Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2009/2062(REG)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A7-0043/2009

Razprave :

PV 23/11/2009 - 21
CRE 23/11/2009 - 21

Glasovanja :

PV 25/11/2009 - 7.4
CRE 25/11/2009 - 7.4
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja
PV 15/06/2010 - 7.9
CRE 15/06/2010 - 7.9
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2009)0088
P7_TA(2010)0204

Razprave
Sreda, 25. november 2009 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

8. Obrazložitev glasovanja
Video posnetki govorov
PV
  

Ustne obrazložitve glasovanja

 
  
  

- Poročilo: Søren Bo Søndergaard (A7-0047/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Daniel Hannan (ECR). – Gospod predsednik, prva dolžnost vsake skupščine je poklicati izvršilni organ na odgovornost. Tu smo kot tribuna ljudi. Med nami in izvršilnim organom – torej Komisijo – mora biti kreativna napetost.

A ko pride do teh proračunskih vprašanj, Evropski parlament kot edini izmed izvoljenih skupščin na svetu, stopi na stran izvršilnega organa in proti lastnim volivcem v boju za večje povezovanje.

Evropski proračun se poveča vsako leto; vsako leto nam Računsko sodišče predloži poročilo, ki kaže, da je bilo na desetine milijard evrov izgubljenih ali ukradenih. In vendar ne naredimo nečesa, za kar smo pristojni: ne zadržimo sredstev oziroma ne rečemo, da ne bomo izročili nobenega denarja, dokler se računovodski postopki ne uredijo.

Spet pa vijugamo po tem proračunu kljub vsem napakam, ki so v njem, in tako obračamo hrbet tistim, ki so nas postavili sem, našim volivcem in tudi našim davkoplačevalcem, kajti večina v tem Parlamentu zagovarja Evropo v dobrem in slabem in raje vidi, da stvari slabo opravi Bruselj, kot da jih dobro opravi katera izmed držav članic.

 
  
  

- Poročilo: Reimer Böge (A7-0044/2009)

 
  
MPphoto
 

  Miguel Portas, v imenu skupine GUE/NGL. (PT) Gospod predsednik, Konfederalna skupina Evropske združene levice – Zelene nordijske levice je podprla mobilizacijo 24 milijonov EUR za podporo odpuščenim delavcev v Belgiji.

Podprli smo jo zato, ker smo na strani ljudi v stiski, tistih ljudi, ki so svoj pot in možgane posvetiti podjetjem in ki so končali kot žrtve nepoštenega gospodarskega sistema in nebrzdane gonje za dobički, kar ima uničujoče socialne vplive.

Glede na povedano je treba oceniti vlogo tega Sklada za prilagoditev.

Leta 2009 je bilo mobiliziranih samo 37 milijonov EUR od možnih 500 milijonov EUR. Sklad torej ne odraža razloga, zaradi katerega je bil sploh vzpostavljen.

Drugič, namesto da bi neposredno podprl brezposelne, ta sklad podpira nacionalne sisteme za varnost zaposlitve. Ker se ti med seboj zelo razlikujejo, sklad začne ustvarjati očitne neenakosti med našimi lastnimi sistemi porazdelitve.

Brezposelna oseba na Portugalskem iz sklada dobi 500 EUR podpore. Brezposelna oseba na Irskem iz sklada dobi 6 000 EUR podpore.

Tretjič, zadeva Dell kaže, da je podporo mogoče nameniti delavcem, ki so bili odpuščeni, in hkrati isti multinacionalki, ki jih je odpustila in ki trenutno prejema drugačno obliko javnih sredstev na Poljskem.

Dell je dobil denar za odprtje nove tovarne na Poljskem, ko je pridobival nove položaje na trgih ZDA in ko je v tretjem četrtletju tega leta napovedal, da bo njegov dobiček v regiji znašal 337 milijonov EUR.

Zato je treba natančno oceniti prav vse vidike Sklada za prilagoditev globalizaciji.

 
  
MPphoto
 

  Daniel Hannan (ECR). – Gospod predsednik, to sem povedal že velikokrat prej in nedvomno bom to tudi ponovil: ne glede na motive utemeljiteljev Evropske unije, slednja že dolgo ni več ideološki projekt, temveč je postala lopar, s katerim se denar ljudi, ki so zunaj sistema, prerazporeja ljudem, ki so znotraj sistema. Zato danes govorimo o tem – o teh podkupninah, namenjenih izbranim, privilegiranim podjetjem.

Pustimo ob strani sumljiv čas dodelitve pomoči Dellu na Irskem, ki je bila napovedana z dvomljivo ustreznostjo postopka tik pred irskim referendumom o evropski ustavi oziroma Lizbonski pogodbi. Povejmo raje, da smo to poskušali že prej kot celina: v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja smo krenili v smeri podpiranja nekonkurenčnih industrij, kar je imelo katastrofalne posledice. Zdaj vemo, kam ta pot pelje. Konča se v stagnaciji, inflaciji in nazadnje v kolektivnem bankrotu. Nikar je ne izberimo še enkrat.

 
  
MPphoto
 
 

  Syed Kamall (ECR). – Gospod predsednik, z zanimanjem sem prebral prvi stavek, v katerem piše, da je bil sklad oblikovan zato, da bo zagotavljal dodatno pomoč delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih.

Ampak mar nismo vedno imeli velikih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih? V mojem volilnem okrožju, v Londonu, smo imeli tekstilna podjetja, ki so se na globalizacijo odzvala in pripravila tako, da so nekatere svoje dejavnosti prenesla na revnejše države, s tem pa ustvarila delovna mesta v državah v razvoju in hkrati obdržala delovna mesta visoke vrednosti na področju raziskav, razvoja in trženja v Londonu, v volilnem okrožju, v Evropski uniji.

Če se ta podjetja lahko odzovejo, zakaj potem nagrajujemo neuspešna tekstilna in IT podjetja, ki zarivajo glavo v pesek in upajo, da bo globalizacija minila?

Ta denar je nedvomno treba vrniti davkoplačevalcem, da ga porabijo, kot se njim zdi ustrezno. Nedvomno je prišel čas, da se vlade usmerijo v ustvarjanje takšnih delovnih pogojev, da bi se lahko podjetniki, ko bi prišlo do odpuščanj, lahko pridružili in ustvarili nova delovna mesta.

 
  
  

- Poročilo: David Martin (A7-0043/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI).(FR) Gospod predsednik, vračam se k tej resnični zlorabi oblasti, do katere je skoraj prišlo točno pod pretvezo predloga spremembe Poslovnika, ki je bil oblikovan zato, da bi se Poslovnik prilagodil Lizbonski pogodbi, tega predloga spremembe 86, s katerim si je vodstvo dodelilo pravico, da imenuje predstavnika samostojnih poslancev za konferenco predsednikov.

Naravnost škandalozno je, da do tega imenovanja, ki bi se moralo tako kot v vseh naših parlamentarnih odborih opraviti z glasovanjem ali soglasjem, torej z glasovanjem, če soglasja ne bi bilo, še ni prišlo zaradi namernega manevriranja uradnikov, ki mu nasprotujejo.

Poleg tega je zaskrbljujoče, da so ti uradniki za svojo stvar pridobili politične skupine, ki so sovražne do nas in ki očitno nimajo pravice, da dajejo mnenja de facto in de jure o imenovanju našega predstavnika. To odločitev bomo, če se bo o njej še razpravljalo, izpodbijali na Evropskem sodišču.

 
  
  

- Predlog resolucije (B7-0141/2009) Priprave na Konferenco o podnebnih spremembah v Københavnu

 
  
MPphoto
 

  Marisa Matias, v imenu skupine GUE/NGL.(PT) Gospod predsednik, če želimo zagotoviti, da bomo v boju proti podnebnim spremembam dosegli prave in zavezujoče rezultate, je treba zagotoviti štiri načela, ki jih želim poudariti. O njih smo tukaj danes tudi glasovali.

Prvo je, da moramo sprejeti pravno zavezujoč sporazum.

Drugo je, da je treba zagotoviti stroge politične cilje, vključno s cilji zmanjševanja emisij. V tem smislu morajo biti naši cilji velikopotezni. Mislim, da bi lahko šli dlje, kot smo storili danes.

Tretjič, zagotoviti je treba potrebno javno financiranje, da bi lahko reševali ta problem podnebnih sprememb.

Četrtič in zadnjič – kar je po mojem mnenju zelo pomembno –, da mora sporazum biti sklenjen na svetovni ravni in ne samo med nekaterimi regijami, to pa se mora zgoditi s pomočjo procesa, ki izvira iz demokratične udeležbe vseh držav.

Mislim, da resolucija, ki smo jo danes sprejeli tukaj, ni tako dobra kot—recimo – resolucija, ki jo je sprejel Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane.

Vendar pa mislim, da je tisto, kar bi tukaj morali zares obvarovati, v resnici dosežen rezultat in trud, ki je bil vložen skozi celoten proces, zato se odpravljamo v København vedoč, da smo v Parlamentu opravili zelo dobro delo. Iskreno upam, da se bomo trdo borili in da bomo lahko izpolnili to, kar smo danes tukaj sprejeli.

 
  
MPphoto
 

  Zigmantas Balčytis (S&D). - Gospod predsednik, to resolucijo sem podprl. Podnebne spremembe so na konferenci v Københavnu politična prednostna naloga svetovne razsežnosti. Na njej bi bilo treba sprejeti ne samo politične zaveze, temveč tudi zavezujoče sporazume in sankcije za kršitve.

Boj proti podnebnim spremembam je svetovni ukrep, zato je zanj potrebna aktivna vključenost tako razvitih držav kot držav v razvoju. Vendar pa morajo bogate države igrati vodilno vlogo. Opredeliti morajo obvezne cilje, da bi zmanjšale svoje emisije, in obenem poiskati denar, s katerim bi državam v razvoju pomagale pri obvladovanju podnebnih sprememb.

 
  
MPphoto
 

  Jan Březina (PPE). (CS) Z današnjim sprejetjem resolucije o Konferenci o podnebnih spremembah v Københavnu je Parlament jasno pokazal, da temu vprašanju pripisuje zelo velik pomen. To se kaže v verodostojnem pristopu, s katerim Parlament opredeljuje načela skupnih, vendar razlikujočih se dolžnosti. V skladu s tem morajo industrializirane države prevzeti vodilno vlogo, medtem ko bodo države in gospodarstva v razvoju, kot so Kitajska, Indija in Brazilija, prejele ustrezno podporo v obliki tehnologije in gradnje zmogljivosti. Na drugi strani pa moram povedati, da je predpostavka, da bi sporazum v Københavnu lahko dal ponudil spodbudo za zeleni New Deal, po mojem mnenju preveč optimistična in ideološko pristranska. Ne smemo se slepiti in iti prek trupel industrijskih podjetij v idealističnem prizadevanju, da bi zmanjšali emisije CO2. Takšen nerealen pristop se mi nikakor ne zdi trajnostna druga možnost za vso Evropo.

 
  
MPphoto
 

  Bruno Gollnisch (NI).(FR) Gospod predsednik, poročilo, ki je bilo pravkar sprejeto v naši dvorani, nedvomno natančno upošteva „politično korektno“ linijo, ki je tukaj še vedno najvišja in ji uveljavljene dogme ne nasprotujejo.

Vendar pa samo zato, ker je bilo nekaj tisočkrat povedano, še ne pomeni, da je to tudi utemeljeno. Globalno segrevanje obstaja od nekdaj. Globalno segrevanje na primer obstaja od zadnje ledene dobe in konec koncev prvih primerov globalnega segrevanja niso povzročili avtomobili neandertalcev.

Temu, kar smo slišali stokrat, tisočkrat, se ne nasprotuje, v to se ne dvomi: in zakaj je tako? Za to očitno obstaja vsaj en zelo pomemben razlog: da bi se pripravili na prihod svetovne vlade; drug razlog pa je ponovno vcepiti občutek krivde Evropejcem in zahodnjakom, ki se jih napačno šteje za odgovorne za vse svetovne težave.

Tu bom končal, gospod predsednik, ker nisem upravičen do enainšestdesetih sekund, Hvala, da ste upoštevali vse, kar sem rekel.

 
  
MPphoto
 
 

  Daniel Hannan (ECR). – Gospod predsednik, gospod Van Rompuy je na svoji prvi tiskovni konferenci kot novi predsednik ali kot imenovani izjavil, da bo københavnski proces predstavljal korak naprej proti svetovnemu upravljanju našega planeta. Gotovo nisem edini, ki sem zaskrbljen zaradi načina, kako se na okoljski program naslanjajo tisti, ki imajo drugačen program, s katerim želijo odvzeti pristojnosti nacionalnim demokracijam.

Teorija o okolju je preveč pomembna, da bi jo bilo mogoče prepustiti samo eni strani politične razprave, ki želi uporabiti svoje rešitve. Kot konzervativec se imam za aktivista za ohranjanje narave. Marx je učil, da je narava vir, ki ga je treba izkoristiti: ta doktrina je doživela brutalno uresničitev v kadečih se industrijah držav SEV, sami pa nismo nikoli preizkusili rešitev svobodnega trga, kot je razširitev lastninske pravice, zagotavljanje čistega zraka in čiste vode z omogočanjem lastništva namesto tragedije ljudi, kjer človek pričakuje, da bodo državno ukrepanje in svetovne tehnokracije dosegle te cilje.

Teorija o okolju je v celoti gledano preveč pomembna, da bi se opustila.

 
  
  

- Predlog resolucije (B7-0155/2009) Večletni program 2010-2014 o območju svobode, varnosti in pravice (Stockholmski program)

 
  
MPphoto
 

  Clemente Mastella (PPE). - (IT) Gospod predsednik, resolucija o stockholmskem programu, o katerem je naš Parlament danes glasoval, je rezultat velikega sodelovanja in popolnoma nove postopkovne formule, s katero še nimamo veliko izkušenj.

Ta formula dejansko postavlja res velikopotezne cilje, a če želimo imeti Evropo, ki bo odprta, obenem pa tudi varna, moramo biti sposobni postaviti pravo ravnovesje med čedalje učinkovitejšim sodelovanjem v boju proti kriminalu in terorizmu na eni strani in močno zavezo zaščiti pravice ljudi do zasebnosti na drugi.

Zavezali smo se izvajanju skupne politike o azilu, spoštovanju zaščite temeljnih človekovih pravic in skupni politiki priseljevanja z večjim nadzorom naših meja.

Naslednja naloga je vzpostavitev evropskega pravosodnega prostora. Da bi dosegli ta cilj, moramo spodbujati vse oblike sodelovanja, da bi lahko širili skupno evropsko pravosodno kulturo. Primeri tega vključujejo vzajemno priznavanje skupnih sodb in odredb, odpravo postopka za priznanje sodnih odločb in izvajanje ukrepov za lajšanje dostopa do sodnega varstva in spodbujanje izmenjav med sodniki.

Tu je tudi večletni program, ki poudarja pojem evropskega državljanstva, ki ga je treba razumeti kot dopolnitev nacionalnemu državljanstvu in ne kot njegovo omejitev.

Mislim, da so to cilji, ki zahtevajo večjo zavezo vseh...

(Predsednik je prekinil govornika)

 
  
MPphoto
 

  Lena Ek (ALDE).(SV) Gospod predsednik, danes sem podprla strategijo EU za svobodo, varnost in pravico oziroma stockholmski program, toda ko se bo dejanski zakonodajni predlog Sveta prek Komisije vrnil v Parlament, bom pri vprašanju odprtosti in preglednosti zakonodajnega dela zelo stroga in nepopustljiva.

To je zlasti pomembno v zvezi z azilnim postopkom. Možnost zaprositi za azil je temeljna pravica, bistvo evropskega sodelovanja pa je v rušenju zidov, ne v njihovem postavljanju. Države članice morajo zato spoštovati opredelitev pojma begunec in prosilec za azil v skladu s Konvencijo o statusu beguncev; za ta namen sem zdaj vložila predlog spremembe. Stockholmski program mora v svoji končni obliki zagovarjati evropske vrednote, kot sta svoboda in spoštovanje človekovih pravic. Za to se velja boriti in prav to nameravam tudi storiti.

 
  
MPphoto
 

  Daniel Hannan (ECR).(ES) Gospod predsednik, najprej bi se želel zahvaliti vam in vašim uradnikom za potrpljenje v teku teh obrazložitev glasovanja.

– Gospod predsednik, nekdanji britanski minister za notranje zadeve Willie Whitelaw je nekoč dejal svojemu nasledniku, da je to najboljša služba v kabinetu, ker se ni treba ukvarjati s tujci.

Danes tega ne bi mogel reči noben notranji minister v nobeni državi članici. Na področju pravosodja in notranjih zadev je prišlo do izjemne uskladitve. Pri vseh zadevah, od azila, vizumov, civilnega prava, kazenskega pravosodja do nadzora, smo Evropski uniji uspešno pripisovali tisto zadnjo lastnost državnosti: monopol prisilne zakonske moči nad njenimi državljani, torej sistem kazenskega pravosodja.

Kdaj smo se sploh za to odločili? Kdaj smo se o tem posvetovali z našimi volivci? Verjamem, da to ni bilo storjeno v tajnosti. Pri tem ni bilo nobene zarote, ali pa je bila mogoče samo odkrita zarota, kot je nekoč temu dejal H. G. Wells, vendar na nobeni ravni nismo pokazali toliko dostojnosti, da bi vprašali ljudi, ali želijo biti državljani države z lastnim pravnim sistemom.

 
  
MPphoto
 

  Philip Claeys (NI).(NL) Tako kot mnogi evropski državljani, ki niso imeli priložnosti, da bi povedali svoje mnenje o Lizbonski pogodbi, sem tudi sam postal precej zaskrbljen zaradi tega, kar se dogaja na področju svobode, pravice in varnosti. Čedalje več pristojnosti na področju azila in priseljevanja se preusmerja v Evropsko unijo in ta vprašanja se vedno bolj izključujejo iz okvira demokratičnega nadzora državljanov. Rezultat tega bodo še večje priseljevanje in vsi problemi, ki jih bo to povzročilo.

