Dobesedni zapisi razprav

Torek, 24. november 2009 - Strasbourg

9. Večletni program 2010–2014 glede Območja svobode, varnosti in pravice (Stockholmski program) (razprava)

  Predsednik. – Naslednja točka sta izjavi Sveta in Komisije o večletnem programu 2010–2014 glede Območja svobode, varnosti in pravice (Stockholmski program).

  Beatrice Ask, predsednica Sveta. – (SV) Gospod predsednik, predsedniki odborov, spoštovani poslanci, 10.–11. decembra bo v Evropskem svetu sprejet novi petletni program za območje svobode, varnosti in pravice. Namen programa je nadomestiti sedanji Haaški program iz leta 2004. Prihodnje skupine so pred več kot dvema letoma začele pripravljalni postopek za novi program.

Program bo temeljil na sporočilu Komisije in tudi na mnogih mnenjih, ki so jih med postopkom predložili nacionalni parlamenti, civilna družba ter različni organi in agencije EU. Program je seveda tudi rezultat intenzivnih stikov in poglobljenih pogajanj z državami članicami EU in tudi z Evropskim parlamentom. Pomembno je stališče Evropskega parlamenta do prihodnjega sodelovanja, zlasti glede na pomembnejšo vlogo, ki jo bo imel Parlament zaradi Lizbonske pogodbe.

Na podlagi predhodnih programov iz Tampereja in Haaga je EU glede območju svobode, varnosti in pravice dosegla pomemben napredek. Vendar pa se Evropa še vedno sooča z izzivi, s katerimi se moramo spoprijeti skupaj na evropski ravni. Uveljavitev Lizbonske pogodbe nam bo dala nove priložnosti, da to storimo, in novi večletni delovni program – Stockholm program – bo tako utemeljen na novih priložnostih, ki jih zagotavlja Lizbonska pogodba.

Stockholmski program si prizadeva za varnejšo in bolj odprto Evropo, kjer so pravice posameznikov zaščitene. Potrebe državljanov, posameznikov, bodo tvorile podlago za prihodnje sodelovanje na tem področju na način, ki je precej jasnejši kot je bil prej. Delamo v imenu državljanov in čutiti morajo, da je prihodnje sodelovanje EU pomembno zanje. Zato mora temeljiti na resničnih problemih, postavljati konkretna vprašanja in se osredotočiti na posebne ukrepe, ki bodo vsakdanu ljudi zagotovili dodano vrednost.

Prihodnje sodelovanje na tem področju mora temeljiti tudi na ravnovesju med ukrepi, usmerjenimi v ustvarjanje kar najbolj varne Evrope, ter ukrepi, usmerjenimi v zaščito pravic posameznikov.

Z vidika državljanov je pomemben boj proti kriminalu. Državljani pričakujejo, da bo sodelovanje EU olajšalo preprečevanje čezmejnega kriminala, toda pričakujejo tudi svobodo in pravico. Kot sem Evropskemu parlamentu že predhodno poudarila, gredo ukrepi, usmerjeni v okrepljeno varnost, in ukrepi za zagotavljanje pravne gotovosti in pravic posameznikov z roko v roki in seveda je to tudi mogoče.

Ko gre za boj proti čezmejnemu kriminalu, so izzivi veliki. Trgovina s prepovedanimi drogami, trgovina z ljudmi in terorizem so resničnost na naši celini, medtem ko imamo sočasno nove vrste kriminala, ki so na primer posledica interneta. Ne moremo dovoliti, da nacionalne ali upravne meje organom za boj proti kriminalu preprečujejo učinkovito opravljanje njihovega dela.

Razvito je bilo čezmejno sodelovanje za boj proti kriminalu, vendar pa moramo storiti še več, da bi dosegli učinkovito evropsko policijsko sodelovanje in sodelovanje kazenskega prava. Potrebujemo skupne rešitve za skupne probleme. Dobro razvito policijsko sodelovanje, učinkovita izmenjava informacij in izkušenj ter dobro razvite delovne metode so temelj obravnavanja teh problemov.

Ključni element boja proti kriminalu je seveda učinkovita izmenjava informacij, prilagojena našim potrebam. Na evropski ravni moramo v določenih primerih standardizirati izmenjavo informacij, jo prilagoditi svojim potrebam in jo narediti učinkovitejšo. Hkrati je izredno pomembno zagotoviti, da izmenjava informacij izpolnjuje osnovne zahteve varstva podatkov in varstva zasebnosti, ki ju moramo uveljaviti, in da se ne zbira in hrani več informacij, kot je potrebno za izpolnjevanje namena. Ustvariti moramo varno Evropo, v kateri se učinkovito bori proti čezmejnemu kriminalu, medtem ko se sočasno spoštuje zasebnost posameznikov. Povsem mogoče in resnično potrebno je narediti oboje. Gre za iskanje pravega ravnovesja za različne ukrepe.

Načelo vzajemnega priznavanja mora še naprej biti temeljno načelo v našem pravnem sodelovanju. Predpogoj za države članice, ki želijo priznati in izvrševati sodne odločbe in sklepe drugih držav, je vzajemno zaupanje v pravni sistem neke druge države. Gre tudi za vprašanje zaupanja med našimi nacionalnimi organi, državljani pa morajo zaupati v ukrepe, za katere se odloči. Eden izmed načinov za okrepitev zaupanja je večje poznavanje pravnih sistemov drugih držav. Lahko gre za zagotavljanje usposabljanja, programe izmenjave, krepitev obstoječih mrež in dobro razvitih ocenjevalnih mehanizmov.

Vendar pa je morda najpomembnejši ukrep za razvoj zaupanja zagotavljanje določenih minimalnih pravic ne glede na to, kje znotraj Evropske unije se nekdo nahaja. To so enostavne zadeve, kot na primer, da lahko v jeziku, ki ga razumeš, izveš, česa si obtožen in kakšne pravice imaš kot osumljenec ali žrtev v pravnih postopkih. Zelo razveseljivo je, da se je bilo v Svetu mogoče dogovoriti o načrtu, kako obravnavati in postopoma izvajati postopkovne pravice osumljencev in obtožencev. Zaželeno bi bilo, da se načrt vključi v Stockholmski program, in menim, da se ga bo.

Stockholmski program mora tudi jasno povzeti vidik žrtev kriminala. Državljani, ki postanejo žrtev kriminala v svoji državi ali v drugi državi članici, morajo pomembne informacije dobiti v jeziku, ki ga razumejo, in treba jim je zagotoviti ustrezno podporo, informacije in zaščito pred, med in po kazenskih postopkih. Žrtvam je treba zagotoviti tudi primerno nadomestilo za škodo ali poškodbe, ki so jih utrpele.

Nazadnje bi povedala nekaj besed o vprašanju civilnega prava, ki v veliki meri vpliva na vsakodnevno življenje posameznikov. Posebno vprašanje je pregled Uredbe Bruselj I o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb iz drugih držav članic. Morda se zdi zelo tehnično vprašanje, vendar je zelo pomembno za posamezne državljane.

Eno izmed najpomembnejših vprašanj je odprava postopka eksekvature. Trenutno mora vsak, ki želi izvršitev sodne odločbe v drugi državi članici, najprej zaprositi za to in nato počakati na odobritev izvršitve s strani sodišča v tej državi. Za to je potreben čas, povzroča pa tudi stroške posamezniku. Opazili smo, da ima odprava postopka eksekvature visoko raven podpore, vendar pa mora biti skladna s postopkovnimi jamstvi in načeli izbire prava.

To so ena izmed glavnih in najpomembnejših vprašanj, ki so jih izpostavile Švedska in številne države članice. Hvala za vašo pozornost in veselim se že vaših pripomb in odgovarjanja na vaša vprašanja. Pred tem pa bom besedo prepustila kolegu gospodu Billströmu, ki je pristojen za nekatera vprašanja azila in priseljevanja, ki bodo pomembna v prihodnjem Stockholmskem programu, da vam jih zdaj predstavi.

  Tobias Billström, predsednik Sveta. – (SV) Gospod predsednik, spoštovani poslanci, naj začnem z zahvalo Evropskemu parlamentu za njegovo zelo konstruktivno sodelovanje v zvezi z Evropskim uradom za podporo azilu. Urediti je treba še nekaj formalnosti, vendar pa bodo kmalu vzpostavljeni pogoji za ustanovitev tega urada. Svet ima zelo pozitivno stališče glede konstruktivnega sodelovanja z Evropskim parlamentom, ki je vodilo do tega izida. Okrepljenemu sodelovanju, do katerega bo prišlo z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe, dobro kaže. Dejstvo, da smo lahko hitro sprejeli odločitev o uradu za podporo, je dober primer učinkovitega in dobro delujočega postopka soodločanja.

Danes bomo tu seveda razpravljali o prihodnjem petletnem programu dela v zvezi s pravosodjem in notranjimi zadevami. Za začetek naj povem, da se je v EU v zadnjih nekaj letih na področju azila in priseljevanja veliko zgodilo. Sprejeli smo na primer odločitev o skupni zakonodaji v zvezi s prvimi temelji skupne politike priseljevanja in skupnega azilnega sistema. Sočasno je to cilj, ki je bil naveden v obeh predhodnih delovnih programih iz Tampereja in Haaga. Ko je Evropski svet lani sprejel Evropski pakt o priseljevanju in azilu, je to politično področje dobilo nov politični zagon. Zdaj je čas, da določimo smer nadaljnjega razvoja politike na tem področju. Osnovna predpostavka za naše delo je, da je lahko dobro upravljano priseljevanje pozitivno za vse vpletene strani, ne samo za posamezne države članice in EU kot celoto, ampak tudi za države izvora in posamezne priseljence. Če naj bomo zmožni doseči cilje lizbonske strategije, ki so, da mora biti EU dinamično in konkurenčno gospodarstvo, bomo verjetno morali dovoliti priseljevanje delavcev v večjem obsegu kot doslej, zlasti glede na demografski izziv, s katerim se soočamo.

Da bi poudarili mednarodno razsežnost priseljevanja, mora imeti vprašanje sodelovanja z državami izvora in tranzita v okviru globalnega pristopa k priseljevanju in razvoja svoje izhodišče v Stockholmskem programu. Še naprej je treba na strateški način razvijati in usklajevati instrumente, ki so bili razviti, kot je partnerstvo za mobilnost. Bolje je treba izkoristiti povezavo med priseljevanjem in razvojem in okrepiti je treba ustrezne ukrepe za boljšo uporabo učinkov priseljevanja na razvoj.

Med delom na Stockholmskem programu se je izkazalo, da obstaja soglasje glede potrebe, da države članice preprečijo nezakonito priseljevanje v EU na skupen in usklajen način. Razvoj učinkovite politike vračanja v domovino je pomemben element tega dela. Nedvomno mora Frontex pri tem odigrati pomembno vlogo, jasno pa je tudi, da želijo države članice okrepitev agencije. Velikega pomena je tudi okrepljeno sodelovanje z državami izvora in tranzita. Vendar pa bi rad poudaril, da je pri delu v zvezi s preprečevanjem nezakonitega priseljevanja pomembno, da ohranimo ravnotežje, tako da se ne bo izvajalo varnostnih ukrepov na račun zapletanja zakonitega priseljevanja v EU ali oteževanja dostopa prosilcev za azil do azilnega postopka. Treba je tudi čim bolj zmanjšati tveganje za ranljive skupine, na primer otroke, ki prihajajo brez spremstva. Komisija bo pripravila akcijski načrt z ukrepi, ki upoštevajo najboljše interese otrok.

V Stockholmskem programu bo obravnavano vprašanje solidarnosti in delitve odgovornosti. Ni enostavnih rešitev. Naša izhodiščna točka bi morala biti iskanje obsežnih in trajnostnih rešitev, utemeljenih na globalnem pristopu k priseljevanju in zavesti, da je skupno sodelovanje z drugimi državami ključni dejavnik. Razviti je treba nekakšno obliko mehanizma solidarnosti, da bi lahko pomagali tistim državam članicam, ki se znajdejo pod posebnim pritiskom in prejmejo nesorazmerno število prosilcev za azil. Države članice morajo prejeti tudi podporo za nadaljnjo krepitev zmogljivosti. Frontex je treba okrepiti in mu dati pomembnejšo vlogo pri vračanju v domovino. Naš cilj je, da smo zmožni bolje pokazati solidarnost z državami članicami in tudi tretjimi državami, ki so deležne največjega pritiska priseljevanja. Sočasno moramo biti jasni glede tega, da potrebujemo celovit pristop, ki je kratkoročno in dolgoročno trajnosten.

Pomembno je, da je v Stockholmskem programu navedeno, da se ohrani predhodno določen cilj vzpostavitve skupnega evropskega azilnega sistema do leta 2012. Temelj skupnega azilnega sistema mora biti, da je treba posameznega prosilca za azil sprejeti enako in mora biti njegova prošnja ocenjena v skladu z enakimi merili ne glede na to, iz katere države članice prihaja. V zvezi s tem bo pomembno vlogo igral Evropski urad za podporo azilu.

