Dobesedni zapisi razprav

Četrtek, 12. november 2009 - Bruselj

6. Prehodne postopkovne smernice o proračunskih zadevah v luči začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe (razprava)

  Predsednik. – Naslednja točka je poročilo (Α7-0045/2009) gospoda Lamassoura v imenu Odbora za proračun o prehodnih postopkovnih smernicah za proračunske zadeve zaradi začetka veljave Lizbonske pogodbe [2009/2168(ΙΝΙ)].

  Alain Lamassoure, poročevalec. – (FR) Gospod predsednik, najprej bi rad izkoristil to priložnost, da se zahvalim predsedniku Barrosu in komisarju Šemeti za njuno odločitev, da se objava predlogov Komisije o prihodnji proračunski politiki in o posodobitvi finančne perspektive odloži na naslednje šestmesečno obdobje.

Resda sta se Evropski svet in Parlament dogovorila, da se ta posodobitev opravi v obdobju 2008–2009, vendar je bilo to pred štirimi leti, kar je cela večnost. Medtem so se zvrstili Lizbonska pogodba, prvi irski referendum, finančna kriza, zamuda pri začetku veljavnosti nove pogodbe in tako naprej.

Zato je pametneje, da se novi Komisiji zaupa naloga, da predstavi svoj politični program in finančno izvedbo tega programa v nekaj mesecih.

Po drugi strani zaradi tega, ker bo Lizbonska pogodba začela veljati 1. decembra, ne smemo zapravljati časa s sprejemanjem prehodnih ukrepov, ki so na proračunskem področju potrebni za prehod z ene na drugo pogodbo.

Švedsko predsedstvo je predlagalo, da bi bil spravni odbor 18. novembra priložnost za to, da tri institucije dosežejo politični dogovor o tej zadevi. Zato gre zdaj za to, ali bo Parlament dodelil pogajalski mandat svoji delegaciji na spravnem odboru.

Čim prej je treba obravnavati štiri točke; nobena od njih ne bi smela predstavljati resne politične težave.

Prvič, postopek prerazporeditve: za odpravo razlike med obveznimi in neobveznimi odhodki je treba sprejeti en postopek, da bosta proračunska organa v enakovrednem položaju, ne da bi bila ogrožena prilagodljivost Evropske komisije pri upravljanju proračuna.

Drugič, rebalans proračuna: od začetka leta 2010 bo potreben prvi rebalans proračuna, da bodo imele vse zadevne institucije finančna sredstva za izvajanje novih pristojnosti, določenih v Lizbonski pogodbi. Zato potrebujemo poenostavljen postopek, ki sloni na novem postopku, ki je predviden v Pogodbi za sam glavni proračun.

Tretjič, časovni razpored za pripravljalna srečanja treh institucij ali razpored, ki ga imenujemo pragmatični časovni razpored: to je točka, pri kateri nam ni treba delati drugače, kot smo delali do zdaj.

Četrtič – zadnjič – postopek za uporabo sistema začasnih dvanajstin v malo verjetnem, a možnem primeru, da nam ne uspe doseči dogovora o proračunu za leto 2010: v zvezi s to točko menimo, da so določbe Lizbonske pogodbe dovolj natančne, tako da dopolnitev ni potrebna.

Vaš Odbor za proračun je te predloge sprejel z zelo veliko večino. K temu pozivam tudi Parlament, tako da bomo pogajanja s Svetom in Komisijo lahko končali do določenega roka.

  Algirdas Šemeta, član Komisije. – Gospod predsednik, rad bi se zahvalil gospodu Lamassouru za njegovo poročilo.

Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe se bodo spremenila pravila v proračunskem sektorju in Evropski parlament in Svet bosta v enakovrednem položaju pri soodločanju o vseh odhodkih. To bo pomenilo nov pravni okvir, o katerem bodo morale institucije skrbno premisliti.

Ker je naša skupna obveznost, da zagotovimo neprekinjen in gladek potek proračunskih postopkov in poslovanja, se strinjam s stališči poročevalca, da moramo nujno doseči dogovor o prehodnih smernicah. Ta prehodna pravila so bolj tehnične narave in bodo veljala samo do začetka veljavnosti novega pravnega okvira.