Vprašanje prenosa pravic brez nalaganja obveznosti, ki je še ena stvar, ki izhaja iz te resolucije, daje priseljencem izgovor, da se ne prilagodijo normam njihovih držav gostiteljic. Primer, ki me jezi, je del besedila, ki obravnava tako imenovano „večplastno diskriminacijo, ki jo trpijo Romke“,vendar ne omenja, da se v mnogih primerih ta diskriminacija vsiljuje sama. Pomislite samo na dejstvo, da se od mnogih Romk in njihovih mladoletnih otrok zahteva, da...

(Predsednik je prekinil govornika)

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI).(FR) Gospod predsednik, želel sem govoriti o Stockholmu.

Gospod predsednik, kot je bilo rečeno, to poročilo vključuje dve zaskrbljujoči točki.

Prva je njegova zelo očitna naklonjenost priseljevanju. Druga se v vsebini poročila ali v sklepih ne kaže. Zanjo smo izvedeli preprosto iz namer komisarja Barrota: gre za kriminalizacijo svobode izražanja, raziskovanja in misli.

V številnih evropskih državah se danes ljudje preganjajo, zapirajo, strogo kaznujejo in pridržujejo samo zato, ker želijo izraziti kritično stališče na primer o zgodovini druge svetovne vojne, sodobni zgodovini ali priseljevanju. Ta pravica se jim odreka in deležni so zelo hudih kazni. To je glavni razlog za skrb, saj je v popolnem nasprotju z evropskim duhom.

 
  
  

- Predlog resolucije (B7-0153/2009) Odškodnine za potnike v primeru stečaja letalske družbe

 
  
MPphoto
 

  Aldo Patriciello (PPE). - (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, pred nekaj meseci smo bili priča nenadnemu in nepričakovanemu propadu nekaterih nizkocenovnih letalskih družb, kot sta Myair in Sky Europe, čemur je sledila takojšnja ukinitev vseh njihovih voznih redov. To je povzročilo nepopisne preglavice tisočim potnikom, ki jim je bila odvzeta pravica, da se vkrcajo na pravočasno rezervirane lete. Še bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da isti potniki niso imeli možnosti za povračilo stroškov letov, ki so bili odpovedani zaradi stečajnih postopkov teh letalskih družb.

Zato se zdi, da je bolj kot kdaj koli prej nujno, da Komisija, ki med svoja načela in vrednote uvršča napredek in blaginjo potrošnikov, sprejme ustrezne ukrepe, da bi preprečila nastanek podobnih okoliščin, ki gredo v škodo evropskim državljanom.

Zlasti moramo pospešiti postopek spremembe Direktive 90/314/EGS o paketnem potovanju, enako kot se moramo na eni strani opremiti...

(Predsednik je prekinil govornika)

 
  
MPphoto
 

  Siiri Oviir (ALDE). (ET) V zadnjih devetih letih je 77 letalskih družb vložilo predlog za stečaj. Ne samo ena, dve ali tri in ne šele včeraj: ponavljam, to se dogaja že devet let. Zaradi tega je na tisoče potnikov obtičalo na tujih letališčih brez kakršne koli zaščite. Niso prejeli nikakršnih odškodnin oziroma niso pravočasno prejeli ustreznih odškodnin. Zaradi tega sem to resolucijo podprla in strinjam se z zamislijo, da moramo v letalskem sektorju urediti tudi to vrzel v našem pravnem sistemu, ki je danes toliko bolj izrazita.

Podpiram tudi konkreten rok, ki ga predlaga resolucija, in sicer 1. julij 2010 – torej dokaj kmalu – ko bo Evropska komisija morala podati konkretne, dejanske predloge za rešitev tega problema, v prihodnosti pa je treba zaščititi tudi pravice letalskih potnikov...

(Predsednik je prekinil govornico)

 
  
MPphoto
 

  Zigmantas Balčytis (S&D). – Gospod predsednik, to je zelo pomembno vprašanje in to resolucijo sem podprl, ker verjamem, da moramo imeti zakonodajo, ki bo ščitila naše državljane v primeru stečaja letalskih družb. Nizkocenovne letalske družbe vsak dan uporabljajo milijoni naših državljanov. Vendar pa je visoko število stečajev nizkocenovnih letalskih družb v Evropski uniji po letu 2000, zadnji primer pa je bil Sky Europe, jasno pokazalo na ranljivost takšnih družb ob spreminjajočih se cenah nafte in trenutnih težkih gospodarskih razmerah.

To stanje moramo popraviti, zato prosimo Komisijo, da preuči najprimernejše ukrepe glede odškodnine za naše potnike.

 
  
MPphoto
 

  Lara Comi (PPE). - (IT) Gospod predsednik, v luči nedavnih primerov ukinitve ali preklica licenc številnih letalskih družb je veliko število potnikov in imetnikov vozovnic, ki jim ni nihče povrnil stroškov, utrpelo precejšnje izgube.

Zato mislim, da je treba predlagati posebno uredbo, ki bo opredelila najboljše rešitve problemov, ki jih povzročajo stečaji tako v smislu finančne izgube kot vrnitve v domovino.

Zato je pomembno, da potnikom v primeru stečaja omogočimo odškodnino in da opredelimo s tem povezane finančne in upravne postopke. Sklicujem se na načelo vzajemne odgovornosti, da bi se zaščitili potniki vseh letalskih družb, ki letijo po isti poti, in da bi imeli na voljo sedeže. To bi omogočilo potnikom, ki so obtičali na tujih letališčih, da se vrnejo v domovino. V tem smislu bi predlogi za jamstveni sklad ali obvezno zavarovanje za letalske družbe lahko predstavljali prepričljive rešitve, ki bi jih bilo treba uravnotežiti s kompromisom, tj. povečanjem cen za potrošnike.

 
  
MPphoto
 
 

  Hannu Takkula (ALDE).(FI) Gospod predsednik, zelo pomembno je, da govorimo o varnosti letalskih potnikov in predvsem odškodninah v primerih, ko podjetja gredo v stečaj, kot je pravkar omenila gospa Oviir. V zadnjih devetih letih je bilo 77 stečajev in zdi se, da se letalski sektor še nikoli ni soočal s tolikšno turbulenco.

Ostra konkurenca je nekakšen podaljšek igre. Nov pojav so poceni letalske družbe, za katere se v nekem trenutku zdi, da jim gre dobro in da ustvarjajo velike dobičke. To je pognalo številne druge letalske družbe v nezdravo konkurenčno situacijo. Kot je bilo rečeno, zelo pomembno je, da se zagotovi, da do dosedanjih nesrečnih primerov ne bo več prišlo in da bodo letalske družbe prevzele nekakšno odgovornost za svoje potnike ter da bodo obvezne izplačevati odškodnino, če bodo leti ukinjeni zaradi stečaja. Da bi zagotovili...

(Predsednik je prekinil govornika)

 
  
  

– Predlog resolucije: "made in" (označba izvora)

 
  
MPphoto
 

  Siiri Oviir (ALDE). (ET) Z lizbonsko strategijo je Evropska unija želela okrepiti gospodarsko unijo. Zato je pomembno, da izboljšamo tudi konkurenčno moč gospodarstva. Vendar pa je pri tem bistvenega pomena, da na trgu prevlada poštena konkurenca. To pomeni, da morajo jasna pravila veljati za vsakega proizvajalca, izvoznika in uvoznika. Podprla sem predlog v tej resoluciji, ker je nalaganje obveznosti ugotavljanja države izvora blaga, ki se iz tretjih držav uvaža v Evropsko unijo, zanesljiv način za ohranitev preglednosti, posredovanju ustreznih informacij potrošnikom in tudi za zagotovitev skladnosti z mednarodnimi pravili trgovanja. Hvala lepa.

 
  
MPphoto
 

  Lara Comi (PPE). - (IT) Gospod predsednik, razprava o označbi izvora nikakor ne daje prednosti interesom ene ali nekaterih držav članic, kar se včasih zmotno misli. Namesto tega uteleša temeljno gospodarsko načelo ustvarjanja enakih pogojev konkurence.

Cilj tega načela v skladu z Lizbonsko pogodbo je uveljaviti evropsko konkurenčnost na mednarodni ravni s spodbujanjem jasnih in usklajenih pravil za naša proizvodna podjetja in podjetja, ki uvažajo proizvode iz tretjih držav.

Zato govorimo o zadevah, ki se nanašajo na Evropo v celoti. Zato menim, da je bistvenega pomena, da sprejmemo sporazum o označbi izvora, ki bo presegel posamezne nacionalne interese ali interese političnih skupin in ki bo pustil prostor za pripravljenost uresničevanja enotnega trga s spodbujanjem konkurenčnosti in preglednosti.

Predložitev predloga za ureditev označbe izvora Parlamentu, kot ga je oblikovala Evropska komisija leta 2005, pomeni v tem smislu korak naprej.

V skladu z Lizbonsko pogodbo bo postopek soodločanja med Parlamentom in Svetom zato v celoti omogočil, da se pospeši potrditev uredbe, ki je tako pomembna za gospodarstvo in evropske potrošnike.

 
  
  

Pisne obrazložitve glasovanja

 
  
  

- Poročilo: Søren Bo Søndergaard (A7-0047/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Atkins (ECR), v pisni obliki. - Britanski konservativci niso mogli odobriti razrešnice za evropski proračun za leto 2007, oddelek Evropskega sveta. Že štirinajsto leto zapored je lahko Evropsko računsko sodišče izdalo le mnenje s pridržkom o računovodskih izkazih Evropske unije.

Revizorji pripominjajo, da okoli 80 % transakcij EU opravljajo agencije, ki delujejo v državah članicah, po pogodbah v skupnem upravljanju. Revizorji ves čas poročajo, da je raven nadzora in pregledovanja sredstev EU v državah članicah nezadostna.

Za odpravo tega trdovratnega problema je Svet leta 2006 sklenil medinstitucionalni sporazum, po katerem mora predložiti potrdila za transakcije, za katere odgovarja. Z osuplostjo ugotavljamo, da do danes večina držav članic še ni ustrezno izpolnila svojih obveznosti, zato navkljub tradicionalnemu „gentlemanskemu dogovoru“ med Parlamentom in Svetom ne bomo podelili razrešnice, dokler države članice ne bodo izpolnile svojih obveznosti iz medinstitucionalnega sporazuma.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE), v pisni obliki.(FR) Razrešnico Svetu glede izvrševanja proračuna za leto 2007 sem podprl in obenem poudaril dejstvo, da se ne strinjam z načinom, kako je Odbor za proračunski nadzor obravnaval dejstvo, da je poročevalec, gospod Søndergaard, predložil dve nasprotujoči si poročili; spremembo stališča med predlogom za preložitev razrešnice v aprilu 2009 in predlogom za podelitev razrešnice na podlagi izjav, ki so bile rezultat srečanj brez kakršnega koli revizijskega dela, medtem ko evropsko Računsko sodišče ni dalo nikakršnih pripomb o upravljanju Sveta. Obžalujem, da ni bila opravljena nikakršna pravna študija, ki bi preverila pristojnosti Evropskega parlamenta in s tem tudi pristojnosti Odbora za proračunski nadzor predvsem v zvezi z dejavnostmi Sveta na zunanjepolitičnem in obrambnem področju. V času, ko se bomo v okviru uporabe Lizbonske pogodbe pogajali o političnih odnosih s Svetom, je pomembno, da delo institucij temelji na načelih pravne države.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Na koncu tega parlamentarnega obdobja, v aprilu, se je Parlament odločil, da podelitev razrešnice Svetu glede izvrševanja proračuna za leto 2007 preloži predvsem zaradi pomanjkanja računovodske preglednosti v zvezi s porabo proračuna Skupnosti. Parlament je predvsem menil, da je pomembno vzpostaviti večjo preglednost in strožji parlamentarni nadzor nad sredstvi, ki jih Svet porablja za skupno zunanjo in varnostno politiko/evropsko varnostno in obrambno politiko (SZVP/EVOP).

Danes sprejeto poročilo Svetu končno podeljuje razrešnico, saj meni, da je Parlamentu ustrezno odgovoril na zahteve, ki so bile podane v aprilski resoluciji. Vendar pa vsebuje tudi nekaj opozoril za naslednji postopek razrešnice. Predvsem bo preverjal napredek Sveta v zvezi z zapiranjem vseh njegovih izvenproračunskih izkazov, objavo vseh upravnih odločitev (kadar se uporabljajo kot pravna podlaga za proračunske postavke) in posredovanjem svojega letnega poročila o dejavnostih Parlamentu. Čeprav je Svet pri predstavitvi računovodskih izkazov o uporabi proračuna Skupnosti nekoliko napredoval, smo prepričani, da informacije v zvezi s porabo za SZVP/EVOP še zdaleč niso primerne, zaradi česar imamo še vedno nekaj zadržkov.

 
  
  

- Priporočilo za drugo obravnavo: Ivo Belet (A7-0076/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Liam Aylward (ALDE), v pisni obliki. (GA) Uredbo o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva sem podprl. Energetska učinkovitost je ključnega pomena tako za okoljsko trajnost kot za ohranjanje omejenih virov. Jasno, informativno označevanje bo evropskim potrošnikom pomagalo, da bodo od zdaj naprej lahko bolje izbirali. Te izbire ne bodo samo temeljile na strošku, temveč tudi na izkoristku goriva. Druga prednost takšne vrste označevanja je, da bo označevanje pnevmatik za mokro podlago povečalo varnost v cestnem prometu.

 
  
MPphoto
 
 

  Jan Březina (PPE), v pisni obliki. (CS) Poročilo gospoda Beleta o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva, ki potrjuje skupno stališče Sveta, sem podprl. Glede na dejstvo, da cestni promet povzroča 25 % skupnih emisij CO2 in da je 30 % vsega goriva, ki ga porabijo vozila, povezanih z njihovimi pnevmatikami, obveznost označevanja pnevmatik predstavlja ključen instrument v boju za bolj zdravo okolje.

Odločitev, ki jo je danes sprejel Parlament, bo povzročila, da se bodo emisije ogljikovega dioksida zmanjšale za največ štiri milijone ton na leto. Za ilustracijo naj povem, da je to enako umiku 1 milijona avtomobilov s cest v EU. Nesporna korist potrjene zakonodaje se nahaja v izboljšanju kakovosti in s tem tudi varnosti pnevmatik. To ne bi smelo povzročiti nikakršnega zvišanja cen, česar bodo zagotovo najbolj veseli potrošniki, predvsem tisti, ki se za to, kaj bodo kupili, odločajo na podlagi cene proizvoda. Mislim, da to potrjuje rezultate tržne raziskave, ki kaže, da se potrošniki zanimajo za nakup bolj okolju prijaznih izdelkov. Mislim, da je prednost potrjene zakonodaje za proizvajalce v tem, da bodo poenoteni standardi za posredovanje informacij o učinkovitosti pnevmatik potrošnikom dali več možnosti, da se za proizvod potegujejo na podlagi drugih dejavnikov in ne zgolj njegove cene.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Nova uredba o označevanju pnevmatik je del strategije Skupnosti o CO2, v kateri so opredeljeni cilji, ki jih je treba doseči z zmanjševanjem emisij iz vozil. Od novembra 2012 se bodo pri označevanju pnevmatik v EU upoštevali izkoristek goriva, oprijem na mokri podlagi in emisije hrupa. Pnevmatike zaradi kotalnega upora predstavljajo 20 % do 30 % skupne porabe goriva pri vozilih. Z ureditvijo uporabe energetsko učinkovitih pnevmatik, ki so varne in imajo nizke emisije hrupa, pomagamo zmanjševati škodo v okolju z zmanjševanjem porabe goriva ter povečati varstvo potrošnikov s konkurenco na trgu. Zato pozdravljam oblikovanje še enega instrumenta, ki predstavlja nov korak v smeri proti trajnostni Evropi, kar zadeva energijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Lara Comi (PPE), v pisni obliki.(IT) Gospod predsednik, podpiram odločitev Parlamenta, da je treba končno sprejeti uredbo, ki povečuje varnost ter okoljsko in gospodarsko učinkovitost cestnega prometa. Cilj tega je spodbujati uporabo varnih, tišjih pnevmatik. Glede na nekatere študije je mogoče v precejšnji meri (do 10 %) zmanjšati delež goriva, ki ga porabi vozilo, ki je odvisno od zmogljivosti pnevmatik.

Skladno z mojim zavzemanjem za varstvo potrošnikov ta uredba vzpostavlja učinkovit zakonodajni okvir z jasnim in natančnim označevanjem in informacijami. S tem bo mogoče zagotoviti preglednost, potrošniki pa bodo s pomočjo brošur, letakov in spletnega trženja bolje seznanjeni z možnostmi nakupa.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Pozdravljam dejstvo, da imamo namesto direktive uredbo o označevanju pnevmatik, ki smo jo dobili na podlagi predloga Parlamenta.

Od novembra 2012 se bodo pnevmatike označevale glede na izkoristek goriva, oprijem na mokri podlagi in emisije hrupa. Evropski državljani bodo imeli na voljo več informacij, da bodo lahko izbrali prave pnevmatike in tako zmanjšali stroške goriva ter pomagali zmanjševati porabo energije. S tem bo njihov izbor okolju prijaznejši, njihova ogljikova stopinja pa bo manjša.

Poleg tega se bo zaradi označevanja povečala konkurenca med proizvajalci. Takšno označevanje je koristno z okoljskega vidika. Opozoriti je treba, da cestni promet povzroča 25 % emisij ogljikovega dioksida v Evropi.

Pnevmatike lahko igrajo pomembno vlogo pri zmanjševanju emisij CO2, saj povzročajo 20 % do 30 % skupne porabe goriva pri vozilih.

