Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 11. november 2009 - Bruselj

17. Uporaba Direktive o storitvah (razprava)

  Predsednica. – Naslednja točka je razprava o

- vprašanju za ustni odgovor Svetu o izvajanju Direktive 2006/123/ES, ki so ga predložili Malcolm Harbour, Andreas Schwab, Evelyne Gebhardt, Cristian Silviu Buşoi, Heide Rühle, Adam Bielan, Kyriacos Triantaphyllides in Matteo Salvini v imenu Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (O-0107/2009 – B7-0216/2009), in

- vprašanju za ustni odgovor Komisiji o izvajanju Direktive 2006/123/ES, ki so ga predložili Malcolm Harbour, Andreas Schwab, Evelyne Gebhardt, Cristian Silviu Buşoi, Heide Rühle, Adam Bielan, Kyriacos Triantaphyllides in Matteo Salvini v imenu Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (O-0114/2009 – B7-0219/2009).

  Malcolm Harbour, vlagatelj. – Gospa predsednica, v čast mi je, da lahko prvič posredujem v Parlamentu, odkar sem bil izvoljen za predsednika Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, in predložim to vprašanje v imenu političnih skupin v odboru in tudi koordinatorjev. Veseli me, da je danes tu veliko novih članov odbora, da me podprejo in prispevajo k razpravi.

Menim, da Parlamenta ni treba spomniti na pomen Direktive o storitvah. Pri sprostitvi moči enotnega trga v sektorju, ki verjetno predstavlja 70 % evropskega gospodarstva, so bodoča delovna mesta in dinamični učinek tega nujno potrebni v tej stagnaciji, s katero se soočamo.

To je zelo daljnosežna direktiva. Ima veliko novih značilnosti. Na mnogih področjih je zapletena. Zanjo je bilo potrebno veliko pozornosti. Njen prenos na dosleden in popoln način je resnično ključnega pomena za njeno učinkovito izvajanje. Središče te direktive predstavlja dejstvo, da bodo države članice odpravile ovire za dejavnosti in zlasti ukrepe v svoji nacionalni zakonodaji, ki diskriminirajo storitvena podjetja, ki želijo poslovati. Verjemite mi, obstaja dobesedno na stotine zakonodajnih predlogov ali delov zakonodaje v različnih državah, ki jih je bilo treba zaradi tega predloga spremeniti. Če se ne bodo zbrali vsi kolegi, da to storijo, in vse države, da to storijo, se bo diskriminacija ohranila. Pri tem je treba postopati dosledno. Drugače bodo te ovire ostale.

Zato bi rad najprej izrekel priznanje predvsem Komisiji za njeno vodilno vlogo, ki jo je imela pri upravljanju in usklajevanju celotnega postopka priprave in prenosa te zakonodaje med državami članicami. Zahvalil bi se tudi Svetu, pravzaprav zaporednim Svetom, saj je bil ta predlog dogovorjen leta 2006, ki so vodili postopek, kar smo videli na srečanjih na vrhu, ki so pozivala k doslednemu prenosu te direktive.

Predvsem Cecilii Malmström, ministrici, ki je nocoj prisotna, želim povedati, kako izjemen vtis je na odbor naredilo delo, ki ga je opravljala Švedska, ko smo bili septembra na obisku na Švedskem. Menim, da so dali jasen zgled mnogim drugim ljudem predvsem tudi zaradi natančnosti, s katero zagotavljajo, da javne oblasti na vseh ravneh na Švedskem razumejo svoje obveznosti v skladu z evropsko zakonodajo, da bi lahko izdajale dovoljenja za storitvena podjetja, ki prihajajo iz drugih držav Evropske unije.

Naše vprašanje danes zvečer se osredotoča predvsem na tisto, kar menimo, da so najpomembnejši elementi, ki jih je treba vzpostaviti čim prej. Od držav članic smo zahtevali, da izvedejo postopek preverjanja svoje zakonodaje, da bi odkrile te diskriminatorne elemente, kot jim pravim. Vendar pa je prenos 28. decembra samo začetek postopka odprave ovir, ker bo zdaj vsaka država izdelala seznam predlogov, ki so diskriminatorni do drugih držav, in tistih, ki jih lahko po svojem mnenju utemeljijo v javnem interesu. Ta postopek vzajemnega ocenjevanja – ki je povsem nov – zahteva, da države članice preverijo druga drugo ter pregledajo te diskriminatorne predloge posamezne države. To bo pomemben del, ki se začenja, mi pa ga spremljamo z velikim zanimanjem. Danes bi želeli slišati, kakšen je predlog Komisije glede pristopa k temu postopku. Od Sveta bi radi zvedeli, kako to podpira. Želimo tudi zagotovilo, da ta postopek ne bo izpeljan za zaprtimi vrati, saj bodo hoteli potrošniki in podjetja ter druge zainteresirane skupine vedeti, kako se izvaja. Želimo videti ta seznam. Želimo videti seznam predpisov in notranjih statutov, ki jih hočejo države članice ohraniti.

Naslednja točka je obveščanje in dostop do postopkov prek elektronskih tehnologij. Vzpostavitev enotnih kontaktnih točk za podjetja je napreden predlog v kateri koli evropski direktivi. Od držav članic se zahteva, da omogočijo te informacije in dostop do postopkov, ki jih morajo zaključiti podjetja, da bi jim bilo omogočeno trgovanje prek teh sistemov. Ključno je, da imamo vzpostavljene popolne in celostne sisteme.

Takšno je torej naše današnje vprašanje. Veselimo se, da nam bo gospa Ferrero-Waldner – morda na področju, s katerim ni preveč dobro seznanjena – dala nekaj izčrpnih odgovorov. Vemo, da boste Charlieju McCreevyju v imenu vseh nas zaželeli srečo.

Ne glede na vse mislim, da je pomembno razumeti vidik našega odbora. Za nas je to tudi začetek postopka, v katerem bomo v naslednjih petih letih spremljali in krepili politični interes in pritisk na vse države članice, da se sprejme ta direktiva. Cecilii Malmström moram povedati, da me je vsaj razočaralo, če ne kaj več, ko sem v poročilu videl, da je Svet za konkurenčnost septembra razpravljal o obvestilu Komisije, da se, kot se zdi, v nekaterih državah članicah politične zaveze popolnemu in pravočasnemu izvajanju žal ni preneslo v ustrezno ukrepanje. To ni dovolj dobro. Hočemo koristi in hočemo jih zdaj.