Drug pomemben element skupnega azilnega sistema je tisto, kar je znano kot „zunanja razsežnost“. V mislih imam predvsem ponovna naselitev beguncev iz tretjih držav. Komisija je nedavno podala predlog o skupnem programu EU za ponovno naselitev. To je eden izmed vidikov, za katerega si večina držav članic želi, da bi bil vključen v Stockholmski program.

Da bi lahko izpolnili cilj vzpostavitve skupnega azilnega sistema do leta 2012, potrebujemo tesno sodelovanje med Svetom in Parlamentom. Pripravljeni so številni predlogi zakonodajnih aktov. Predvsem moramo doseči napredek glede njih.

Povezava med notranjim delom EU glede pravosodja in notranjih zadev ter zunanjimi odnosi EU je postala vse bolj pomembna za omogočanje napredka ne samo znotraj politike azila in priseljevanja. Zato je treba okrepiti vlogo EU kot globalnega akterja na tem področju, še zlasti pa se je treba osredotočiti na partnerstvo in sodelovanje s tretjimi državami. Razviti je treba perspektivo pravosodja in notranjih zadev znotraj zunanjih odnosov EU.

To je glavna značilnost osnutka Stockholmskega programa predsedstva. Zdaj smo na koncu zelo intenzivnega obdobja pogajanj in upamo, da bo program sprejet v nekaj tednih.

Na koncu bi rad nekaj besed posvetil Lizbonski pogodbi. Nova Pogodba bo kot posledica uvedbe številnih novih pravnih podlag prinesla velike spremembe na področju svobode, varnosti in pravice. Redni zakonodajni postopek, ki bo uveden, pomeni, da bo imel Evropski parlament na številnih področjih večjo vlogo v zakonodajnem postopku. Z gospo Ask se veseliva okrepljenega sodelovanja s Parlamentom. Menim tudi, da bodo nove naloge, podeljene nacionalnim parlamentom, pomembne za krepitev demokratičnega nadzora nad tem političnim področjem. Najlepša hvala za vašo pozornost. Kot je povedala kolegica gospa Ask, se veseliva, da bova slišala vaša stališča.

  Jacques Barrot, podpredsednik Komisije. – (FR) Gospod predsednik, po odličnih počilih gospe Ask in gospoda Billströma se bom osredotočil na glavna vprašanja.

Najprej se želim zahvaliti predsedstvu, da je ohranilo duha Stockholmskega programa in je Evropejce postavilo v središče svojega ukrepanja, v svoje komuniciranje. Upamo, da bo to besedilo, ki ga mora sprejeti naslednji Svet PNZ in ga nato predložiti decembrskemu Evropskemu svetu, ambiciozno in uravnoteženo besedilo in bo seveda odražalo novo institucionalno ravnotežje.

Zdaj boste postali sozakonodajalci na skoraj vseh področjih pravosodja in notranjih zadev in zato je res, da ta parlamentarizacija Evropske unije predstavlja povečanje pristojnosti Evropskega parlamenta v postopku sprejemanja odločitev, toda tudi okrepljen nadzor zadevnih vlad s strani nacionalnih parlamentov. Ta vključenost parlamentov je priložnost za to glavno področje varnosti, pravice in svobode.

Zdaj bom prešel k prednostnim nalogam, izpostavljenim v vašem predlogu resolucije. Poudarjate spoštovanje temeljnih pravic. Prav imate, ko poudarjate svobodo gibanja, ki je velika prednost in v katero očitno ni treba dvomiti.

Glede temeljnih pravic smo z Lizbonsko pogodbo dosegli dva velika dosežka: Listina o temeljnih pravicah bo postala zavezujoča in odprla se bodo vrata za Evropsko unijo, da postane podpisnica Evropske konvencije o človekovih pravicah. Kot poudarjate v svoji resoluciji, moramo vzpostaviti celovit sistem varstva podatkov, ki vključuje tehnološki napredek. Komisija bo leta 2010 predstavila sporočilo na to temo. Menim tudi, da bomo morali s tem celovitim sistemom varstva podatkov zajeti vse politike Unije.

Poudarjate zaščito otrok. S švedskim predsedstvom smo ponovno praznovali Mednarodno konvencijo o otrokovih pravicah, ki slavi svoje dvajseto leto. Unija mora ostati na čelu tega vprašanja. Zato bomo predstavili akcijski načrt o mladoletnikih brez spremstva.

Govorjeno splošno Komisija in Parlament delita isto voljo, ko gre za boj proti vsem oblikam diskriminacije in spodbujanje enakosti moških in žensk. Pozdravljam dejstvo, da Parlament in Komisija ubirata enak pristop, katerega vodilo je, da Evropejce postavita v središče svojega ukrepanja v zvezi s svobodo gibanja, volilnimi pravicami, konzularno zaščito in tako dalje. Zdaj bomo vse to lahko prenesli v prakso. Lizbonska pogodba dovoljuje postopek državljanske pobude, Komisija pa je pravkar objavila zeleno knjigo na to temo. Predlog bo podan leta 2010 na podlagi izida posvetovanj, ki se izvajajo.

Kot je ministrica Ask pravkar dobro pojasnila, moramo zagotoviti, da bodo sodniki v naših državah članicah delili skupno evropsko pravosodno kulturo. To je odvisno od usposabljanja. V Stockholmskem programu smo prevzeli zavezo: vsaj polovica sodnikov in tožilcev mora opraviti evropsko usposabljanje ali se udeležiti izmenjave z drugo državo članico.

Poudarili ste tudi potrebo po olajšanju dostopa do pravosodja in po podpori pravilnemu delovanju gospodarstva. Poudarjate varstvo žrtev – žrtev nasilja v družini in žrtev terorizma. Komisija bo predložila tudi predloge glede tega vprašanja, pri čemer bo izkoristila priložnosti, ki jih zagotavlja Lizbonska pogodba.

V zvezi z vidikom varnosti in zaščite poudarjate odsotnost celovite strategije o strukturi varnosti in upravljanja meja. Zato Stockholmski program, kot je zelo dobro pojasnila gospa Ask, vključuje pravo strategijo notranje varnosti – strategijo, ki seveda spoštuje temeljne pravice in ki dopolnjuje strategijo zunanje varnosti.

Ta celovita strategija notranje varnosti temelji na policijskem sodelovanju in sodelovanju kazenskega pravosodja ter na upravljanju dostopa do evropskega ozemlja.

Kot je pravkar pravilno opozoril gospod Billström, mora biti politika priseljevanja del dolgoročne vizije za izboljšanje prispevka priseljencev h gospodarskemu in socialnemu razvoju. Zakonitim priseljencem moramo zagotoviti jasen in skupen status. Preprečevati in zmanjšati moramo tudi nezakonito priseljevanje, pri čemer moramo spoštovati človekove pravice in človekovo dostojanstvo. Dodal bi, da smo v tem delu začrtali elemente splošnega pristopa, ki bo omogočil povezovanje razvoja in priseljevanja.

V zvezi z azilom podpiram vaš poziv k pristni solidarnosti med državami članicami. Unija mora postati pristno skupno in združeno področje zaščite, utemeljeno na spoštovanju temeljnih pravic in visokega standarda varstva, azil pa je treba, kot je povedal gospod Billström, v Evropi odobriti po enakih merilih. Treba je v celoti pokazati solidarnost med državami članicami in predvsem do tistih, ki sprejmejo največje število beguncev.

To območje svobode, varnosti in pravice seveda zahteva močno zunanjo razsežnost, ki je skladna z zunanjo politiko Unije. Ob številnih priložnostih ste v svoji resoluciji omenili pomen spremljanja in ocenjevanja. Tudi tu se strinjamo z vami. Zmanjšati moramo znatno vrzel med standardi in politikami, sprejetimi na evropski ravni, in njihovim izvrševanjem na nacionalni ravni. Razmisliti moramo tudi o morebitnem vplivu zakonodajnih predlogov na državljane in izboljšati moramo način, na katerega se uporablja ocenjevanje sprejetih instrumentov.

Da zaključim, Komisija je v celoti vključena v pogajanja o Stockholmskem programu. Povedal sem, kako zadovoljen sem z našim sodelovanjem s švedskim predsedstvom, s katerim smo resnično opravili temeljito, resno delo. Mnenje Parlamenta je za nas vsekakor zelo pomembno, zlasti v teh zadnjih trenutkih, preden bo Evropski svet sprejel Stockholmski program. Zato se vam resnično iskreno zahvaljujem in vas bom v zameno pozorno poslušal. Hvala, Parlament.

  Manfred Weber, v imenu skupine PPE. – (DE) Gospod predsednik, gospod podpredsednik, gospe in gospodje, tu v Evropskem parlamentu sem pet let, delam pa na področju notranjih zadev in prava. Zato je danes zame dan veselja, saj imamo priložnost razpravljati o programih za naslednjih pet let, kjer bomo o tej prihodnosti razpravljali kot Evropski parlament na enakopravni zakonodajni osnovi.

Razpravljamo o dokumentu, področju, ki zanima javnost, kjer javnost od nas pričakuje odgovore, kjer pravi celo, da je to področje, kjer potrebujemo več Evrope. To ne velja za vsako področje, toda velja za tega. Postavlja nam zahteve. Od nas hoče odgovore. Zato bi rad zelo na kratko opisal spremembo, ki bo nastala zaradi nove delovne osnove in teh tem.

Prvi poudarek zadeva sodelovanje s Svetom. Vedno imamo tu predstavnike Sveta, ki nam kot predsedniki Sveta govorijo, da je Parlament zelo pomemben in da moramo sodelovati. Ko niso več v tej vlogi, se pogosto izgubi tudi to razumevanje. Naša naloga kot parlamentarci bo, da od Sveta zahtevamo, da ne dovoli več izgube tega razumevanja ali da – tako kot na primer s sporazumom o sistemu SWIFT – ustvari precedens, čeprav nas tu v Parlamentu ne vključuje v postopek odobritve. Situacija ne more biti in v prihodnosti ne bo več takšna. To je bil slab primer institucij, ki so druga drugo vzele resno.

Moj drugi poudarek je, da moramo biti ustvarjalci zamisli. Nova Pogodba nam daje priložnost, da predložimo zakonodajne pobude. Če hočemo okrepiti Frontex, ne moremo samo pozivati in samo podajati predlogov, moramo tudi pripraviti zakonodajo. V prihodnosti bomo imeli priložnost to storiti.

Moj tretji poudarek je, da moramo biti tudi resen partner, partner, ki ne sestavlja samo seznamov želja. Če na primer obravnavamo boj proti nezakonitemu priseljevanju, ne moremo samo sprejeti stališč NVO, biti moramo resen partner. Nazadnje, Evropski parlament mora subsidiarnost jemati resno. Če imamo pristojnosti, moramo razmisliti tudi, katera področja bi bilo bolje obravnavati na nacionalni ali regionalni ravni.

To so štiri teme, za katere menim, da so pomembne za naslednjih nekaj let. Skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) bi si želela, da bi bili predlogi za Stockholmski program bolj ambiciozni, vendar pa je danes dan za veselje, da vstopamo v to novo fazo, in vse, kar je še treba povedati, je, nadaljujmo z delom!

  Monika Flašíková Beňová, v imenu skupine S&D. – (SK) Uvedba Lizbonske pogodbe bo pomembno prispevala k uspehu te celotne pobude.

Postopek, ki ga uvaja Pogodba, bo okrepil Unijo od znotraj in tudi v svetovnem okviru, je pa tudi tesno povezan s krepitvijo sodelovanja na področju sedanjega tretjega stebra. Unija bo bolj odprta, učinkovitejša in bolj demokratična. Glavni izziv in prednostna naloga je zagotovitev temeljnih pravic in svoboščin ter tudi celovitost in varnost v Evropi s polno podporo učinkovitemu izvajanju in zadostnim spoštovanjem izboljšanja obstoječih pravnih instrumentov ob sočasnem upoštevanju varstva človekovih pravic in državljanskih svoboščin.

Stockholmski program izpostavlja uveljavljanje teh pravic, zlasti na področju pravosodja in varnosti. Prednost moramo dati mehanizmom, ki državljanom omogočajo dostop do sodišč, tako da bodo lahko svoje pravice in zakonite interese uveljavljali po vsej Uniji. Naša strategija mora biti tudi, da okrepimo sodelovanje policije in uveljavljanje pravic ter izboljšamo varnost v Evropi.

Zato bi se rada zahvalila tudi vsem poročevalcem za njihove zaključke in vam, gospod predsednik, za čas.

  Jeanine Hennis-Plasschaert, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, uradno bi lahko zdaj povzela dele naše resolucije na 27 straneh, ki so najpomembnejši za druge skupine, vendar ne bom. Rada bi vam povedala naslednjo zgodbo.