V primeru osebnih vozil lahko energetsko učinkovitejše pnevmatike prihranijo do 10 % stroškov za gorivo.

Zato sem poročilo podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. – Kompromisni paket o označevanju pnevmatik sem podprl. Parlament obravnava številna vprašanja, ki se zdijo izredno tehnična in ki na prvi pogled niso uvrščena visoko na političnem programu mnogih ljudi; to je mogoče eno izmed takšnih vprašanj. Vendar pa natančnejši pregled razkriva, da cestni promet povzroča skoraj četrtino emisij CO2 in da pnevmatike igrajo pomembno vlogo pri določanju izkoristka goriva. Ta predlagana zakonodaja zato igra pomembno vlogo v širših prizadevanjih EU pri reševanju problemov globalnega segrevanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Poročilo sem podprl predvsem zato, ker prispeva k dvema pomembnima točkama: k izboljšanju razpoložljivih informacij, kar pomaga, da pri nakupu izberemo okolju prijaznejše pnevmatike, in dejstvu, da bomo s takšno izbiro prispevali k večji energetski učinkovitosti glede na to, da pnevmatike povzročajo 20 % 30 % skupne porabe goriva pri vozilih.

 
  
MPphoto
 
 

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki.(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, predlog uredbe o označevanju pnevmatik, ki ga je danes potrdil Parlament, je pomemben korak proti trženju varnih in tihih proizvodov, ki omogočajo tudi zmanjšanje porabe goriva. Dejstvo, da je bila pravna oblika predloga spremenjena, torej da imamo namesto direktive uredbo, je še posebej razveseljivo.

To nam bo omogočilo doseči enako in takojšnjo uporabo vseh določb v vseh državah članicah, kar bo zagotovilo učinkovitejšo uskladitev evropskega trga pnevmatik. Poleg tega bodo prizadevanja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko v pogajanja o prilagodljivosti pri namestitvi oznake potrošnikom ponudila ustrezno zaščito in hkrati zagotovila proizvajalcem, da ne bodo obremenjeni s pretiranimi birokratskimi postopki.

Ukrep, ki je potreben, da bi se zagotovilo postopno uvajanje novih evropskih predpisov na trg, je tudi začasna določba o izvzetju pnevmatik, ki so bile proizvedene pred letom 2012, iz obveznosti uredbe. Zaradi tega lahko rečemo, da smo zadovoljni z doseženim skupnim stališčem, saj ustreza ciljem prvotnega predloga Komisija.

 
  
MPphoto
 
 

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D), v pisni obliki. (PT) Resolucijo o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva sem podprla. Ra uredba je del zakonodajnega paketa o energetski učinkovitosti in bo pomagala zmanjšati onesnažujoče emisije, ki jih povzroča sektor prometa. V skladu s to uredbo morajo dobavitelji pnevmatik uporabljati oznake in nalepke, ki bodo uporabnikom nudile informacije o porabi goriva in kotalnem uporu, oprijemu na mokri podlagi ter zunanjem kotalnem hrupu. V praktičnem smislu bodo na oznaki navedeni parametri od A do G, odvisno od tega kako je bila pnevmatika razvrščena. Poleg tega morajo dobavitelji pnevmatik na svojih spletnih straneh objaviti pojasnila o teh navedbah ter priporočila o obnašanju voznikov. Ta priporočila vključujejo potrebo po ekološki vožnji, redno preverjanje tlaka na pnevmatikah in upoštevanje varnostne razdalje. Države članice do 1. novembra 2011 objavijo zakone in druge predpise, potrebne za prenos uredbe v nacionalno zakonodajo. Določbe iz te uredbe se uporabljajo od 1. novembra 2012. Sektor prometa povzroča približno 25 % onesnažujočih emisij. Zato bo za uredba pomagala zmanjšati te emisije.

 
  
  

- Poročilo: Reimer Böge (A7-0044/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Regina Bastos (PPE), v pisni obliki. – (PT) Namen Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je nuditi pomoč odpuščenim delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih sprememb v svetovni trgovini. ESPG predvsem financira pomoč pri iskanju zaposlitve, posamezniku prilagojeno ponovno usposabljanje, spodbujanje podjetništva, pomoč pri samozaposlovanju in posebne začasne dodatke k plači.

Ti ukrepi dolgoročno pomagajo tem delavcem, da najdejo in obdržijo novo službo.

Moja država Portugalska je ugodnosti ESPG koristila dvakrat: leta 2008, ko je bilo v avtomobilski industriji v lizbonski regiji in Alenteju odpuščenih 1 549 delavcev, in leta 2009, ko je bilo v 49 tekstilnih podjetjih v severnih in osrednjih regijah države odpuščenih 1 504 delavcev.

Ključna vloga tega sklada je jasna. Vendar pa vprašanje, ki ga je postavila gospa Berès poudarja, da mora Evropska komisija pri tem nekaj pojasniti. Preprečiti moramo dodeljevanje sredstev ali državne pomoči v državi članici, kadar do tega pride zaradi izgube delovnih mest v drugih območjih EU.

Zato se strinjam s tem, da je treva zagotoviti učinkovito uskladitev evropske finančne pomoči, da bi se podjetjem onemogočilo iskanje dobička z ustvarjanjem in ukinjanjem delovnih mest.

 
  
MPphoto
 
 

  Proinsias De Rossa (S&D), v pisni obliki. – Podpiram to dodelitev 14,8 milijonov EUR pomoči iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), ki je namenjena 2 840 delavcem Della v Limericku, ki so izgubili službo po zaprtju obrata, saj bo ta pomoč bolj kot samem Dellu koristila odpuščenim delavcem samim. Dejstvo je, da je Dell v času, ko je zapiral svoj proizvodni obrat na Irskem, od poljske vlade prejel 54,5 milijona EUR državne pomoči za odprtje novega obrata v Lodzu. To državno pomoč je odobrila Evropska komisija. Kje je skladnost te politike, ki jo izvaja Komisija? S takšno politiko se Dellu dovoljuje, da se izmakne družbenim posledicam svoje strategije, podjetjem pa se omogoča, da ustvarjajo dobiček na račun drugih ob podpori držav članic in skladov EU. Nujno potrebujemo jasno uskladitev politike Evropske komisije o državni pomoči in socialne politike.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Kot sem že imel priložnost povedati, je bil resen vpliv globalizacije in posledične selitve podjetij na življenje številnih ljudi jasno viden, še preden se je pojavila sedanja finančna kriza, ki je povečala in poslabšala nekatere zgodnejše simptome. Edinstven izziv časa, v katerem živimo, in izjemna potreba po uporabi izjemnih mehanizmov za pomoč brezposelnim in za spodbujanje njihove ponovne vključitve na trg dela, postaneta jasna, ko k vsem tem problemom dodamo še pomanjkanje zaupanja v trge in krčenje naložb.

Zato je bil Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji že nekajkrat uporabljen, in sicer vedno z namenom blaženja vpliva, ki ga evropski delavci čutijo ob svoji izpostavljenosti svetovnemu trgu. Primeri, ki jih v poročilu opisuje gospod Böge, so še enkrat vredni premisleka, čeprav ostajajo nekateri dvomi v to, ali bodo vsi dejansko tudi lahko upravičeni. Zato bi bilo bolje, če bi se zahtevki v prihodnje vlagali ločeno.

Ponovno bom izrazil svoje prepričanje, da mora Evropska unija ukrepati za namen spodbujanja trdnega, svobodnega in ustvarjalnega evropskega trga, ki bo ustvarjal naložbe in delovna mesta.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) To poročilo sem podprl, saj se glede na to, da je Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) instrument, ki se bo odzval na posebno evropsko krizo, ki jo je povzročila globalizacija, to nanaša na trenutne razmere. Sklad nudi individualno, enkratno in časovno omejeno podporo samim odpuščenim delavcem. Trdi se, da pri dodelitvi teh sredstev delavcem ne bi smelo biti nikakršnega nesorazmerja, kot je bilo že opaženo.

Poleg tega Evropski socialni sklad (ESS) podpira evropsko strategijo zaposlovanja in politike držav članic o polni zaposlitvi, kakovosti in produktivnosti na delu, spodbuja socialno vključenost, predvsem dostop prikrajšanih ljudi do zaposlitve, ter zmanjšuje neenakosti pri zaposlovanju na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Ta sklad je pomemben za krepitev gospodarske in socialne kohezije. Trenutne razmere zahtevajo odločno, ustrezno in hitro izvajanje ESS.

Jasno je, da imata ESPG in ESS različne, dopolnjujoče se cilje in da eden ne more nadomestiti drugega. Čeprav je to izjemen ukrep, je treba ESPG financirati avtonomno, in zelo huda napaka je, če se ESPG, ki je kratkoročen ukrep, financira na račun ESS ali drugih strukturnih skladov.

 
  
MPphoto
 
 

  Pat the Cope Gallagher (ALDE), v pisni obliki. – Pozdravljam odločitev Evropskega parlamenta, da odobri pomoč delavcem Della iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji. Odpuščanja v Dellu so pustila resne posledice na lokalno gospodarstvo v Limericku in okoliških področjih. Sprejeti moramo ustrezne ukrepe ponovnega usposabljanja, da bi ljudem, ki so v Dellu izgubili delo, zagotovili zaposlitev v bližnji prihodnosti. Sprejetje irskega zahtevka za pomoč iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji bo prispevalo k ponovnem usposabljanju in izpopolnjevanju zadevnih delavcev.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki.(FR) Mobilizacijo sredstev iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v primeru Belgije in Irske sem podprla, ker meni, da moramo uporabiti vsa razpoložljiva sredstva, da bi pomagali delavcem, ki so žrtve škode, ki sta jo povzročili globalizacija ter gospodarska in finančna kriza.

Kljub temu se sprašujem, ali so evropske politike res dosledne, če poleg mobilizacije tega sklada Evropska komisija dovoljuje Poljski, da dodeli državno pomoč Dellu za odprtje obrata v tej državi ne glede na to, da to podjetje zapira en obrat na Irskem. Kako lahko evropski državljani zaupajo v „ugodnosti“ Evrope, če ta dovoljuje takšno „potegavščino“?

V tem okviru bi lahko podvomili v zakonito uporabo javnih sredstev in obžalovali pomanjkanje socialne odgovornosti naših podjetij, ki jih žene samo želja po ustvarjanju dobička ne glede na to, da se s tem uničujejo delovna mesta.

 
  
MPphoto
 
 

  Jacky Hénin (GUE/NGL), v pisni obliki.(FR) Skupina Dell, ki je bila še včeraj na področju informacijske tehnologije na prvem mestu v svetu, danes pa je na tretjem, katere ocenjena borzna vrednost znaša 18 milijard USD, prijavljen dobiček v tretjem četrtletju leta 2009 pa 337 milijonov USD, in ki za četrto četrtletje napoveduje celo še večji dobiček...

Da, zagotovo podpiram delavce Della!

Da, upam, da bodo našli službo in čim prej spet zaživeli dostojno življenje!

Toda ne, nočem biti zraven pri ropanju evropskih davkoplačevalcev. V nobenem primeru ne nameravam biti zraven pri izražanju še večjega zaničevanja do zaposlenih, ki se jim je življenje popolnoma postavilo na glavo.

Krivci so tisti, ki morajo za to plačati, Evropa pa je tista, ki mora izvajati močno industrijsko politiko, ki bo izpolnila potrebe prebivalcev, še preden se omogoči razdeljevanje dividend!

 
  
MPphoto
 
 

  Alan Kelly (S&D), v pisni obliki. – Evropski parlament je danes odobril 14 milijonov EUR sredstev, namenjenih za usposabljanje 1 900 delavcev Della, ki so bili odpuščeni zaradi odločitev o preselitvi obrata z Irske na Poljsko. Ta sredstva lahko tistim, ki so izgubili službo, omogočijo ponovno usposabljanje in pridobitev kvalifikacij, da bi se lahko vrnili med delovno silo. Pri teh sredstvih bo šlo prej za izročitev kot za razdelitev, saj bo denar namenjen šolam, ki izvajajo programe tretje stopnje v regiji Munster, in sicer za plačilo šolnin za nekdanje delavce Della. Odobritev teh sredstev je glavni primer zaveze Evrope za pomoč Irski pri izhodu iz recesije. Pomagati bi morala pri upočasnitvi naraščajoče brezposelnosti v Munstru, obenem pa bodo dala veliko spodbudo lokalnemu gospodarstvu ter tistim, ki so bili prizadeti zaradi zaprtja Dellovega obrata, da se čim prej vrnejo med delovno silo.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki.(FR) To poročilo podpiramo z mislijo na irske in belgijske delavce, ki so žrtve neoliberalne globalizacije, ter zato, da bi odobrili pomoč iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji.

Vendar pa ostro obsojamo utemeljitev, da je treba družbene in človeške tragedije, ki so jih izkusili evropski delavci, šteti preprosto za „prilagajanja“, potrebna za neoviran potek neoliberalne globalizacije. Popolnoma nesprejemljivo je, da EU podpira prav tiste strani, ki so odgovorne za te tragedije, tako da jim daje politično in finančno podporo za preselitev in prenos procesov, kar počnejo zgolj za namen ustvarjanja dobička.

Komercialnim apetitom kapitalističnih plenilcev, kot je teksaško podjetje Dell, številka dve na svetu na področju telekomunikacij, se ne sme popuščati, ne da bi se pri tem mislilo na splošne interese državljanov Evrope. Kakor koli že, Evrope si tako ne predstavljamo.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) EU je območje solidarnosti in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji spada v ta okvir. Ta podpora je temeljnega pomena za pomoč brezposelnim in žrtvam preselitev, ki so se zgodile zaradi globalizacije. Seli se čedalje večje število podjetij, ki izkoriščajo nižje stroške dela v številnih državah, predvsem na Kitajskem in v Indiji, kar povzroča škodo v državah, ki spoštujejo pravice delavcev. ESPG je namenjen, da pomaga delavcem, ki so postali žrtve preselitev podjetij, in bistvenega pomena je, da jim pomagamo, da bodo v prihodnosti imeli dostop do novih delovnih mest. V preteklosti so ESPG že uporabile druge države EU, predvsem Portugalska in Španija, zdaj pa je čas, da to pomoč zagotovimo še Belgiji in Irski.

 
  
MPphoto
 
 

  Marit Paulsen, Olle Schmidt in Cecilia Wikström (ALDE), v pisni obliki. (SV) EU je oblikovala zakonodajni in proračunski instrument, da bi lahko zagotovila pomoč tistim, ki so že izgubili službo zaradi „velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, in za njihovo ponovno vključevanje v trg dela“.

Prepričani smo, da prosta trgovina in tržno gospodarstvo koristita gospodarskemu razvoju, zato načeloma nasprotujemo finančni pomoči za države in regije. Vendar pa je finančna kriza zelo močno prizadela gospodarstva držav članic, gospodarsko nazadovanje pa je tokrat hujše od vseh prejšnjih nazadovanj, ki jih je Evropa izkusila po letu 1930.

Če EU ne bo ukrepala, bodo hude posledice čutili brezposelni v tistih regijah Belgije in Irske, ki so vložili zahtevek za pomoč iz EU. Tveganje socialne marginalizacije in trajne izključenosti je zelo veliko, tega pa kot liberalci moremo sprejeti. Močno sočustvujemo z vsemi tistimi, ki so jih prizadele posledice gospodarskega nazadovanja, in želeli bi videti ukrepe, kot je usposabljanje, ki bodo posameznikom omogočili to premagati. Zato podpiramo pomoč za brezposelne v tekstilnem sektorju v vzhodni in zahodni Flandriji ter Limburgu v Belgiji, kakor tudi v industriji proizvodnje računalnikov v irskih okrajih Limerick, Clare in North Tipperary ter v mestu Limerick.

 
  
MPphoto
 
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE), v pisni obliki. (PL) Mobilizacijo sredstev iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji sem podprl, ker so množična odpuščanja nedvomno negativna posledica gospodarske krize, ta pa je kljub splošno razširjenem mnenju še vedno med nami. Nobenega dvoma ni, da je treba ljudem v zadevnih državah, ki so izgubili službo, pomagati. Izguba službe je ogromna tragedija v življenju teh ljudi in njihovih družin. Zato mislim, da je vloga Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v teh težkih časih krize še posebej pomembna. Po mojem mnenju bi se moral proračun sklada v prihodnosti precej povečati, da bi lahko izpolnjeval socialne potrebe. Gospodarska kriza še naprej jemlje svoj davek v obliki skupinskih odpuščanj, kar pogosto vodi k človeškim dramam, naraščanju socialnih problemov in številnim drugim pojavom, ki niso v nikakršno pomoč. Zato menim, da bi morali storiti vse, kar je v naši moči, da na kar najučinkovitejši način pomagamo ljudem, ki jih je prizadela gospodarska kriza.

 
  
  

- Poročilo: David Martin (A7-0043/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Pozdravljam predlagane spremembe Poslovnika v zvezi z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe. Želela bi poudariti enega izmed vidikom, ki je po mojem mnenju izredno pomemben v tem trenutku, ko smo priča pogajanjem o novem sporazumu, ki bo januarja 2013 nadomestil Kjotski protokol. Lizbonska pogodba opredeljuje mednarodni boj proti podnebnim spremembam kot poseben cilj okoljske politike EU. Na seznam ciljev, ki oblikujejo njeno okoljsko politiko, uvršča tudi podporo mednarodnim ukrepom za boj proti podnebnim spremembam. Poleg tega Lizbonska pogodba daje Evropi nove pristojnosti na področju energetike, znanstvenih raziskav in vesoljske politike. Energija s tem postaja skupna odgovornost, ki utira pot skupni evropski politiki.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Poročilo gospoda Martina o prilagoditvi Poslovnika Evropskega parlamenta Lizbonski pogodbi sem podprla, ker je treba nekatera notranja pravila Parlamenta spremeniti v skladu z večjimi pristojnostmi, ki izhajajo iz začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe, predvsem z večjo zakonodajno pristojnostjo, ki bo Parlamentu omogočila, da bo pri sprejemanju zakonov o številnih vprašanjih v enakovrednem položaju z vladami držav članic.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Spremembe, o katerih smo glasovali danes, bodo vključene v Poslovnik Evropskega parlamenta, saj je slednjega treba uskladiti z napovedanim začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe 1. decembra. Mislim, da je precejšnja okrepitev pristojnosti Parlamenta, ki vse poslance poziva k obravnavanju novih izzivov, pomemben preizkus njegove sposobnosti predlaganja zakonodaje in njegovega čuta za odgovornost.