  Cecilia Malmström, predsednica Sveta. – (SV) Gospa predsednica, gospodu Harbourju in Odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov bi se rada zahvalila, da sta načela to pomembno vprašanje. Kot je dejal gospod Harbour, je prosti pretok storitev eden izmed temeljev notranjega trga. Predstavlja 60–70 % gospodarstva in zaposlovanja EU ter še raste. Igral bo pomembno vlogo v gospodarski rasti EU, vendar pa prosti pretok storitev, kot je bilo prav tako izpostavljeno, ni deloval tako dobro kot bi moral. Še vedno je treba narediti veliko, da bi odpravili ovire v trgovini in olajšali trgovanje s storitvami, zato je izvrstno, da imamo zdaj Direktivo o storitvah, ki jo je treba prenesti do 28. decembra.

Komisija je nenazadnje odgovorna za to, da države članice delajo, kar naj bi delale, in prepričana sem, da bo Komisija govorila o tem, vendar pa bom na podlagi vprašanj, ki mi jih je predložil odbor, kljub temu povedala nekaj besed v imenu predsedstva. Prva stvar, ki bi jo želela povedati, zadeva pregled zakonodaje in kako je ta prispeval k izvajanju. Namen tega je opredeliti in odpraviti ovire za ustanavljanje in za prosti pretok storitev. Zahteve v zvezi z opravljanjem storitev, ki jih države članice ohranijo, morajo izpolnjevati zahteve po nediskriminatornosti, nujnosti in sorazmernosti.

To je obsežna naloga, toda ko bo zaključena, bo storitveni sektor imel koristi zaradi zmanjšanja upravnega bremena za podjetja, ki opravljajo storitve. Končno poročilo Komisiji bi moralo biti pripravljeno 28. decembra.

Nacionalne kontaktne točke morajo zbrati informacije v zvezi s pravicami in zahtevami v storitvenem sektorju za ponudnike storitev in prejemnike storitev. Ponudnikom storitev bodo dale možnost, da za dovoljenje zaprosijo prek spleta in komunicirajo z organom, ki izdaja dovoljenja. Toda za države članice je organizacija tega težavna. Temelji na ideji modernejšega sistema z visoko stopnjo elektronskega upravljanja. Naslednji teden švedsko predsedstvo organizira ministrsko srečanje v Malmöju na temo elektronskega upravljanja. Na tem srečanju bodo države članice deležne podpore Komisije, organizirani pa bodo tudi številni seminarji, da bi se učili drug od drugega, da bi bila v središču pozornosti prijaznost do uporabnika.

Drugo pomembno vprašanje je jezik, ki se uporablja na spletnih portalih, in možnost uporabe tega instrumenta v jeziku, ki ni jezik države članice. Tega ne zahteva direktiva, vendar upam, da bo večina držav članic na kontaktnih točkah imela informacije v več jezikih. To bo ponudnikom storitev dalo boljšo možnost primerjave različnih trgov in pridobitve pregleda, potrebnega za razširitev njihovega delovanja.

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov sprašuje, ali bodo države članice lahko direktivo začele izvajati pravočasno, in upam, da bodo. Na to bo morala odgovoriti Komisija, vendar pa so v Svetu za konkurenčnost vse države članice navedle, da bodo pravočasno pripravljene. Politična podpora tega je seveda zelo pomembna.

Kaj so torej največji izzivi? Direktiva je kot celota zelo obsežna in zahteva, da države članice sprejmejo številne ukrepe, ne samo v smislu zakonodaje, ampak tudi različne ukrepe za olajšanje sodelovanja. Te strukture, ki jih bomo, upam, pripravili, bodo upravljanje naredile učinkovitejše in sodobnejše. Vendar pa bo za pripravo tega potreben čas. Pregled zakonodaje je obsežno področje in zakonodajnih rešitev ni mogoče najti čez noč. Pristojne organe bo potrebno usposobiti glede njihovih dolžnosti, za to pa bodo potrebni viri.

Zato je odgovor na vprašanje, kateri so največji izzivi, seveda vzpostavitev enotnih kontaktnih točk in zagotavljanje, da delujejo. Nazadnje, Parlament sprašuje, kako so bile vključene zainteresirane strani. To je pomembno vprašanje, saj je seveda temeljni del postopka vključitev različnih zainteresiranih organizacij v razumevanje Direktive o storitvah, obveščanje državljanov in podjetij o prednostih, vendar tudi ugotavljanje njihovih mnenj in potreb.

Ta dialog je bil ključni element. Mnoge zainteresirane strani so bile v času pogajanj že vključene v referenčne skupine, v mnogih primerih pa so te mreže nadaljevale z delovanjem. V mnogih državah so potekala obsežna socialna posvetovanja o predlogu o izvajanju, da bi pridobili različne dele informacij in mnenj.

Nazadnje, gospa predsednica, bi se Parlamentu zahvalila za interes, ki ga kaže v postopku izvajanja Direktive o storitvah. Glede na zelo pomembno vlogo, ki jo je Evropski parlament odigral pri doseganju dogovora, je dobro, da ste še naprej zainteresirani ter preverjate in zagotavljate, da v državah članicah delamo, kar moramo. Strinjamo se, da je še posebej pomembno, da je direktiva pripravljena pravočasno in na pravilen način, zlasti sedaj, v obdobju gospodarske krize, pa bo Direktiva o storitvah pomembno orodje, ki nas bo popeljalo iz krize in nam omogočilo, da se ponovno osredotočimo na gospodarsko rast in, upam, ustvarjanje delovnih mest.

  Benita Ferrero-Waldner, članica Komisije. – Gospa predsednica, v svojem in zlasti v imenu kolega Charlieja McCreevyja bi se rada zahvalila Evropskemu parlamentu, da je predložil to primerno vprašanje za ustni odgovor o stanju izvajanja Direktive o storitvah.

Do roka za začetek izvajanja je še malo manj kot dva meseca, in to je primeren čas, da se ozremo na delo, ki je bilo opravljeno doslej, ter ugotovimo današnje stanje.

Direktiva o storitvah je ena najpomembnejših pobud, sprejetih v zadnjih letih. Ima velik potencial za odpravo ovir v trgovini na notranjem trgu in modernizacijo naše javne uprave, v trenutnem gospodarskem okviru pa postane njeno ustrezno izvajanje še toliko nujnejše. To zelo dobro vemo in Parlament ter predvsem njegov Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov sta odigrala ne samo ključno vlogo pri sprejetju, ampak je Komisija še zlasti cenila njegov nenehni interes za spremljanje dela, ki so ga za izvajanje direktive opravile države članice.

Z naše strani lahko rečem, da je Komisija izpolnila svojo zavezo, da olajša postopek izvajanja. Tudi to je bilo omenjeno. Resno smo vzeli prošnje držav članic za tehnično pomoč in za podporo njihovemu delu namenili brezprimerna prizadevanja in vire. Organiziranih je bilo več kot 80 dvostranskih srečanj z vsemi državami članicami, skupine strokovnjakov pa so se v zadnjih treh letih več kot 30-krat sestale v Bruslju.