Na letu British Airways iz Johannesburga je premožna bela Južnoafričanka srednjih let sedela poleg črnca. Poklicala je stevardeso, da bi se pritožila. „V čem je težava, gospa?“ „Kaj ne vidite?“, je rekla, „ne morem sedeti poleg tega ostudnega človeka. Najdite mi drug sedež!“ Čez nekaj minut se je stevardesa vrnila. „Gospa, žal je res tako, kot sem predvidevala, ekonomski razred je poln. Govorila sem z vodjo kabinskega osebja in tudi klub je poln. Vendar pa imamo prost sedež v poslovnem razredu.“ Preden je imela Južnoafričanka sploh priložnost odgovoriti, je stevardesa nadaljevala: „Precej nenavadno je nekoga preseliti v višji razred, toda glede na okoliščine je kapitan menil, da je nezaslišano, da bi nekdo moral sedeti poleg tako gnusne osebe“. Nato se je obrnila k črncu, ki je sedel poleg Južnoafričanke, in rekla: „Gospod, prosim, vzemite svoje stvari, za vas imam pripravljen sedež spredaj v poslovnem razredu.“ Ostali potniki so vstali in ploskali, črnec pa je odšel v poslovni razred.

Kaj ima to opraviti z nami? Ali imamo druge za manjvredne? Bela Južnoafričanka bi nas vse šokirala. Toda to je bil seveda skrajen primer. Vendar pa menim, da nekateri naši kolegi predvsem v EPP, toda tudi v Svetu, dobro razumejo, kaj hočem povedati. Druga skupina, moja skupina trdno verjame v Evropo, ki jo lahko ljudje razumejo, ji zaupajo in verjamejo vanjo. Takšna Evropa mora temeljiti na človekovih pravicah, temeljnih svoboščinah, demokraciji, pravni državi in seveda pristni enakosti vseh. Skrajni čas je, da se spopademo z vsemi oblikami diskriminacije na vseh ravneh, vključno na podlagi spolne usmerjenosti.

  Jan Philipp Albrecht, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, v skupini Evropske svobodne zveze se že sprašujemo, kako lahko tu odločamo o resoluciji o programu, ki je že zastarel? Včeraj je švedsko predsedstvo predložilo nov in zelo spremenjen predlog za Stockholmski program. Domnevam, da velika večina poslancev tega cenjenega Parlamenta še ni imela priložnosti prebrati zadevnega predloga. Menim, da je to nesprejemljiva situacija za to zelo občutljivo zadevo.

Poleg tega je bil postopek v Parlamentu, ki je vodil do te resolucije, večinoma nepregleden in občasno kaotičen. Manjše skupine so bile v največji možni meri izključene iz postopka priprave resolucije, številne spremembe postopkov skupnih odborov pa so predstavljale ovire za demokratično odločanje. Zato nam dovolite, da zaprosimo za celo vrsto glasovanj po delih. Parlament mora resno razmisliti, kako želi obravnavati te zadeve tako glede Sveta kot tudi glede lastnih poslancev.

Zdaj se bom posvetil vsebini Stockholmskega programa. Nekatere dele tega delovnega programa je nedvomno mogoče imeti za napredek. Ko gre za pravosodje in skupno izgradnjo načel civilnega prava, tudi Zeleni vidimo pozitivne začetke za naslednja leta. Ko pa gre za odnos državljanov do države, je program izkaz nadvse slabo zastavljenega okvira. Glede politike priseljevanja azila, državljanskih pravic in varstvom podatkov, je bila potreba po varnosti v Evropi postavljena pred človekove pravice in svoboščine. Javno se omenja, da bi več svobode v Evropi avtomatično vodilo k manjši varnosti.

Sprašujem vas, kaj se je v tem primeru zgodilo z ustanovitvenim mitom evropske ideje? Tu se vzdržuje strah in to ne – kot je navedeno v programu – utemeljen strah pred organiziranim kriminalom ali terorizmom, ampak strah pred našimi soljudmi tu v Evropi, strah pred tistimi, ki hočejo priti v Evropo, in predvsem strah pred vsem, za kar mislimo, da nam je tuje.

Stockholmski program in žal tudi predlagana resolucija nadaljujeta s povezovanjem notranje in zunanje politike, da bi omogočila nadzor vsakogar v Evropi in odrekanje pravic ljudem na naših zunanjih mejah, kar bo uveljavljal Frontex. Evropa mora te težnje končno pustiti za seboj in natančno pregledati napačne poteze preteklih let.

To pomeni tudi podpirati in zagovarjati tisto, v kar verjameš. To na primer velja za naše razprave o sporazumu o sistemu SWIFT. Zakaj ponovno popuščamo politiki ZDA, ko gre za zadeve varnostne politike – kot v primeru sporazuma o sistemu SWIFT –, brez razloga in brez ponovne celovite razprave v tem Parlamentu. Zakaj mi, Parlament, dovoljujemo Svetu, da se vedno znova obnaša vzvišeno? Mi, Parlament, moramo vsekakor nekaj storiti glede tega. Pošljite sporočilo tukaj in zdaj v prid človekovim pravicam in v prid svobode – tudi svojim vladam – in glasujte za vse naše predloge sprememb. Zeleni ne moremo glasovati za resolucijo, kakršna je.

  Timothy Kirkhope, v imenu skupine ECR. – Gospod predsednik, predlog resolucije, ki ga obravnavamo v tej razpravi, je odličen primer Evropskega parlamenta v najslabši luči. Čeprav priznavam trdo delo poročevalcev in njune nedvomno dobre namene, je predlog, ker sta poskušala na 27 straneh zbrati vse, zmeden in po mojem mnenju tudi precej manj koristen, kot si zaslužita Stockholmski program in švedsko predsedstvo.

Naj poudarim, da si tudi mi želimo okrepljeno sodelovanje pri iskanju rešitev in solidarnosti pri priseljevanju in boju proti korupciji in izmenjavi informacij, vendar pa ne nujno na račun nacionalne suverenosti, prav tako pa to ne sme biti preveč predpisujoče.

Pravilna uporaba Konvencije Združenih narodov o beguncih iz leta 1951 po vsej Evropi na je še vedno najboljši način za obravnavanje azilnih vprašanj. Podpiramo izmenjavo informacij, da bi zagotovili pristen dostop PNZ do uporabe informacij, podprte s strogim varstvom podatkov, utemeljenim na sorazmernosti, nujnosti in preglednosti.

Podpiramo tudi načelo vzajemnega priznavanja in evropskim državljanom bi bilo treba zagotoviti pravico do svobode gibanja, vendar pa morata zlorabo teh pravic omejevati močan nadzor mej in uporaba moči EU, da se zagotovi hitrejše vračanje, ter razvoj Frontexa za varovanje zunanjih meja EU. Izmenjava informacij pomaga v boju proti terorizmu.

Prav tako podpiramo resno strategijo EU proti organiziranemu kriminalu, ki je namenjena boju proti združbam, ki izkoriščajo trgovino z ljudmi, orožjem in psi, zaplembi nezakonito pridobljenih dobičkov in sodelovanju z evropskimi organizacijami na meji EU. Vendar pa ne moremo podpreti stvari, ki se nam zdijo vsiljivo poseganje v suverenost, razen če same po sebi vodijo k okrepljenemu sodelovanju. Seveda je prav ironično pozivati k obvezni in nepreklicni solidarnosti: solidarnost je nekaj, kar se ponudi, in ne nekaj obveznega.

Na splošno menim, da imata švedsko predsedstvo in tudi sam predlog resolucije dobre zamisli, toda kot običajno se opremljamo z ogromnimi božičnimi drevesi, kjer je pravzaprav mogoče doseči zelo malo.

  Cornelia Ernst, v imenu skupine GUE/NGL. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, Konfederalna skupina Evropske združene levice/Zelene nordijske levice ne bo podprla resolucije. Stockholmski program ne obravnava resničnih izzivov sedanjosti. Njegova glavna napaka je, da se ustvarja Evropo pravic, do katere se bo odobrilo dostop državljanom EU, drugim, ki živijo v Evropi, pa ne. Ti drugi ljudje ne bodo upravičeni do enakih človekovih in državljanskih pravic.

EU hoče pristopiti k Evropski konvenciji o človekovih pravicah – kar pozdravljamo –, sočasno pa bi se priseljence prebiralo po načelu „zakonit ali nezakonit“. Frontex se zato pripravlja na boj proti tako imenovanemu nezakonitemu priseljevanju, s tem pa se povsem zastre pogled na nepristransko politiko priseljevanja. To je neuspeh Stockholmskega programa.

Drug problem je popolno neravnotežje med svobodo in varnostjo. Res je, da ni svobode brez varnosti, res pa je tudi, da ni varnosti brez svobode. Svoboda ni nekaj, o čemer bi se bilo treba pogajati, je univerzalna pravica vsakega človeka. Nasprotno Stockholm simbolizira manično hotenje EU po varnosti, zaradi katere je treba ustvariti ogromne nadnacionalne podatkovne zbirke brez ustreznih možnosti nadzora, ki bodo potem na vseevropski ravni združile obveščevalne službe in policijske podatke. To bo pomenilo zmanjšanje pravic ljudi do samoodločanja v zvezi s svojimi podatki in da bo vizija prozornega človeka dejansko postala resničnost.

Naj kot poslanka iz vzhodne Nemčije zaključim s pripombo, da se mi zdi neznosno, da postaja Evropa 20 let po padcu berlinskega zidu vse bolj podobna trdnjavi.

  Mario Borghezio, v imenu skupine EFD. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, dokument o Stockholmskem programu je zmanjševalen, če ga primerjamo s sklepi Evropskega sveta, in na primer ne vključuje pomembnih zahtev italijanske vlade glede določenih tem. Dokument pravzaprav ne obravnava vrste evropskih strategij za napad na dobiček organiziranega kriminala.

Danes sem slišal veliko – in tudi ob številnih prejšnjih priložnostih – o različnih zaskrbljujočih vidikih kriminala. Preiti moramo od besed k dejanjem. Evropa mora ukrepati kot je ukrepala Italija, ki zahvaljujoč ministru Maroniju daje zgled vsej Evropi z napadi na sredstva mafije. Zdi se, da se Evropa noče premakniti v isto smer.

Vzpostaviti moramo enotni evropski pravni sistem, če se hočemo na evropski ravni boriti proti kriminalu, ki je postal mednaroden in se zlahka seli med bankami, davčnimi oazami, finančnimi trgi ter trgi premičnin in nepremičnin.

Poleg tega se malo pozornosti posveča boju proti priseljevanju na južni meji Evrope, kjer bi lahko na primer sporazum z Libijo, ki zdaj deluje kar zadeva Italijo, zašel v težave. To bi se zgodilo, če Evropska unija ne bi nadaljevala s svojimi obveznostmi sofinanciranja satelitskega nadzornega sistema južne libijske meje, ki jo prečka ogromno število nezakonitih priseljencev.

Nazadnje, glede rasizma proti osebi, ki ni bele polti, bi rad opozoril na veliko število enako resnega rasizma proti belcem, do katerega prihaja v enklavah nezakonitega priseljevanja, da ne omenjam „belih lovcev“, ki so lovili pod vladavino predsednika Mugabeja in tudi v Južni Afriki. Tisti, ki toliko govorijo o rasizmu proti črncem, bi se morali zavedati tudi protievropejskega rasizma in rasizma proti belcem.

  Andreas Mölzer (NI). – (DE) Gospod predsednik, boj proti terorizmu, proti organiziranemu kriminalu in proti nezakonitemu priseljevanju je zagotovo pomembna skrb Evrope. Vendar pa je treba povedati, da je Stockholmski program žal dosledno nadaljevanje poti nenehnega zmanjševanja zagotovljenih človekovih pravic, državljanskih pravic in svoboščin in vmešavanja vanje, za katere si prizadevamo od 11. septembra 2001.

Ko se zgodi to, so posamezni državljani, točno tisti ljudje, ki jih EU vedno znova potiska na vrh prednostnega seznama, tisti, katerih podatke se beleži in zbira, čeprav ne gre za sum kriminalnih dejavnosti, in katerih podatke se potem potencialno zlorablja. Uradno je cilj pri tem boj proti organiziranemu kriminalu. To je vse dobro in prav, vendar pa se že kažejo prvi znaki in težnje, da se izražanje mnenj, ki ne ustreza dogovoru o tem, kar se zdaj imenuje politična korektnost, omeji, prepove in, kdo ve, prej ali slej kaznuje. George Orwell nas je posvaril pred tem – mi pa moramo preprečiti, da bi do tega prišlo.

  Carlo Casini (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, Odbor za ustavne zadeve, ki mu imam čast predsedovati, mi je poveril nalogo poročevalca pri tem dokumentu, skupaj s poročevalcema iz Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in Odbora za pravne zadeve pod skupnim predsedstvom.

To je prvič, da je bil uporabljen člen 51 Poslovnika, in reči moram, da je bil po mojem mnenju rezultat zelo zadovoljiv v zvezi s sodelovanjem med tremi poročevalci pri opravljanju njihovega dela.

Dejansko so obstajali problemi, nekateri izmed njih resni, glede časovnega okvira in predvsem vključitve poročevalcev v senci ter pravočasnega prevoda sprememb, ki jih je bilo skoraj 500. Vse to se je zgodilo ne zaradi samega člena 51, ampak zaradi zelo kratkih rokov, ki smo si jih določili, da bi imeli dokument, ki bi ga lahko predložili vrhu Sveta, ki bo potekal 10. decembra. Zato je bilo neizogibno, da bodo nastali problemi, povezani z dinamiko dela. Glede ostalega menim, da moramo priznati, da je člen 51, ki je bil prvič uporabljen, koristen.

Dokumenta, ki ga obravnava ta Parlament, ni mogoče razložiti v nekaj sekundah, ki so mi preostale. Vendar pa moram izraziti svoje zadovoljstvo, da je bil sistem soodločanja razširjen, da bi postal običajen sistem zakonodaje, da se zdaj razume, da je priseljevanje evropsko vprašanje – in upam, da ga tako razlagata tudi Komisija in Svet – in ne problem posameznih držav članic, ki ukrepajo solidarno druga z drugo, da stališče glede sodelovanja z nacionalnimi parlamenti ni, da so varuhi, ki določajo omejitve, ampak predvsem pozitivni sodelavci v zakonodajnem procesu, in nazadnje, da so navedene človekove pravice, ki so zelo pomembne in ki so duh Evropske unije.

Zato menim, da je dokument glede na to, da naj ne bi v podrobnosti obdelal izvajanja Stockholmskega programa, ampak začrtal samo splošne zasnove, zagotovo pozitiven korak. Na voljo bomo imeli čas in našli bomo način, da ga naredimo celovitejšega in vključimo več podrobnosti.

  Juan Fernando López Aguilar (S&D). – (ES) Gospod predsednik, za začetek želim pohvaliti delo švedskega predsedstva Sveta in Komisije pri prizadevanjih za večletni program za naslednjih pet let za območje svobode, varnosti in pravice.

Predvsem pa bi rad izpostavil delo tega Parlamenta, saj so trije odbori, Odbor za pravne zadeve, Odbor za ustavne zadeve in Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, v skladu s členom 51 prvič sodelovali, in to smo storili, da bi bili pravočasno pripravljeni. To pa zato, ker je pomembno, resnično pomembno, da nadaljujemo z območjem svobode, varnosti in pravice ter pri tem upoštevamo, da bo začela veljati Lizbonska pogodba, ki predstavlja velik korak naprej. Pogodba bo ogromen korak naprej, saj bo okrepila vlogo Parlamenta, ki bo sozakonodajalec in nosilec odločanja na celotnem področju, ki je bilo doslej domena medvladnega sodelovanja, toda tudi zato, ker bosta začela veljati Evropska listina temeljnih pravic in mandat za ratifikacijo Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki bosta okrepila harmonični odnos med svobodo in varnostjo.

Varnost ni podrejena svobodi in je ne ogroža. Varnost je pravica državljanov, tako kot svoboda. Tako je zapisano v mnogih ustavah držav članic in slednje se morajo združiti v enotnem prizadevanju, da zajamejo status evropskega državljanstva, temeljne pravice državljanov, priseljevanje, azil, zatočišče, upravljanje zunanjih meja EU in pravosodno sodelovanje. To je treba storiti za krepitev medsebojnega zaupanja, vzajemnega priznavanja državljanskih pravic, pogodbeno pravo, ki spodbuja gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest, ter zlasti policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, da bi se skupaj borili proti resničnima skupnima sovražnikoma: organiziranemu kriminalu in terorizmu.

Parlament je trdo delal in je izboljšal dokument, ki ga je sestavil Svet. Izboljšal ga je z okrepitvijo protidiskriminacijske klavzule, predvsem glede žensk in otrok, in zdaj obstaja zaveza boju proti nasilju na podlagi spola in zaščiti žrtev nasilja na podlagi spola s krepitvijo solidarnostne klavzule v okviru azila. To kaže, da niti priseljevanje niti azil nista problem, ki vpliva samo na eno državo članico, ampak da je potrebno sodelovanje med vsemi državami članicami, saj ju drugače ne bomo rešili.

Parlament je izboljšal besedilo tudi s tem, da je izpostavil pomen usposabljanja strokovnjakov na področju prava za sodelovanje in približevanje naših pravnih struktur z vzajemnim priznavanjem in medsebojnim zaupanjem, da lahko vključimo instrumente za odzivanje, da bi Evropska unija postala pristno območje svobode, pravice in varnosti.

Zato menim, da mora Parlament poslati jasno sporočilo državljanom, ki nas spremljajo, ko bomo jutri glasovali o parlamentarnem poročilu, ki so ga skupaj pripravili trije odbori. Sporočilo se glasi, da so za nas pomembne njihove temeljne pravice, njihova svoboda, njihova varnost, sodelovanje v boju proti nadnacionalnemu kriminalu, nasilju in terorizmu ter zaščita vseh žrtev tovrstnih kaznivih dejanj, zlasti žrtev terorizma.

Menim, da državljani ne bi razumeli, če bi jih v zvezi s tem razočarali. Zato ta Parlament prosim za najširšo možno podporo poročilu, ki ga bomo predstavili jutri in o katerem moramo glasovati na tem delnem zasedanju.

PREDSEDSTVO: GOSPOD MARTÍNEZ MARTÍNEZ
podpredsednik

  Sophia in 't Veld (ALDE). – (NL) Najprej pozdravljam prijazne besede Sveta o sodelovanju s Parlamentom, vendar pa bi mi bilo ljubše, če bi upošteval priporočila Parlamenta. Konec koncev tudi jaz, tako kot gospod Albrecht, opažam, da je Svet v določeni meri gluh in enostavno še naprej gre svojo pot, medtem ko Parlament trdo dela za stališče, ki se na koncu ne znajde v programu Sveta.

Moja druga točka je zadeva, ki jo je zelo dobro prikazala moja kolegica gospa Hennis-Plasschaert. Parlament, zlasti obe veliki skupini, bi opozorila, da je enakost nedeljiva. Ne moremo dati malo enakosti nekaterim skupinam in nič drugim. V preteklosti se je država vmešavala v izbiro partnerja in prepovedovala zakonsko zvezo med ljudmi določene vere in med ljudmi različne rase. Na srečo so ti časi preteklost; in zato po mojem mnenju nobena država članica Evropske unije ne bi smela zavračati priznanja zakonske zveze, zakonito sklenjene v drugi državi članici, to pa vključuje zakonske zveze med dvema človekoma istega spola. Zato bi obe veliki skupini pozvala, naj umakneta kompromis, s katerim želita oslabiti pravice homoseksualnih parov. Tu mislim predvsem naše prijatelje v Skupini naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu.

To je 21. stoletje in menim, da si vsi evropski državljani, ne glede na raso, vero, starost ali spolno usmerjenost zaslužijo našo zaščito. Skrajni čas je, da Parlament to končno prizna.

  Rui Tavares (GUE/NGL). – (PT) Gospod predsednik, menim, da bi ta Parlament pozdravil konkreten in natančen Stockholmski program, ki je zmožen resnično spodbujati Evropo državljanov.

Žal se mi zdi, da bi lahko že precej bolj napredovali. Stockholmski program usodno teži k nejasnosti, nenatančnosti in splošnosti, in reči moram, da je pomanjkanje demokratičnega nadzora ali pravice do poseganja s strani Parlamenta na kakršen koli učinkovit način, ki bi lahko povzročil spremembo ali imel praktičen vpliv, del problema, ki je vodil k neodločnemu in pretirano poenostavljenemu programu.

En primer je politika priseljevanja. Vsi smo z velikim zanimanjem spremljali vzpostavitev Evropskega urada za podporo azilu, vendar pa menim, da je bilo na primer zelo malo storjeno glede odprtja zakonitih kanalov za priseljevanje, ki so vsekakor potrebni, ali glede direktive o sezonskih priseljencih, ki so že tako dolgo čakamo, ki pa je, kot se zdi, Stockholmski program sploh ne obravnava.

  Gerard Batten (EFD). – Gospod predsednik, Stockholmski program je del ustvarjanja skupnega pravnega in pravosodnega sistema po vsej Evropski uniji. Dokument govori o „olajšanju življenja ljudi: Evropi pravosodja in pravnega reda“.

Naj vam povem, kaj je vaš skupni pravni sistem naredil življenje ene osebe. Andrew Symeou, 20-letni Londončan, je bil letos poleti zaradi obtožbe za uboj izročen Grčiji. Zdaj gnije v grškem zaporu čakajoč na sodni postopek. Dokazi proti njemu ne bi vzdržali niti pet minut, če bi jih preučilo britansko sodišče. Dokazi o identifikaciji so protislovni. Izjave prič imajo vse znake, da jih je napisala policija. Dve priči trdita, da sta bili pretepeni in se je z njima grobo ravnalo ter sta bili prisiljeni podpisati izjavi, ki sta jih kasneje takoj umaknili.

Prizivno sodišče v Londonu je zelo dobro vedelo, da proti gospodu Symeouju ni pravih dokazov, vendar pa ga je bilo prisiljeno izročiti v skladu z evropskim nalogom za prijetje, tega ni moglo preprečiti. Britanska sodišča zdaj ne morejo ščititi britanskih državljanov pred nepravičnim prijetjem in zaporom s strani tujih sodišč.

V Britaniji smo imeli povsem dobro območje svobode, varnosti in pravice, preden smo se pridružili Evropski uniji. Evropska unija uničuje pravo zaščito, ki smo jo v Angliji imeli stoletja dolgo. V procesu bo uničila življenje ljudi. V Stockholmskem programu gre morda za pravo, vendar ne gre za pravico. Če hočejo Britanci ohraniti svoje svoboščine, morajo zapustiti Evropsko unijo.

  Franz Obermayr (NI). – (DE) Gospod predsednik, Stockholmski program nedvomno vsebuje številne koristne pobude in zavzemam se za spodbujanje boja proti otroški pornografiji in terorističnim mrežam na internetu. Mojo podporo imajo tudi ukrepi proti nezakonitim priseljencem in proti organiziranemu kriminalu. V zvezi s tem je utemeljen neomejen dostop varnostnih služb do podatkovne zbirke prstnih odtisov. Vendar pa nadzor ne sme iti tako daleč, da bi EU postala država nadzora, ki nato svoje podatke posreduje tudi Združenim državam.

Zato obstaja potreba po zagotovitvi, da se zbranih podatkov ne zlorabi. Nazadnje gre tu za ključno temeljno pravico vsakega državljana EU do varstva svoje zasebnosti in v tem okviru moramo upoštevati dejstvo, da svoboda pomeni svobodo s strani države in ne svobode zaradi države.

Povedati želim tudi nekaj o usklajevanju azilne zakonodaje EU. To je vsekakor prava stvar, ki jo moramo storiti. Vendar pa moramo v celoti pojasniti, da brez usklajevanja gospodarskih pogojev v različnih državah to ne bo delovalo, saj bodo ljudje seveda šli tja, kjer lahko najdejo najboljšo socialno varnost, najvišje dohodke, najčistejše ulice in najvarnejša mesta. Ena stvar pa je jasna, in sicer, da moramo resnično usklajevati, toda Evropa ne sme postati država samopostrežne azilne politike.

  Simon Busuttil (PPE). – (MT) Menimo, da je vprašanje pravice, svobode in varnosti naslednji pomemben projekt Evropske unije. Rekel bi, da se je treba tega projekta lotiti podobno kot smo se lotili velikega projekta notranjega trga Evropske unije. Ustvariti moramo območje pravice, svobode in varnosti za vse državljane Evropske unije.

Kako bomo to dosegli? Uspelo nam bo s Stockholmskim programom, ki je petletni delovni program. To je daljnosežen program, ki zajema več področij, ki sodijo v okvir pravice, svobode in varnosti. Resolucija Parlamenta opredeljuje politične prednostne naloge Evropskega parlamenta na tem področju. Naše prednostne naloge na področju priseljevanja so boj proti nezakonitemu priseljevanju in tudi skupna azilna politika, ki je zgrajena na pristni in obvezni solidarnosti. Dodati moram tudi, da mora Evropski parlament s pristojnostjo soodločanja, ki jo bo imel, ko bo začela veljati Lizbonska pogodba, odigrati zelo pomembno in konstruktivno vlogo.

V notranji razsežnosti tega Parlamenta so tudi določene politične razlike. Zakaj ne? So različne politične skupine in so različna politična stališča. Vendar mi dovolite, da povem, predvsem kolegici poslanki Jeanine Hennis-Plasschaert, ki jo zelo spoštujem, da so človekove pravice tudi politična prednostna naloga skupine Evropske ljudske stranke in da niso pod monopolom Skupine liberalcev v tem Parlamentu. Ne moremo sprejeti domneve Skupine liberalcev, da ima pravico monopolizirati načelo nediskriminacije. Verjamemo v to načelo; vendar pa verjamemo tudi v načelo subsidiarnosti, kar pomeni, da smo dolžni spoštovati nacionalne občutljivosti v državah članicah Evropske unije. Ne smemo pozabiti, da je ta Unija zgrajena na enotnosti v raznolikosti in ne enotnosti v homogenosti.

  Luigi Berlinguer (S&D). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, Stockholmski program je v primerjavi s Haaškim programom uvedel dve novosti: dobro ravnotežje med pravicami in varnostjo ter pravno zaščito na področju kazenskega in civilnega prava.

Varnost je pravica: pomeni, da človek ni napaden na delovnem mestu, da se lahko sprehaja po ulicah, ne da bi tvegal življenje, da kot ženska nisi predmet nasilja, da nisi izpostavljen terorističnim dejanjem.

Države članice in Evropa morajo zagotoviti varnost. Vendar pa so ukrepi, ki zmanjšujejo jamstvo svobode, ukrepi, ki iz iz zakonodaje preganjajo gotovost in so tako vir negotovosti in barbarstev. Pomislite na Guantánamo.

Evropa je domovina pravic. Stockholmski program jih danes opredeljuje zelo natančno. Obstaja dobro ravnotežje med ureditvijo ukrepov za preprečevanje kriminala po eni strani in vsakodnevnim življenjem državljanov in njihovih družin, socialnimi, gospodarskimi, delovnimi in študijskimi odnosi na drugi strani, ki jih vse ureja sistem civilnega pravosodja.

To je Evropa državljanov. Zgraditi jo je treba v državah članicah in institucijah Skupnosti. Evropska družba je enotnejša in mobilnost je izrazitejša kot se meni danes. Mobilnost je zdaj pravica. Meje med državami članicami niso neprepustni zidovi, ampak mreže, skozi katere dnevno prenika družba. Stockholmski program predstavlja institucionalni temeljni kamen, ki zagotavlja pravosodno sodelovanje in vzajemno priznavanje, evropski pravosodni sistem (sestavljen iz nacionalnih sistemov in sistema Skupnosti), nacionalno pravo in pravo Skupnosti, evropske državljane in evropska sodišča (nacionalna sodišča in sodišča Skupnosti).

Evropska pravila narekujejo pravila Skupnosti in sodna praksa evropskih sodišč, vendar pa izhajajo tudi iz ravnanja delavcev, podjetij, študentov in nacionalnih sodnikov ter tudi sodnikov, ki pripadajo evropski mreži izvajalcev pravice. To je postopek od spodaj navzgor, ki ga želi podpreti Stockholmski program.

Parlament je s to resolucijo, za katero upam, da jo bomo tu sprejeli z veliko, soglasno večino pri glasovanju, za katerega smo si izredno prizadevali, opravil odlično delo. Svet bi jo moral ustrezno upoštevati. Lizbonska pogodba še ni začela veljati, vendar je tu in prisotna. Minister, naj bo Svet ambiciozen in naj si vzame k srcu resolucijo, ki smo jo sestavili tu, in mnoge zahteve, ki izhajajo iz nje.

  Sarah Ludford (ALDE). – Gospod predsednik, švedskemu predsedstvu je treba čestitati za način, na katerega je spodbujala zapoznelo vprašanje pravic obtoženca do pravične obravnave po vsej Evropi. To vsekakor mora spremljati evropski nalog za prijetje. Zagotoviti moramo, da lahko vzajemno priznavanje resnično temelji na medsebojnem zaupanju v vseh nacionalnih kazenskopravnih sistemih. Trenutno ni tako in obstajajo velike slabosti.

Imam volivca, Andrewa Symeouja, ki je bil v zaporu v Grčiji od junija in mu je bila zavrnjena varščina, ker je tujec. Njegov odvetnik se je pritožil zaradi grobega ravnanja policije in uničenja dokazov. Podana bo vloga na Evropsko sodišče za človekove pravice in precej sramotno je, da je to potrebno, saj gre za obravnavanje državljana EU s strani druge države članice. Zaskrbljujoče je, da mora to v Strasbourg.

Zato podpiram evropski nalog za prijetje, vendar pa moramo na drugi strani imeti tudi pravice obtoženca. Drugače bomo imeli škandale kot je škandal Andrewa Symeouja, ki uničujejo javno podporo evropskemu nalogu za prijetje, kot se dogaja v moji državi.

  Kyriacos Triantaphyllides (GUE/NGL). – (EL) Gospod predsednik, že nekaj mesecev govorimo o potrebi, da se doseže pravo ravnotežje med ohranitvijo varnosti in obrambo osebnih pravic državljanov, in poudarjamo, da morajo biti državljani v središču Stockholmskega programa. Vendar pa Evropska unija sprejema in uporablja ukrepe, ki rušijo ravnotežje med varnostjo in pravicami, zaradi katerih se vzpostavlja organe za nadzor in zbiranje različnih osebnih podatkov in ki žalijo naše dostojanstvo, saj iz vseh nas delajo osumljence. Poleg tega je nesprejemljivo, da se priseljence obravnava kot kriminalce in morebitne teroriste. Ne strinjamo se s predlogom resolucije, ker za nas ustvarja temelje za izgradnjo modernega evropskega panoptikuma, v katerem se, tako kot v zaporu, ki ga je zasnoval Jeremy Bentham, dejanja vsakogar nenehno nadzoruje, ne da bi priporniki poznali obseg tega nadzora, zaradi česar imajo varljiv občutek zasebnosti.

  Tadeusz Zwiefka (PPE). – (PL) Gospod predsednik, brez omahovanja bom povedal, da je na področju pravosodja v Evropski uniji Stockholmski program najbolj ambiciozna pobuda zadnjih nekaj let. Še toliko bolj sem zadovoljen, ker je ena izmed temeljnih zamisli programa olajšanje življenja za prebivalce Evropske unije. Seveda bo pravilno izvajanje Stockholmskega programa na področju pravosodja odvisno od izoblikovanja pristne evropske pravosodne kulture, sprememb praktičnega pristopa k oblikovanju nove zakonodaje in tudi od pravilnega delovanja portala e-sodstva.

Načelo vzajemnega priznavanja, ki je zame temeljno načelo, zahteva medsebojno zaupanje, vendar tudi zaupanje v pravni sistem drugih držav, kot smo danes govorili o tem. Vrednote lahko izhajajo samo iz vzajemnega priznavanja in razumevanja, ki bosta spodbudila evropsko pravosodno kulturo. Do medsebojnega poznavanja in razumevanja lahko pride samo kot posledica dejavne, naklonjene politike, vključno z izmenjavo izkušenj, obiski, izmenjavo informacij in usposabljanjem za ljudi, ki delajo v pravosodnem sistemu, predvsem sodnike na sodiščih prve stopnje. Vključuje tudi korenito modernizacijo, in to je izredno pomembno, univerzitetnih izobraževalnih programov v Evropski uniji.

Druga stvar zadeva pomen večjezičnega portala e-pravosodja. Portal mora imeti dostop do pravnih podatkovnih zbirk ter do pravosodnih in nepravosodnih elektronskih sredstev za pritožbo. Omogočati bi moral tudi dostop do inteligentnih sistemov, razvitih kot pomoč državljanom, ki iščejo načine za rešitev pravnih problemov ali ki uporabljajo obsežne registre, sezname ljudi, ki delajo v pravosodnem sistemu, ali samo enostavna napotila na pravni sistem vsake države članice. Zato sem zelo zadovoljen, da sta gospa Ask in gospod Barroso govorila o tem.

Poudariti želim potrebo po razvoju evropske zakonodaje najvišje kakovosti na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah, ki bi temeljilo na ustreznih ocenah vpliva, da bi dali državljanom in podjetjem učinkovite instrumente, ki bi jim omogočili reševanje vrste pravnih problemov na notranjem trgu.

V času naraščajočega evroskepticizma v mnogih državah članicah nam Stockholmski program ponuja priložnost, da državljanom pokažemo, da se lahko institucije EU odzovejo na njihove trenutne potrebe.

  Zita Gurmai (S&D). – Gospod predsednik, moja posebna zahvala gre trem sekretariatom, ki so pripravili resolucijo za to plenarno zasedanje.

Stockholmski program je mogoče smatrati za pragmatičen akcijski načrt za varnejšo in odprto Evropo, utemeljeno na skupnih vrednotah, načelih in ukrepih. Prispeva k praktičnemu sodelovanju med institucijami pregona, sodišči in službami za priseljevanje. Uravnoteža ukrepe, ohranja skupno varnost, pravno državo in pravice posameznika. Vendar pa gre tudi za zelo zapleteno vprašanje.

Poudarila bi uvedbo konvergenčnega načela. To je še en korak pri gradnji države EU. To ni nič drugega kot združevanje suverenosti. Temelji na načelu razpoložljivosti vseh podatkov, informacij in obveščevalnih podatkov, ki jih imajo vse agencije po vsej Evropski uniji.

Doseči je treba interoperabilnost informacijskega sistema EU, tako da bodo imele vse agencije medsebojni dostop do podatkov. Parlament predlogu Komisije daje dodano vrednost. V dokumentu so omenjena in dobro opisana vsa področja enakosti, vprašanja, povezana s spolom in diskriminacijo.

Po uveljavitvi Lizbonske pogodbe lahko zgodovinski trenutek izkoristimo za vzpostavitev pomembnega in močnega območja svobode, varnosti in pravice. Parlament je upravičeno poudaril svojo novo vlogo sozakonodajalca, enakovrednega Svetu, ko bo začela veljati Lizbonska pogodba. Zadovoljna sem, da je v besedilu vrsta evropskih skupnih vrednot kot so: svoboda, neodvisnost, pravica, temeljne pravice, demokracija, kakovost in v okviru tega zasebnost.

Vem, da imajo te vrednote različne pomene glede na splošno politično ozračje, toda ta resolucija je našla pravo ravnotežje med njimi. Omeniti želim kampanjo stranke evropskih socialdemokratov „Put the Children First“ („Postavite otroke na prvo mesto“). Z zadovoljstvom sem v dokumentu opazila odstavke, povezane z otroki in družino. Moj politični namen je zagotoviti enake pravice in vključenost v Evropski uniji za vse državljane.

Naši državljani potrebujejo pragmatično, v prihodnost usmerjeno in celovito evropsko politiko priseljevanja, utemeljeno na skupnih vrednotah in pravilih, vključno z načelom solidarnosti in preglednosti.

Dobro upravljano priseljevanje lahko koristi vsem zainteresiranim stranem in prispeva h gospodarski rasti EU in drugih držav članic, ki potrebujejo priseljensko delovno silo.

  Predsednik. – Hvala, Zita. Uspelo vam je govoriti dve minuti, toda ne vem, ali so vam tolmači sledili, saj se mi je nenehno prižigala rdeča luč. Kakor koli, čestitajmo tolmačem, če jim je uspelo slediti vam.

  Pascale Gruny (PPE). – (FR) Gospod predsednik, ministri, komisar, gospe in gospodje, ne bom ponavljala vseh ključnih točk, ki so jih v zvezi s pravosodjem in priseljevanjem omenili že moji kolegi poslanci, vendar pa sem želela izpostaviti, da je mogoče evropski pravosodni prostor vzpostaviti samo z okrepitvijo medsebojnega zaupanja med državami članicami, saj bo to izboljšalo načelo vzajemnega priznavanja, temelj Evrope pravice.

V zadnjih 15 letih je bil dosežen velik napredek, vendar pa še vedno obstajajo mnoge slabosti. Zadovoljna sem, da so Lizbonsko pogodbo med pogajanji o besedilu končno ratificirale vse države članice. Evropski parlament bo lahko imel enakopravno besedo s Svetom glede zadev v zvezi s pravosodjem in notranjimi zadevami; povečala se bo demokratična legitimnost v korist državljanov.

Kot poročevalka mnenja Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) v imenu Odbora za peticije bi rada poudarila, da se Odboru za peticije predloži vse preveč pritožb v zvezi s svobodo gibanja državljanov v Evropski uniji.

Omenila bi tudi probleme, povezane z vzajemnim priznavanjem kvalifikacij in pravico do ugodnosti socialnega varstva, in tudi probleme z diskriminacijo. Po drugi strani je priznavanje istospolnih zakonskih zvez področje, ki sodi v pristojnost držav članic. Unija mora spoštovati te nacionalne pristojnosti.

Evropsko komisijo pozivam, naj čim prej izda svoje smernice, da bi organom držav članic pomagala pri učinkovitem boju proti kršitvam načela svobode gibanja. Državljani se morajo biti zmožni prosto gibati in v celoti izkoristiti svoje pravice na tem področju brez notranjih meja.

Zadovoljna sem, da ima v resoluciji strategija Evropske unije za boj proti drogam mesto v ustvarjanju evropskega pravosodnega prostora. Vendar pa upam, da bo Evropska unija tozadevno pokazala več pobude. Zakaj se unija ne opremi z novimi orožji za boj proti tej naraščajoči težnji, ki na naše otroke vpliva v vse zgodnejši starosti? Otroci so prihodnost. Kaj delamo, da bi jih zaščitili? Pokažimo končno nekaj pragmatizma v naših institucijah! Prav to naši sodržavljani pričakujejo od nas.

  Claude Moraes (S&D). – Gospod predsednik, to je bilo dolgo potovanje od Tampereja, kjer smo videli samo obrise območja svobode, varnosti in pravice – in morda preveč govorimo –, do tega izjemnega položaja, ko trčita Stockholmski program in Lizbonska pogodba. Vsem tistim, ki mislijo, da ne potrebujemo načrta za boj za naš kot območja svobode in varnosti, ki ga hočemo: naših igralcev ne umaknemo z igrišča, ko se igra začne. Borimo se za svoj progresivni kot in za našo skupino se bomo borili za naše progresivne politike.

Toda najprej moramo imeti stockholmski načrt. Imamo Lizbonsko pogodbo, zato bomo morali – vsi poslanci tu, ne glede na to, kako glasujejo – prevzeti svojo odgovornost v zvezi s sprejemanjem zakonodaje po božiču glede stvari, ki so nam pomembne. To je resna odgovornost in moja skupina – kot sta zastavila poročevalca gospod López Aguilar in gospod Berlinguer, ki sta trdo delala – je določila svoje prednostne naloge. Potem bomo imeli območje svobode, varnosti in pravice v demokraciji, ki jo pridobimo ali izgubimo.

Glede naših prednostnih nalog o protidiskriminaciji Svetu pošiljamo sporočilo. Hočemo horizontalno direktivo. Boriti se moramo za to progresivni načrt. Glede kazenskega pravosodja pravimo: vzajemno priznavanje je pomembno, da bo evropski nalog za prijetje dejansko deloval. Glede azila pravimo „da“ solidarnosti med državami članicami, vendar pa za nas progresivna rešitev pomeni, da morajo imeti tisti prosilci za azil, ki so najbolj ranljivi, najboljše zastopanje.

To so torej prednostne naloge naše skupine, to je naša dodana vrednost k temi zločinov iz sovraštva, k spremembam politike priseljevanja, k nasilju nad ženskami, o evropskih zaščitnih predpisih. Vsa ta vprašanja kažejo, kako lahko kot politična skupina – kako lahko vse politične skupine – dodajo vrednost Stockholmskemu programu in oblikujejo zakonodajo, ki je pomembna.

Nenazadnje igramo igro, ker za naše državljane to ni igra. Končno – res končno – gre za zagotavljanje pravic, za katere že tako dolgo prosijo: temeljne pravice o varstvu podatkov, o varnosti in o protiterorizmu. Vse te stvari bodo nekaj pomenile, ko bomo v Parlamentu prevzeli odgovornost oblikovanja zakonodaje. To bomo storili šele, ko bomo izglasovali Stockholmski program. Nato se bomo borili za progresiven Stockholmski program in progresivno zakonodajo.

  Carlos Coelho (PPE). – (PT) Gospod predsednik, čestitati želim podpredsedniku Barrotu in švedskemu predsedstvu za Stockholmski program. Stockholmski program je dobra novica za tiste, ki podpirajo idejo Evrope, ki naj bi bila več kot zgolj skupni trg.

Graditev Evrope državljanov pomeni pristno območje svobode, varnosti in pravice. Pozdravljam enakovredno uravnoteženje treh strani tega trikotnika. V nasprotju z določenimi radikalnejšimi stališči menim, da so potrebne vse tri. Varnost brez svobode je diktatura, svoboda brez varnosti je anarhija in pravica ni uresničljiva brez svobode in varnosti.

Petletni program se vrača k ciljem Tampereja in si na mnogih področjih prizadeva za resnični napredek. Kljub temu je pomembno zagotoviti, da bodo ti cilji izpolnjeni. Zakonodajo in instrumente, ki so bili sprejeti, je treba izvajati učinkovito. Ljudje Evrope nas ne bodo vzeli resno, če ne bomo prestali tega preskusa naše učinkovitosti. Nemogoče si je na primer prizadevati za sistem vstopa/izstopa in Komisijo povabiti, naj poda predlog o tem sistemu, ki naj bi začel delovati leta 2015, če ne vemo, če bosta začela delovati druga generacija schengenskega informacijskega sistema ali vizumski informacijski sistem, ki sta znana po težavah in ogromnih zamudah v zvezi z njima.

Upam na vzpostavitev skupnega evropskega azilnega sistema pred letom 2012 in na politiko priseljevanja s skupnim pristopom, oboje v zvezi s sprejemanjem in vključevanjem priseljencev in učinkovitim bojem proti nezakonitemu priseljevanju.

Skupaj moramo opraviti še veliko dela v zvezi z ustvarjanjem Evrope državljanov. Nima smisla izgubljati časa za zadeve, ki niso naša odgovornost. Poskusi vmešavanja v družinsko pravo, ki je v pristojnosti držav članic, ni samo pravno nekoristno, je tudi politično sprevrženo, saj nas vleče v nepomembne spore in nas odvrača od resnično bistvenih zadev, namreč od ključnega Stockholmskega programa.

  Ramón Jáuregui Atondo (S&D). – (ES) Gospod predsednik, tudi jaz želim čestitati švedskemu predsedstvu in celotnemu Parlamentu za poročilo, ki smo ga sestavili. Vendar pa bi omenil tri opozorila, za katera menim, da so pomembna za prihodnost.

Prvo je, da program ne more uspeti, če ni zakonodajne pobude, če Svet in Komisija ne pripravita zakonodajnih aktov za zapolnitev programa.

Drugo opozorilo, ki so ga že upravičeno omenili moji kolegi poslanci, je, da bo ta Parlament imel novo vlogo. Ne bo zgolj pripravljal poročil, da bi se ga slišalo, kot je bilo doslej. Zdaj bo sozakonodajalec, moral se bo strinjati, doprinesti k temu ravnotežju med varnostjo in svobodo, ki ga je včasih tako težko doseči. To je nova naloga in nova odgovornost za vse poslance Evropskega parlamenta.

Nazadnje bi opozoril še na temeljno uporabo načela subsidiarnosti. Moji kolegi poslanci govorijo o potrebi po spoštovanju nacionalnih parlamentov in to je res, vendar pa vas moram opozoriti, da toga in osnovna razlaga subsidiarnosti ne bo omogočila napredka v Stockholmskem programu. Če se bodo države članice oklepale pretirane razlage načela subsidiarnosti, ne bo skupne zakonodaje o Stockholmskem programu.

  Monica Luisa Macovei (PPE). – Gospod predsednik, na kratko želim omeniti področje gospodarskega kriminala in korupcije v Stockholmskem programu. Besedilo je med pogajanji v odboru Coreper izgubilo nekaj svoje ostrine. Današnje besedilo se na primer nanaša na standarde GRECO o protikorupciji, pri čemer je GRECO organ Sveta Evrope. Čeprav je sodelovanje z organom GRECO in Svetom Evrope ključnega pomena, so standardi Evropske unije o protikorupciji višji od standardov Sveta Evrope, ki ima, kot vsi vemo, 47 držav članic.

Zato prosim in hkrati pozivam Svet, naj ohrani besedilo z močno zavezo protikorupciji. Potrebujemo politiko EU in mehanizem EU za odločen boj proti korupciji in goljufiji znotraj EU, Stockholmski program pa mora odražati to potrebo in zavezo.

  Michael Cashman (S&D). – Gospod predsednik, čestitke vsem, ki so sodelovali pri pripravi poročila, in čestitke švedskemu predsedstvu. Družb ne spreminja povprečnost, ampak pogum, prepričanje in vizija. In to je bilo danes popoldne prikazano tu v Parlamentu.

Govorimo o svobodi, varnosti in pravici: treh temeljnih načelih. Toda brez enakosti in enakega obravnavanja nikoli ne bomo imeli svobode, nikoli ne bomo imeli varnosti in zagotovo nikoli ne bomo imeli pravice. To še zlasti velja za manjšine, ki so tako pogosto črnjene in napačno prikazane.

Enakost in enako obravnavanje sta edina trajna gradnika vsake civilizirane družbe. Zato sem ponosen, da lahko spodbujam in se povezujem z Evropo, kjer smo vsi enaki ne glede na raso, narodnost, vero, prepričanje, starost, invalidnost, spol ali spolno usmerjenost – Evropo enakih; Evropo temeljnih vrednot.

  Zbigniew Ziobro (ECR). – (PL) Gospod predsednik, Stockholmski program je odziv na pomembno zadevo zagotavljanja varnosti državljanov EU. Sicer ni vedno zadovoljiv odziv, ker ne potrebujemo polne standardizacije kazenskega in civilnega prava. Potrebujemo samo uskladitev teh področij prava in samo na jasno opredeljenih, omejenih področjih.

Evropa potrebuje predvsem dobro sodelovanje med organi policije in pravosodja, da se bo uspešno izvrševalo sodbe in učinkovito preganjalo zločince ne glede na notranje meje EU. Stockholmski program mora zato razviti številne pobude in se osredotočiti na ta področja. Danes bi rad pozornost pritegnil k trem zadevam, povezanim z usklajevanjem ukrepov držav članic.

Prvič, v zvezi s svobodo gibanja, ki je ena izmed naših pomembnih vrednot, je ključnega pomena, da sodelujemo glede izmenjave informacij o zločinih, ki predstavljajo posebno grožnjo javnemu redu. Tu imam v mislih predvsem zločine spolne narave, ki ogrožajo najšibkejše in najbolj nezaščitene, torej otroke, stockholmski dokument pa upravičeno obrača pozornost na to.

Potrebno je čim prej začeti z delom glede vzpostavitve evropskega registra spolnih prestopnikov in predvsem ljudi, ki zagrešijo ta nasilna in najnevarnejša kazniva dejanja nad otroci. Zainteresirane strani in organizacije morajo imeti najširši možni dostop do teh informacij. Svoboda gibanja mora biti neločljivo povezana s pretokom znanja in informacij o morebitnih nevarnostih, da bi ustrezno zaščitili družbo, vključno s tistimi najbolj ogroženimi, ki so v tem primeru otroci.

Drugič, zagotoviti moramo učinkovito izvrševanje sodnih odločb v zvezi z zaplembo sredstev zločincev. To zadeva predvsem učinkovit boj proti organiziranemu kriminalu in pomeni, da bi sodne odločbe iz druge države omogočile sledenje sredstvom, ki jih je zločinec skril v drugi državi, in nato njihovo zaplembo. Enako zadeva tudi dobičke, pridobljene neposredno iz kaznivih dejanj, in tudi dobičke, ki posredno naknadno izhajajo iz kaznivih dejanj.

Tretjič, čeprav se strinjam, da so nezaporne kazni ustrezen odziv na manjše zločine, ne smemo izpred oči izgubiti dejstva, da je zaporna kazen, ki prestopnika izolira od družbe, v nekaterih posebno upravičenih primerih edini pravi in praktični način za zaščito družbe pred najnevarnejšimi zločini. Zato je treba misliti tudi na to, da je takšna kazen tudi utemeljen odziv na najkrutejša kazniva dejanja.

Za zaključek bi rad izrazil svojo naklonjenost dokumentu, ki je bil pripravljen, in poudaril, da mora biti cilj programa izboljšanje sodelovanja držav članic ob sočasni ohranitvi nacionalnega značaja njihovih pravnih sistemov.

  Predsednik. – Sledi čas za postopek „catch-the-eye“. Natančno se bom držal Poslovnika.

Povedati želim, da bo pet poslancev imelo besedo vsak eno minuto in bomo izklopili mikrofon, ko bo minuta potekla. Ker je za besedo prosilo več kot petnajst poslancev, bomo poslušali prvih pet.

  Anna Maria Corazza Bildt (PPE). – Gospod predsednik, najprej bi rada pozdravila Stockholmski program kot najboljši način za napredovanje k Evropi, osredotočeni na državljane, in se zahvalila ministrici Ask in ministru Billström za njuno vizijo. Končno se lahko vrnemo domov in vsem brez razlike povemo, da je Evropa zanje; Evropa je z njimi; Evropa smo mi.

Seveda bo Stockholmski program tisto, kar bomo naredili iz njega. Dajmo mu priložnost. Podprimo ga čim širše in se spravimo na delo, da ga bomo lahko izvajali.

Predvsem bi se rada zahvalila za osredotočanje na otroke, kar pomeni, da lahko končno delamo na okrepljenih ukrepih za zaščito otrok, vključno z otroki priseljencev. Prav tako je dobro, da imamo večjo možnost za boj proti čezmejnemu kriminalu ob sočasnem spoštovanju pravic posameznika.

(Predsednik je prekinil govornico)

  Anna Hedh (S&D). – (SV) Gospod predsednik, zadovoljna sem, da so bila vprašanja otrokovih pravic, nasilja nad ženskami in preprečevanja trgovine z ljudmi v zadnji različici Stockholmskega programa Sveta podrobneje obravnavana. Bila sem nekoliko zaskrbljena, da bo predsedstvo opustilo svoje prednostne naloge. Zdaj imamo tudi priložnost za izboljšave v skladu z glasovanjem Parlamenta.

Vendar pa sem razočarana, da ni bilo omenjeno nič glede razvoja strategije o otrokovih pravicah za Evropo, kot je nedavno predlagal Parlament. Kot je dejal komisar Barrot, se mora Evropska unija še naprej zavzemati za otrokove pravice. Glede ubeseditve trgovine z ljudmi sem razočarana tudi, da predsedstvo ni ostalo zvesto svojemu prepričanju glede povezave nakupa spolnosti, nakupa storitev in možnosti oblikovanja zakonodaje na tem področju. EU potrebuje tudi pravno podlago za boj proti nasilju nad ženskami.

  Franziska Keller (Verts/ALE). – Gospod predsednik, omenila bi samo dve točki, za kateri moja skupina meni, da sta ključni glede Stockholmskega programa. Prvič, menimo, da gre način uravnoteženja, pogosto uporabljen v tem programu, v nekoliko napačno smer. Varnost je za nas samo orodje za dosego svobode; ni njeno nasprotje. Če nismo svobodni, nismo varni. To ravnotežje se nam zdi nekoliko zavajajoče.

Drugič, glede Frontexa, minister Wallström, kaj pravzaprav mislite, ko govorite o krepitvi Frontexa? Kaj mislite s tem? Kajti to ni bilo pojasnjeno v nobeni izmed različic Stockholmskega programa, ki sem jih videla.

In ali ne menite, da je lahko izredno pomembno – še celo pomembnejše – krepiti parlamentarni nadzor nad Frontexom in Frontex ustaviti, da ne vrača več ljudi, ki imajo lahko razlog za to, da prosijo za azil, kot je letos počel Frontex?. Ljubša bi mi bila krepitev na tem področju. Menim, da mora Stockholmski program služiti vsem prebivalcem EU, ne samo peščici.

  Teresa Jiménez-Becerril Barrio (PPE). – (ES) Gospod predsednik, danes ni dvoma o prizadevanjih Evropske unije za boj proti terorizmu in zaradi Stockholmskega programa bomo še napredovali na tem bistvenem območju svobode, varnosti in pravice.

Po mojem mnenju je bil ta boj utemeljen na medsebojnem spoštovanju med državami članicami, toda zdaj je glede na možnosti, ki jih odpira Lizbonska pogodba, skrajni čas za uskladitev nacionalne zakonodaje, tako da ne bo časovnih omejitev glede pregona terorističnih kaznivih dejanj, ki jih je treba smatrati za zločine proti človeštvu.

Ko bo prišlo do tega, ne bo nihče v tem Parlamentu ali v katerem koli drugem ščitil teroristov, kot se je zgodilo, se dogaja zdaj in se lahko dogaja še naprej, v škodo žrtvam terorizma, ki gledajo, kako se tiste, ki so umorili njihove ljubljene, obravnava kot heroje, sami pa tiho trpijo.

Zato Parlament pozivam, naj spodbuja ali sprejme evropsko listino o pravicah žrtev terorizma, utemeljeno na ohranjanju spomina...

(Predsednik je prekinil govornico)

  Sylvie Guillaume (S&D). – (FR) Gospod predsednik, glede na današnje pripombe mnogi izmed govornikov verjamejo, da je Stockholmski program vreden prizadevanj, da se poišče najširše možno soglasje in pripravi ambiciozen program. To bo cilj jutrišnje resolucije, o kateri bomo glasovali.

Obžalujem, da sta bila iz resolucije izpuščena sklicevanje na volilno pravico državljanov, ki niso iz držav EU, in zagotavljanje dostopa do zdravstvenega varstva za bolne priseljence. Vendar pa bi omenila sprejetje nekaterih pomembnih točk, kot je zahteva po sprejetju direktive o nediskriminaciji, svobodi gibanja za evropske državljane in njihove družine – to razumem, kot da so mišljene vse družine –, zahteva po odpravi ovir za uresničevanje pravice do ponovne združitve družin in prepoved odvzema prostosti mladoletnikom brez spremstva, če jih navedem samo nekaj.

Po mojem mnenju se lahko uspeh Stockholmskega programa izmeri glede na spoštovanje, ki ga kažemo do štirih zadev: obstoja konkretnih dosežkov, ki koristijo državljanom; skrbnega spoštovanja nove vloge Evropskega parlamenta – soodločanje je element dodane vrednosti; kakovosti uporabe Stockholmskega programa s strani nacionalnih parlamentov; in poznavanja njegovih vrednot med državljani in še zlasti med mladimi Evrope.

Odslej mora biti za sprejetjem toliko zagona kot ga je za prihodnjim izvajanjem…

(Predsednik je prekinil govornico)

  Predsednik. – Končali smo govore po postopku „catch-the-eye“. Obžalujem, da deset ali dvanajst poslancev ni moglo govoriti, vendar je bilo to nemogoče glede na to, kako pozno je, in glede na Poslovnik, ki ga moramo upoštevati.

  Beatrice Ask, predsednica Sveta. – (SV) Gospod predsednik, zahvaljujem se za vsa vaša stališča. Pravzaprav mi ni žal, da deset poslancev ni prišlo do besede. Zelo sem zadovoljna zaradi prizadevanj, ki jih kažete v zvezi s temi pomembnimi vprašanji.

Nekdo je dejal, da je ta program ambiciozen. Vesela sem, da to slišim, saj je bilo delo ambiciozno, toda tudi praktično, ker smo hoteli združiti vizijo s pragmatičnim pristopom k temu, kako izboljšati stvari s vidika državljanov. Ko sem vas poslušala, se je zdelo, da vas veliko deli vsaj glavno idejo osnutka programa, ki ga obravnavamo danes.

Dovolite mi pripombe glede dveh področij. Prva je vprašanje oblike. Današnja razprava je bila nekoliko zmedena, če smem tako reči, ker so nekateri omenjali Stockholmski program, v resnici pa so govorili o zanimivem predlogu resolucije, o katerem boste razpravljali in o njem v Parlamentu sprejeli odločitev, z drugimi besedami, govorili so o vaših stališčih v zvezi s predlogom, ki ga je predložilo predsedstvo.

Nekdo je na začetku razprave vprašal, „zakaj razpravljamo o tem predlogu, če imamo že novega?“. Resnica je, da je Evropski parlament že napol opravil razprave in pogajanja, ki potekajo. Predlog se nenehno spreminja in v petek ali za konec tedna bomo imeli spet drugega. Poslancu, ki je mislil, da ima v rokah star dokument, lahko povem, da smo na spletišču predsedstva vedno imeli najnovejši predlog. Tisti poslanci, ki želijo biti obveščeni in videti, kaj se dogaja s tem in tudi, kako vaša razprava vpliva na končni rezultat, morajo seveda zagotoviti, da dobijo dokumente, ki jih objavljamo.

Kar zadeva predsedstvo, je bilo nadvse pomembno delati pregledno in odprto. Zato imamo zelo veliko razprav. Tistih deset, ki niste imeli priložnosti tu predstaviti svojih stališč, lahko meni ali gospodu Billströmu pošlje elektronsko pošto. Je zelo enostavno; naslov elektronske pošte je [e-mail] in naslov elektronske pošte gospoda Billströma je sestavljen po enakem vzorcu. Lahko nam pošljete svoja stališča, da jih bomo upoštevali. Začeti moramo delati na moderen način in odprtost je moderen način za švedsko predsedstvo. Veselim se resolucije in njenega izida, saj zapažam veliko podpore za nekatere vidike, odtenke in poudarke, ki jih zajema resolucija. To bomo seveda skrbno preučili.

Potem je še nekaj političnih vprašanj, ki bi jih samo omenila. Prvič, dva poslanca, eden izmed njiju je bil gospod Batten, sta omenila točno določene primere, kako to vpliva na državljane – morda v drugi državi –, in menita, da pogoji niso preveč dobri. To so tipični primeri pomanjkanja zaupanja v pravne sisteme drug drugega. V tem primeru imamo dve možnosti: prva je, da svojim državljanom rečemo, naj ostanejo doma, saj imamo v domovini vedno najboljši pravni sistem. Če pa menimo, da bodo naši državljani še naprej izkoriščali možnost svobode gibanja, potem je morda čas, da razmislimo o tem, kako lahko izboljšamo postopkovne pravice in druge vidike po Uniji kot celoti. Točno to je cilj Stockholmskega programa. Zato sem tako zelo zadovoljna, da nam je uspelo narediti prvi korak pri krepitvi postopkovnih pravic, da bi zagotovili, da bo vsak, ki je osumljen kaznivega dejanja ali ki je žrtev kaznivega dejanja in je vključen v pravni postopek v Evropi, zdaj dejansko dobil pomoč v obliki prevajanja in tolmačenja. To temeljno pravico je najti v konvencijah Evropskega sveta in drugod, vendar je ni najti v praksi. Zdaj lahko stvari spremenimo in točno to moramo storiti.

Gospa Macovei je načela vprašanje korupcije in finančnih kaznivih dejanj ter je menila, da je besedilo glede tega prešibko. Povedati želim, da je to zelo jasno poglavje z velikimi zahtevami. Dejstvo, da smo omenili skupino držav proti korupciji (GRECO) nima nič opraviti s tem, da nameravamo sprejeti manjše ambicije na račun njihovih stališč – to tudi ni navedeno v Stockholmskem programu. Navedeno je, skupaj z mnogimi drugimi nalogami, da je naš cilj tesno sodelovanje s pomembnim organom glede teh zadev, saj se moramo lotiti denarja, če naj se borimo proti organiziranemu kriminalu. Menim, da je to pomembno.

Mnogi so omenili subsidiarnost. Menim, da predlog, o katerem trenutno razpravljamo, zavzema zelo jasno stališče, da mora sodelovanje EU na področju pravosodja in notranjih zadev predstavljati dodano vrednost. Dovoliti bi morali, da vse, kar je mogoče prav tako dobro obravnavati na nacionalni ravni, ostane tam. Evropske institucije moramo uporabiti, ko potrebujemo sodelovanje. Menim, da ne odvzemamo pravic nacionalnim državam, temveč da zagotavljamo dodano vrednost, ki bi lahko koristila vsem državljanom.

Nazadnje bi spregovorila o vprašanju zasebnosti in varstva podatkov, kar je obsežna in pomembna razprava. Mislim, da je to omenil gospod Borghezio in menil, da obstajajo precejšnji pomisleki glede Stockholmskega programa, kakršen je. Med drugim je izrazil pomisleke glede nadzora in velikih podatkovnih zbirk. Primerjal je tudi to, kar delamo na tem področju, s položajem v nekdanji Vzhodni Nemčiji in komunističnih državah, ki so obstajale v Evropi. Menim, da je argument takšne vrste popolnoma nepomemben. V Vzhodni Nemčiji ni bilo varstva podatkov, ni bilo demokracije in ni bilo temeljnih pravic za državljane – treh pomembnih dejavnikov, ki so temelj našega sodelovanja. V zvezi s Stockholmskim programom na številne načine krepimo in zaostrujemo predpise o varstvu podatkov in spoštovanju pravic posameznika ter tudi demokraciji. Dejstvo je, da informacijska strategija, za katero želimo, da jo pripravi EU, uravnoteža metodično in učinkovito izmenjavo informacij s strogimi zahtevami glede varstva zasebnosti in varnega upravljanja podatkov, toda tudi zahtevo, da se informacij ne zadrži dolgo časa. Prosim, še enkrat preberite te dele, saj so zelo jasni. To predstavlja napredek, glede katerega nas je pohvalil tudi evropski varuh človekovih pravic, ki dela na tem.

Nazadnje, nekdo je dejal, da moramo Stockholmski program narediti oprijemljivejši. Program vsebuje veliko oprijemljivih in praktičnih elementov, toda pravo delo se začne zdaj. Nekateri poslanci so izpostavili, da je bilo treba resolucijo pripraviti v kratkem roku in da je bilo zelo težko vse storiti pravočasno. Povem vam lahko, da bo postalo še slabše. Ko bomo sprejeli Stockholmski program, boste vključeni v pomembno delo, ki ga je treba opraviti pri izvajanju in obravnavanju podrobnosti različnih predlogov. To bo vključevalo veliko časovnega pritiska in veliko stresa, toda tudi velike izzive in velike priložnosti za spremembe. Hvala za vaša stališča in, kot sem povedala, uporabite internet, če želite v prihodnjih dneh kontaktirati predsedstvo.

  Tobias Billström, predsednik Sveta. – (SV) Gospod predsednik, spoštovani poslanci, seveda se povsem strinjam s tem, kar je pravkar povedala gospa Ask o splošnih zaključkih glede programa. Hvala za vsa konstruktivna mnenja, ki ste jih danes tu predstavili.

Zahvaliti se želim tudi predsednikom treh odborov, Odbora za ustavne zadeve, Odbora za pravne zadeve in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, za njihovo zelo konstruktivno sodelovanje glede teh zadev. Kot sem povedal v svojem uvodnem govoru, to resnično kaže splošno prevzemanje odgovornosti s strani vseh vpletenih, kar je nekaj, na kar mislim, da smo lahko zelo ponosni.