Zato lahko samo pozdravim spremembo Poslovnika, ki bo način delovanja Parlamenta bolj uskladila z določbami pogodb.

Predvsem sem vesel zaradi čedalje večje pomembne vloge nacionalnih parlamentov in pobud držav članic v zvezi z evropskim povezovanjem.

Upam, da bodo evropski oblikovalci odločitev še bolj izpolnjevali in spoštovali načelo subsidiarnosti, ki mu evropsko zakonodajno telo namenja posebno pozornost.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki.(FR) Poročilo Davida Martina o spremembi Poslovnika Evropskega parlamenta sem podprla, ker bo našemu Parlamentu omogočila, da upošteva nova temeljna pravila, ki jih prinaša začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe.

Sprememba še posebej vključuje: sprejem novih „opazovalcev“, ki bi morali imeti možnost, da tudi sami čim prej postanejo poslanci Evropskega parlamenta; uvedbo členov o novi vlogi nacionalnih parlamentov v zakonodajnem postopku s pregledom spoštovanja načela subsidiarnosti, ki je sprememba, ki jo zelo pozdravljam, saj pomaga poglobiti demokratično razpravo; in predvsem podelitev večje vloge Evropskemu parlamentu pri pripravi evropskih zakonov.

To besedilo tudi pojasnjuje vrste ukrepov, ki jih mora Evropski parlament sprejeti v primeru „kršitev temeljnih načel s strani držav članic“, kar je posebej pozitivno pri njegovem zagovarjanju temeljnih pravic.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. – V skladu s členom 36 tega Parlamenta, se je od nas zahtevalo, da posvetimo „posebno pozornost spoštovanju temeljnih pravic“. V skladu z novim členom 36 moramo te pravice spoštovati „v celoti“, kot je določeno v Listini o temeljnih pravicah. To je komaj zaznavna sprememba, ki pa je po mojem mnenju pomembna in zavezuje vse poslance Evropskega parlamenta, da podpirajo pravice vseh državljanov.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe, ki je predviden za 1. december 2009, pomeni, da je treba spremeniti Poslovnik, da bi se uskladil z novimi pravili in pristojnostmi Parlamenta.

S temi spremembami Poslovnika se Parlament pripravlja na večje pristojnosti, ki jih bo dobil z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe, ki predvideva prihod 18 novih poslancev Evropskega parlamenta, večjo zakonodajno pristojnost in nov proračunski postopek. Pri tem je pomembno tudi prihodnje sodelovanje z nacionalnimi parlamenti.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Od poveličevanega povečanja demokracije in močnejšega glasu parlamentov, ki naj bi ju uvedla Lizbonska pogodba, je ostalo bolj malo. Imamo samo nekaj novih postopkov. Postopek ocene spoštovanja temeljnih pravic se ne sme v nobenem primeru zlorabiti za obvezno vsiljevanje politične korektnosti ali protidiskriminacijsko manijo.

Pomanjkanje demokracije v EU ostaja tudi po Lizbonski pogodbi nespremenjeno. Če mora Evropski parlament izbrati predsednika Komisije iz skupine neuspelih politikov, ki so izgubili na volitvah, se ni spremenilo veliko. Dejstvo, da se stockholmski program potiska naprej tako hitro, da ne moremo izraziti naše zaskrbljenosti v zvezi z varstvom podatkov, kaže na to, kako močan je naš glas v resnici. Zaradi sprememb Poslovnika, ki jih prinaša Lizbonska pogodba, se preglednost ni povečala in tudi glas parlamentov ni nič močnejši. Zato poročila nisem podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. (PT) Lizbonska pogodba bo vnesla več hitrosti, legitimnosti in demokracije v postopek sprejemanja odločitev v Evropski uniji, ki je odgovorna za ukrepe, ki na nas kot na državljane vplivajo vsak dan.

Predvsem se bo povečala zakonodajna pristojnost Parlamenta, saj bo slednji imel enako odgovornost kot Evropski svet pri večini vprašanj, ki jih bosta ti instituciji obravnavali. Tako imenovano soodločanje bo v okviru Lizbonske pogodbe dejansko postalo pravilo in običajen zakonodajni postopek.

Kot izvoljeni poslanec Evropskega parlamenta se zavedam izziva, ki ga ta sprememba prinaša.

To poročilo predvsem povzema delo, ki je bilo opravljeno in skoraj dokončano v prejšnjem parlamentarnem mandatu, da bi Poslovnik, ki ureja delo Parlamenta, prilagodil v luči nove pogodbe, ki bi morala začeti veljati na začetku naslednjega meseca.

Nekatere spremembe so povsem tehnične narave, druge se nanašajo na dopolnitve, za uvedbo katerih Parlament zdaj izkorišča priložnost. V celoti to poročilo predstavlja kompromis, ki ustreza politični družini, ki ji pripadam sam, torej Skupini Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), s tem ko na uravnotežen način vključuje vprašanja, kot sta subsidiarnost in sorazmernost, kakor tudi krepitev sodelovanja med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti.

Zaradi tega sem poročilo podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Georgios Toussas (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Grška komunistična stranka nasprotuje spremembam za namen prilagoditve Poslovnika Evropskega parlamenta določbam Lizbonske pogodbe, zato jih tudi ni podprla. Te spremembe ohranjajo in krepijo reakcionaren in protidemokratičen značaj Poslovnika Evropskega parlamenta, kar ustvarja zadušljiv okvir za vsak glas, ki nasprotuje suverenosti političnih predstavnikov kapitala.

To, da Lizbonska pogodba daje EU bolj demokratično razsežnost zaradi domnevnega povečanja vloge Evropskega parlamenta, je laž. Evropski parlament je sestavni del reakcionarnega konstrukta EU. Dokazal je svojo pripadnost reakcionarni politiki EU, svojo podporo interesom monopolov, svojo vlogo organa, ki daje navidezno pravno veljavo politiki EU, ki je naravnana proti navadnim ljudem. Evropski parlament ne zastopa ljudi; zastopa interese kapitala. Interesi ljudi se nahajajo v nasprotovanju, v odmikanju od politike EU, ki je naravnana proti navadnim ljudem in ki jo Evropski parlament podpira, ter v rušenju poenotenega evrokonstrukta.

 
  
  

- Predlog resolucije (B7-0141/2009) / REV 1: Priprave na Konferenco o podnebnih spremembah v Københavnu

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) To poročilo, ki si prizadeva za velikopotezen in pravno zavezujoč mednarodni sporazum v Københavnu, sem podprl, ker verjamem, da lahko s sklenitvijo takšnega sporazuma dobimo nov, trajnostni model, ki bo spodbujal socialno in gospodarsko rast, razvoj okoljsko trajnostnih tehnologij in obnovljive vire energije ter energetsko učinkovitost, hkrati pa zmanjševal porabo energije in omogočal ustvarjanje delovnih mest.

Mislim, da bo potrditev te resolucije – ki poudarja, da bi moral mednarodni sporazum temeljiti na načelu skupnih a različnih odgovornosti, pri čemer bi morale razvite države prevzeti vodilno vlogo pri zmanjševanju domačih emisij in sprejeti odgovornost za zagotavljanje finančne in tehnične pomoči državam v razvoju – prispevala k ustvarjanju nekakšnega svetovnega ravnovesja.

Zato je pomembno, da Unija prevzame vodilno vlogo pri tem vprašanju, da bi zagotovila blaginjo prihodnjih generacij.

 
  
MPphoto
 
 

  Dominique Baudis (PPE), v pisni obliki.(FR) Resolucijo o konferenci v Københavnu sem podprl, saj smo kot izvoljeni poslanci dolžni zaščititi planet za prihodnje generacije. Svet bo stavil na svojo prihodnost na naslednjih nekaj mesecev. Nepredstavljivo je, da mednarodni skupnosti ne bi uspelo sprejeti sporazuma, ki države zavezuje, da stopijo po poti razuma. Voditelji vlad ali držav, v vaših rokah je odgovornost za prihodnost Zemlje. Pokažite, da lahko postavite na stran svoje nacionalne interese in kratkoročna vprašanja, saj človeštvo nima več časa za zapravljanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Frieda Brepoels (Verts/ALE), v pisni obliki. (NL) V resoluciji, ki jo je danes sprejel Evropski parlament, posebno poglavje poudarja velik pomen regij in lokalnih organov, zlasti v posvetovalnem postopku in v širjenju informacij o izvajanju podnebne politike ter njegovi uresničitvi. Kar 80 % prilagoditvenih in blažilnih ukrepov se bo izvajalo na regionalni oziroma lokalni ravni. Več regionalnih vlad je že prevzelo vodilno vlogo in radikalen pristop v boju proti podnebnim spremembam.

Kot članica Evropske svobodne zveze, ki zastopa evropske narode in regije v celoti podpiram neposredno vključenost regionalnih vlad pri spodbujanju trajnostnega razvoja in učinkovitem odzivu na podnebne spremembe. V tem okviru je treba poudariti delo mreže regionalnih vlad za trajnostni razvoj (nrg4SD). Ta mreža je že oblikovala tesno partnerstvo s Programom Združenih narodov za razvoj (UNDP) in Programom Združenih narodov za okolje (UNEP). Člani EFA zato zahtevamo, da se v sporazumu iz Købenahvna jasno priznajo regionalne vlade in njihova vloga v blažilnih in prilagoditvenih ukrepih.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Na konferenci v Københavnu je treba nujno sprejeti politično zavezujoč sporazum. Ta sporazum mora vsebovati operativne elemente, ki jih je mogoče začeti izpolnjevati takoj, in časovni razpored, ki bo v letu 2010 omogočil pripravo pravno zavezujočega sporazuma. Sporazum mora vključevati vse države, ki so podpisale konvencijo, in bistveno je, da se jasno določi vse obveznosti bodisi v smislu zmanjšanja emisij ali v smislu financiranja. Medtem ko bi morale biti po eni strani industrializirane države vodilne pri zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, morajo svojo vlogo odigrati tudi naprednejše države v razvoju in prispevati v skladu s svojo odgovornostjo in konkretnimi zmožnostmi. Prizadevati si morajo tako industrializirane države kot države v vzponu. Šele s tem bo mogoče zmanjšati izkrivljanje mednarodne konkurenčnosti. Ključnega pomena je tudi, da opredelimo strukturo financiranja, da bodo te srednjeročno in dolgoročno trajnostne. Financiranje mora izvirati iz zasebnega sektorja, trga ogljika in javnega sektorja industrializiranih držav, toda tudi gospodarsko naprednejših držav v razvoju.

 
  
MPphoto
 
 

  Nessa Childers (S&D), v pisni obliki. – Zelo pomembno je, da EU v času pred konferenco v Københavnu začne ukrepati in da v svetu prevzame vodilno vlogo pri zmanjševanju emisij ogljika. Parlament je pri zmanjševanju emisij ogljika že pokazal več ambicij kot države članice, današnjo resolucijo pa je treba pozdraviti in pozvati k pravemu financiranju in močnim ciljem, ki v skladu z znanostjo segajo od 25-40 %, ter vztrajati pri pravno zavezujočem sporazumu.

 
  
MPphoto
 
 

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Vzdržal sem se prvič zato, ker je bil predlog spremembe 13, ki jedrsko energijo obravnava kot pomemben dejavnik pri zmanjševanju emisij ogljikovega dioksida, sprejet, in drugič zato, ker je moja skupina zavrnila predlog spremembe 3, ki od razvitih držav zahteva, da zmanjšajo svoje emisije toplogrednih plinov za 80 in 95 % do leta 2050. Resolucija vsebuje številne pozitivne točke, kot je zaveza EU k dodelitvi 30 milijard EUR na leto do leta 2020, da se izpolnijo zahteve držav v razvoju na področju blaženja vplivov podnebnih sprememb in prilagajanja nanje. Vendar pa menim, da vrnitev na jedrsko energijo kot na potistrup učinku tople grede ni rešitev v boju proti podnebnim spremembam; ravno nasprotno, to je zelo nevarna izbira. V Københavnu bodo trčili trije tabori razvitih, razvijajočih se in nerazvitih držav ter trije tabori vlad, temeljnih gibanj in ljudi glede na to, da podnebne spremembe v veliki meri spodkopavajo prizadevanja za zmanjšanje revščine in lakote na svetu. Konferenca v Københavnu je pravi izziv, ki mu moramo biti kos in ne smemo dovoliti, da bi industrijski in jedrski lobi iz tega izšel kot veličasten zmagovalec.

 
  
MPphoto
 
 

  Jürgen Creutzmann, Nadja Hirsch, Holger Krahmer, Britta Reimers in Alexandra Thein (ALDE), v pisni obliki. (DE) Člani nemške Svobodne demokratske stranke v Evropskem parlamentu so se vzdržali glasovanja o resoluciji o Københavnu zaradi naslednjih razlogov. Resolucija vsebuje izjave o financiranju ukrepov za zaščito podnebja v tretjih državah, ki ne opredeljujejo posebnih meril ali namena financiranja. Tega davkoplačevalcem ne moremo utemeljiti. Poleg tega menimo, da je vsesplošna kritika Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO) napačna.

ICAO je organizacija, ki se ukvarja z zadevami na področju letalstva na mednarodni ravni. Tako kritika kot trditev o domnevnem neuspehu pogajanj ICAO sta netočni in neprimerni. Zahteva za posebno ureditev sistema trgovanja s CO2 v letalskem sektorju je v nasprotju z veljavno zakonodajo EU, hkrati pa s svojimi nerealnimi zahtevami preobremenjuje položaj EU v pogajanjih o mednarodnem sporazumu o podnebju,

 
  
MPphoto
 
 

  Proinsias De Rossa (S&D), v pisni obliki. – Začeli smo čutiti učinke podnebnih sprememb: temperature naraščajo, ledene kape in ledeniki se talijo, izredne vremenske razmere pa postajajo čedalje pogostejše in izrazitejše. ZN ocenjujejo, da so bili vsi klici za humanitarno pomoč v izrednih razmerah leta 2007 bili povezani s podnebjem; vsi razen enega. Potrebujemo svetovno energetsko revolucijo za trajnostni gospodarski model, ki bo poskrbela, da bo kakovost okolja šla z roko v roki z gospodarsko rastjo, ustvarjanjem bogastva in tehnološkim napredkom. Emisije ogljika na prebivalca na Irskem znašajo 17,5 ton na leto. Do leta 2050 bo to treba zmanjšati na 1 ali 2 toni ogljika. Očitno je, da to pomeni radikalne spremembe v proizvodnji in porabi energije. Prvi korak je celovit sporazum v Københavnu, ki bo mednarodno skupnost zavezoval k obveznemu zmanjšanju in opredelitvi sankcij za kršitve na mednarodni ravni. Mednarodna skupnost mora dejansko pokazati močnejšo zavezo, kot je bila zaveza za reševanje finančne krize. Odgovor na podnebne spremembe leži v močnem mednarodnem upravljanju in finančni zavezi. Pomoč za svet v razvoju mora dopolnjevati razvojno pomoč čezmorskim državam, sicer obstaja tveganje, da razvojni cilji tisočletja ne bodo doseženi. Podnebne spremembe bodo dejansko zahtevale večje naložbe v javni sektor.

 
  
MPphoto
 
 

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Skupna resolucija, ki jo je pravkar sprejel Parlament, pošilja jasen signal. Unija mora po Københavnu spregovoriti enoglasno in ukrepati združeno ne glede na to, kakšen bo rezultat konference. Naš cilj mora biti dejansko 30 % zmanjšanje emisij toplogrednih plinov! Ko pravim „dejansko“, mislim, da bo na koncu, nekega dne, treba postaviti vprašanje o odstopanjih in trgovanju z emisijami. Parlament upa, da bomo na konferenci v Københavnu imeli priložnost predstaviti Evropsko unijo, ki je močna in ki sprejema tudi trdne finančne zaveze državam v razvoju, saj jim to tudi dolgujemo.

 
  
MPphoto
 
 

  Anne Delvaux (PPE), v pisni obliki. – (FR) V Københavnu se bo od 7. do 18. decembra skoraj 200 narodov pogajalo o novi mednarodni pogodbi za boj proti podnebnim spremembam, torej o pogodbi, ki bo nasledila Kjotski sporazum in bo začela veljati leta 2013...

Resolucija, o kateri smo glasovali, služi Evropski uniji kot načrt v pogajanjih. Kot trenutna članica Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane sem prispevala s predlogi sprememb, ki predvsem podpirajo pravno zavezujočo naravo sporazuma.

Moje zahteve pri glasovanju so: doseči svetoven političen sporazum, ki bo velikopotezen, zavezujoč in ki bo hitro utrl pot k pravi pravni pogodbi; do leta 2020 doseči 30 % zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v primerjavi z letom 1990, s trdno, izmerljivo, vendar prožno zavezo drugi onesnaževalcev, kot sto Združene države in Kitajska, ter 80 % zmanjšanjem do leta 2050, kar je skladno z zahtevami strokovnjakov; in pojasniti ključno kolektivno zavezo industrializiranih držav v smislu financiranja in pomoči državam v razvoju. Zaradi krize je natančen znesek težko opredeliti, vendar pa bo treba zagotoviti, da bo ta vsaj ustrezal danim zavezam!