Poročevalec je v svojem poročilu določil prava vprašanja za razpravo. Potrebovali bomo nova pravila za upravljanje prerazporeditev in nova pravila za sprejetje sprememb proračuna. Potrebovali bomo časovni razpored, ki bo omogočal ustrezno vključenost vseh akterjev. Prav tako se bomo morali dogovoriti o jasnih načelih sodelovanja in po potrebi bomo potrebovali nekaj pravil o začasnih dvanajstinah.

Tukaj lahko potrdim, da sem pripravljen predložiti potrebne predloge, da se doseže uravnotežen dogovor. Predlagam, da začnemo razpravljati o teh vprašanjih v trialogu, ki bo potekal med nami to popoldne. Upam, da bodo tri institucije lahko dosegle dogovor na novembrskem spravnem srečanju.

  Salvador Garriga Polledo, v imenu skupine PPE. – (ES) Gospod predsednik, Lizbonska pogodba bo prinesla številne spremembe, vendar jih bo malo tako korenitih, kot bodo spremembe proračunskega postopka.

Vsak splošni poročevalec za proračun ve, kako deluje sedanja strategija pogajanj z dvema krogoma: očitno bodo za doseganje cilja v enem krogu potrebna dodatna prizadevanja pri sodelovanju in soglasju različnih institucij.

Ta novi položaj že vpliva na sedanja pogajanja o proračunskem postopku in na proračunsko spravno srečanje naslednji teden, ker vemo, da je to zadnjič, da bo to opravljeno na sedanji način. Rad bi čestital Odboru za proračun za hitrost in prilagodljivost, s katerima nam je predložil ta prehodna pravila.

Naslednjih nekaj mesecev bo odločilnih za proračunsko politiko: tu bodo nujne prerazporeditve, tu bodo nujne spremembe proračuna, do katerih bo prišlo v naslednjih nekaj mesecih in ki bodo zahtevale celovit odziv z uporabo novega postopka; in med drugim bo treba z uporabo novega postopka razpravljati o proračunskih ravnotežjih, ki spreminjajo proračun, za kar bo potrebna velika odgovornost vseh institucij.

V zvezi s temi prehodnimi pravili moja skupina meni, da si bomo morali vsi dodatno prizadevati, vendar bo imel zlasti prihodnji predsednik Sveta zelo pomembno vlogo, predvsem pri ohranjanju sedanjega „prijateljskega sporazuma“. Možno je, da bo Svet zamikalo, da bi skušal ravnati tako, da bi pri zelo nujnih proračunskih zadevah, kot je Evropska služba za zunanjepolitično delovanje, dal prednost sebi, vendar bodo tri institucije očitno v enakovrednem položaju in Parlament bo imel veliko čuta za odgovornost.

  Göran Färm, v imenu skupine S&D. – (SV) Gospod predsednik, Lizbonska pogodba bo prinesla velike spremembe, zlasti na proračunskem področju. Kakor so poudarili že mnogi, je najpomembnejša sprememba to, da bo odpravljena razlika med področjema obveznih in neobveznih odhodkov. Evropski parlament bo imel zato pristojnost soodločanja o celotnem proračunu in imeli bomo nov, poenostavljen proračunski postopek. Pogodba je zdaj pripravljena in potrjena, vendar to ne pomeni, da lahko takoj preidemo na novi postopek.

Prvič, povsem se strinjamo glede izvrševanja letošnjega proračunskega postopka v skladu s starimi pravili, saj bi poskus, da bi to spremenili sredi obravnave proračuna, povzročil zmešnjavo. Drugič, preden lahko v celoti uporabimo novo pogodbo, potrebujemo nov medinstitucionalni sporazum. Potrebujemo posodobljeno finančno uredbo in nov, na pogajanjih ponovno dogovorjen dolgoročni proračun, večletni finančni okvir, kot del te nove zakonodaje.

Za to bo potreben čas. Tako za to, da bi se leta 2010 lahko začelo delo na proračunu, potrebujemo številne prehodne določbe. Rad bi izkoristil priložnost, da se zahvalim predsedniku Odbora za proračun gospodu Lamassouru, ki je zelo hitro prevzel pobudo za to poročilo in ga pripravil v rekordnem času, a je obenem vseeno tesno sodeloval z različnimi skupinami v odboru. Zahvaljujem se vam.

