.