Neuspeh v Københavnu bi bila okoljska, politična in moralna katastrofa!

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Predlog resolucije o Konferenci o podnebnih spremembah v Københavnu sem podprla, ker menim, da predstavlja dober parlamentarni kompromis o temeljnih vidikih, ki bi morali usmerjati pogajanja o prihodnjem mednarodnem sporazumu o tej zadevi, zlasti v zvezi z vprašanji prilagajanja, mehanizmov financiranja in krčenja gozdov? Želela bi ponoviti, da je sklenitev pravno zavezujočega mednarodnega sporazuma v Københavnu, ki je velikopotezen, realen in vključuje vse strani, prav tako stvar socialne pravičnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Jill Evans (Verts/ALE), v pisni obliki. – Posebno poglavje resolucije, ki jo je sprejel EP, poudarja velik pomen regij in lokalnih organov v pogajanjih, pri informacijah in v izvajanju podnebne politike. Kar 80 % blažilnih in prilagoditvenih ukrepov se bo izvajalo na regionalni in lokalni ravni. Več regionalnih vlad ali poddržavni ravni oblasti je prevzelo vodilno vlogo v radikalnih politikah na področju boja proti podnebnim spremembam.

Kot člani Evropske svobodne zveze, ki zastopa evropske narode in regije v celoti podpiramo neposredno vključenost poddržavnih ravni oblasti in regionalnih vlad pri spodbujanju trajnostnega razvoja in učinkovitem odzivu na podnebne spremembe. V tem okviru je treba poudariti delo mreže regionalnih vlad za trajnostni razvoj (nrg4SD). Ta mreža je že oblikovala tesno partnerstvo s Programom Združenih narodov za razvoj in Programom Združenih narodov za okolje. Zato zahtevamo, da se v sporazumu iz Købenahvna jasno priznajo regionalne vlade in njihova pomembna vloga v blažilnih in prilagoditvenih ukrepih.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Kot sem že povedal, je zelo pomembno, da se sprejme pravno zavezujoč, svetoven in političen sporazum o podnebnih spremembah, da evropska industrija ne bi prišla v nekonkurenčen položaj. Evropska prizadevanja morajo biti usmerjena v iskanje sporazuma, za katerega si morajo prizadevati vsi in ne samo EU.

Po mojem mnenju zamisel o obdavčenju mednarodnih finančnih transakcij kot rešitvi za financiranje prilagoditev držav v razvoju na podnebne spremembe in blažitev njihovih učinkov ni ustrezna, saj bo to šlo na račun gospodarstva (predvsem v kriznih razmerah, v katerih smo se znašli danes), trgovine in ustvarjanja bogastva.

Ni mogoče prezreti cene, ki bi jih takšen davek imel za družbo na splošno (povečanje davčnega bremena s posledicami za vse davkoplačevalce in potrošnike), in njegovega vpliva na finančni trg (zmanjšanje potrebne likvidnosti in toka posojil za podjetja in gospodinjstva).

Mislim, da to ni pravi način za regulacijo trga in da bi lahko predlagali druge rešitve, ki so manj škodljive za svetovno gospodarstvo.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Predlog resolucije sem podprl, ker menim, da bi EU morala še naprej biti glavni zgled v boju proti podnebnim spremembam. Omeniti je treba, da je EU presegla cilje, določene v Kjotu.

Mislim, da bi sporazum v Københavnu moral biti zavezujoč. Zato sem predložil predlog spremembe resolucije Parlamenta o tej zadevi in predlagal, da se v končnem besedilu določi vrsto mednarodnih sankcij.

Menim, da mora biti sporazum svetoven, ambiciozen in imeti jasen časovni okvir. Če ne bomo ambiciozni, bomo na koncu imeli simboličen instrument, ki bo še manj učinkovit kot Kjotski protokol, ki že določa mednarodne sankcije. Upajmo torej, da bo ureditev učinkovita in da bo sporazum vključeval klavzulo o pregledu, da ga bo mogoče enostavno posodobiti.

Menim tudi, da Kitajske in Indije ni mogoče izvzeti iz vse odgovornosti, ko pa proizvajata velik odstotek svetovnih emisij, medtem ko si naše industrije zelo prizadevajo zmanjšati svoje emisije.

ZDA imajo veliko odgovornost, da zagotovijo uspeh tega vrha. Upam, da bo predsednik Združenih držav Amerike Barack Obama dokazal, da je zaslužil Nobelovo nagrado za mir, saj bo boj proti podnebnim spremembam prispeval k miru in sreči vseh narodov.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisa Ferreira (S&D), v pisni obliki. (PT) Sprejeta resolucija vsebuje pozitivne vidike, kot so: pomen ohranjanja mednarodne zaveze po letu 2012; potreba po prilagoditvi ciljev zmanjšanja z zadnjimi znanstvenimi podatki; poziv ZDA, da opredelijo zavezujoče cilje, ki so jih obljubile (vendar se k njim niso zavezale) v času zadnje volilne kampanje; poudarek na zgodovinski odgovornosti industrializiranih držav za emisije toplogrednih plinov; spodbujanje energetske učinkovitosti in krepitev dejavnosti raziskav, razvoja in predstavitve (RDD).

Vendar pa je pomen tako imenovanih tržnih rešitev in predvsem trgovanju z ogljikom nesporen. To je v temelju politična in ideološka izbira, ki ne samo, da nam ne zagotavlja, da bomo izpolnili opredeljene cilje zmanjševanja, temveč sama po sebi predstavlja najresnejšo grožnjo doseganju opredeljenih okoljskih ciljev. Ilustracija tega je način delovanja sistema trgovanja z emisijami toplogrednih plinov Evropske unije. Cilj trgovanja z ogljikom je komercializirati zmogljivost Zemlje, da reciklira ogljik in s tem regulira podnebje. Zato tej zmogljivosti – ki zagotavlja življenje na Zemlji, kakršnega poznamo – grozi, da bo končala v rokah prav tistih korporacij, ki skrunijo planet, njegove naravne vire in podnebje.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Goebbels (S&D), v pisni obliki.(FR) Glasovanja o resoluciji o podnebnih spremembah sem se vzdržal, ker Evropski parlament po svoji navadi izraža plemenita čustva in ne upošteva dejstev. Evropska unija proizvaja približno 11 % svetovnih emisij CO2. Ne more dajati zgleda in plačevati še za preostali svet.

Nesmiselno je omejevati države članice pri uporabi mehanizmov čistega razvoja (CDM), kljub temu da jih določa Kjoto, in obenem prositi za 30 milijard EUR pomoči na leto za države v razvoju, in sicer brez pogojev ali ustrezne presoje, če naj omenim samo eno absurdnost te resolucije.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki.(FR) Pri vprašanju podnebnih sprememb je treba nujno ukrepati in ne smemo dovoliti, da bi države v razvoju ostale nemočne. Slednje so namreč tiste, ki jih je to v prvi vrsti prizadelo, vendar pa nimajo dovolj ustreznih sredstev, da bi se spopadle s pojavom, ki so ga ustvarile razvite države! Če danes ne sprejmemo nobenih globalnih ukrepov, bodo prihodnje generacije pred učinki podnebnih sprememb nemočne. Zato je bistveno, da naše vlade pokažejo politično vodstvo, da bi spodbudile druge države, kot so Združene države in Kitajska, k sklenitvi sporazuma. Ta zaveza mora vključevati tudi uvedbo davka na finančne transakcije, ki se ne bo uporabljal za financiranje nadzora bančnega sektorja, temveč za javne dobrine držav v razvoju in celega sveta, kot je na primer podnebje.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. – Naslednji mesec bodo oči sveta uprte v Dansko. Na območju Severnega morja, v deželi podobne velikosti, škotska vlada daje pomemben prispevek k prizadevanjem na področju podnebnih sprememb. Kot je zapisano na uradnem spletišču Konference v Københavnu, je Škotska prevzela „svetovno vodilno vlogo pri zaščiti podnebja“. Prizadevanja škotske vlade je treba v celoti podpreti in upati moramo, da bodo naslednji mesec tudi drugi narodi podprli svetovna prizadevanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Astrid Lulling (PPE), v pisni obliki. (FR) Resolucijo o strategiji Evropske unije za Konferenco o podnebnih spremembah v Københavnu sem podprla, ker sem prepričana, da lahko celovit mednarodni sporazum dejansko obrne trend nenadzorovanega večanja emisij toplogrednih plinov.

Gonilo tehnoloških inovacij sta tudi okoljska politika na splošno in predvsem podnebna politika, ki lahko obenem za naša podjetja ustvarita tudi nove obete za rast.

Zelo sem vesela, da Evropa igra vodilno vlogo z zagotavljanjem energetske in podnebne politike, katere cilj je 20-odstotno zmanjšanje emisij v letu 2020 v primerjavi z letom 1990. Ostro nasprotujem dodatnim omejevalnim ciljem brez celovitega mednarodnega sporazuma. Na eni strani si Evropa, ki povzroča 11 % svetovnih emisij, ne prizadeva dovolj, da bi sama obrnila ta trend, na drugi pa se bojim, da bo prišlo do preselitve energetsko intenzivne industrije, ki ustvarja velike emisije CO2.

Samo celovit, srednjeročno in dolgoročno usmerjen sporazum bo ustvaril predvidljivost, ki je potrebna za začetek izvajanja veliki projektov raziskav in razvoja in za zavezo velikim naložbam, potrebnih za trajno ločitev gospodarske rasti od naraščanja emisij toplogrednih plinov.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Zelo pomembno je, da se na konferenci v Københavnu sprejme velikopotezen in pravno zavezujoč sporazum o podnebnih spremembah.

Vendar pa je tudi pomembno, da se v to vključijo vsi, predvsem Kitajska, Indija in Brazilija, glede na njihovo pomembno gospodarsko vlogo in intenzivno industrijsko dejavnost. Te države se morajo tudi zavezati doseganju velikopoteznih ciljev, ki so primerljivi s cilji v drugih državah, pa čeprav, kolikor je to mogoče, prek pomoči iz drugih, bogatejših, bolj industrializiranih držav. Bistveno je tudi, da v tej izredno pomembni zadevi svojo vlogo odigrajo Združene države.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) EU že predolgo časa poskuša samostojno zmanjšati koncentracijo toplogrednih plinov, medtem ko gospodarstva v vzponu, ki potrebujejo ogromno energije in negospodarne industrijske države niso bili niti pripravljeni na izvajanje Kjotskega protokola. Morali bomo počakati in videti, v kakšnem obsegu bo to spremenila konferenca v Københavnu. Glede na to so potrebna pravila za proces financiranja skupaj s sankcijami za kršitve.

Da bi prišlo do te spremembe, moramo preoblikovati našo okoljsko politiko, da se ta ne bo več ukvarjala samo z milijoni, ki se prenašajo sem in tja v okviru procesa trgovanja s certifikati, temveč da bo tudi spodbujala prave alternative, kot so obnovljivi viri energije ter zmanjšanje prometa blaga po Evropi, ki se subvencionira z denarjem EU. To poročilo tega problema ne obravnava v zadostni meri, zato ga nisem podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) Resolucijo sem podprla, saj je treba v Københavnu sprejeti obvezujoč, svetoven, pravni sporazum, na podlagi katerega se bodo razvite države in tudi države v razvoju zavezale cilju zmanjšanja ravni emisij na raven, ki je primerljiva z ravnjo v EU. Cilj zaustavitve globalnega segrevanja na 2° C in zmanjšanja emisij toplogrednih plinov lahko dosežemo samo, če bomo vlagali v čiste tehnologije ter v raziskave in inovacije. Dodeliti je treba dodatna sredstva, ki bi prišla iz prispevkov držav podpisnic svetovnega sporazuma, ki odražajo gospodarski razvoj in solventnost teh držav.

 
  
MPphoto
 
 

  Daciana Octavia Sârbu (S&D), v pisni obliki. – Ta resolucija predstavlja jasno in realno strategijo za reševanje glavnih področij, ki jih je treba obravnavati, da bi se naslednji mesec lahko sklenil učinkovit sporazum v Københavnu. Imamo besedilo, ki ambicije usklajuje z realističnimi cilji in ki obravnava težka vprašanja, ki jih pogajalci morajo rešiti. Evropski parlament je za pozval pogajalsko skupino EU in države članice, da vztrajajo pri ukrepih na področju: trgovanja z emisijami, globalnega trga ogljika, pravičnega sistema financiranja prilagajanja in blažitev, gozdov ter letalskega in pomorskega prometa.

Parlament je spoštoval svoje prejšnje zaveze v zvezi z zmanjšanjem emisij do leta 3030, zdaj pa je na podlagi priporočil znanstvene skupnosti opredelil še bolj velikopotezne cilje za leto 2050. Pripravljenost EU, da prevzame vodilno vlogo pri tem vprašanju, se lahko pokaže kot ključni dejavnik pri oblikovanju mednarodno zavezujočega sporazuma o boju proti podnebnim spremembam.

 
  
MPphoto
 
 

  Bogusław Sonik (PPE), v pisni obliki. (PL) Resolucija Evropskega parlamenta o strategiji EU za konferenco o podnebnih spremembah v Københavnu predstavlja ključen zakonodajni dokument in pomemben glas na mednarodni razpravi in pogajanjih pred konferenco o podnebju, njegov namen pa je dopolniti stališče Evropske unije o tej zadevi. Če želi Evropska unija še naprej voditi boj proti podnebnim spremembam, bi si morala še naprej postavljati velikopotezne cilje zmanjševanja in izpolniti predhodno dane zaveze zmanjševanju. Na ta način bi dala zgled drugim državam kljub vsem spremljajočim težavam.

Glas Evropskega parlamenta kot edine demokratične institucije EU je ključnega pomena v tej razpravi in prav zaradi tega bi naša resolucija morala pokazati, katera je prava smer, ter opredeliti prednostne naloge, ki so zares pomembne. Besedilo resolucije ne sme biti samo zbirka zahtev in želja brez vsakršne podlage, temveč mora predstavljati celovit in predvsem združen glas državljanov EU, ki temelji na načelu skupnih a različnih odgovornosti držav članic pri vprašanju boja proti podnebnim spremembam.

Evropska unija mora kot resna partnerka v pogajanjih zasesti svoj sedež v Københavnu kot enotno telo, ki upošteva interese vseh svojih držav članic. Evropska unija bi morala pokazati pripravljenost za povečanje ciljev zmanjšanja na 30 %, če bodo tudi druge države storile enako. Ne smemo namreč pozabiti, da EU ni sprejela nikakršnih brezpogojnih obveznosti, temveč samo pogojne.

 
  
MPphoto
 
 

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. (NL) Resolucijo sem podprl, ker Evropski parlament poziva pogajalce iz EU, da namenijo 30 milijard EUR državam v razvoju za boj proti podnebnim spremembam. Parlament s tem pošilja jasen signal pogajalcem, ki se bodo čez štirinajst dni v imenu Evrope udeležili konference o podnebnih spremembah v Københavnu. Do zdaj še niso povsem jasno povedali, kakšen bo njihov finančen vložek na konferenci. Zdaj jih je Parlament pozval, naj se natančneje izrečejo o dejanskih zneskih in odstotkih. S tem pa se žogica vrača Združenim državam. Slišati je, da Američani vneto pripravljajo cilj za emisije CO2, ki ga želijo predstaviti. Ta resolucija tako še bolj pritiska na predsednika Obamo, naj oblikuje posebne predloge, saj bo to bolj malo pomagalo pri povečanju možnosti za uspeh v Københavnu.

Resolucija povečuje tudi možnosti, da se bodo svetovnemu boju proti podnebnim spremembam pridružile tudi države, kot so Kitajska, Indija in Brazilija. Zato sem to dobro resolucijo podprl z navdušenjem, tako kot moji kolegi iz Skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze. Njena edina pomanjkljivost je, da se je vanjo nekako priplazila proizvodnja jedrske energije. Vendar pa je zdaj pomembno, da se bodo Komisija in države članice v Københavnu trdno pogajale.

 
  
MPphoto
 
 

  Konrad Szymański (ECR), v pisni obliki. (PL) Na današnjem glasovanju o strategiji EU za konferenco o podnebnih spremembah v Københavnu je Evropski parlament sprejel radikalno in nerealno stališče. Z zahtevo po podvojitvi omejitev emisij CO2 v državah EU Parlament spodkopava podnebni paket, ki je bil pred kratkim z velikimi težavami dosežen na pogajanjih (točka 33 zahteva 40 % zmanjšanje). Z zahtevo po letni porabi 30 milijard EUR za čiste tehnologije v državah v razvoju Parlament pričakuje, da bodo države, katerih proizvodnja električne energije temelji na premogu, kot je Poljska, dvakrat plačale za emisije CO2: enkrat v obliki pristojbin v okviru sistema trgovanja z emisijami in drugič v obliki prispevka za pomoč državam v razvoju na področju boja proti podnebnim spremembam (točka 18 govori o prispevku, ki ne bi smel biti nižji od 30 000 milijard EUR letno). Z zahtevo, da mora izračun prispevkov držav članic za čiste tehnologije v državah v razvoju temeljiti na ravneh emisij CO2 in BDP, se Parlament ne meni za samo merilo zmožnosti prevzemanja takšnih stroškov. Za Poljsko to pomeni strošek v višini 40 milijard EUR v teku naslednjih 10 let (kar je posledica zavrnitve predlogov sprememb 31 in 27). Zato je poljska delegacija edina, ki je v celoti zavrnila resolucijo o strategiji EU za konferenco o podnebnih spremembah v Københavnu (COP 15).