Vendar pa Komisija ne more opraviti izvajanja na nacionalni ravni. To je vloga držav članic in zanje je bil prenos Direktive o storitvah zahtevna naloga.

Bila je zahtevna, ker je vključevala izvedbo številnih obsežnih projektov, kot so na primer vzpostavitev enotnih kontaktnih točk ter pregled in poenostavitev zakonodaje v zvezi s storitvami. Zahtevna je bila tudi zato, ker je vključevala intenzivno usklajevanje med vsemi ravnmi uprave, naj si bo na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni.

Kakšno je torej današnje stanje? In ali se bodo države članice izkazale?

Zdi se, da je samo nekaj več kot polovica držav članic v stanju doseči začetek izvajanja Direktive o storitvah do skrajnega roka, ki je konec leta 2009 ali začetek leta 2010. Nekatere države članice bodo morda zamujale. To ni povsem zadovoljivo, zlasti ne za državljane in podjetja, ki hočejo izkoristiti svoje pravice na notranjem trgu. Čeprav položaj v primerjavi z drugimi direktivami o notranjem trgu ni nenavaden, obstaja razlog za zaskrbljenost.

Vendar pa je treba upoštevati tudi, da so morale države članice, morda celo obsežneje kot pri drugih direktivah, obravnavati veliko število zapletenih pravnih in praktičnih vprašanj. Glede na to bi lahko imeli rezultat, ki ga želimo doseči do začetka naslednjega leta, za dokaj dober.

Naj zdaj podrobneje odgovorim na vaše vprašanje.

Skoraj vse države članice so torej dokončale postopek „pregleda“ svoje nacionalne zakonodaje. Nekatere se še ukvarjajo s tem. Na tej stopnji je nekoliko težje oceniti obseg, v katerem je pregled prispeval k prenosu direktive. Skrajni rok za prenos se še ni iztekel, države članice pa svojih zakonodajnih sprememb še niso predložile Komisiji.

Vendar pa je jasno, da je ambiciozen in natančen postopek pregleda ključen, da se zagotovi „prijaznost notranjega trga“ v nacionalni zakonodaji v vsaki posamezni državi članici. Ključen pa je tudi za konkurenčnost našega storitvenega sektorja na splošno.

Glede enotnih kontaktnih točk se zdi jasno, da bo večina držav članic imela do konca leta 2009 pripravljene vsaj osnovne, praktične rešitve v zvezi z enotnimi kontaktnimi točkami. Te seveda ne bodo popolne, vendar pa bodo tvorile trdno osnovo. Države članice morajo nadaljevati z razvojem in posodabljanjem enotnih kontaktnih točk, ki morajo dolgoročno gledano postati popolni centri e-vlade.

V okviru tega se Komisija strinja s pomenom zagotovitve dodatnih informacij in postopkov prek enotnih kontaktnih točk, kot so informacije in postopki, povezani s pravicami delavcev in obdavčenjem. Podjetja in potrošniki morajo poznati veljavne predpise. Toda kot veste, to v skladu z direktivo ni obvezno.

Pričakujemo, da bodo, ko se bodo enotne kontaktne točke utrdile in razvile, zagotovljene tudi te informacije. Nekatere države članice to že načrtujejo.

Zdi se, da izvajanje direktive na področju socialnih storitev – v kolikor jih zajema – ni povzročilo posebnih problemov. Sama direktiva vsebuje mehanizme za zagotavljanje upoštevanja posebnosti teh storitev.

Nazadnje pa menim, da je jasno, da so zainteresirane strani skozi ves postopek izvajanja igrale ključno vlogo. Pozorno so spremljale prizadevanja držav članic in so bile v izvajanje vključene na različne načine, mi pa bomo zagotovili tudi posvetovanje z zainteresiranimi stranmi med ocenjevanjem rezultatov izvajanja naslednje leto.

Najti moramo torej način, da zagotovimo, da je to posvetovanje ciljno naravnano in zelo konkretno.

Za konec, mnoge države članice so pripravile odprta posvetovanja o osnutku izvedbene zakonodaje med zakonodajnim postopkom. Nekatere zainteresirane organizacije so s svojimi člani celo organizirale redne raziskave stanja izvajanja. Recimo, da je pomembno biti realen in odkrit na tej stopnji postopka. Na področju izvajanja je treba storiti še veliko, tiste države članice, ki zamujajo, pa si morajo še bolj prizadevati.

Vendar pa ostajam prepričana, da je kozarec poln več kot do polovice. Vendar pa ga moramo še naprej polniti, in to hitro.

PREDSEDSTVO: GOSPOD SCHMITT
podpredsednik

  Andreas Schwab, v imenu skupine PPE. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, kar smo pravkar slišali od Komisije in Sveta, je nekoliko nespodbudno.

Evropa se sooča z mednarodno konkurenco, svetovno konkurenco, v kateri morajo svoje mesto najti tudi evropski ponudniki storitev in biti uspešni. Če pogledamo zgodovino te direktive, ki je bila ob veliki stopnji podpore poslancev sprožena v Parlamentu, je po mojem mnenju nekoliko neprijetno slišati, da je kozarec napol poln ali napol prazen, kot je dejala gospa Ferrero-Waldner. Predsednica Sveta, Parlament svoje vloge ni odigral samo v preteklosti, ampak jo namerava tudi v prihodnosti. Zato smo se znotraj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov odločili nasloviti na vas to vprašanje še pravočasno, pred iztekom roka za prenos, da bi preverili, ali ste vi, kot države članice Evropske unije, izpolnili svoje obveznosti, ki ste jih prvotno predlagali sami, da se to direktivo prenese do konca leta, in ali ste zmožni doseči ta cilj. Vsaj kar zadeva skupino Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), še vedno domnevam, da boste storili vse, kar lahko, da v prihodnjih mesecih izpolnite svojo zahtevo.

Direktivo in njeno izvajanje bomo ocenili z vidika državljanov Evrope, ponudnikov storitev in delavcev, v okviru tega pa bomo podrobno preučili, kako se države članice vedejo druga do druge ter raven preglednosti – kot je omenil predsednik odbora – pri izmenjavi stališč o elementih direktive in preverjanju učinkovitosti pregleda predpisov držav članic glede njihove trajnosti za notranji trg v zvezi s ponudniki storitev. Enako velja za področje veljavnosti direktive. Tudi tu bomo kot v preteklosti natančno spremljali obseg, v katerem bo morda Sodišče Evropskih skupnosti razlagalo Pogodbo EU, da bi dalo prednost pravicam državljanov in da – kot imamo včasih občutek, da se dogaja v Svetu – interesi držav članic ne bodo imeli vedno prednosti.