V poročilo smo vključili tudi številna mnenja o naravi novih trajnih rešitev. Zlasti socialni demokrati smo predložili nekaj mnenj. Najpomembnejše je, da se zagotovi, da se nove pristojnosti Parlamenta uporabljajo tudi v prehodnem obdobju in da se s predlogi, ki jih je treba vložiti, v prihodnosti doseže nov medinstitucionalni sporazum in da je treba revidirano finančno uredbo šteti za sveženj, tako da dosežemo funkcionalno celoto brez prekrivanja in težav pri razlagi.

Upam, da se bomo v današnjem trialogu lahko dogovorili tudi o prvih elementih tega. Za konec naj samo povem, da je sprememba, ki jo bo to pomenilo za proračunski postopek, dober primer poenostavitve in zmanjšanja birokratskih postopkov, kar celotna EU nujno potrebuje.

  Anne E. Jensen, v imenu skupine ALDE. – (DA) Gospod predsednik, tudi jaz bi rada na začetku povedala, kako zadovoljna sem, da imamo zdaj Lizbonsko pogodbo, pogodbo, ki bo seveda dala Parlamentu več pristojnosti nad proračunom in spremenila način, kako sprejemamo letni proračun EU. Smo v prehodni fazi, v kateri se proračun za leto 2010 sprejema v skladu s staro pogodbo, izvrševanje proračuna pa se bo nadziralo in spremljalo v skladu z novo pogodbo. Vendar to rešujemo v praksi, začeli smo s poročilom gospoda Lamassoura in rada bi se mu zahvalila za to, da je tako hitro prevzel pobudo. Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo v celoti podpira poročilo, ki nakazuje, kako naj obravnavamo spremembe proračuna in prerazporeditve ter druge stvari, ki so že bile omenjene.

Skupina Evropa svobode in demokracije je vložila številne spremembe, v katerih predlaga odpravo sprememb proračuna in prerazporeditev. Lahko vam povem, da bo skupina ALDE glasovala proti vsem predlogom skupine EFD. Strinjamo se z gospodom Lamassourom, da je treba število sprememb proračuna zmanjšati. Vendar se med letom dogajajo nepričakovane stvari in zato potrebujemo tak instrument. Poleg tega imajo tak instrument tudi nacionalni parlamenti. Spremembe je mogoče opraviti med letom. Seveda bo že samo naraščajoče število prošenj za denar iz Sklada za prilagoditev globalizaciji v povezavi z velikim številom odpovedi vzrok za številne spremembe proračuna. Tudi možnosti prerazporeditev med računi ne smemo odpraviti. Obstajajo zelo stroga pravila o tem, koliko lahko Komisija prerazporedi in kako je treba to narediti – tega ni mogoče narediti na enostaven način, pa naj si Komisija to še tako želi. Prej mora vprašati Parlament in Svet.

V poročilu je poudarjeno tudi to, da bi bilo treba zdaj spremeniti tudi finančno uredbo in medinstitucionalni sporazum, in zelo se veselim, da bomo kmalu prejeli predlog Komisije.

  Helga Trüpel, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, komisar, v imenu Skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze bi rada povedala, da jasno podpiramo mandat za predsednika Odbora za proračun Alaina Lamassoura. Prepričani smo, da bo zelo dobro in zelo samozavestno vodil pogajanja v prehodnem obdobju, v katerem trenutno smo. Vemo, da pri prehodu od veljavnosti Pogodbe iz Nice na Lizbonsko pogodbo – ki smo jo vsi pričakovali in ki jo potrebujemo, da bo Evropa postala bolj demokratična in preglednejša – potrebujemo jasna pravila.

Odbor za proračun je skupaj s Svetom in drugimi odgovoren za pripravo evropskega proračuna in Svetu jasno sporočamo, da bomo varovali in okrepili svoje parlamentarne pravice. Ne bomo dopustili – in to velja tudi za pogajanja pod vodstvom gospoda Lamassoura –, da bi se te pravice na kakršen koli način okrnile, saj smo povsem prepričani, da se razmerje moči ne sme spremeniti v prid Svetu.