Poudaril bi pomen sodelovanja na vseh pomembnih področjih tega programa. V svojem govoru je gospod Busuttil naredil primerjavo z obsegom notranjega trga, za kar mislim, da ni tako daleč od resnice, saj je to v smislu velikosti in pomena podoben projekt. Beseda, ki se je v zadnjih letih nenehno ponavljala v političnih govorih o vprašanjih azila in priseljevanja, je bila solidarnost. Vse države članice se strinjajo, da je treba okrepiti solidarnost, in to ne samo solidarnosti med državami članicami, ampak tudi solidarnost med EU in tretjimi državami. To je sporočilo, ki ga hočemo poslati s Stockholmskim programom.

Kot sem povedal v svojem uvodu, menimo, da to zapleteno vprašanje potrebuje zelo široke in trajnostne rešitve, ki bodo prežele celotno področje politike. To je eden izmed razlogov, zakaj v Stockholmskem programu ni posebnega poglavja o solidarnosti. Namesto tega vse točke vsebujejo element solidarnosti.

S tem v zvezi bi moral biti globalni pristop k priseljevanju ena izmed pomembnih izhodiščnih točk. Okrepiti je treba vlogo Frontexa. To je v svojem govoru omenila gospa Keller. Zelo jasno želim povedati, da Frontex sam ni odgovor na ta problem. Frontex je odgovoren za nadzor na mejah držav članic, vendar pa na primer nima pristojnosti v zvezi z reševanjem na morju. Situacija v Sredozemlju ni prvotno problem nadzora na mejah. Je problem, ki zahteva nekaj različnih vrst ukrepov. Izredno pomembno je okrepljeno sodelovanje med državami izvora in tranzita. Vlagati moramo tudi v razvojno sodelovanje v obliki pomoči. Menim, da je pomembno poudariti, da bo Evropski parlament zdaj, ko imamo Lizbonsko pogodbo, v največji možni meri vključen v vse te vidike, na teh področjih pa se bo povečal demokratični nadzor.

Glede na vse, kar je bilo danes tu povedano, menim tudi, da je pomembno izpostaviti, da bo Lizbonska pogodba resnično prinesla pristno in pomembno spremembo. To je seveda velika sprememba, s katero se bo redni zakonodajni postopek nadomestilo s postopkom, ki na številnih področjih krepi vlogo Parlamenta v zakonodajnem postopku. Zato se ne strinjam s pomisleki gospe Keller, ki jih je danes tu izrazila v zvezi s tem vprašanjem. Nasprotno, menim, da smo priča velikemu napredku k okrepljenemu demokratičnemu nadzoru na tem področju politike.

Gospod predsednik, tako kot moja kolegica gospa Ask bi rad tudi sam zaključil s tem, da povem, da so vaša mnenja, ki nam jih boste poslali po elektronski pošti, nadvse dobrodošla, če jih niste imeli priložnosti izraziti danes.

  Jacques Barrot, podpredsednik Komisije. – (FR) Gospod predsednik, poudariti želim kakovost dela, ki so ga opravili vaši trije odbori: Odbor za pravne zadeve – gospod Casini je tu; Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve – gospod López Aguilar je tu; in tudi Odbor za ustavne zadeve. Delo, ki so ga opravili, je zelo zanimivo in bo nam in švedskemu predsedstvu pomagalo zagotoviti končno različico Stockholmskega programa.

Kot je dejal gospod Busuttil, je res, da imajo državljani notranji trg, vendar pa pravzaprav nimajo območja pravice, varnosti in svobode, čeprav je bila zdaj zaradi schengenskega območja zagotovljena svoboda gibanja. Ohraniti moramo njegove koristi. Dodal bi, da so bile objavljene smernice proti zlorabi.

Povedati želim, da se mi zdi to besedilo res uravnoteženo. Glede na različne težnje ljudi to besedilo resnično dosega določeno ravnotežje. Povedal bi tudi, da Stockholmski program oblikujemo v svetu, v katerem se organizirani kriminal, kibernetski kriminal in terorizem širijo in v katerem se moramo očitno zaščititi. Tu lahko dodano vrednost prinese Evropa.

Prav tako bi povedal, da imamo predvsem na tem področju pravosodja državljane, zakonske pare, ki imajo dvojno državljanstvo, zato jim mora biti omogočeno uveljavljati svoje pravice v različnih državah članicah, v katerih se znajdejo.

Poudariti želim tudi, da smo dosegli napredek v smislu postopkovnih jamstev, kot je zelo dobro pojasnila gospa Ask, to pa je zelo pomemben element Stockholmskega programa. Predstavili ste primer britanskega državljana v Grčiji. Če bi obstajali minimalni postopki, bi to zelo olajšalo zadeve. Poleg tega bi, če ponovim frazo gospoda Coelha, rekel, da smo od Tampereja prepotovali dolgo pot.

Dodal bi, da ne moremo sprejeti izraza „trdnjava Evropa“. To je zajel gospod Billström. Tudi to je jamstvo uravnotežene evropske politike priseljevanja. Če zavračamo nezakonito priseljevanje, priseljevanje na črno, je to zaradi vsega trgovanja in vsega organiziranega kriminala, ki se skrivata za njim. Ni mogoče zanikati, da je tako. Vendar pa je res, da nam je po mojem mnenju uspelo predstaviti azilno politiko, ki je skladna z evropskimi vrednotami velikodušnosti.

Očitno ne morem odgovoriti na vsa vprašanja, gospod predsednik, ker zmanjkuje časa. Povedati želim samo, da je ta Stockholmski program, kot je povedala gospa Ask, zelo pragmatičen, da bo vodil k akcijskemu načrtu, ki ga bo izvajalo špansko predsedstvo, vi, gospe in gospodje, pa boste sozakonodajalci. To se mi vsekakor zdi močno sredstvo za spodbujanje območja svobode, varnosti in pravice, ki si ga državljani tako zelo želijo.

Parlamentu sem hvaležem za to, kar je že naredil, in za to, kar še bo naredil v prihodnosti, zdaj ko bo sozakonodajalec na področju pravosodja in varnosti.

  Predsednik. – Za zaključek razprave naj povem, da sem prejel en predlog resolucije⁽¹⁾ , predložen v skladu s členom 110(2) Poslovnika.

Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo jutri ob 12.00.

Pisne izjave (člen 149)

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Zagovarjanje in spodbujanje človekovih pravic sta v zadnjih letih doživela zmanjševanju njunega pomena na dnevnem redu EU, politična prednostna naloga pa je postala varnost držav članic. Območje svobode, varnosti in pravice EU vstopa v odločilno fazo. Maastrichtska pogodba je uvedla vidike v zvezi s pravosodjem in notranjimi zadevami na ravni Skupnosti, ki sta bila do takrat obravnavana strogo na medvladni ravni. Programa iz Tampereja in Haaga sta zagotovila velik politični zagon pri usklajevanju teh politik. Stockholmski večletni program določa prednostne naloge za naslednjih pet let, tako da bodo koristi območja svobode, varnosti in pravice za državljane postale resničnost. Program se bo izvajalo po uveljavitvi Lizbonske pogodbe. Z uvedbo postopkov soodločanja kot rednega zakonodajnega postopka bosta evropska pravosodna in notranjepolitična politika ter ukrepi, sprejeti za njuno izpolnjevanje, predmet parlamentarnega nadzora.

  Kinga Gál (PPE) , v pisni obliki. – (HU) Med oblikovanjem Stockholmskega programa je bil naš cilj doseči, da se državljani Evrope zavedajo konkretnih koristi območja svobode, varnosti in pravice. Vendar pa ustvarjanje Evrope za njene državljane presega zgolj oblikovanje programa. Lizbonska pogodba odpira novo razsežnost za državljane, da predstavijo svoje interese. Pravice, svoboščine in načela, opredeljeni v Listini o temeljnih pravicah, so tako postali zavezujoči. Evropska unija lahko zdaj podpiše sporazum Sveta Evrope o varstvu človekovih pravic. Ta pravni akt mora začeti veljati čim prej. Imeti moramo jasen načrt izvajanja, da bi izpolnili te obveznosti, tako da bodo nove razpoložljive pravne strukture dobile ustrezno vsebino.

To bo naloga bližajočega se španskega predsedstva EU. Proces človekovih pravic, vključno s pravicami manjšin, v skladu s pravom Skupnosti se je začel z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe. Stockholmski program bo to spremenil v politične prednostne naloge, da bi dal vsebino posebnim akcijskim načrtom, predvidenim za naslednja leta. Kot del celotnega procesa se po 1. decembru ne bodo povečale samo priložnosti Evropske unije, ampak tudi njene odgovornosti.

  Kinga Göncz (S&D), v pisni obliki. – (HU) Eno izmed prednostnih področij Stockholmskega programa bo uveljavljanje osnovnih pravic. Ker bo Listina o temeljnih pravicah postala zavezujoča in bo EU podpisala Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, je naloga Evropske unije krepitev zavezanosti Evrope človekovim pravicam in prispevanje k ozaveščanju državljanov Evrope glede njihovih pravic.

To so vsekakor koristni ukrepi, saj osnovna načela človekovih pravic zahtevajo nenehno pozornost, v EU pa moramo na tem področju narediti še veliko. Naraščanje diskriminacije in nestrpnosti postaja vse resnejši socialni problem. Nacionalne in etnične manjšine, predvsem Romi, homoseksualci in invalidi se vsak dan soočajo z neko obliko diskriminacije. Zato je za vsako državo članico pomembno, da dosledno izpolnjuje obstoječe direktive, in za Sveta, da s sprejetjem novega, celovitega predloga direktive razširi zaščito na vsako ogroženo skupino.

Zaradi gospodarske krize naraščata rasizem in ksenofobija, posledično pa tudi število kaznivih dejanj, ki jih povzročata ta dva problema. Po oceni Evropske agencije za temeljne pravice statistike ne kažejo prave podobe resnične situacije, saj v večini primerov žrtve ne poznajo svojih pravic in se ne obrnejo na pristojne organe. Sprememba te situacije je skupna odgovornost institucij in držav članic EU. Na evropski ravni moramo pripravljati predpise, ki lahko zagotovijo, da bodo Evropa in države članice še naprej ščitile raznolikost in ne bodo dopustile nobene možnosti za nasilje.

  Joanna Senyszyn (S&D), v pisni obliki. – (PL) Stockholmski program Evropsko komisijo zavezuje, da predloži predlog o pristopu Evropske unije k Evropski konvenciji o človekovih pravicah. To je pomemben in ključen korak, ki nam bo omogočil v Evropi razviti enotno, minimalno raven varstva temeljnih pravic. Zaradi pristopa h konvenciji bodo institucije EU podvržene zunanjemu, neodvisnemu nadzoru v smislu skladnosti zakonodaje in ukrepov EU z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Sočasno bo EU lahko zagovarjala svoje stališče pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. To bo odpravilo možnost neskladij med sodnimi odločbami Sodišča Evropskih skupnosti in Evropskega sodišča za človekove pravice.

V zvezi s točko 16 predloga resolucije pozivam k hitremu začetku pogajanj o pristopu EU k Evropski konvenciji o človekovih pravicah. V okviru resolucije, o kateri razpravljamo, pozivam k takojšnjemu odstopu Poljske od Protokola o uporabi Listine o temeljnih pravicah Evropske unije na Poljskem in v Združenem kraljestvu. Z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe bo Listina o temeljnih pravicah veljala za vse ukrepe, sprejete v zvezi s skupnim območjem svobode, varnosti in pravice. Sramotno je, da desničarske oblasti v Republiki Poljski, ker so podlegle pritisku hierarhije katoliške cerkve, Poljakom odrekajo pravice, do katerih so upravičeni. Poljski državljani bi morali uživati te pravice na enak način kot jih uživajo državljani drugih držav članic EU. Če nočemo, da so Poljaki drugorazredni državljani v EU, mora biti Listina o človekovih pravicah sprejeta v celoti.

  Csaba Sógor (PPE), v pisni obliki. – (HU) Pomemben del Stockholmskega programa zadeva večjo zaščito ogroženim prikrajšanim skupinam. Vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice je nepredstavljivo brez prepovedi vseh oblik diskriminacije. Toda prepoved ni dovolj. Evropska unija mora sprejeti posebne ukrepe proti kakršnim koli diskriminacijskim ukrepom, saj je to edini možni način ustreznega služenja vsem evropskim državljanom na tem področju. Omenil bi samo enega izmed teh diskriminacijskih ukrepov, ki vpliva na tradicionalne nacionalne manjšine. Trenutno se v dveh državah EU odvija tudi jezikovni genocid. Zato Evropski svet in prihodnje špansko predsedstvo pozivam, naj med izvajanjem Stockholmskega programa več pozornosti posvetita preprečevanju diskriminacijskih ukrepov. Drugače ta program ne bo služil interesom vseh državljanov EU, ampak samo interesom tistih, ki sodijo v večinsko prebivalstvo.

PREDSEDSTVO: GOSPOD SCHMITT
podpredsednik

(1) Glej zapisnik.