Drugič, zelo smo zadovoljni zaradi točke, ki ste jo omenili v zvezi elektronskim upravljanjem postopka, vendar pa je po našem mnenju ključno vprašanje, ali bodo lahko ponudniki storitev izvedli vse naloge, zahtevane v postopku, na enostaven in učinkovit način ob uporabi spletnega postopka in ali bodo za temi številnimi spletnimi stranmi dejansko našli ljudi, s katerimi se bodo lahko pogovorili o zadevi in o zahtevah v državah članicah, in ali tu ne gradimo zgolj zidov in ovir.

Gospe in gospodje, predsednik me prosi, naj pohitim. Naj preidem k zadnji točki. V predhodni razpravi je Parlament pozval predvsem glede informacijskega sistema za notranji trg, da se odpravijo vse težave, ki bi jih lahko imele uprave držav članic v zvezi s prenosom direktive, zato upam, gospa Malmström, da si boste prizadevali zagotoviti, da lahko ta direktiva začne veljati 31. decembra letos.

  Evelyne Gebhardt, v imenu skupine S&D. – (DE) Gospod predsednik, veseli me, da lahko danes razpravljamo o tej temi, saj je zelo pomembna. Rada bi povsem pojasnila naslednje: kot Parlament nismo samo odigrali svoje vloge, ampak smo zagotovili, da smo v Direktivi o storitvah dosegli zelo pozitiven, konstruktiven kompromis. Ta kompromis temelji predvsem na zagotavljanju pravic delavcev in socialnih pravic ter na posebnem upoštevanju in izvzetju storitev splošnega gospodarskega interesa. To je razlog, da je bila Direktiva o storitvah sploh mogoča.

Vendar pa v zvezi s tem obstaja nekaj stvari, glede katerih nisem čisto prepričana, na zastavljena vprašanja pa nismo prejeli odgovora. Zelo bi me na primer razočaralo, če bi se izkazalo, da je res, kar sem slišala od različnih virov, in sicer da nekatere države članice Direktivo o storitvah izkoriščajo za uničenje ravnotežja, ki smo ga vzpostavili zakonodajalci, s tem, da ne spoštujejo v celoti pravic delavcev, ki jih predvideva Direktiva o storitvah. To se ne nanaša samo na vprašljive delovne pogoje, ampak se v mnogih državah članicah ti pogoji na novo opredeljujejo ali zaostrujejo. Obstajajo tudi države članice, ki socialnih storitev niso izvzele iz storitev, na katere se nanaša ta prenos, njihova obrazložitev pa je bila neprepričljiva.

V zvezi s tem priročnik Evropske komisije ni bil v veliko pomoč, saj so bile njegove smernice deloma napačne in je vseboval razlago, ki je bila po našem mnenju nepravilna. Primeri, ki sem jih navedla, kažejo, kako pomembna je vzpostavitev pravnega okvira za storitve splošnega gospodarskega interesa, da se bodo lahko socialne pravice, kot so pravice delavcev, ponovno v celoti spoštovale. Kar koli drugega ne bi zadostovalo.

Države članice bi tudi vprašala, v kakšnem obsegu so v prenos vključile zainteresirane strani in zlasti sindikate in socialne službe. To vprašanje smo zastavili, odgovora pa še nisem slišala, bi si pa vsekakor želela dober odgovor.

  Jürgen Creutzmann, v imenu skupine ALDE. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, odgovor Komisije ni samo zelo neprijeten, kot je dejal gospod Schwab, ampak nas je tudi zelo razočaral. Pri prenosu se moramo zavedati, da če rečete, da okoli 50 % držav izpolnjuje časovni načrt, to pomeni, da je ostalih 50 % še daleč od tega.

Za primer vzemimo mojo državo, Nemčijo: posamezne zvezne dežele trenutno izvajajo prenos te direktive. V zvezni deželi Porenje-Pfalško, kjer živim, sem imel 2. septembra priložnost prisostvovati prvemu branju o prenosu Direktive o storitvah za to zvezno deželo. Kot si lahko predstavljate, bo nemogoče pravočasno doseči prenos, menim pa, da so ostale zvezne dežele v podobnem položaju.

Ključni dejavnik za nas bo, kako se bo izvajal prenos. Če člen 13(2) določa, da „postopki in formalnosti za izdajo dovoljenj niso odvračilni in opravljanja storitev ne zapletajo ali zavlačujejo neupravičeno“, potem moramo zelo paziti, da se to ne bo dogajalo v praksi. Odločilen dejavnik bo na primer, kako so opremljene posamezne enotne kontaktne točke. Bodo na voljo v več jezikih? Bodo dovolj tesno sodelovale z upravo, da bodo lahko obravnavale predložene probleme? Močno dvomimo. Pravzaprav bi moral odbor zdaj spraševati, katere države s tem zaostajajo za časovnim načrtom, katere države predstavljajo 50 % in kdaj pričakujejo, da jim bo uspelo doseči prenos. Potem bi bilo bolje, da za te države uvedemo moratorij ali nekaj podobnega.

Prepričan sem, da v večini držav prenos te direktive ne bo zaključen do 1. januarja 2010, čeprav so imele za to na razpolago več kot štiri leta. To je velik problem in veliko razočaranje.

  Tadeusz Cymański, v imenu skupine ECR. – (PL) Gospod predsednik, v tej razpravi bi želel zastaviti vprašanje o vplivu krize na izvajanje direktive v državah EU.

V moji državi, na Poljskem, je bilo kljub krizi in težavam s prenosom mogoče pripraviti predlog zakona o storitvah, ki temelji na visoki stopnji liberalizacije pri registraciji in upravljanju podjetja. V sektorjih, kot so obrt, trgovina, turizem in hotelirstvo, so omejitve zgolj izjeme. To delamo v imenu enakih možnosti in varstva načela zdrave konkurence.

V kompromisu iz leta 2006 se je domnevalo, da bodo določena področja izvzeta iz ureditve direktive. Vprašal bi, kakšna je današnja ocena teh odločitev. Takrat se je domnevalo, da se bo v prihodnosti opravilo nadaljnje zakonodajno delo v zvezi z vprašanjem javnih storitev. Če se držim prispodobe, ki jo je uporabila komisarka, ali bo po polnjenju kozarca, ki je že napol poln, na vrsti naslednji in kaj se bo zgodilo zatem?

  Eva-Britt Svensson, v imenu skupine GUE/NGL. – (SV) Gospod predsednik, v kompromisu iz leta 2006, je Skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu umaknila zahteve, da se socialnim vidikom da prednost pred svobodo podjetij, ki nudijo storitve. Drugače, kot je gospod Harbour zapisal v sporočilu za javnost, kompromisa ne bi bilo. Pojem „načelo države izvora“ je bil črtan, vendar pa ga je nadomestila ureditev kolizijskih pravil Komisije, ki jasno navaja, da v primeru kolizije med zakoni o trgu dela različnih držav članic velja zakon države izvora podjetja.