Rada bi vas opomnila, da je v zvezi z novimi proračuni v naslednjih nekaj letih nujno potrebno, da države članice in Evropski parlament z resnično evropskim duhom skupaj oblikujejo evropski proračun. Šele potem bomo Evropsko unijo lahko usposobili za prihodnost. V zvezi s finančnimi predpisi, zlasti v zvezi s tem, kako se denar dejansko razdeljuje državam članicam in znotraj držav članic, bi vas rada opomnila tudi na to, da mora to seveda potekati na način, ki je zavarovan pred zlorabo. Ne sme biti nobenih škandalov ali goljufij, vendar je treba finančne predpise tudi poenostaviti in jih narediti preglednejše, tako da naši evropski programi ne bodo povzročali lokalnih težav, temveč bodo dejansko dosegli ljudi. Tako bi morali oblikovati našo evropsko proračunsko politiko v naslednjih nekaj letih.

  Marta Andreasen, v imenu skupine EFD. – Gospod predsednik, v skladu s poročilom poslanke gospe Guy-Quint iz aprila 2008 bi moral biti novi pravni okvir v zvezi s proračunskimi zadevami zdaj pripravljen za sprejetje. Vse institucije so dosegle dogovor, da bo tako, da bi se izognili kakršni koli pravni praznini. Zato ne potrebujemo prehodnih smernic za proračunske zadeve.

Poročilo poslanca gospoda Lamassoura se osredotoča na odobritev sprememb proračuna in prerazporeditev, to dvoje pa predstavlja tvegane in neustrezne prakse, ki kažejo na pomanjkanje strokovnosti v zvezi s pripravo proračuna in postopkom načrtovanja in so v prehodnih obdobjih gotovo bolj tvegane.

Sedanje število sprememb proračuna je preveliko in ni niti v skladu s pogoji, določenimi v členu 37 finančne uredbe.

Tudi sedanje število prerazporeditev je preveliko, do česar pa ne bi prišlo, če bi bil proračun načrtovan z boljšim razumevanjem potreb različnih sektorjev v različnih državah.

Kot članica Odbora za proračun sem osupla, da je skoraj celoten odbor, razen mene, odobril vse te zahteve za prerazporeditve.

Zato se v prehodnem obdobju ne bi smelo odobriti nobene spremembe proračuna ali prerazporeditve, vsa prizadevanja pa bi se morala osredotočiti na sprejetje pravnega okvira, da se prepreči nadaljnja škoda za interese davkoplačevalcev.

  Daniël van der Stoep (NI). – (NL) Gospod predsednik, nizozemska Stranka za svobodo (PVV) je prvič v Evropskem parlamentu in je pretresena zaradi lakomnega odnosa poslancev tega parlamenta. V tem smislu je Parlament podoben anti-parlamentu. Zdi se, da je cilj potegniti čim več denarja iz žepov delavnih državljanov Evrope in zlasti Nizozemske.

Za priljubljene teme levice, kot sta podnebje in razvojna pomoč, se zapravljajo milijarde, medtem ko na Nizozemskem ljudje ne prejemajo oskrbe v domovih za ostarele, starostna meja za državno starostno pokojnino (AOW) se je povišala na 67 let, policija pa je prisiljena v krčenje proračuna. Gospod predsednik, ta parlament bi moral biti tu za državljane, namesto tega pa zgolj uresničuje svoje lastne politično korektne, potratne načrte in načrte svojih izbranih prijateljev.

Žal so Irci potrdili odurno Lizbonsko pogodbo, vendar so vsaj imeli izbiro. Stranka PVV meni, da je sramotno, da je bila Nizozemcem vsiljena ta grozljiva pogodba. A žal je to resničnost in na žalost se bomo tudi mi morali naučiti živeti z njo.

Stranka PVV konstruktivno sodeluje v tem parlamentu. Vendar tega poročila ne moremo podpreti. Nizozemska je največja neto plačnica na državljana in želimo, da se to zelo kmalu spremeni. Poročevalca prosim, naj v poročilo vključi izjavo, da Evropski parlament poziva Svet, naj čim prej odpravi dejstvo, da je Nizozemska nenehno v položaju največje neto plačnice na državljana.

Če bo to navedeno v poročilu, bodo v tej dvorani med današnjim glasovanjem zeleno zasvetile še štiri lučke. To vidim kot odlično priložnost za poročevalca. Naj dodam, da bomo podprli vse spremembe, ki jih je vložila Skupina Evropa svobode in demokracije.

  László Surján (PPE). – (HU) Gospe in gospodje, po prvi svetovni vojni so bile na Madžarskem v Budimpešti zgrajene začasne barake za bolnišnično zdravljenje vojnih ujetnikov, ki so se vrnili domov. Te začasne barake so v uporabi še danes.