 
  
MPphoto
 
 

  Georgios Toussas (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Večja tveganja za okolje in zdravje in predvsem nevarne podnebne spremembe so skupaj s pregrevanjem planeta rezultat industrijskega razvoja, ki temelji na kapitalističnem dobičku in komercializaciji tal, zraka, energije in vode. Tega pojava ne morejo ustrezno obravnavati vodilni ljudje na področju kapitala, torej tisti, ki so odgovorni za njegov nastanek.

Na poti, ki pelje proti konferenci v Københavnu, so ovire, ki jih postavlja zaostritev notranjega imperialističnega boja. S predlogi za „vzdržno zeleno gospodarstvo“ in gospodarstvo „nizkoogljične“ rasti poskuša EU utreti pot za celo še več naložb poenotenih evromonopolov in za izpolnitev špekulativnih pričakovanj kapitala z „izmenjavo onesnaževanja“.

Da bi načrtovali in začeli izvajati razvojni tok, ki bo pomagal doseči ravnovesje v odnosu med človekom in naravo ter izpolniti potrebe navadnih ljudi, moramo na koncu zrušiti kapitalistične odnose v proizvodnji. Grška Komunistična stranka ni podprla resolucije Evropskega parlamenta. Predlaga združeno izpolnitev potreb navadnih ljudi v skladu z bogastvom, ki ga ustvarja naša država. Politični predpogoji za izvršitev tega cilja so socializacija osnovnih sredstev proizvodnje in načrtovanje gospodarskega življenja na centralni ravni pod nadzorom navadnih ljudi in delavskega razreda, z drugimi besedami, moč naroda in gospodarstvo naroda.

 
  
MPphoto
 
 

  Thomas Ulmer (PPE), v pisni obliki. (DE) Predloga resolucije nisem podprl, ker vnaprej določa, da bo EU že na samem začetku sprostila velike zneske denarnih sredstev, ne da bi čakala na druge partnerje. Svojim volivcem ne morem pojasniti, zakaj se njihov denar porablja na takšen način. Zaščita podnebja je pomemben cilj, vendar je zganjanje preplaha pred konferenco o podnebnih spremembah v Københavnu nezaslišano in ne odraža znanstvenih dejstev.

 
  
  

- Predlog resolucije (B7-0155/2009) Večletni program 2010-2014 o območju svobode, varnosti in pravice (Stockholmski program)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Resolucijo sem podprl, ker obravnava prednostne naloge v temeljnih poglavjih, kot so svoboda, varnost in pravica, predvsem ob upoštevanju pogojev za sprejem in vključevanje priseljencev, boja proti diskriminaciji, zlasti na podlagi spolne usmerjenosti, dostopa do sodnega varstva in boja proti korupciji in nasilju.

Boj proti diskriminaciji na podlagi spola, spolne usmerjenosti, starosti, invalidnosti, verske pripadnosti, barve kože ter nacionalne ali etnične pripadnosti, je enako pomemben kot boj proti rasizmu, antisemitizmu, ksenofobiji, homofobiji in nasilju.

Vsem državljanom EU in njihovim družina je treba zagotoviti tudi svobodo gibanja.

Državljanom je treba zagotoviti tudi zaščito pred terorizmom in organiziranim kriminalom, zato je treba okrepiti ureditveni okvir, da bi lahko obravnavali te izredno aktualne grožnje glede na to, da so prisotne po vsem svetu.

 
  
MPphoto
 
 

  Charalampos Angourakis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Grška Komunistična stranka kategorično nasprotuje stockholmskemu programu, kot je nasprotovala tudi prejšnjim programom o izvajanju zavajajoče imenovanega področja svobode, varnosti in pravice. Njegov cilj je ne glede na demagoške izjave EU uskladiti ali poenotiti nacionalne zakone, da bi se začela enotno uporabljati politika EU, ki je naravnana proti navadnim ljudem, in da bi se okrepili obstoječi ter oblikovali novi mehanizmi za pregon in represijo na ravni EU pod pretvezo terorizma in organiziranega kriminala.

Glavne prednostne naloge stockholmskega programa vključujejo spodbujanje protikomunistične histerije v EU, ki že drvi s polno paro naprej in dosega vrhunec v zgodovinsko netočnem in nesprejemljivem enačenju komunizma z nacionalsocializmom. Območje svobode, varnosti in pravice v EU ter programi za njegovo izvajanje niso v interesu ljudi; ravno nasprotno, tvorijo niz ukrepov, ki dušijo individualne in socialne pravice ter demokratske svoboščine, krepijo avtoritarizem in represijo na račun delavcev, priseljencev in beguncev, ščitijo politični sistem in suverenost monopolov in želijo prizadeti delavski razred in gibanje navadnih ljudi, kar je predpogoj za divji napad kapitala na zaposlovanje in socialne pravice delavskega razreda in navadnih ljudi.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. (LT) Prepričana sem, da je varstvo otrokovih pravic zelo pomemben vidik v stockholmskem programu. Želela bi opozoriti na dejstvo, da je bilo v zadnjih letih nasilje nad otroki, vključno s spolnimi zlorabami otrok, otroškim spolnim turizmom, trgovino z otroki in delom otrok, predmet čedalje večje zaskrbljenosti. Ker je varstvo otrokovih pravic socialna prednostna naloga Evropske unije (EU), pozivam Svet in Komisijo, da namenita več pozornosti varstvu pravic tistih, ki so najranljivejši.

Otrokove pravice so del človekovih pravic, k spoštovanju katerih so se zavezale EU in države članice v skladu z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in Konvencijo Združenih narodov (ZN) o otrokovih pravicah. EU mora povečati svoje zaveze za pomoč pri reševanju položaja otrok v Evropi in na svetu, da bi lahko ustrezno zagotovila spodbujanje otrokovih pravic in njihovo varstvo. Želela bi poudariti, da lahko samo strategija, ki temelji na usklajenem in skupnem ukrepanju, spodbudi države članice, da spoštujejo in ravnajo v skladu z načeli Konvencije ZN o otrokovih pravicah po vsej Evropski uniji in zunaj njenih meja. Da bi otrokom zagotovili pravice na ustrezen način, želim predlagati sprejetje obveznih standardov v vseh državah članicah EU. Na žalost se spoštovanje otrokovih pravic še ni zagotovilo na svetovni ravni. Zato pozivam Svet in Komisijo, da z izvajanjem stockholmskega programa sprejmeta konkretne ukrepe, s katerimi bosta zagotovili primerno zaščito otrokovih pravic.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlo Casini (PPE) , v pisni obliki.(IT) Gospod predsednik, resolucijo sem podprl, ker kaže pravo pot h krepitvi evropske enotnosti pri temeljnih vprašanjih, ki tvorijo njeno identiteto.

Ne moremo se slepiti, da bo mogoče sprejeti sporazum o tako imenovanih skupnih vrednotah. Kljub temo lahko upamo, da bo z malo razuma mogoče doseči, da bodo različne politične komponente natančneje upoštevale, kaj je prav in pošteno, ko bodo napredovale po poti evropske enotnosti.

Na podlagi jasnega razlikovanja med pravico do prostega gibanja in načelom nediskriminacije na eni strani ter vrednoto družine kot naravne celice družbe, ki temelji na zakonski zvezi, na drugi strani, je nastal odstavek, ki zagovarja neodvisnost posameznih držav pri zakonu o družinskih razmerjih in prepovedi diskriminacije vseh posameznikov.

Tisti, ki tako kot jaz, v celoti podpiramo načelo enakosti, ki zagovarja enakost med rojenimi in še nerojenimi otroki, lahko samo podpremo načelo nediskriminacije ljudi različnih spolnih usmerjenosti, vendar ne moremo sprejeti uničenja pojma zakonske zveze ali družine. Pomen tega pojma, kot ga priznava člen 16 Splošne deklaracije o človekovih pravicah, je temeljnega pomena za niz generacij in izobraževalne zmožnosti heteroseksualnih parov.

 
  
MPphoto
 
 

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Predloga nisem podprl zaradi številnih razlogov; glavne razloge navajam v nadaljevanju. Njeno temeljno razsežnost v bistvu predstavlja filozofija „varnosti“ in strahu na račun temeljnih pravic in svoboščin. Vendar pa se varnost zagotavlja ravno z zaščito in spoštovanjem teh pravic na podlagi načel pravne države. Predlog krepi videz in možnost izvajanja trdnjave Evrope, ki priseljence obravnava kot možne teroriste in kriminalce in v najboljšem primeru njihovo prisotnost „sprejema“ glede na potrebe trga dela EU, namesto da bi jih sprejemala kot ljudi z enakimi pravicami.

Spodbuja nesprejemljiva množična odpuščanja, ne krepi pravice dostopa do azila, utira pot za aktivno udeležbo EU v begunskih taboriščih zunaj njenih meja in za vsiljevanje sporazumov o levjem deležu s tretjimi državami, ne meni pa se za zaščito človekovih pravic. Čeprav bi lahko izpostavili še veliko več, resolucija uvaja politike, ki bodo pomnožile različne organe, ki spremljajo, zbirajo in izmenjujejo osebne podatke o državljanih, s tem pa kršijo njihovo kolektivno in osebno dostojanstvo ter pod seboj teptajo pravico do svobode govora. Ta resolucija je namenjena družbi, ki ima samo sovražnike in v kateri so vsi sumljivi. To ni družba, ki si jo želimo.

 
  
MPphoto
 
 

  Anna Maria Corazza Bildt (PPE), v pisni obliki. (SV) Menimo, da je zelo pomembno, da ženske ne postanejo žrtve nasilja in spolne trgovine. Prav tako je samoumevno, da moramo spoštovati človekove pravice in mednarodne konvencije o beguncih. Za nas državljane EU je dejstvo, da imamo stabilen pravni sistem, v katerem so vsi enaki pred zakonom, nekaj povsem samoumevnega, kot je tudi dejstvo, da lahko zaupamo v način, kako naši organi obravnavajo našo zasebnost.

Številne izmed 144 točk predloga resolucije, kakor tudi 78 predloženih predlogov sprememb resolucije Parlamenta, so si seveda zaslužili podporo. Resolucija in predlogi sprememb vključujejo tudi številne točke na primer o človekovih pravicah, diskriminaciji in zasebnosti, ki so že vsebovane v prejšnjih programih in tudi v Lizbonski pogodbi. Odločili smo se, da nekaj predlogov sprememb ne bomo podprli, da bi dobili resolucijo, ki bo bolje obravnavala ravno tista vprašanja, ki v prejšnjih programih in pogodbah niso vsebovana. Čeprav resolucija, o kateri smo glasovali, vsebuje nekatere točke, ki v njej ne bi smele biti vključene, smo se odločili da resolucijo podpremo, saj njene koristi daleč presegajo negativne vidike. Bolj pomembno je, da Evropski parlament pošlje jasno sporočilo o podpori stockholmskemu programu.

 
  
MPphoto
 
 

  Marije Cornelissen in Bas Eickhout (Verts/ALE), v pisni obliki. (NL) Resolucija Evropskega parlamenta, ki zahteva območje svobode, varnosti in pravice za državljana, je sama po sebi napredna resolucija, ki obenem ustavlja željo Sveta ministrov, da bi se omogočila prosto izmenjavo osebnih podatkov državljanov. Je tudi resolucija, ki beguncem in migrantom zagotavlja zaščito.

Ta resolucija predstavlja korak naprej k napredni pripravi evropske zakonodaje o preseljevanju. Nekatere njene ključne spremembe, vključno s tistimi, ki se nanašajo na oblikovanje načela nevračanja, zmanjšanja vloge agencije Frontex, ki ne sodelovala pri ponovni naselitvi migrantov v tretje države, pozitiven odnos do množične zakonske ureditve nezakonitih priseljencev in trditev, da bi varnost morala služiti interesom svobode, so odločilnega pomena. Odstavke o boju proti nezakonitem priseljevanju je mogoče tolmačiti na več načinov, čeprav po mojem mnenju niso na strani represije. Globoko obžalujem dejstvo, da je bila resolucija olepšana, kar zadeva dokument o protidiskriminaciji.

 
  
MPphoto
 
 

  Anne Delvaux (PPE), v pisni obliki. – (FR) Napredek pri nekaterih vidikih na področju svobode, varnosti in pravice je bil do zdaj bolj počasen, medtem pa je že več kot 500 milijonov državljanov dobilo pravico do svobodnega gibanja in bivanja v EU! Pomembno je, da to obvladamo, danes sprejeta resolucija Evropskega parlamenta pa nam pri tem pomaga.

Resolucijo pozdravljam, saj predvsem zadeva državljane in se ujema z mojimi prednostnimi nalogami: Evropo prava in pravice (varstvo temeljnih pravic in boj proti vsem oblikam diskriminacije); Evropo, ki ščiti vse in se pri tem ne vede kot Veliki brat (krepitev vloge Europola ter policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah tako na operativni kot na upravni ravni, izboljšanje meddržavnega sodelovanja med policijo in obveščevalnimi službami, oblikovanje evropskega kazenskopravnega območja, ki temelji na načelu vzajemnega priznavanja, zaščita osebnih podatkov); in Evropo, ki je enotna, odgovorna in poštena na področju azilov in priseljevanja s pravo solidarnostjo v vseh državah članicah in z bojem proti trgovini z ljudmi ter njihovemu spolnemu in ekonomskemu izkoriščanju.

Naslednja stopnja: zasedanje Evropskega sveta 9. in 10. decembra 2009!

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. Predlog resolucije Evropskega parlamenta o stockholmskem programu sem podprla, ker menim, da predlogi, ki jih vsebuje, jasno in natančno opredeljujejo prednostne naloge za prihodnja leta v smislu evropske zakonodaje na področjih svobode, varnosti in pravice, upoštevajoč Lizbonsko pogodbo.

Pomembno je, da se doseže boljše ravnovesje med varnostjo državljanov in varovanjem njihovih pravic. Zato bi želela poudariti pomen uporabe načela vzajemnega priznavanja istospolnih parov v EU, kakor tudi ustanovitve evropskega sodišča za kibernetske zadeve in sprejetje ukrepov, ki podeljujejo zapornikom nove pravice.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Splošna praksa v tem Parlamentu je, da se sporna vprašanja, ki daleč presegajo pristojnosti Evropske unije, spodbujajo z vključevanjem v besedila o širših vprašanjih, ki bi si sicer zaslužila široko podporo. Ponovno moram obsoditi uporabo te nedovoljene metode, ki bo Parlament samo spravila na slab glas in povečala prepad med poslanci Evropskega parlamenta in volivci.

Na srečo spadajo zadeve s področja družinskega prava pod pristojnost držav članic, zato je prizadevanje Parlamenta, da jih s spodbujanjem radikalnih programov spravi v okvir skupnega dogovora o teh zadevah popolnoma nelegitimno in predstavlja očiten napad na načelo subsidiarnosti.

Priznavanja istospolnih zvez s strani Parlamenta – ki so priznane samo v štirih državah članicah – se ne sme vsiljevati drugim; obenem to predstavlja grob poskus vpliva na zakonodajna telesa in nacionalna javna mnenja, zato si zasluži obsodbo v najstrožjem smislu.

Ko je bila sprejeta Listina o temeljnih pravicah, smo se bali, da se bo v prihodnosti zlorabljala in da bo prišla navzkriž z nacionalnim pravom. Trenutne okoliščine potrjujejo, da so bile te napovedi točne.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlo Fidanza (PPE) , v pisni obliki.(IT) Ta resolucija potrjuje nekaj pomembnih načel: skupno odgovornost v boju proti nezakonitem priseljevanju, pri razporeditvi prosilcev za azil in vračanju pripornikov v domovino. Na drugi strani pa se mi zdi, da je del, ki se nanaša na spoštovanje pravic manjšin in predvsem romske manjšine, zelo neprimeren in preveč politično korekten. Besedilo uspe v celoti spregledati izredno slabe razmere, v katerih živijo romske skupnosti v nekaterih državah, kot je Italija, pa ne zaradi pomanjkanja politik vključevanja, temveč, ravno nasprotno, zaradi namerne odločitve o zavračanju vseh pravil civiliziranega življenja.

V njem ni nobene obsodbe nezakonitih dejavnosti (tatvin, kraj torbic, nadležnega prosjačenja in mladoletne prostitucije), ki so čedalje bolj povezane z nezakonitimi romskimi naselbinami na obrobju velikih mest v Italiji in drugod. Niti v delu o zaščiti mladoletnikov se ne omenja potreba po varstvu teh istih otrok pred suženjstvom, v katero jih silijo nekateri romski družinski poglavarji. Ne omenja se niti to, da bi se dejansko morala uporabljati Direktiva 2004/38/ES o izgonu državljanov Skupnosti, ki po trimesečnem obdobju prebivanja v EU ne uspejo prikazati določeno višino prihodka. Do vključevanja ne more priti, če se ne spoštujejo pravila, romske manjšine pa niso izvzete iz spoštovanja tega načela.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Večina v Parlamentu je odobrila bistvo predloga Evropske komisije o tako imenovanem stockholmskem programu, kar predstavlja silovit napad na tako ključen element suverenosti držav članic, kot je pravosodje. Čedalje pogostejši skupni ukrepi na področju političnega in pravosodnega sodelovanja ter sodelovanja med tajnimi službami, kakor tudi uvedba notranje varnostne strategije in novih ukrepov za izmenjavo podatkov znotraj EU, gredo na račun pravic, svoboščin in zagotovil vseh tistih, ki živijo v državah EU.

Razvoj skupne politike preseljevanja, ki temelji na razvrščanju priseljencev v skladu z lestvico zaželenosti ter, v najbolj represivni obliki, na uporabi agencije Frontex, krši pravice priseljencev in se ne meni za tragedijo ljudi, ki se dogaja v številnih državah.