Direktivo bi bilo mogoče razlagati, kot da se EU ne bo vmešavala v nacionalno delovno pravo. Vendar je Komisija hitro sestavila smernice, ki navajajo, da podjetjem, ki opravljajo storitve, ni treba imeti stalnega predstavnika v državi, v kateri se opravlja delo, in tako sindikat nima sogovornika, s katerim bi se pogajal. Sodba Vaxholm je tudi jasno navajala, da je švedsko delovno pravo podrejeno pravu ES, kar je pomenilo, da je bila Švedska prisiljena znižati standard svoje zakonodaje o delovnem pravu. Skupaj s Konfederalno skupino Evropske združene levice/Zelene nordijske levice ne vidim nobene druge možnosti za pravice delavcev, kot da zagotovimo jasen pravni protokol v pogodbi, v katerem imajo sindikalne pravice prednost pred svobodo trga.

  Lara Comi (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, Direktiva o storitvah predstavlja konec potovanja za Evropo, potovanja, katerega končni cilj je prav dokončanje notranjega trga, da se olajša trgovina znotraj Evropske unije in se s tem organom oblasti omogoči usklajevanje njihovih prizadevanj in predvsem zmanjšanje stroškov transakcij med različnimi posli v različnih sektorjih in različnih državah.

Uskladitev vsebine različnih upravnih postopkov in olajšanje delovanja ponudnikom storitev v drugih državah članicah samodejno pomeni povečanje rasti in s tem tudi spodbujanje rasti v obdobju velike krize, kot je ta. Direktiva o storitvah, ki sta jo Evropski parlament in Svet sprejela 12. decembra 2006, je sestavni del Lizbonske strategije, ki je bila sčasoma pregledana in prilagojena različnim situacijam, ki jih je Evropa izkusila v zadnjih devetih letih, njen glavni cilj pa mora vsekakor biti preoblikovanje evropskega gospodarstva v najbolj konkurenčno svetovno gospodarstvo, vendar tudi na znanju temelječe gospodarstvo.

Gospodarska kriza, ki jo preživljamo in s katero se Evropska unija bori na institucionalni ravni ter spretno usklajuje različne ukrepe, sprejete v posameznih državah članicah, zahteva, da se Direktivo o storitvah uveljavi še pravilneje in hitreje, kot je bilo potrebno, ko je bila sprejeta prvič. Skrajni rok 28. december 2009 za prenos Direktive o storitvah torej ne nakazuje samo datuma za premik od ratifikacije k zakonodajnim postopkom te direktive, ampak predstavlja tudi in predvsem pomemben korak k Evropi, ki se vse bolj zaveda svojih virov in ki je, natančneje, vse bolj sposobna potegniti najboljše iz teh virov.

  Bernadette Vergnaud (S&D). – (FR) Gospod predsednik, ministrica, komisarka, gospe in gospodje, po sprejetju in burnih razpravah okoli nje je Direktiva o storitvah nekoliko utonila v pozabo, vendar pa moramo pokazati, da smo v ključni fazi njenega prenosa zelo odločni.

Dvomim v razlago določb člena 2 direktive, ki se nanaša na izvzetje socialnih storitev iz njenega področja uporabe. Pojmi, kot sta „podpora osebam v stiski“ in „ponudniki socialnih storitev“, se zdijo omejujoči, če se jih primerja z opredelitvijo socialnih storitev, ki se uporablja v določenih državah članicah, in skrbi me, da bi lahko namenoma stroga razlaga služila utemeljevanju vključitve celih nizov teh storitev v področje uporabe direktive.

Izvzetje teh storitev je ključni element besedila in zagotovilo državljanom, da bo evropski socialni model zaščiten.

Upam, da določene države članice, vključno s Francijo, ne bodo izkoristile prenosa za liberalizacijo socialnih storitev pod pretvezo, da spoštujejo evropsko zakonodajo. Ti problemi, ki imajo opraviti z vključevanjem storitev splošnega interesa, kažejo, da potrebujemo evropsko zakonodajo, ki je specifična zanje, in da se ne smemo držati napačnih opredelitev kot del direktive o komercialnih storitvah.

  Róża, Gräfin von Thun und Hohenstein (PPE). – (PL) Gospod predsednik, ustrezno izvajanje Direktive o storitvah na notranjem trgu ni pomembno samo za evropske podjetnike, ki poslujejo na tem trgu, ampak tudi za potrošnike. Direktiva o storitvah je dober primer. Za njeno uvedbo je bilo odobreno obdobje treh let. To je dolgo obdobje, toda celo v treh letih ne bo uspelo vsem državam prenesti direktive. To nam jasno kaže, da je potrebno popolno sodelovanje med državami članicami in evropskimi institucijami, da bi dosegli pravočasen prenos direktive v vseh državah članicah.

Pravzaprav je to tudi usmeritev priporočil, ki jih je Komisija izdala junija letos in zadevajo ukrepe za izboljšanje delovanja notranjega trga. Menim, da je treba v postopku izvajanja iti nekoliko dlje. Zato v poročilu o preglednici rezultatov za notranji trg predlagam pobudo o organizaciji foruma za notranji trg, ki bi združil predstavnike evropskih institucij, držav članic in drugih zainteresiranih skupin s ciljem, da se doseže izrecnejša zavezanost prenosu, tako da bomo lahko uporabljali in izvajali zakonodajo o notranjem trgu, vključno s to zelo pomembno direktivo. Želela bi si, da je forum mesto za izmenjavo izkušenj držav članic in institucij EU na področju prenosa. Forum bi moral pritegniti pozornost družbe k vprašanjem, ki zadevajo notranji trg. Povečati moramo interes naših državljanov za delovanje trga in odgovornost zanj. Potem bo naš uspeh popoln.

V zvezi s problemi glede prenosa Direktive o storitvah, o katerih smo slišali malo prej, bi vprašala, če so si države članice prizadevale sodelovati s Komisijo in če je mogoče reči, da so v postopku izvajanja uspele uporabiti katero koli izmed priporočil Komisije. Si Komisija prizadeva najti nove rešitve? Ali izkorišča vse možnosti in sredstva, da bi mobilizirala in podprla predvsem tiste države, ki imajo težave pri prenosu? Ali obstajajo nove zamisli v zvezi s tem?

  Louis Grech (S&D). – (MT) Zaskrbljujoče je, da redni stiki z lokalnimi oblastmi vsaj v moji državi potrjujejo, da mnogi izmed njih še vedno ne vedo, kaj jih čaka, ko bo ta direktiva začela veljati. Na splošno je poznavanje veljavnih zakonov o štirih svoboščinah zelo slabo. Zdi se, da je tudi premalo informacij o vsem, kar je povezano z zakoni in predpisi o finančnih storitvah, elektronskih komunikacijskih storitvah in prevoznih storitvah. Poleg tega se zdi, da imajo morda oblasti težave s poenostavitvijo upravnega postopka in usklajevanjem trgovinskih in drugih predpisov, ki zadevajo izdajo dovoljenj. Zato mora Komisija sprejeti nadaljnje pobude, da bi zagotovila takojšnjo in neposredno pomoč lokalnim in regionalnim oblastem. Če resnično hočemo, da uvedbeni postopek v celoti odraža tisto, o čemer smo se dogovorili v Parlamentu, potem je nujno, da Evropski parlament ostane udeležen v postopku tudi po tem uveljavitvi direktive.

  Bogusław Liberadzki (S&D). – (PL) Gospod predsednik, v recesiji si moramo praviloma prizadevati za nova delovna mesta, povečanje konkurenčnosti, znižanje cen ali, če povem na kratko, za povečanje koristi potrošnikov. To dosegamo na primer s subvencioniranjem avtomobilske industrije. Govorimo o poklicih, kot so frizer, inštalater in zidar, za katere niso potrebne subvencije. Potrebujejo pa seveda svobodo za opravljanje svojega dela. Predpisi in resničnost – ko bi le bili skladni.

Poznam primer pekarne, zgrajene v sosednji državi. Dokler je šlo za soglasje za gradnjo, so se vsi strinjali. Ko pa se je začela proizvodnja, so vlada in lokalne oblasti preklicale svoje soglasje. Zakaj? Združenje lokalnih pekov je protestiralo. Da se le nikoli ne bi uporabljale takšne prakse.

Komisarka, dogovorimo se tudi, da se imenuje tistih 50 % držav članic, ki izvajajo zakonodajo. Katere so to? Zaprosil bi tudi, da se januarja poda predlog za spremljanje prenosa te direktive v posameznih državah članicah.

  Małgorzata Handzlik (PPE). – (PL) Gospod predsednik, komisarka, strinjam se s komisarko, da je Direktiva o storitvah eden izmed najpomembnejših delov zakonodaje, sprejetih v zadnjih letih, in da je njeno ustrezno izvajanje izredno pomembno.

V prejšnjem parlamentarnem obdobju sem imela priložnost delati na določbah Direktive o storitvah. Še vedno se spominjam ogromnih prizadevanj vseh nas v Evropskem parlamentu, da pripravimo določbe. Sem navdušena zagovornica Direktive o storitvah in sem povsem prepričana – in to pogosto poudarjam na srečanjih s podjetniki –, da predstavlja veliko priložnost zanje in tudi za celotno gospodarstvo Evrope.

Vendar pa bo mogoče priložnost spremeniti v specifične rezultate samo, če bodo države članice izvajale ustrezno zakonodajo primerno in pravočasno. Zato se pridružujem pozivu k pospešitvi uvedbenega postopka s strani nacionalnih oblasti, ki še vedno niso zaključile dela na tem področju, predvsem v zvezi z vprašanjem ustreznega izvajanja načela svobodnega opravljanja storitev in posameznih kontaktnih točk. Pozorno sledim izvajanju Direktive o storitvah v posameznih državah, prav tako tudi v moji domovini Poljski, kjer delo v zvezi z ustreznim izvajanjem določb direktive še vedno poteka. Upam, da bo rezultat teh prizadevanj zadovoljiv.

  Anna Hedh (S&D). – (SV) Gospod predsednik, nordijski model trga dela temelji na sporazumih med socialnimi partnerji. Ta vrsta modela ne deluje, če eden izmed partnerjev, v tem primeru ponudnik storitev, nima predstavnika, s katerim se je mogoče pogajati. Zato smo bili zelo veseli odločitve glede Direktive o storitvah, ki po našem mnenju pomeni, da pravica do pogajanja o kolektivnih pogodbah, njihovi sklenitvi in uporabi ter pravica do stavke v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso ne bi bila prizadeta.

Kljub temu se je med izvajanjem Direktive o storitvah na Švedskem začela razprava o tem, ali je dopustno določiti zahtevo, da ima podjetje pristojnega predstavnika. Moje vprašanje se torej glasi: ali direktiva na kakršen koli način preprečuje državi gostiteljici, da določi zahtevo za storitveno podjetje, da ima to predstavnika s pravico do pogajanja in sklepanja pogodb?

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL). – (PT) V tej razpravi ne smemo pozabiti resnih posledic, ki jih bo imel prenos te direktive na liberalizacijo storitev v mnogih državah, zlasti v tistih z zelo nestabilnim socialnim položajem, s čimer se bo še poslabšala sedanja kriza. Kljub vsej zaskrbljenosti v različnih državah članicah bi lahko imeli še resnejše probleme, če ne sprejmemo takojšnjih ukrepov za obrambo socialnih pravic in pravic delavcev ter zaščito najranljivejših sektorjev, vključno na področju javnih storitev. Liberalizacija bi lahko povečala brezposelnost, revščino in neenakost med najranljivejšimi in bi koristila samo velikim storitvenim podjetjem in gospodarskim skupinam, zlasti v najbogatejših državah.

Zato je v tem obdobju krize ključni ukrep odlog prenosa direktive o liberalizaciji storitev in izvedba ustrezne študije o morebitnih socialnih posledicah, ki bi jih imelo izvajanje te direktive.

  Seán Kelly (PPE). – Gospod predsednik, Odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov se je treba zahvaliti za izpostavitev tega pomembnega vprašanja o izvajanju Direktive o storitvah. Predvsem ne smemo dovoliti, da bi sedanjo gospodarsko krizo izkoristile države, podjetniki ali kdor koli drug, da nas popeljejo nazaj v protekcionizem, ki bi bil v splošnem katastrofa.

Gledano širše je lahko trgovina s storitvami gonilna sila za oživitev gospodarstva in Irska se je vsekakor razvila, odkar smo udeleženi v zunanji trgovini. Nova kriza bi bila na Irskem še precej hujša, če ne bi imeli širše podlage za mednarodno trgovino, ki jo omogoča notranji trg.

Odprtje naših meja tuji konkurenci ni prineslo negativnih posledic za domače storitve. Dejansko je spodbudilo konkurenco in inovacije. Kar je bilo predlagano danes, popolnoma podpiram.

Nazadnje bi povedal še, da je bilo dobro slišati tu nekoga, ki je povedal nekaj dobrega o irskem komisarju Charlieju McCreevyju, ki je moj prijatelj, čeprav pripada drugi politični skupini.

  Josefa Andrés Barea (S&D). – (ES) Gospod predsednik, komisarka, govorimo o Direktivi o storitvah. Cilj te direktive je bil uresničiti četrto temeljno svoboščino projekta evropskega združevanja, saj danes govorimo o obletnicah. Sprejeta je bila pred tremi leti in zdaj se je izteklo obdobje, v katerem so morale države članice prilagoditi svojo nacionalno zakonodajo in odpraviti ovire. Ob izteku tega obdobja je čas, da ocenimo, kakšno je stanje, kdo je prenesel zakonodajo in kdo ne in pod kakšnimi pogoji.

Sprašujem pa, ali Komisija meni, da je potrebna večja stopnja usklajevanja, in če je odgovor pritrdilen, ali razmišlja o predlogu zakonodajne pobude v zvezi s to izjemno pomembno Direktivo o storitvah, ki si prizadeva uskladiti trg in pravice potrošnikov, državljanov in delavcev.

  Cecilia Malmström, predsednica Sveta. – Gospod predsednik, še enkrat hvala, da ste načeli to tako pomembno vprašanje. Menim, da se vsi strinjamo, da je Direktiva o storitvah zelo pomembna in da je resnično nujno, da si prizadevamo za njeno izvajanje v čim krajšem možnem času.

Švedsko predsedstvo se trudi po najboljših močeh, enako kot predhodna predsedstva, da bi zagotovilo nemoten in hiter prehod. Imeli smo številne razprave v različnih sestavah Sveta. Pripravili smo seminarje in razprave o direktivi, uvrščena pa je bila tudi na dnevni red, da bi pri tem vprašanju dosegli pravi napredek.

Vendar pa je na voljo še skoraj dva meseca časa in odgovor na vprašanje, kdo zaostaja, se lahko spremeni. Časa je še dovolj. Naš cilj je jasen – in vem, da je tudi cilj Komisije –, in sicer da morajo vse države uvesti direktivo do 28. decembra 2009. Morda bo nekaj zamud. To seveda obžalujemo, vendar vem, da vse države delajo tako hitro, kot zmorejo.

Postavljeno je bilo vprašanje o tem, kako naj bi delovale kontaktne točke. Te še ne obstajajo, vendar pa je cilj, da bi delovale na uporabniku prijazen in učinkovit način ter ponujale vse pomembne informacije, ki jih potrebujejo ponudniki storitev in potrošniki. Države članice so sodelovale s Komisijo, da bi sestavile informacijsko brošuro v vseh jezikih, ki bi državljanom in potrošnikom olajšala dostop do pomembnih informacij. Mnoge države članice si prizadevajo same širiti informacije o direktivi. Dogovorjen je bil tudi skupni logotip, ki bo uporabnikom olajšal brskanje po različnih spletnih straneh in kontaktnih točkah.

Nekatere države članice bodo – čeprav to ni obvezno – na svojih kontaktnih točkah zagotovile informacije o pravicah delavcev in delovni zakonodaji. Direktiva o storitvah ne zajema delovnega prava in napotitve delavcev. Vprašanje, ki so mi ga zastavili švedski kolegi, je švedsko vprašanje. Preučili ga bomo, je pa nekoliko izven te razprave. Z veseljem se bomo vrnili k njemu v bolj nacionalnem okviru.

Direktiva o storitvah je pomembna. Olajšala bo življenje ponudnikom storitev, spodbudila bo prosti pretok, koristna bo za naložbe, rast in delovna mesta ter pomemben doprinos za državljane. Državljani od nas pričakujejo, da zagotovimo njeno čimprejšnjo uvedbo, saj bo olajšala njihovo življenje. Naša dolžnost je, da storimo vse, kar je v naši moči, da se to zgodi.

Še enkrat bi se zahvalila Parlamentu ne le za njegov prispevek pri glasovanju o Direktivi o storitvah in njenem sprejetju, ampak tudi za njegovo vlogo varuha in za prizadevanja, da Svet in Komisija storita vse, kar lahko, da bi direktiva zaživela. Vendar pa ostaja še nekaj časa in morda se bomo naslednje leto pod španskim predsedstvom vrnili k tej razpravi. Komisija bo zadevo pozorno spremljala.

  Benita Ferrero-Waldner, članica Komisije. – Gospod predsednik, kot je bilo povedano že prej, smo razpravljali o vseh vprašanjih glede različnih socialnih in drugih vidikov direktive. Menim, da nam zdaj ni treba ponovno odpreti razprave, vendar pa se moramo posvetiti državam članicam, da vidimo, kako so ali bodo uvedle direktivo. Na podlagi že razpoložljivih informacij se zdi, da bo večina držav članic dokončala uvedbo do konca leta ali morda do začetka leta 2010.

Zato bi lahko rekli tudi, da je večina držav članic vzpostavila vsaj osnovno enotno kontaktno točko in bo zato pripravljena izpolniti svoje dogovore o upravnem sodelovanju in obveznosti.

V nekaterih primerih pa lahko pride do zamude pri spremembah pravnega sistema.

Pri postopku pregleda so nekatere države članice izkoristile priložnost, ki jim jo ponuja pregled, in so poenostavile zakonodajo in postopke ter uvedle veliko število sprememb. Druge države članice so uvedle samo nekaj dopolnil, število sprememb pa je seveda odvisno od številnih dejavnikov, vključno od obstoječega ureditvenega okvira in tudi notranje organizacije držav članic: v zveznih državah je bolj zapleteno kot v drugih.

Seveda je to odvisno tudi od pripravljenosti držav članic, da poenostavijo zakonodajo in postopke.

V zvezi z vprašanjem ustreznega izvajanja je moj kolega Charlie McCreevy ob mnogih priložnostih pozornost članov vlad držav članic usmeril k pomenu dela na izvajanju, skupaj s svojim osebjem pa je pozorno spremljal in nadzoroval uvedbeni postopek.

Kot sem povedala že prej, je bilo v zadnjih treh letih organiziranih več kot 80 dvostranskih srečanj z vsemi državami članicami, skupine strokovnjakov pa so se več kot 30-krat sestale v Bruslju. Bili smo torej zelo aktivni. Nadaljevali bomo s spremljanjem dela držav članic in bomo še naprej zagotavljali tehnično pomoč, če jo bodo države članice želele. Vendar pa je navsezadnje odgovornost držav članic, da opravijo delo in tudi dodelijo potrebna sredstva.

Menim, da bo naslednje leto ključnega pomena zagotoviti, da se postopek medsebojnega ocenjevanja, ki ga določa direktiva, uporablja na konstruktiven način. Oceniti bomo morali tudi kakovost izvajanja zakonodaje, kot se je glasilo vprašanje, spremljati delovanje enotnih kontaktnih točk in nato tudi dobiti povratne informacije od podjetij in potrošnikov.

Morda se bomo morali nenazadnje zateči tudi k drugim mehanizmom uveljavljanja – morda v primerih kršitev, vendar je zdaj še prezgodaj, da bi govorili o tem.

Glede malih in srednje velikih podjetij smo istega mnenja kot vi. So hrbtenica gospodarstva EU in skrb zanje je v središču Direktive o storitvah.

Ta direktiva bo prinesla koristi vsem podjetjem, MSP pa bodo imela največje koristi, in trenutno se MSP zaradi vseh pravnih zapletov in tudi zaradi pomanjkanja preglednih informacij pogosto odločijo poslovati doma. Direktiva o storitvah bo torej odpravila mnoge izmed teh zapletenosti in – kot menimo vsi – spodbudila podjetja.

Kolikor je znano Komisiji, nobena država članica uvedbe Direktive o storitvah ne uporablja za zmanjšanje pravic delavcev. To bi rada zelo jasno povedala. Na pravice delavcev kot takšne Direktiva o storitvah ne vpliva in jih ne obravnava. To je bil vsekakor rezultat praktičnega in političnega kompromisa, ki sta ga dosegla Parlament in Svet.

Nazadnje bi rada ponovno poudarila, da je bil Parlament ključni partner v celotni zgodovini Direktive o storitvah. V zadnjih treh letih se je Komisiji zdelo pomembno, da ste vključeni v postopek izvajanja in obveščeni o našem delu z državami članicami, to pa bo, kot je bilo že omenjeno, ostal ključni ukrep za boljše delovanje notranjega trga, rast in delovna mesta, ki jih potrebujemo. Ustrezno izvajanje je zato najnujnejša zadeva, še posebno v trenutni hudi gospodarski krizi.

  Predsednik. – S tem se točka zaključi.

Pisne izjave (člen 149)

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Evropa mora biti konkurenčna. Zaradi prizadevanj Evropskega parlamenta bo Direktiva o storitvah pripomogla k ureditvi doslej ne povsem urejenega prostega pretoka storitev na notranjem trgu Evropske unije. Direktiva o storitvah ureja postopek izdaje dovoljenj, pri čemer razkriva prepovedane zahteve, in potrjuje, da morajo biti od leta 2010 vse nove zahteve za ponudnike storitev nediskriminatorne, utemeljene na pomembnih socialnih interesih; ureja pa tudi glavne dejavnosti vzpostavljenih kontaktnih točk. Najpomembneje je, da so stroški opravljanja storitev zmanjšani na državni ravni, to pa je v tem obdobju gospodarske recesije še posebej pomembno. Litva se pridružuje seznamu držav članic, ki so pravočasno pripravljene na izvajanje določb Direktive o storitvah. Zagotovo je zelo pomembno, da Komisija tesno in učinkovito sodeluje z državami članicami, saj je v nekaterih državah premalo informacij za izvajanje direktive, prav tako pa je raven pripravljenosti prenizka. Trenutno je samo 50 % držav članic pripravljenih na prenos določb Direktive o storitvah v nacionalno zakonodajo.

  Edit Herczog (S&D), v pisni obliki. – (HU) Gospod predsednik, države članice morajo do 28. decembra 2009 začeti v celoti izvajati Direktivo o storitvah, ki bo, tako kot v primeru blaga in proizvodov, trg storitev odprla fizičnim osebam in podjetjem.

Ta direktiva bo v veliki meri pomagala malim in srednje velikim podjetjem in spodbujala ustvarjanje delovnih mest in gospodarsko rast ob hkratnem upoštevanju interesov potrošnikov. Vendar pa se je nekaj držav članic odločilo, da omejijo zaposlovanje za državljane iz novih držav članic, ki so pristopile leta 2004 in 2007. Nemčija in Avstrija želita ohraniti to omejitev do leta 2011 brez kakršnega koli resnega gospodarskega in socialnega razloga. Francija in Belgija uveljavljata podobno ureditev v zvezi z Romunijo in Bolgarijo.

Vendar pa je doslej že jasno, da so strahovi, ki jih pooseblja razvpiti „poljski inštalater“, neutemeljeni. Število srednjih in vzhodnih Evropejcev, ki delajo v Franciji, je na primer precej manjše od števila tistih, zaposlenih v Združenem kraljestvu, čeprav je Pariz pred tremi leti odločil, da se postopno odpravijo omejitve v tistih poklicih, kjer primanjkuje delovne sile.

Ti ukrepi v veliki meri ovirajo izvajanje Direktive o storitvah, katere eden izmed osnovnih stebrov je popolna odprava diskriminacije na ekonomski in narodnostni podlagi. Dvajset let po padcu berlinskega zidu, ki je odpravil meje med Vzhodom in Zahodom, lahko rečemo, da tudi Direktiva o storitvah služi podobnemu cilju. Uspešno izvajanje te direktive bo končno odpravilo zmotno podobo, ki jo je širil „poljski inštalater“.

  Patrick Le Hyaric (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Pred kakršnim koli izvajanjem direktive mora Evropski parlament izvesti oceno človeških in socialnih vplivov, zlasti ob upoštevanju posledic sedanje krize. Vse kaže, da bo ta direktiva podjetja, obrtnike in zaposlene v Evropski uniji naperila drugega proti drugemu. Nedavno je strokovna kmetijska organizacija razkrila, da so francoske oblasti predlagale ustanovitev agencij za zaposlovanje v vzhodni Evropi za kmetijske delavce, ki so slabše plačani in manj socialno zaščiteni od francoskih delavcev. Prenos Direktive o storitvah ne sme voditi k uvedbi takšnih praks, ki pomenijo propad socialne Evrope. Poleg tega smo zaradi sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti zelo zaskrbljeni zaradi groženj glede storitev splošnega interesa. Zato si še naprej želimo dodaten evropski zakonodajni okvir, ki bo optimiziral in razvil predvsem javne storitve.

  Czesław Adam Siekierski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Direktivo o storitvah (2006/123/ES) zaznamuje delna liberalizacija pritoka storitev v Evropsko unijo. Cilj uvedbe takšne direktive je bila sprostitev gospodarskega potenciala. Direktiva je odprla mnoge možnosti za potrošnike in podjetnike. Mogoča je postala večja uporaba enotnega trga. Največ koristi od liberalizacije trga za storitve bodo imela mala in srednje velika podjetja, ki so jim prej obstoječe ovire povzročale največ težav. V skladu s podatki Evropske komisije se okoli 70 % BDP držav članic EU ustvari s storitvami. Podobno se ocenjuje delež delovne sile, vključene v opravljanje storitev. Ena izmed prednosti uveljavitve direktive je posledično povečanje konkurenčnosti na notranjem trgu. Uporaba te direktive se je izkazala za priložnost za razvoj evropskega gospodarstva in je omogočila ustvarjanje delovnih mest. Dodati je treba, da je bil s tem dosežen eden od ciljev lizbonske strategije, ki zadeva povečanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Poleg tega je povzročila povečanje obsega ponujenih storitev. Doseženi učinki nas spodbujajo, da nadaljujemo z delom na nadaljnji liberalizaciji iz te direktive.