Želimo uvesti prehodne postopkovne predpise, da bi zagotovili proračunski postopek. Menim, da je gospod Lamassoure, poročevalec in predsednik odbora, omenil in želi, da bi se izvajala načela, ki bodo trajala vsaj tako dolgo kot ravnokar omenjene začasne barake, ki se uporabljajo že 90 let. Izjemno pomembno je, da smo plačali visoko ceno za Lizbonsko pogodbo. Odrekli smo se določenim načelom in državljani ene države, Češke republike, bodo imeli manj koristi od človekovih pravic kot večina Evropejcev. Naša temeljna dolžnost je, da to pogodbo, ki smo jo tako drago plačali, izvajamo gladko, brez prehodov in učinkovito. Menim, da predlogi, k potrditvi izvajanja katerih zdaj poziva poročevalec, več kot ustrezno služijo temu namenu. Zato si moja skupina želi, da bi jih velika večina v Parlamentu sprejela brez vsakršnih sprememb.

Za konec, še vedno v zvezi z začasnimi stvarmi, pred nekaj desetletji se je pojavil oglas, ki je sporočal, da so bila za sovjetske častnike, ki so bili začasno napoteni na Madžarsko, zgrajena stanovanja, namenjena trajnemu lastništvu. To pomeni, da ne glede na to, kako trajno je po našem mnenju nekaj, to po določenem času zastara. Upam, da bodo te sedanje predpise po prenehanju njihove veljavnosti nadomestili boljši predpisi. V upanju na to pozivam vse, da podprejo ta predlog.

  Eider Gardiazábal Rubial (S&D). – (ES) Gospod predsednik, kakor je bilo že povedano, bo Lizbonska pogodba končno začela veljati in nekaj učinkov tega začetka veljavnosti bo čutiti takoj po podpisu Pogodbe; na primer, od januarja bodo del dela Odbora za proračun morala urejati nova pravila. Zato v treh institucijah že pripravljamo začasna pravila, ki bodo urejala naše delo medtem, ko bomo razpravljali o novih uredbah, ki jih omenja Pogodba, in jih sprejemali.

V celoti podpiramo poročilo gospoda Lamassoura. Menimo, da sklepom poročila ni več kaj dodati. Upam samo, da bo v dialogu, ki se začenja med tremi institucijami, prevladalo soglasje in da nihče ne bo skušal nagniti tehtnice sebi v prid.

Z vašim dovoljenjem bi rada podala nekaj pripomb, ker imam vtis, da včasih v delu Odbora za proračun prevladuje določen optimizem in da smo zaradi tega optimizma sprejeli uvodno izjavo, ki potrjuje, da Lizbonska pogodba znatno poenostavlja proračunski postopek.

Pravkar sem prišla v ta parlament in očitno nisem imela nobenih izkušenj z evropskim proračunom, vendar me iskreno povedano to, kar sem lahko prebrala o novih proračunskih določbah, ne navdaja s tem optimizmom. Postopek bo kompleksen in, glede na stopnjo soglasja ali bolj verjetno pomanjkanja soglasja med Parlamentom in Svetom, zapleten. Vendar tega ne bomo vedeli zagotovo, dokler nekaj proračunskih postopkov ne bo opravljenih v skladu z novimi pravili.

Že takoj zdaj pa vemo, kakšna je miselnost Sveta, in v zvezi s tem drži, da nisem preveč optimistična, ker lahko vidim, da se Svet skuša polastiti čim več moči, da bi lahko blokiral vse odločitve, ki nasprotujejo ortodoksni liniji. To pomeni, da želi biti sposoben blokirati vse odločitve, ki vodijo k temu, da bi se zapravil en sam evro več, kot je načrtovano, pa naj se zgodi kar koli. Če je tako, če Svet želi obdržati ves nadzor, menim, da dela veliko napako, ker potrebuje močan Parlament, s katerim lahko sodeluje.

  Timo Soini (EFD). – (FI) Gospod predsednik, podpiram utemeljene predloge, ki jih je predložila moja kolegica gospa Andreasen. V tem poročilu pozdravljate obstoj Lizbonske pogodbe. To je vaša pravica, vendar kar se mene tiče, bom ponovno povedal, da me žalosti, ko vidim, da se tepta naša samostojnost. Zmagali ste, vendar bomo mi tu in bomo vaša slaba vest, ker uveljavitev Lizbonske pogodbe ni bila izpeljana na pravi način. Vprašanje samostojnosti bo vedno prisotno. V poročilu je omenjeno, da bo za uveljavitev te finančne ustave – tako je navedeno – potrebnih več sprememb zakonodaje. Torej ste priznali. Potemtakem gre za ustavo: finančno, politično in pravno. Imeli smo prav in naš boj za samostojnost se bo tu nadaljeval.

(Aplavz)

  Czesław Adam Siekierski (PPE). – (PL) Gospod predsednik, nobenega dvoma ni, da Lizbonska pogodba uvaja daljnosežne spremembe v zvezi s proračunom in postopki za njegovo sprejemanje. Omenil bom samo odpravo razlike med obveznimi in neobveznimi odhodki, ki naj bi okrepila položaj Parlamenta, in priznanje večletnega finančnega okvira kot pravno zavezujočega zakonodajnega akta. Enako pomembna je poenostavitev proračunskega postopka.

Medtem ko mislimo na te spremembe, pa ne smemo pozabiti na njihovo učinkovito izvajanje, tako da lahko zagotovimo čim enostavnejši prehod na nova načela. To je še posebej pomembno z vidika upravičencev do proračunskih sredstev EU.

Zdaj je pred nami naloga, da določimo področja, na katerih so začasne smernice najbolj potrebne. Zato bi rad izrazil podporo temu poročilu in vsem prizadevanjem, da se sprejmejo sredstva za ureditev proračunskih zadev v skladu z novo pogodbo.

  Reimer Böge (PPE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, osebno in kot poročevalec za večletno finančno načrtovanje toplo pozdravljam poročilo predsednika našega odbora gospoda Lamassoura, saj gradi potrebne mostove, med drugim v smislu pravne varnosti, ki jih potrebujemo, dokler ne dosežemo dogovora o potrebni prilagoditvi medinstitucionalnega sporazuma in o nadaljnjih tehničnih postopkih, ki jih moramo urediti v skladu s pravnim redom Pogodbe. Rad bi jasno poudaril, da ta resolucija pojasnjuje tudi, da bo celoten sveženj za nas ostal nespremenjen za prihodnja pogajanja – od vprašanja prilagoditve medinstitucionalnega sporazuma do vprašanja, kako bomo vzajemno delovali s prihodnjo službo za zunanjepolitično delovanje, na primer v čisto proračunskem smislu.

Ob upoštevanju obstoječega sporazuma menim tudi, da je prav, da se zadevna ocena delovanja obstoječega medinstitucionalnega sporazuma – rekel bi tako tehnično kot z vidika proračunske politike – ustrezno vključi v ta postopek celotnega svežnja za izvajanje Lizbonske pogodbe. Poleg tega to ne pomeni samo vprašanja tehnike in postopkov, temveč tudi preučitev potrebnih prožnosti in možnosti odstopanja v proračunu, če res nameravamo izvajati Lizbonsko pogodbo na področju proračunske politike.

  Jiří Havel (S&D). – (CS) Gospod predsednik, na začetku bi se rad zahvalil gospodu Lamassouru za poročilo, ki ga je pripravil. Menim, da je ta dokument potreben in da je bil ustrezno hitro pripravljen. Vemo, da bo Lizbonska pogodba dejansko začela veljati decembra letos in vsekakor potrebujemo to poročilo. Rad bi se odzval na nekatere govore, v katerih je bila omenjena veljavnost Lizbonske pogodbe. Lizbonska pogodba je zdaj veljavna in nima smisla še naprej razpravljati o njej. Prav tako bi rad spregovoril o pripombi Lászla Surjána. V imenu Češke republike bi gospodu Surjánu rad obljubil, da bodo češki socialni demokrati naredili vse, da bo izjema, ki jo zahteva predsednik Klaus, preklicana v imenu Češke republike, saj menimo, da je nezaslišana.

  Lajos Bokros (ECR). – (HU) Tudi Skupina Evropskih konzervativcev in reformistov z veseljem podpira prehodne postopkovne smernice o proračunskih zadevah, vendar s precej pomembnim dodatkom, da tudi mi ne želimo, da bi prehodne postopkovne smernice o proračunskih zadevah postale trajne. Po drugi strani menimo, da je prehod med dvema različnima sistemoma potreben, tako da je treba pripraviti prehodne postopkovne smernice. Ni nujno, da bo postopek zaradi tega izpostavljen nevarnosti odvečnih prerazporeditev. Pravzaprav moramo v prihodnje preprečiti razmere, ko se prerazporeditve opravljajo vsak teden in vsak mesec. Zato je treba v trajnih smernicah določiti, da takih prerazporeditev ni mogoče opraviti več kot dvakrat na leto, tako da bomo lahko ohranili enotnost, stabilnost in preglednost proračuna.

  Predsednik. – Gospod Lamassoure, to se vam bo morda zgodilo prvič v življenju, vendar vam predsednik, če tako želite, daje na voljo 15 minut časa za govor, da končate to razpravo.

Verjetno lahko poveste, kar koli želite, ali pa se držite dveh minut, ki sta v dnevnem redu predvideni za vaše sklepne pripombe!

  Alain Lamassoure, poročevalec. – (FR) Gospod predsednik, ne bom zlorabil te izjemne pravice, ki ste mi jo podelili.

Rad bi se zahvalil vsem govornikom iz skupin, ki podpirajo glavne predloge poročila, in vsem skupinam zagotovil, da si bomo z Evropsko komisijo in Svetom še naprej prizadevali za uspešno končanje teh pogajanj v enakem ekipnem duhu. Menim, da nam je razprava pokazala, da je ta načela podprla zelo velika večina. Gospa Andreasen – ki je ni več tukaj – je vložila številne spremembe, ki jih ne moremo preučiti, ker se nam mudi.

Poudaril bi, da bo po 1. decembru v Uniji nekaj novih institucij: predsednik Evropskega sveta, visoki predstavnik s povsem novimi pristojnostmi in Evropska služba za zunanjepolitično delovanje. Zato bomo morali sprejeti nekaj izjemno hitrih proračunskih odločitev, če želimo, da začne nova pogodba veljati na določeni datum.

Žal smo izgubili že preveč časa s pridobivanjem soglasja 27 držav, ratifikacijo v 27 parlamentih ali s strani 27 narodov, da bi Lizbonska pogodba začela veljati do konca leta, in zdaj je naša dolžnost zagotoviti, da se prehodne določbe lahko čim prej dokončajo in uporabijo.

Gospe Gardiazábal Rubial zagotavljam, da končni sporazum morda ne bo temeljil na enostavnosti, ki si je želimo in jo potrebujemo, vendar bomo vsekakor skušali zagotoviti, da bo zadovoljil vse institucije in da bo zagotovil učinkovitost, preglednost in demokratični značaj, ki jih Evropska unija zelo potrebuje.

  Predsednik. – S tem je razprava končana.

Glasovanje bo potekalo ob 11.00.

Pisne izjave (člen 149)

  Georgios Stavrakakis (S&D), v pisni obliki. – (EL) Najprej naj čestitam poročevalcu za odlično delo, ki ga je končal v zelo kratkem času. Začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe je pomemben korak pri združevanju Evropske unije, pri krepitvi njenih institucij in pri poglabljanju naše evropske identitete. Obenem Lizbonska pogodba uvaja pomembne spremembe postopka za odobritev proračuna Skupnosti. Ob upoštevanju posebnosti proračunskega postopka moramo zagotoviti odobritev prehodnih smernic na naslednjih srečanjih s Svetom, pred odobritvijo pravnih besedil, ki jih določa nova pogodba. Te prehodne določbe morajo zagotoviti enako obravnavanje institucij – zlasti Parlamenta – v skladu z novimi pristojnostmi, ki jih bo pridobil v skladu z novo pogodbo. Vendar mora biti poleg tega, da zagotovimo odobritev prehodnih določb, naša prednostna naloga tudi takojšen predlog in potem odobritev ureditve, ki vključuje večletni finančni okvir Evropske unije in finančno uredbo. Predloga Evropske komisije za obe besedili bi morala biti predložena v svežnju, ki bo predmet skupnih pogajanj s Svetom.

(Seja je bila prekinjena ob 10.45 in se je nadaljevala ob 11.00)

PREDSEDSTVO: GOSPOD PITTELLA
podpredsednik