Čedalje pogostejši nadzor in spremljanje ljudi je skrb vzbujajoč, enako pa velja tudi za prakso profiliranja, ki temelji na tehnikah rudarjenja podatkov in splošnem zbiranju podatkov ne glede na to, ali so državljani nedolžni ali krivi, vse to pa za namen tako imenovanega preprečevanja in nadzora. Skrb vzbujajoča so tudi ogromna sredstva, ki se stekajo v vojaško-industrijske komplekse in njihove preiskovalne dejavnosti na področju notranje varnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (S&D), v pisni obliki. (PL) Gospod predsednik, Svet bo letos decembra, takoj po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe, sprejel politično strategijo na področju svobode, varnosti in pravice – stockholmski program. V tem posebnem trenutku, ko se bodo pristojnosti Evropskega parlamenta pri sprejemanju odločitev v veliki meri povečala, se bo povečala tudi vloga nacionalnih parlamentov v procesu oblikovanja prava Skupnosti. Glas državljanov, ki se bo na ta način okrepil, bo imel tudi večji mandat, da privede do uresničitve načel stockholmskega programa.

Po mojem mnenju je še zlasti pomembna in nujna potreba po ukrepanju, da bi se zagotovilo enako obravnavanje vseh državljanov Evropske unije ne glede na spol, spolno usmerjenost, starost, invalidnost, versko pripadnost, svetovni nazor, barvo kože, poreklo ali etnični izvor. Zato mora Svet nujno sprejeti celovito direktivo o nediskriminaciji, ki bil obsegala vsa področja, ki sem jih pravkar navedla. Kot smo že velikokrat dejali v Evropskem parlamentu, EU takšnega zakona nima.

Upam, da se bo ta vrzel zapolnila v okviru uresničevanja stockholmskega programa. Vendar pa samo oblikovanje zakona ni dovolj. Če naj bo stockholmski program uspešen, morajo državljani EU poznati svoje pravice. Naloga nove Evropske komisije bo zato tudi ozaveščanje javnosti o protidiskriminacijski zakonodaji in enakosti spolov.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. (FR) To resolucijo sem podprla, ker omogoča vzpostavitev boljšega ravnovesja med spoštovanjem posameznih svoboščin in precej represivnimi obeti, ki jih spremljajo varnostni ukrepi, katerih učinkovitost je danes težko meriti. S tem programom ponovno potrjujemo našo predanost Evropi solidarnosti in vrednot, katere dolžnost je, da brani svobodo vere, enake možnosti, pravice žensk, pravice manjšin in pravice homoseksualcev.

Zato trdno podpiram sprejetje protidiskriminacijske direktive, ki jo trenutno podpira tudi Svet in ki je Skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) v prejšnjem parlamentarnem mandatu ni želela. Skupina PPE je ponovno izrazila svoje nasprotovanje besedilu. Pozdravljam tudi sprejetje sprememb, ki zahtevajo odstranitev ovir pri uveljavljanju pravice do ponovne združitve družine in prepoved pridržanja tujih mladoletnikov in mladoletnikov brez spremstva.

Vendar pa obžalujem, da so bili ponovno zanemarjeni cilji politik preseljevanja in da je bila prednost dana vprašanju boja proti nezakonitem priseljevanju in krepitve agencije Frontex. Kar zadeva azil, bo predloge o skupnem azilnem sistemu preučil Evropski parlament kot sozakonodajalec, hkrati pa bo pozorno spremljal iskreno politično voljo za ustvarjanje napredka na tem področju.

 
  
MPphoto
 
 

  Timothy Kirkhope (ECR), v pisni obliki. – Medtem ko skupina ECR podpira večji del vsebine stockholmskega programa, kot sta sodelovanje in solidarnost pri vprašanjih nadzora, boja proti čezmejnim kaznivim dejanjem in korupciji, varstva temeljnih pravic in iskanja rešitev za priseljevanje z nudenjem pomoči tistim državam južne Evrope, ki so soočene z resnimi problemi priseljevanja, ne podpiramo predlogov za evropsko varnostno strategijo, kakor tudi ne ukrepov, ki bi nadzor našega kazenskopravnega sistema in azilne politike preložili na EU, ter zahtev za „obvezno in nepreklicno solidarnost“. Verjamemo v sodelovanje, ne v prisilo: zato poročila nismo podprli.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Stockholmski program obravnava povečanje varnosti, predvsem v boju proti čezmejnim kaznivim dejanjem in terorizmu, vendar s spoštovanjem pravic državljanov. Na podlagi teh prizadevanj, ki so tudi rezultat novih okoliščin, ki jih postavlja Lizbonska pogodba, bi človek pričakoval odgovorno razpravo o temeljnih točkah območja svobode, varnosti in pravice za državljane.

Na žalost so nekateri želeli razpravo o tako temeljnem vprašanju, kot je stockholmski program, okužiti u vprašanjem istospolnih zakonskih zvez, ki je popolnoma nepomembno in ni povezano s to temo, pri čemer se niso menili niti za legitimne razlike v notranjih pravnih rešitvah vsake države Evropske unije. Tisti, ki so tako ravnali samo zaradi političnega manevriranja, se niso menili za usodo stockholmskega programa.

Moj glas je ravno nasprotno pokazal na pomen razpravljanja o potrebah na tem območju svobode, varnosti in pravice za državljane. Pomeni pa tudi obsodbo strategije tistih, ki so to razpravo želeli okužiti z razdiralnim načrtom, ki s tem nima nobenega opravka.

 
  
MPphoto
 
 

  Judith Sargentini (Verts/ALE), v pisni obliki. (NL) Resolucija Evropskega parlamenta, ki zahteva območje svobode, varnosti in pravice za državljana, je sama po sebi napredna resolucija, ki obenem ustavlja željo Sveta ministrov, da bi se omogočila prosto izmenjavo osebnih podatkov državljanov. Je tudi resolucija, ki beguncem in migrantom zagotavlja zaščito.

Ta resolucija predstavlja korak naprej k napredni pripravi evropske zakonodaje o preseljevanju. Nekatere njene ključne spremembe, vključno s tistimi, ki se nanašajo na oblikovanje načela nevračanja, zmanjšanja vloge agencije Frontex, ki ne sodelovala pri ponovni naselitvi migrantov v tretje države, pozitiven odnos do množične zakonske ureditve nezakonitih priseljencev in trditev, da bi varnost morala služiti interesom svobode, so odločilnega pomena. Odstavke o boju proti nezakonitem priseljevanju je mogoče tolmačiti na več načinov, čeprav po mojem mnenju niso na strani represije. Globoko obžalujem dejstvo, da je bila resolucija olepšana, kar zadeva dokument o protidiskriminaciji.

 
  
MPphoto
 
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE), v pisni obliki. (PL) Želel bi vam zaupati nekaj pripomb o večletnem programu 2010-2014 o območju svobode, varnosti in pravice (stockholmski program). Ena izmed glavnih dolžnosti držav članic je zagotoviti svobodo, varnost in pravico državljanom Evropske unije. Države Evropske unije morajo povečati sodelovanje v pravosodnih zadevah, vendar ne na škodo tradicije in temeljnega prava vsake države članice. Povečati moramo medsebojno zaupanje držav članic v zvezi z ustreznostjo odločitev, ki jih organi v drugi državi članici sprejmejo predvsem na področjih, povezanih z zakonitim in nezakonitim priseljevanjem, pa tudi v zvezi s sodelovanjem policije in sodišč v kazenskih zadevah. EU si mora še bolj prizadevati za boj proti čezmejnim kaznivim dejanjem in terorizmu. Zato je treba sprejeti ukrepe, da se izboljša učinkovitost izmenjave informacij, pri čemer pa se ne sme pozabiti na zaščito zasebnosti, osebnih podatkov in temeljnih svoboščin. Varnost v Evropi je naša skupna zadeva, tako kot skupen, enotni trg, zato moramo storiti vse, kar je v naši moči, da bi se prav vsak državljan znotraj meja EU počutil varnega, kajti to je ena izmed naših temeljnih vrednot.

 
  
MPphoto
 
 

  Renate Sommer (PPE), v pisni obliki. (DE) Pozdravljam sprejetje predloga resolucije o stockholmskem programu. Ta Parlament, kot predstavnik državljanov Evrope, mora predlagati pot za pravosodno in notranjo politiko. Dosegli smo dober rezultat. Poleg tega nam Lizbonska pogodba daje varnost. Evropski parlament v prihodnosti ne bo samo igral vloge svetovalca na teh področjih politike, temveč bo tudi vključen v postopek sprejemanja odločitev. Ustvarili smo dobro ravnovesje med varnostjo in pravicami državljanov.

Prebivalstvo potrebuje še večjo varnost. Vendar pa moramo nenehno odgovarjati na vprašanje, ali in v kakšnem obsegu bo uvedba varnostnih ukrepov omejila pravice in svoboščine državljanov. Mislim, da smo izbrali dobro srednjo pot. Da pa bi zagotovili, da bo ta srednja pot zares vplivala na pravosodno in notranjo politiko, zahtevamo, da se v okviru izvajanja stockholmskega programa temu Parlamentu in nacionalnim parlamentom v EU podeli več pravic do nadzora. Na žalost na plenarnem zasedanju nisem dobila podpore pri zahtevi za dostop policije do sistema Eurodac.

To bi bilo še eno koristno orodje v boju proti terorizmu in kaznivim dejanjem. Zato pa je bil uspešen moj predlog, s katerim sem Komisijo pozvala, da predloži predloge za boj proti zlorabam azilnega sistema po vsej Evropi. Vsaka takšna zloraba namreč ovira dodeljevanje azila tistim, ki imajo do njega legitimno pravico.

 
  
  

– Predlog resolucije: Stanje v zvezi z območjem proste trgovine Euromed 2010

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Predlog resolucije o stanju v zvezi z območjem proste trgovine Euromed 2010 sem podprla.

Kljub določenemu napredku, ki je bil dosežen, obžalujem, da niso bili izpolnjeni glavni cilji evro-sredozemskega partnerstva, kar ogroža njihovo načrtovano izpolnitev v letu 2010. Ključnega pomena je, da zagotovimo, da bo evro-sredozemski proces povezovanja ponovno postal politična prednostna naloga EU, saj bi uspeh tega procesa in območja proste trgovine lahko prispeval k miru, napredku in varnosti v vsej regiji.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Sredozemlje je zibelka civilizacije, kakršno poznamo danes. Na njegovih obalah so se rodile, razvijale in pridobile moč zamisli in institucije, ki določajo bistvo evropske civilizacije in tvorijo sestavni del njene zgodovine in načrtov za prihodnost.

Na teh istih obalah pa je prihajalo tudi do globokih nesoglasij, ki so se pogosto reševala z vojaško silo, kar je pripeljalo do bolečega političnega ločevanja, večanja prepada med njegovimi narodi in do razvoja, ki se je ločil od oziroma kar nasprotoval temu, kar je bilo nekoč središče sveta.

EU, ki se želi odpreti svetu in spodbujati dialog med svojimi članicami in tretjimi državami, mora ceniti zamisel o območju proste trgovine Euromed, ki omogoča ponovno vzpostavitev tesnejših odnosov med obema stranema Sredozemlja in ki spodbuja večje zbliževanje na jugu.

Treba je priznati, da se do sedaj doseženi rezultati ne ujemajo z ambicijami, na katerih sloni ta zamisel. Veliko je gospodarskih in finančnih ovir, čeprav je jasno, da so resnejša nerazrešena vprašanja očitne politične narave. Moramo vztrajati in pomagati omogočiti ponovno oblikovanje trga na sredozemski ravni, ki bo ustvaril večje stike med narodi in obnovil vezi, ki so se med tem pretrgale.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. (FR) Obžalujem, da še vedno obstaja očitno gospodarsko, socialno in demografsko neravnovesje med dvema stranema Sredozemlja. Zato sem podprl novo spodbudo za povezovanje držav na jugu in vzhodu Sredozemlja v mednarodni trgovini, da bi lahko razširile svoje gospodarstvo in si pošteno razdelile s tem povezane ugodnosti.

Zmanjšati moramo prepad, ki ločuje severno in južno stran Sredozemlja v smislu razvoja. Poleg tega bi morala to območje proste trgovine dopolnjevati tudi postopna in pogojna uvedba prostega pretoka delavcev, pri čemer je treba upoštevati trenutne razprave o povezavah med preseljevanjem in razvojem.

 
  
MPphoto
 
 

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. - (ES) Poročila o Euromedu nisem podprl, ker vprašanja o trgovini ni mogoče ločiti od političnega dialoga v Uniji za Sredozemlje. To poročilo je usmerjeno v trdno jedro interesa Evropske unije za Unijo za Sredozemlje. S tem mislim na vzpostavitev območja proste trgovine v obeh regijah. Izvajanju takšnega območja proste trgovine nasprotujem.

Poglavje o trgovini mora temeljiti na načelih poštene trgovine ob upoštevanju neravnovesij med državami Evropske unije in sredozemskimi državami. Kar zadeva politično poglavje, pa se ne moremo strinjati, da Evropska unija podeljuje Maroku prednostni status, ko ta še naprej krši človekove pravice. Kar zadeva Evropsko unijo, mora biti saharski konflikt prednostno vprašanje za Unijo za Sredozemlje, obenem pa je treba dati podporo postopku izvajanja referenduma o samoodločanju v skladu z resolucijami ZN. Iz tega sledi, da ne moremo sprejeti niti tako imenovane nadgradnje odnosov med Unijo in Izraelom. Razlog za to so nenehno kršenje mednarodnega prava s strani Izraela in naše politične zaveze Palestini.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Močno pozdravljam dejstvo, da se bodo večstranski stiki s sredozemsko regijo in zlasti državami južnega in vzhodnega Sredozemlja (SEMC) izboljšali in okrepili. Podpiram tudi prizadevanja Evropske unije, da prične s postopkom posodabljanja gospodarstev teh držav in s tem pomaga prebivalstvu. Vendar pa močno dvomim, ali bo to mogoče doseči z načrtovanim območjem proste trgovine Euromed.

Ocena učinka trajnosti, ki jo je opravila Univerza v Manchestru, opozarja na negativne družbene in okoljske posledice za vključene države južnega in vzhodnega Sredozemlja. Bojim se, da bo ta sporazum sicer ustvaril nove prodajne trge za države EU, da pa bo obenem povzročil resno škodo gospodarstvom držav južnega in vzhodnega Sredozemlja. Vzporedna uvedba prostega pretoka delavcev, ki jo ta predlog resolucije zahteva, bi povzročila tudi ogromen val priseljevanja v Evropo in povzročila odliv delovne sile, ki je v državah južnega in vzhodnega Sredozemlja nujno potrebna. Da bi pomagali zagotoviti pozitivno prihodnost za države južnega in vzhodnega Sredozemlja, te resolucije nisem podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Cristiana Muscardini (PPE), v pisni obliki.(IT) Gospod predsednik, po konferenci v Barceloni leta 1995 se še niso oblikovale vse priložnosti, ki so značilne za naravne odnose med državami ob sredozemskem bazenu.

Velikopotezen načrt o kovanju novih in tesnejših političnih, socialnih in kulturnih povezav med severno in južno obalo Sredozemlja mora ostati eden izmed prednostnih ciljev Evropske unije, da bi se doseglo želeno in strateško izvajanje območja proste trgovine. Območje Euromed lahko ponudi velik prispevek k miru, napredku in varnosti po vsej regiji.

Podpiram ukrepe in prizadevanja, katerih namen je odstraniti ovire v trgovini, in zavedam se, da uspeh evro-sredozemskega partnerstva ni odvisen samo od volje evropskih držav. Za izvajanje območja proste trgovine je potreben odločen, stalen in sinergičen prispevek vseh strani.

UZS mora pospešiti tudi oblike obstoječega sodelovanja v okviru Euromeda, da bi partnerskim državam omogočil, da se vključijo v regionalne programe in ustrezne politike Evropske unije. V zvezi s tem opažam, da lahko priprava načrtov v okviru, ki je bil v Parizu julija 2008 vzpostavljen v strateških sektorjih, kot so infrastrukture, sodelovanje med MSP, komunikacije in izkoriščanja obnovljivih virov energije, pozitivno prispeva k razvoju in lajšanju izmenjave in naložb, saj države na južnih obalah Sredozemlja to močno potrebujejo. Vsi ti pogoji spodbujajo doseganje miru in vzpostavitev prijateljskih odnosov.

Zato podpiram resolucijo in upam, da bo načrt, ki ga je sestavila Komisija, mogoče spoštovati in da bo ponudil ugodnosti, ki jih vsi pričakujemo.

 
  
  

- Predlog resolucije (B7-0153/2009): Odškodnine za potnike v primeru stečaja letalske družbe

 
  
MPphoto
 
 

  Richard Ashworth (ECR), v pisni obliki. – ECR je zavrnil predlog resolucije, ki so ga vložile druge skupine v Odboru za promet v zvezi z odškodninami za potnike v primeru stečaja letalske družbe. V ECR smo vložili svoj predlog resolucije, s katerim bi se popravile številne ključne slabosti v sprejetem besedilu, in sicer iz naslednjih razlogov.

Čeprav je podpiranje pravic potnikov seveda ključnega pomena, obstaja več učinkovitih ukrepov, ki jih je mogoče sprejeti, ne da bi se potnike obremenilo s še višjimi stroški.

1. Počakati bi morali na oceno učinka, ki ga je komisar Tajani predlagal na plenarnem zasedanju 7. oktobra.

2. Besedilo, ki je bilo podprto, poziva k vzpostavitvi „jamstvenega“ sklada, ki bi se uporabil za izplačevanje odškodnin za potnike v primeru stečaja letalske družbe. Vendar pa bi vzpostavitev takšnega sklada morali obvezno financirati potrošniki, kar pomeni, da bi se od potnikov zahtevalo, da plačajo še več za vozovnice. Na tej ravni bi ta nepotreben korak samo povečal precejšen seznam obstoječih letaliških pristojbin, pristojbin za varovanje in drugih dajatev, ki so jih že prisiljeni plačevati.

(Obrazložitev glasovanja je bila skrajšana v skladu s členom 170)

 
  
MPphoto
 
 

  Liam Aylward (ALDE), v pisni obliki. (GA) Podprl sem predlog, ki od Komisije zahteva, da pregleda veljavno zakonodajo in pripravi novo, s katero bi se potnikom zagotovilo, da zaradi stečaja letalske družbe ne ostanejo v hudi zagati.

V evropski zakonodaji trenutno ni nobenih določb, ki bi ščitile evropske potnike v primeru stečaja letalske družbe, pri kateri je potnik rezerviral let. Močno podpiram stališče predsednika Odbora za transport, ki je dejal, da številni potniki nimajo sredstev, da bi bili kos takšnim izgubam. V tem primeru bi moral biti mehanizem podpore ali odškodninski sklad oblikovan tako, da bi pomagal ljudem, ki so se znašli v stiski zaradi takšnega stečaja.

Predpise o pravicah potnikov je treba dopolniti in okrepiti, da bi lahko nudili varstvo in pomoč v primeru stečaja letalske družbe ali tistih dogodkov, na katere potniki ne morejo vplivati.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Predlog resolucije o odškodninah za potnike v primeru stečaja letalske družbe sem podprla, ker menim, da je treba v primeru takšnega stečaja zaščito evropskih potnikov okrepiti z uvedbo nove zakonodaje ali spremembo obstoječe in z oblikovanjem rezervnega sklada za odškodnine.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Komercialne letalske družbe se spopadajo vse od napadov 11. septembra 2001 z resno krizo, ki jo je trenutna gospodarska in finančna kriza še zaostrila. Stečaji in neprijetne okoliščine, v katerih se znajdejo potniki, izmed katerih je večina v tranzitu, so čedalje pogostejši.

To pomanjkanje varstva potrošnikov je dejansko nesprejemljivo in zahteva evropski odziv, ki bo omogočil oceno letalskih družb, spodbujal pomoč potnikom, ki so se znašli v teh okoliščinah, in določil odškodnine.

V skladu s tem morajo ti ukrepi upoštevati finančno šibkost letalskih družb, zato ni nujno, da predstavljajo ravno ovire za njihovo delovanje. Omejiti se morajo na tisto, kar je zares pomembno, da se zagotovi varstvo potrošnikov/potnikov.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. (FR) Od leta 2000 je predlog za stečaj v Evropski uniji vložilo sedeminsedemdeset letalskih družb. Določbe evropske zakonodaje o preglednosti cen in odškodninah pri zavrnitvi vkrcanja sicer obstajajo, vendar mora EU zapolniti vrzeli v zvezi s primeri nesolventnosti, zlasti kadar so bile vozovnice kupljene prek spleta. Še vedno se vse preveč potnikov znajde ujetih v okoliščinah, ki jih sami ne morejo rešiti, potem ko so vse svoje prihranke že porabili za svoje družinske počitnice. Podpiram predpise, ki bodo zagotovili, da potniki ne bodo obtičali na svojih potovanjih brez možnosti, da se vrnejo domov ali nastanijo na drugem kraju.

 
  
MPphoto
 
 

  Jörg Leichtfried (S&D), v pisni obliki. – (DE) Resolucijo sem podprl predvsem ob upoštevanju Uredbe št. 261/2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe št. 295/91, ki je bila že sprejeta. V tej uredbi so bili že sprejeti pravi ukrepi, krepitev in zaščita pravic potnikov pa je samo logično nadaljevanje vsega tega.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) To resolucijo smo podprli v upanju, da bo glede na trenutno stanje (liberalizacija prometnih storitev, povečanje števila letalskih družb) zaščitila čim več interesov letalskih potnikov.

Vendar pa želimo poudariti, da je sistem odškodnin, kot ga predlaga to poročilo, zgolj začasna rešitev, ki z ničemer ne rešuje temeljnega problema.

Prava rešitev leži v oblikovanju evropske storitve javnega zračnega prevoza. Javne storitve, ki jo skrbi splošen interes in s tem racionaliziranje potovanj, da bi zmanjšala vpliv na okolje. Javne storitve, ki jo skrbi splošen interes in s tem varnost, svoboda gibanja in blaginja tako njenih uporabnikov kot zaposlenih.

Evropo izključnih interesov moramo nujno pustiti za seboj in zgraditi Evropo splošnega interesa.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Čedalje večje število stečajev, ki ga je opaziti pri letalskih družbah in ki povzroča škodo tisočim državljanom držav članic, zahteva od EU, da sprejme ukrepe za zaščito teh državljanov. Pravzaprav je pomembno, da se zaščitijo pravice tistih, ki zračni prevoz uporabljajo vsak dan. Zato sem poročilo podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Rochefort (ALDE), v pisni obliki. (FR) Resolucijo o odškodninah za potnike v primeru stečaja letalske družbe sem podprl. Trenutno so edini potniki, ki jih evropska zakonodaja v primeru stečaja letalske družbe varuje, tisti potniki, ki rezervirajo počitniške pakete.

Vendar pa je jasno, da so se navade potrošnikov pri počitniških paketih v preteklih letih precej spremenile: povečala se je uporaba nizkocenovnih evropskih letalskih družb, število prodanih počitniških paketov je ostro padlo, narasla pa je neposredna in individualna spletna prodaja ter prodaja samih sedežev.

Če k temu dodamo krizo, ki jo sektor trenutno prestaja, si lahko zlahka predstavljamo število evropskih potnikov, ki obtičijo na svojih počitniških destinacijah, pri čemer včasih nimajo niti možnosti nastanitve in brezupno čakajo na povratni let po propadu letalske družbe, s katero so nameravali leteti.

Po tem bodo prejeli samo nominalni znesek odškodnine za neugodnosti in tudi za to se bodo morali izboriti... Komisija mora nujno sprejeti zakonodajno pobudo za namen reševanja teh zaskrbljujočih okoliščin. Da bi se te odškodnine izplačale, je treba hkrati vzpostaviti odškodninski sklad, ki ga bodo financirale letalske družbe.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. (PT) Evropske regije, ki so znane kot turistične destinacije, morajo uporabnikom storitev v tem sektorju zagotoviti najvišjo raven storitev in kakovosti.

Primer takšne regije je Madeira, ki jo je Svetovna turistična organizacija prejšnji teden uvrstila med najboljše turistične destinacije na svetu: pri 13 od 15 meril ocenjevanja ji je podelila najvišjo oceno. Da bi ohranila ta položaj na močno konkurenčnem trgu, morajo javni in zasebni organi nadaljevati svoje delo ob upoštevanju okoljske, gospodarske in socialne trajnosti. Poleg tega mora turistom, ki obiščejo otok, dati tudi največja zagotovila v zvezi z njihovim letalskim potovanjem in nastanitvenimi pogoji.

Predlog resolucije, o katerem smo danes glasovali, je korak v to smer, saj želi potnike letalskih družb v stečaju zaščititi z vzpostavitvijo obveznega zavarovalniškega in jamstvenega sklada za te letalske družbe, kakor tudi s prostovoljnim zavarovanjem za njihove potnike.

Pozitiven je tudi poziv Evropski komisiji, naj poda predlog o odškodninah za potnike letalskih družb v stečaju in zagotavljanju vrnitve v domovino, če bi obtičali na letališču.

 
  
MPphoto
 
 

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D), v pisni obliki. (FR) Resolucijo Evropskega parlamenta o odškodninah za potnike v primeru stečaja letalske družbe sem podprla. Trenutno imamo več evropskih regulativnih aktiv, ki urejajo naslednje okoliščine: odškodnino in vrnitev potnikov v domovino v primeru stečaja potovalnih agencij, ki so zagotovile počitniške pakete; odgovornost letalskih družb za nesreče in dogovore o odškodninah za potnike; odškodnine in nudenje pomoči potnikom v primeru zavrnitve vkrcanja ali odpovedi ali velike zamude letov.

Nimamo pa nobenih predpisov, ki bi ščitili potrošnike v primeru stečaja letalske družbe. V zadnjih devetih letih je šlo v stečaj 77 evropskih letalskih družb. Zato menim, da je ta direktiva resnično potrebna. Evropski parlament je zato prosil Komisijo, naj izboljša položaj potnikov v primeru stečaja letalske družbe. Evropski parlament je Komisijo dejansko pozval, naj do junija 2010 poda zakonodajni predlog, v skladu s katerim naj bi se zagotovile odškodnine potnikom letalskih družb v stečaju, uvedlo načelo vzajemne odgovornosti za potnike vseh letalskih družb s poleti na isto destinacijo in prostimi sedeži, zahtevalo obvezno zavarovanje za letalske družne, vzpostavil jamstveni sklad in ponudilo prostovoljno zavarovanje za potnike.

 
  
  

– Predlog resolucije: "made in" (označba izvora)

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Skupni predlog resolucije o označbi izvora sem podprla, ker temelji na načelu, da se za namen varstva potrošnikov zahtevajo pregledna in dosledna pravila trgovine, vključno z označbo izvora. Zato podpiram poseg Komisije in držav članic, da se zaščitijo legitimne pravice in pričakovanja potrošnikov, kadar gre za dokazano uporabo lažnih ali zavajajočih označb izvora s strani uvoznikov in proizvajalcev, ki niso iz EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Ker je treba potrošnikom, ko se odločajo za nakup določenih proizvodov, zagotoviti ustrezne informacije predvsem v zvezi z njihovo državo izvora in ustreznimi varnostnimi, higienskimi in okoljskimi standardi njihove proizvodnje – informacije, ki so potrebne za zavestno in informirano izbiro – sem ta predlog resolucije podprl, saj Komisijo poziva, da ponovno vloži predlog v Parlament, da bi se o njem lahko razpravljajo v skladu z zakonodajnim postopkom, kot ga določa Lizbonska pogodba.

Vendar pa moram omeniti, da bo v teku ocenjevanja predloga Komisije o označbi izvora posebno pozornost namenil ustrezni podpori tradicionalnim proizvodom, da se z izboljšanjem varstva potrošnikov – ki je potrebno in zaželeno – ne bi naredila nepopravljiva škoda malim proizvajalcem tradicionalnih proizvodov. Posebno pozornost bom namenil tudi mehanizmom za ugotavljanje izvora, zato da to ne bi povzročilo slabšega konkurenčnega položaja evropskih proizvajalcev v primerjavi z njihovimi konkurenti.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Menimo, da sprejeta resolucija nikakor ne izpolnjuje pričakovanj glede tega, kaj bi morala po našem mnenju biti označba izvora, torej med drugim instrument za zaščito delovnih mest v evropski industriji, predvsem v malih in srednje velikih podjetjih, in instrument za reševanje socialnega in okoljskega dampinga. Zaradi tega smo se vzdržali glasovanja.

Poleg tega je ta resolucija tudi spregledala posledice liberalizacije svetovne trgovine za delovna mesta in industrijsko strukturo v različnih državah članicah. Spregledala je tudi neštete preselitve, opravljene v iskanju lahkega dobička, ter njihove posledice, kot so deindustrializacija širokih območij, naraščajoča brezposelnost in slabšanje gospodarskih in socialnih razmer. Ta resolucija zgolj poziva Komisijo in Svet, naj „sprejmeta vse potrebne ukrepe za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev“.

Obžalujemo tudi, da je večina v Parlamentu zavrnila vložene predloge, ki so si med drugim prizadevali za ohranitev delovnih mest, spoštovanje pravic delavcev in potrošnikov, boj proti delu ali suženjstvu otrok in nasprotovanje uvozu proizvodov z okupiranih ozemelj, obenem pa so vztrajali na potrebi po umiku evropske pomoči, ki so jo dobili podjetja in vlagatelji, ki selijo svojo proizvodnjo.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. (FR) Sredi gospodarske krize, ki je prizadela evropska podjetja, se mora Evropska unija zdaj, bolj kot kdaj koli prej, opremiti z obveznim sistemom označevanja izvora, čeprav samo pri omejeni količini uvoženega blaga, kot so tekstil, nakit, obleka in obutev, usnjeni izdelki in torbice, svetilke in luči ter izdelki iz stekla, kajti te informacije so za končnega potrošnika dragocene. Evropskim potrošnikom bodo tudi omogočile, da bo natančno vedel, iz katere države prihaja blago, ki ga kupuje. Tako bodo lahko to blago opredelili po socialnih, okoljskih in varnostnih standardih, ki so običajno povezani z zadevno državo. Z drugimi besedami: naši državljani bodo kot odgovorni potrošniki imeli na voljo toliko preglednosti, kot jo bodo zahtevali.

 
  
MPphoto
 
 

  Jacky Hénin (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) Pojem „made in“ se ne sme nanašati samo na označevanje, temveč mora hitro postati močen koncept spoštovanja najnaprednejših pravil v zvezi z znanjem, pravicami zaposlenih, trajnostnim razvojem in varstvom okolja ter izražanjem odgovorne gospodarske drže.

Z uvedbo koncepta „proizvedeno v Evropi“ bi potrošnikom omogočili, da se odločajo na podlagi dejstev, da ukrepajo za pridobitev novih pravic.

Vendar pa smo se ponovno omejili na izjave o dobrih namerah, kot da bi samo hoteli reči, da smo najboljši in da bodo najmočnejši to uresničili.

To je sramota in zato sem se vzdržal.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabeth Köstinger (PPE), v pisni obliki. (DE) Razumem potrebo po razpravi o oblikovanju evropskega zakonodajnega okvira za označbo izvora komercialnih končnih izdelkov, predvsem za namen informiranja potrošnikov in preglednosti med trgovinskimi partnerji. Uporaba standardiziranega sistema označevanja bo pomenila boljše in točnejše informacije za potrošnike, obenem pa se bodo navedli socialni in okoljski standardi, v skladu s katerimi je proizvod izdelan. Poleg tega je označba izvora pomemben korak proti oblikovanju doslednih trgovinskih predpisov s tretjimi državami.

Vendar pa je potrebno, da se ustvari pravo ravnovesje z vidika proizvajalcev in potrošnikov. Preglednosti, ki se daje na voljo potrošnikom, se ne sme ustvarjati na račun proizvajalcev. Malim in srednje velikim podjetjem to ne sme prinesti nikakršnih dodatnih stroškov. Pomembno je, da se v okviru razprav, ki so v teku, opredelijo jasne smernice in da se slednje tudi zagovarja, vključno v imenu Avstrije. Ena izmed možnih rešitev bi bila oblikovanje prostovoljne evropske označbe izvora za komercialne končne izdelke ob upoštevanju nacionalnih in regionalnih znakov kakovosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za, ker je označba „made in“ bistvenega pomena za preglednost trga in za to, da bodo potrošniki dobili vse potrebne informacije o izvoru proizvodov, ki jih kupujejo.

Gospodarstvo Skupnosti je treba okrepiti z izboljšanjem konkurenčnosti industrije EU v svetovnem gospodarstvu. Pošteno konkurenco bomo uspeli ustvariti samo, če bo ta delovala z jasnimi pravili za proizvajalce ter izvoznike in uvoznike in obenem upoštevala splošne socialne in okoljske zahteve.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Močno pozdravljam dejstvo, da Evropska unija uvaja označbo izvora. Od zdaj naprej bo morala država izvora biti navedena na nekaterih proizvodih, ki jih EU uvaža iz tretjih držav. Poseben namen označbe izvora je potrošnikom v EU posredovati neomejene informacije o državi izvora blaga, ki ga kupujejo, in jim omogočiti, da naredijo povezavo med blagom ter socialnimi, okoljskimi in varnostnimi standardi zadevne države.

To predstavlja prvo raven v vojni proti blagu z Daljnega vzhoda, ki ga pogosto izdelujejo delavci v izkoriščevalskih razmerah in ki se nato na evropskem trgu prodaja po dampinških cenah.

 
  
MPphoto
 
 

  Cristiana Muscardini (PPE), v pisni obliki.(IT) Gospod predsednik danes je Parlament prepričljivo ponovil mnenje, ki ga je izrazil že večkrat v prejšnjem parlamentarnem mandatu: Evropa mora sprejeti uredbo o določitvi označbe izvora na številnih izdelkih, ki vstopajo na njeno ozemlje.

Odločitev izhaja iz dejstva, da je treba potrošnikom zagotoviti več informacij in s tem tudi zaščito, da bi lahko na podlagi teh informacij izbirali. Uredba o označbi izvora bo evropskim podjetjem tudi omogočila enakovreden konkurenčen položaj s podjetji iz tretjih držav, kjer zakoni o označbi izvora proizvodov, ki vstopajo na njihovo ozemlje, obstajajo že nekaj časa. Trg je svoboden samo, če so pravila jasna, vzajemna in če se uporabljajo.

Cilj odobrene resolucije je, da v skladu z novimi pristojnostmi, ki jih je Parlament pridobil z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe, in po neuspelih poskusih posredovanja prek Sveta pozove Komisijo, da ponovi predlog. Prepričani smo, da bo sporazum med političnimi skupinami Evropskega parlamenta, ključnega pomena pri oblikovanju dokončnega pravnega okvira s Svetom.

Izkoristila bom to priložnost, da poudarim, da je treba kategorije blaga, predvidene v trenutnem predlogu uredbe, spoštovati in razširiti v zvezi s pritrdilnimi elementi oziroma proizvodi, pri katerih je treba obvezno zagotoviti kakovost in skladnost z evropskimi predpisi, da bi se poskrbelo za varnost pri izgradnji mostov, avtomobilih, električnih gospodinjskih aparatih in vseh drugih izdelkih, pri katerih se uporabljajo pritrdilni elementi. Zagotavljanje varnosti je za nas prednostna naloga.

Današnje glasovanje je pomemben uspeh, ki ga namenjamo evropskim potrošnikom in proizvajalcem v času, ko je Parlament dobil nov zagon s postopkom soodločanja, ki je končno nadomestil demokratični primanjkljaj, ki smo ga morali toliko časa prenašati.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov