Dobesedni zapisi razprav

Četrtek, 26. november 2009 - Strasbourg

9. Obrazložitev glasovanja

Ustna obrazložitev glasovanja

– Predlog resolucije: Strategija širitve 2009 glede držav zahodnega Balkana, Islandije in Turčije (B7-0185/2009)

  Cristian Dan Preda (PPE). – (RO) Predvsem želim izpostaviti kakovost prizadevanj gospe Gabriele Albertini pri pripravi tega predloga. Prav tako sem želel povedati, da sem, glede na to, da je širjenje pomembna politična poteza EU, glasoval za ta predlog. Prav tako bi rad poudaril, da sem glasoval drugače kot moja politična skupina pri več vprašanjih, ki so v osnovi povezana s Kosovim, saj imam glede Kosova drugačno stališče kot večina evropskih držav. Zato sem glasoval drugače v zvezi s predlogom spremembe 17 v členu 19, predlogom spremembe 24 in tudi po navedbi sklicevanja 4 in točki 10.

Še vedno menim, da je širitev zelo pomembna, prav tako pa menim, da je treba upoštevati razlike, ki jih izraža pet držav članic.

  María Muñiz De Urquiza (S&D). – (ES) Gospa predsednica, glasovi španske socialistične delegacije o podpori Kosovu, pomenijo podporo mednarodnemu nepriznavanju enostranske razglasitve neodvisne države s strani Kosova.

  Dimitar Stoyanov (NI). – (BG) Glasoval sem proti strategiji širitve, ker vsebuje mnogo laskavih besed o napredku Turčije v okviru københavnskih meril. Ne vidim nikakršnega znaka tega napredka. Kolegi poslanci, prosim razumite enkrat in za vselej, da je Turčija država, ki je pred manj kot 100 leti zakrivila genocid nad ljudmi znotraj svojih meja in ljudmi, ki so se nedavno osvobodili turške vladavine. Danes Turčija še naprej zakrivlja genocid in njeno prebivalstvo in politični razred so ponosni na ta dejanja, ki jih zakrivlja njihova država. Pred dvajsetimi leti je bila Turčija pokroviteljica terorističnih organizacij in je izvažala terorizem. Celo danes še naprej goji tesno povezavo s terorističnimi organizacijami. Če hočemo imeti to državo, ki je še vedno ponosna na genocid in podpira terorizem, v Evropski uniji, potem to sprejmite. Vendar pa sem sam definitivno proti temu.

PREDSEDSTVO: GOSPOD WIELAND
podpredsednik

  Hannu Takkula (ALDE). – (FI) Gospod predsednik, glasoval sem za to poročilo, ampak rad bi izpostavil pomembno vprašanje v zvezi s tem.

Po mojem mnenju, moramo v Evropskem parlamentu in Evropski uniji zagotoviti, da bodo vse države, ki si prizadevajo za članstvo v Evropski uniji, kazale skladnost s københavnskimi merili. Zelo pomembno je poskrbeti, da je mogoče izvajati človekove pravice, demokracijo, svobodo mnenja in pravno državo.

Danes smo glasovali tudi za pravice žensk in za pravico žensk do življenja, v katerem jim ni treba prenašati nasilja. Mislim, da je zelo pomembno v zvezi s tem zagotoviti, da se pravice žensk in otrok izvajajo v vsaki državi, ki se želi pridružiti Evropski uniji.

Ob upoštevanju vsega tega govorim v glavnem o Turčiji. Turčija mora izvesti hitre reforme in spremembe, če želi biti pripravljena, da se pridruži Evropski uniji, čeprav nisem mnenja, da se bo to zgodilo v času našega življenja. Vseeno pa je najpomembneje, da se v Evropski uniji skupaj trdno držimo dogovorjenih pravil, københavnskih meril.

  Martin Kastler (PPE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, tudi jaz sem glasoval proti, ker menim, da mora Turčija najprej izpolniti vsa merila, preden lahko tu dajemo tako pozitivne izjave. Zlasti bi rad izpostavil mejni spor med Ciprom in Turčijo, ki letos še vedno ni bil rešen, in tudi nezakonito zasedbo Cipra, ki se še ni končala. Vendar pa nisem želel glasovati proti ostalim državam pristopnicam. Zlasti bi rad izpostavil kot izjemo balkanske države, ki bi jih rad čim prej pozdravil tu v tem Parlamentu.

– Predlog resolucije: Boj proti nasilju nad ženskami (B7-0139/2009)

  Filip Kaczmarek (PPE). – (PL) Gospod predsednik, vzdržal sem se glasovanja o tej resoluciji, čeprav je vprašanje pomembno, celo zelo pomembno. Vendar pa ne vidim razloga, zakaj bi moralo biti vprašanje nasilja nad ženskami obravnavano skupaj z vprašanjem reproduktivne izbire. Med včerajšnjo razpravo o tej temi so nekateri govorniki govorili neumnosti. Gospa Senyszyn je katoliško cerkev obtožila zatiranja žensk.

Težko bi bilo reči kar koli bolj nesmiselnega. Na Poljskem ne obstajajo uboji iz časti, obrezovanje deklet ni splošna praksa, ne obstaja selektivna umetna prekinitev nosečnosti, ni začasnih zakonskih zvez in ljudi ne kamenjajo zaradi dejanskega ali domnevnega prešuštva. Ženske na noben način ne trpijo zaradi zakonske diskriminacije in vse primere nasilja nad ženskami splošno obsoja javnost in tudi katoliška cerkev. K sreči skrajne izjave kot je ta, niso prišle v resolucijo, zato sem se le vzdržal.

  Tiziano Motti (PPE). – (IT) Gospod predsednik, glasoval sem za predlog resolucije o boju proti nasilju nad ženskami. Svoj glas posvečam skoraj sedem milijonom italijanskih žensk, ki so vsako leto podvržene nasilju moških. Seveda ga posvečam tudi vsem ženskam v Evropi, ki so se znašle v enakem položaju.

Včasih nas mika, da bi verjeli, da je to pojav, ki se dogaja na robu naše družbe, ko pa se v resnici nasilje nad ženskami izvaja zlasti doma. Tako je to pojav, ki vpliva neposredno na nas.

Starejše ženske se težje zaščitijo, zato ne smemo pozabiti nanje, ker nasilje ni le fizično, je tudi kulturno. Pomeni lahko tudi odrekanje svobode gibanja.

Poleg tega so ženske, preden odrastejo, mlada dekleta in nasilje nad mladim dekletom ji bo za vedno preprečilo, da bi uživala življenje.

Zato upam, da bo Parlament od tu naprej sprejel konkretne ukrepe za zagotavljanje, da to ne bo ostalo le dober namen.

  Lena Ek (ALDE). – (SV) Gospod predsednik, nasilje nad ženskami je zelo razširjena težava povsod po Evropi in zagotovo v svetu. Samo na švedskem, kjer je devet milijonov prebivalstva, je vsak dan zlorabljenih 380 žensk. Petina ženskega prebivalstva je izpostavljena nasilju in 45 % vseh žensk med 16 in 64 letom je bilo kdaj v življenju žrtev nasilnih dejanj. To je absolutno grozno. Izpostavljenost nasilju doma je strašanska kršitev osebne integritete. Moški in ženske bi morali imeti enako možnost telesne integritete.

Nasilje, ki se dogaja po naši celini je dokaz, da je treba narediti še mnogo na področju spodbujanja enakosti. EU ne more še naprej zanemarjati teh dejstev. Zato pozdravljam resolucijo o boju proti nasilju nad ženskami in pozivam novo Komisijo in Svet, da pri tej zadevi prevzameta svoj del odgovornosti. Zagotoviti nameravam, da bo Komisija prisiljena predložiti predlog za izboljšanje razmer v zvezi z nasiljem nad ženskami.

  Anna Maria Corazza Bildt (PPE). – Gospod predsednik, z vsem srcem sem glasovala za to resolucijo, ker mislim, da moramo združiti sile po vseh političnih skupinah za skupni cilj – da javno obtožimo vse oblike nasilja nad ženskami, o njem izboljšamo ozaveščenost in se borimo proti njemu.

Zlasti sem občutljiva za ženske v sporih, ker sem bila tudi sama del vseh sporov v Bosni in Hercegovini in deloma tudi pri Rdečem križu v Darfurju, ki sem ga preživljala, ko sem zagotavljala pomoč. Mislim, da imamo sedaj s stockholmskim programom čudovit instrument, ki nam bo omogočil, da besede udejanjimo. Rada bi se zahvalila švedskemu predsedstvu, ker je v stockholmski program vključilo krepitev vloge žensk in boj proti nasilju nad ženskami. Vsekakor bom delala na tem, da bo pri izvajanju stockholmskega programa prednostna naloga boj proti nasilju nad ženskami.

  Zbigniew Ziobro (ECR). – (PL) Gospod predsednik, rad bi pudaril, da je tema nasilja nad ženskami izredno pomembna, in zelo sem vesel, da se je Evropski parlament lotil tega problema. Posebno pozornost velja posvetiti problemu najagresivnejših in surovih spolno motiviranih kaznivih dejanj, zagrešenih nad ženskami, na katera se pravosodni sistem v nekaterih evropskih državah ne odzove vedno primerno. Kazni, ki jih nalagajo sodišča v takih primerih so pogosto zelo blage, kar v nekaterih primerih povzroči, da ženske izgubijo motivacijo, da bi organom pregona prijavile drastične incidente, ki so se jim zgodili. S tem se ustvarja nevidna statistika kriminala. Zato bi morali v primerih teh najbolj drastičnih in resnih kaznivih dejanj nad ženskami, kjer se uporablja nasilje in so spolno motivirana, posvetiti večjo pozornost prizadevanjem za standardizacijo obsodb, da bi dali občutek varnosti in tudi določen občutek pravice in moralnega zadoščenja ženskam, ki so bile prizadete na tak krut način.

Rad bi poudaril, da nisem mogel glasovati za končno besedilo resolucije zaradi njenega ideološkega in radikalnega odnosa do vprašanja splava, odnosa, ki je v nasprotju s krščanskimi vrednotami.

  Janusz Wojciechowski (ECR). – (PL) Gospod predsednik, rad bi pojasnil glasovanje v zvezi z vprašanjem boja proti kajenju tobaka, če je to mogoče. Zelo kratka izjava.

  Predsednik. – Gospod Wojciechowski, v pravilih je navedeno, da moramo obravnavati eno temo za drugo. Ravno smo razpravljali o odpravi nasilja nad ženskami in sedaj bomo prešli na temo politične rešitve za piratstvo v obalnih vodah Somalije . Lepo po vrsti!

– Predlog resolucije: Politična rešitev za piratstvo v obalnih vodah Somalije (RC-B7-0158/2009)

  Louis Bontes (NI). – (NL) Nizozemska stranka za svobodo (PVV) je glasovala proti predlogu resolucije o Somaliji in rad bi pojasnil zakaj.

PVV zavzema stališče, da spremljanje plovil na somalijski obali ni naloga EU; namesto tega je to stoodstotna naloga Nata. Evropa nima vojske niti nima pravice biti tam. To je stoodstotna naloga za Nato.

PVV prav tako zavzema stališče, da bi morali biti na trgovskih ladjah prisotni marinci, da bi omogočili, da se zaustavi neposreden napad piratov. Naj ponovim, piratstvo na morju, ki obkroža Somalijo, je treba ustaviti, a ne na ta način.

– Predlog resolucije: Okolje brez tobačnega dima (B7-0164/2009)

  Anna Záborská (PPE). – (SK) Namen priporočil Sveta v zvezi z okoljem brez tobačnega dima je pomagati državam članicam pri njihovih prizadevanjih, da učinkoviteje zaščitijo ljudi pred tobačnim dimom. To je v skladu z mednarodnimi obveznostmi, ki izhajajo iz Okvirne konvencije Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom.

To priporočilo podpiram. Kajenje je še naprej najpogostejši vzrok za bolezni, ki vodijo do prezgodnjih smrti. Med te sodijo bolezni srca in ožilja in kronične bolezni dihal in v manjši meri zmanjšana plodnost mladih žensk in moških.

V času demografske krize in razvoja novih metod za plodnost, ki so finančno drage, bi se morali bolj osredotočati na spodbujanje ozaveščenosti. Da bi zaščitili svoje otroke pred negativnimi vplivi kajenja, moramo nujno začeti v družini.

Rada bi zaključila s pomembno zahtevo, da bi dosleden nadzor vključeval odzive na dejavnosti tobačne industrije, ki so ciljno usmerjene v preprečevnje protikadilskih ukrepov.

  Axel Voss (PPE). – (DE) Gospod predsednik, rad bi govoril o dveh vidikih okolja brez tobačnega dima. Najprej, glasoval sem za to, da države članice dobijo pooblastila na tem področju, in sicer na eni strani zaradi koncepta subsidiarnosti in na drugi strani, ker mi nimamo nikakršnih pristojnosti. Čeprav sem zelo za okolje brez tobačnega dima, menim, da bi morali v tem primeru ravnati po pravilih.

Drugi vidik pa je, da menim, da je moteče, da Evropska unija subvencionira pridelovanje tobaka. To bomo postopoma odpravili in prav tako sem glasoval v prid temu, ker tega ne morem povezati z drugo zamislijo popolne prepovedi kajenja. Zato moramo biti dosledni. Če se želimo boriti proti kajenju, potem ne smemo subvencionirati pridelovanja tobaka.

  Anja Weisgerber (PPE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, nemška konservativna skupina (CSU) želi, da se povsod po Evropi uvedejo jasna in praktična pravila za zaščito nekadilcev. Vendar pa po mojem mnenju „povsod po Evropi“ ne pomeni nujno „znotraj Evrope“. Mnoge države članice že imajo predpise za zaščito nekadilcev in druge so v postopku uvajanja takšnih predpisov.

Tako kot večina kolegov poslacev v Evropskem parlamentu, kar je zelo razveseljivo, ne verjamem, da bi morali mi v Bruslju uveljavljati predpise za zaščito nekadilcev ali da smo sposobni to storiti učinkoviteje. Evropska unija ni pristojna za to zadevo. Odgovorni smo le za zdravje in varnost pri delu. Tu je problem, ker je zame najpomembnejše vprašanje zaščita otrok in mladih in ta skupina, ki še zlasti potrebuje zaščito, ne bi bila zajeta v predpisih, ki se nanašajo le na zdravje in varnost pri delu.

Zato morajo države članice na tem področju ukrepati. Glasovala sem za in vesela sem, da je bil ta predlog spremembe sprejet.

  Marian Harkin (ALDE). – Gospod predsednik, prihajam iz države, ki je uvedla prepoved kajenja na delovnem mestu. Seveda sem bila takrat poslanka v irskem parlamentu in sem popolnoma podprla prepoved.

Vendar pa smo tu v Evropskem parlamentu v nekoliko drugačnem položaju, saj moramo upoštevati načelo subsidiarnosti. Medtem ko seveda lahko obstaja vprašanje glede zaščite zdravja delavcev – na tem področju že imamo zakonodajo, kot je zakonodaja o izpostavljenosti elektromagnetnemu sevanju – pa ne moremo zahtevati, kot smo to storili v odstavku 7, da države članice, v katerih prepoved kajenja že obstaja, spoštujejo načelo enakosti med različnimi vrstami ustanov v sektoru gostoljubnosti. Včeraj smo glasovali o vlogi nacionalnih parlamentov in njihovih pristojnostih pri predlagani zakonodaji EU na področju subsidiarnosti v okviru nove Lizbonske pogodbe, zato moramo biti zelo previdni, da bomo glasovali skladno.

Nazadnje, na začetku sem govorila s svojim kolegom in sem zamudila glasovanje o evropskem letu prostovoljstva. Rada bi izjavila, da popolnoma podpiram predlog Parlamenta za to leto, ki je vodil kampanjo, da se zagotovi, da bo leto 2011 imenovano v zadnjem parlamentarnem mandatu.

  Bruno Gollnisch (NI). – (FR) Gospod predsednik, nekoliko sem čustven pri pojasnjevanju tega glasovanja, saj se je moja mati rodila v tobačni tovarni ravno v tem mestu Strasbourgu, kjer je delal moj ded. Ta tovarna je bila ravno zaprta.

Ko se je služba za proizvodnjo tobačnih izdelkov in vžigalic v Franciji, ki je bila takrat javna služba, spremenila v družbo z omejeno odgovornostjo, je bilo njihovim delavcem rečeno, da to ne bo imelo nikakršnih posledic za njihova delovna mesta. Danes lahko prav tako razumemo skrb drugih sektorjev javnih služb, ki se spopadajo z istimi težavami.

Kot dejansko dejstvo lahko vsekakor razumemo in upravičimo kampanjo proti kajenju z njenimi škodljivimi vplivi na zdravje ljudi. Vendar pa je žal francoska proizvodnja tobačnih izdelkov izginila. Tobačna tovarna v Strasbourgu je bila zaprta, a ljudje še vedno kadijo. Nadaljujejo s tobakom, uvoženim iz tujine.

Zato osebno podpiram cene, določene za evropske pridelovalce tobaka, vsaj dokler bodo ljudje v Evropi kadili. Raje vidim, da ga gojijo tu, kot pa da ga uvažajo od drugod.

  Janusz Wojciechowski (ECR). – (PL) Gospod predsednik, hvala, ker ste mi dovolili, da govorim. Podpiram ukrepe, ki jih izvaja Evropska unija za zmanjšanje porabe tobaka, a mislim, da ti ukrepi ne bi smeli temeljiti na zmanjšanju podpore za pridelovalce tobaka. To je zato, ker pridelovanje tobaka ni povezano z njegovo potrošnjo. Če bomo zmanjšali ali odpravili proizvodnjo, ali če bomo umaknili podporo kmetijam, ki pridelujejo tobak, bo potrošnja še vedno obstajala, le da bo to potrošnja uvoženega tobaka. Boj proti pridelovalcem tobaka ni vedno način za zmanjšanje kajenja. To bi bilo podobno poskusu zmanjšanja potrošnje piva med mladimi tako, da bi začeli boj proti pridelovalcem hmelja. Zato sem s svojim glasom potrdil stališče, ki pravi, da pridelovanje tobaka ne vpliva na njegovo potrošnjo.

- Predlog resolucije: Svetovni vrh FAO o varni prehrani - Izkoreniti lakoto po svetu (RC-B7-0168/2009)

  Anna Záborská (PPE). – (SK) Kriza s hrano ni le gospodarski in humanitarni problem, ampak je tudi vprašanje svetovnega miru in varnosti.

Z veseljem sem podprla odobreno resolucijo, čeprav imam pridržke glede reševanja vprašanja svetovne lakote. Srečanje svetovnega vrha o varni prehrani ni šlo v smeri, ki so si jo želeli organizatorji. Čeprav je boj proti lakoti problem socialno-gospodarskih, finančnih in kulturnih razsežnosti, so bile razprave na srečanju omejene le na tehnično raven. Celo generalni direktor FAO Jacques Diouf je bil razočaran nad srečanjem in nad dejstvom, da na srečanju niso bili udeleženi predstavniki zahodnih držav. Predstavniki razvitega sveta niso sprejeli nikakršnih konkretnih zavez.

Ne morem si pomagati, da ne bi videla vprašanja reševanja lakote in revščine kot medijsko temo in ne kot dejanski problem, ki ga je treba nujno rešiti. Temelj solidarnosti pomeni pripravljnost sprejeti resnično odgovornost, ko se srečujemo z drugimi, ki so pomoči potrebni.

Pisne obrazložitve glasovanja

- Poročilo: Marco Scurria (A7-0077/2009)

  John Stuart Agnew, Marta Andreasen, Gerard Batten, John Bufton, Derek Roland Clark, Trevor Colman, Nigel Farage, Mike Nattrass in Nicole Sinclaire (EFD), v pisni obliki. – UKIP občuduje prostovljstvo in priznava prispevek, ki ga lahko da družba. Vendar pa je to poročilo pozivalo h goli politizaciji prostovoljstva za namene EU in za uporabo denarja britanskih davkoplačevalcev za doseganje te politizacije. Zato nismo mogli podpreti tega predloga.

  David Casa (PPE), v pisni obliki. – Pojem prostovoljstva ima ključni pomen v sodobnih družbah. Gre za nekaj, kar se počne po prosti volji zadevne osebe in lahko ima neverjetno pozitiven vpliv na življenja mnogih. Evropsko leto prostovoljstva je zato pomembna pobuda. Strinjam se s poročevalcem. Iz teh razlogov sem se odločil glasovati za to poročilo.

  Diane Dodds (NI), v pisni obliki. – Glasovala sem za ta predlog v priznanje mnogim prostovoljcem, ki opravljajo neprecenljivo delo brez priznanja, ki si ga zaslužijo. Brez njihovega prispevka družbi, za kar ne prejmejo denarnega plačila, bi bilo Združeno kraljestvo manj vreden kraj. Medtem ko sem proti celotnemu načelu evropskega državljanstva, pa priznavam vrednost storitev, ki jih zagotavljajo prostovoljci. Zato sem podprla ta predlog.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo gospoda Scurrie o Evropskem letu prostovoljstva (2011), ki zagovarja večjo podporo institucij EU za ta sektor, v katerega je vključenih več milijonov evropskih državljanov in je bistvenega pomena za spodbujanje solidarnosti in socialne vključenosti. Mislim, da je treba na ravni Skupnosti povečati proračun in tudi usklajevanje, da bi utrdili pobude, ki so del evropskega leta prostovoljstva, kot so kampanje za ozaveščanje in nadnacionalne izmenjave, osredotočene na zamisli in dobro prakso.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Najosnovnejša opredelitev prostovoljstva je dobrohotnost. Nudi se brezplačno in je radodarno, prosto in brez omejitev. Prav tako je temeljni steber naše družbe, saj delo več tisoč prostovoljcev, mladih in starih, ki delajo uradno ali neuradno na področjih zdravstva, blaginje, izobraževanja, okolja ali kulture, vsak dan spremeni več tisoč življenj.

Ob upoštevanju tega bi morali pozdraviti pobudo za začetek evropskega leta prostovoljstva, ki bo dalo ustrezno pomembnost neimenovanim obrazom teh prostovoljcev in nas ozavestilo o njihovem izrednem delu, njegov namen pa bo poskusiti ustvariti ugodnejše pogoje, da bodo lahko prostovoljci izvajali svoje dejavnosti.

Ta zamisel se sklada z zamislimi Demokratičnega in socialnega centra – Ljudske stranke, prve in edine portugalske politične stranke, ki je obravnavala vprašanje prostovoljstva in podala praktične predloge za pomoč prostovoljcem ter jim dala dostojanstvo in priznanje, ki si ga zaslužijo.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Glasovali smo za to poročilo, čeprav se z nekaterimi protislovji in delčki le-tega ne strinjamo.

Prostovoljstvo nedvomno igra pomembno vlogo v družbi ter spodbuja vrednost solidarnosti in medsebojne pomoči, kar med drugimi vidiki prispeva k socialni vključenosti in pomaga pri premagovanju diskriminatornih stališč.

V poročilu so obravnavani osnovni vidiki, kot je socialna podpora za prostovoljca, osredotočanje na vprašanja, kot so zdravje, varnost in usposabljanje in razlikovanje med plačanim delom in prostovoljnimi dejavnostmi.

Vseeno pa verjamemo, da je treba zagotoviti, da prostovoljno delo ne bo zamenjalo ukrepov držav članic in da ga ne smemo uporabljati kot način izpolnjevanja potreb, za katere so odgovorne socialne službe. Zagovarjamo potrebo po spodbujanju dejavnosti neprofitnih organizacij z učinkovito in zadostno podporo. Med takšne organizacije sodijo: združene skupine, kolektivne in lokalne družbe, združenja lokalnega prebivalstva, športne, prostočasne, kulturne in mladinske organizacije ter organizacije, usmerjene k otrokom.

Prav tako moramo poudariti, da je prostovoljno delo ravno tako odvisno od prostega časa delavcev in da je nezdružljivo z izkoriščanjem, nerednim ali presežnim delovnim časom, nizkimi plačami in negotovostjo delovnih mest.

  Seán Kelly (PPE), v pisni obliki. – Z velikim zadovoljstvom sem glasoval za imenovanje leta 2011 za evropsko leto prostovoljstva. To je velika usluga številnim prostovoljskim organizacijam v vseh državah članicah EU. Rad bi izpostavil, da igrajo športne organizacije osrednjo vlogo v prostovoljstvu in kljub temu, da to ni izrecno določeno v zakonodajnem besedilu, je treba to priznati. Zagotovo je največje prostovoljno združenje na Irskem Keltsko atletsko združenje. Prizadevanja vseh, ki so udeleženi v tej pomembni ustanovi, je treba ustrezno priznati in pohvaliti.

  Barbara Matera (PPE), v pisni obliki. – (IT) Gospod predsednik, prostovoljstvo predstavlja izražanje evropskih socialnih vrednot, kot sta solidarnost in nediskriminacija. Medtem ko na eni strani prispeva k osebnemu razvoju prostovoljcev, pa na drugi ustvarja socialno kohezijo. Zato ga morajo ustrezno priznati in podpreti evropske institucije, države članice, lokalne in regionalne oblasti in različni člani civilne družbe, vsak glede na svojo posamezno stroko.

Evropsko leto prostovoljstva (2011) bo omogočilo, da bodo dejavnosti, organizirane na tem področju, dobile evropsko razsežnost in zato obstaja upanje, da bo imelo to velik vpliv na civilno družbo.

Ocenjenih 3 milijone EUR za pripravljalne pobude v letu 2010, povečanje dodeljenih sredstev, ki jih odobri Evropski parlament, na 8 milijonov EUR za leto 2011 in visok odstotek – da smo natančni 1,8 % – sofinanciranja za projekte, vse to bo zagotovo omogočilo, da bodo doseženi zastavljeni cilji, pri tem pa bodo različne ravni delale skupaj.

Nazadnje pa velja omeniti vlogo, ki jo ob ustrezni podpori v zvezi z upokojenimi delavci lahko igra prostovoljstvo, glede na vse večje število starejših ljudi v civilni družbi.

  Iosif Matula (PPE), v pisni obliki. – (RO) Glasoval sem za osnutek poročila o evropskem letu prostovoljstva, in sicer zaradi številnih razlogov. Dobro je znano, da prostovoljne dejavnosti nudijo dvojno korist: za posameznike in za družbo. Na eni strani prostovoljstvo nudi državljanom možnost, da se učijo in pridobivajo nove veščine in da se razvijajo. Po drugi strani pa ima tudi socialno funkcijo, ki prispeva k ustvarjanju občutka solidarnosti in pripadnosti. Ob upoštevanju vedno večje soodvisnosti lokalnih skupnosti v globaliziranem svetu in hkrati vse slabšega obsega individualističnega vedenja postaja nujno spodbujanje socialne vključenosti državljanov. V tem primeru imam v mislih dejavnosti, ki enako vključujejo mlade in stare. Nadalje, mislim, da ima izmenjava izkušenj iz prve roke med prostovoljskimi organizacijami iz najbolj različnih delov Evropske unije pomemben vpliv, glede na to, da so vrednote, ki jih vse spodbujajo, enake. Namen je popolnoma enak: dvigniti življenjski standard in izboljšati kakovost življenja, zagotoviti visoko stopnjo zaposlenosti, izboljšati socialno kohezijo in se boriti proti izključenosti. Z drugimi besedami, to so ravno tiste vrednote, na katerih temelji Evropska unija.

  Emma McClarkin (ECR), v pisni obliki. – Kljub zahtevi za povečanje proračuna, ki sem ji nasprotovala in glasovala proti njej na ravni odborov, pa vseeno popolnoma podpiram celotno poročilo o evropskem letu prostovoljstva. Prostovoljci so pogosto neopevani junaki. Imajo neizmeren vpliv v svojih skupnostih in na življenja ljudi. V težkih gospodarskih časih, kot so ti, postane prostovoljstvo toliko pomembnejše in zato smo jaz in ostali, ki so pripravili to poročilo, željni ne le krepitve ozaveščenosti o koristih prostovoljstva, ampak tudi ustvarjanja evropskega leta, kjer bodo ustrezno financirane pobude zagotovile prostovoljskim organizacijam možnost, da bodo spodbujale prihod novih prostovoljcev.

Poskrbeti moramo, da se bo evropsko leto prostovoljstva uporabljalo kot platfirma za priznanje prispevka prostovoljcev našim skupnostim, pa tudi, da bomo to izkoristili kot priložnost za boljše razumevanje preprek v prostovoljstvu in kaj lahko storimo, da jih odpravimo in potisnemo prostovoljstvo naprej. To je primer tega, kaj bi morala delati EU – izmenjevati najboljšo prakso na področjih, kot je prostovoljstvo, in ne ustvarjati vse več nepotrebne birokracije.

  Robert Rochefort (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Podprl sem poročilo o evropskem letu prostovoljstva v letu 2011, ki je namenjeno spodbujanju dialoga in izmenjave dobre prostovoljske prakse med oblastmi in zainteresiranimi stranmi v naših državah članicah. S širjenjem individualističnega vedenja v zadnjih letih, prizadevanj za nove načine individualnega izražanja ali celo spreminjajočega se demografskega razvoja, je državljanska udeležba prestala velike spremembe.

Zato se mora prilagoditi tudi prostovoljstvo, da bo omogočilo večjemu številu ljudi, da se na različne načine in v različnih obdobjih življenja vključijo vanj. To lahko pomeni vključevanje potenciala, ki ga nudijo starejši, in opredelitev novih oblik vključevanja z večjo prožnostjo v smislu trajnosti in načinov sodelovanja.

Evropa, ki ima dolgo tradicijo v prostovoljstvu, mora pomagati sprostiti možnosti, ki jih le-to nudi. Prostovoljstvo udeleženim nudi sredstvo za učenje (očitno je, da sodelovanje v prostovoljnih dejavnostih državljanom zagotavlja nove veščine, prispeva k njihovemu osebnemu razvoju in povečuje njihov občutek pripadnosti družbi). Prav tako uteleša takšne evropske vrednote, kot so solidarnost, državljanska udeležba in nediskriminacija v sektorjih, ki so tako različni kot izobraževanje, kultura, okolje, socialno varstvo in zdravje.

  Joanna Senyszyn (S&D), v pisni obliki. – (PL) Podprla sem poročilo o evropskem letu prostovoljstva (2011). V državah članicah Evropske unije moramo dati več pomembnosti vprašanju prostovoljstva in načrtovati bi morali politične ukrepe, ki podpirajo delo prostovoljcev. S spremembami, ki jih predlaga Evropski parlament, se uvaja mnogo pomembnih sprememb glede predloga Komisije in te bi moral vključiti Svet. Proračunska vsota, namenjena za doseganje ciljev evropskega leta prostovoljstva (2011), ki znaša 6 milijonov EUR, ni zadostna (če primerjamo, proračun za evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti je skoraj trikrat večji).

Prostovoljstvo je prostovoljna in neplačana dejavnosti, a to ne pomeni, da ne ustvarja nikakršnih stroškov. Prostovoljstvo potrebuje finančno in politično podporo vseh zainteresiranih strani: nevladnih organizacij, vlad, upravnih organov nacionalnih in tudi lokalnih vlad in podjetij. Politična zaveza bi se morala pokazati v obliki ugodne politike, ki podpira razvoj in infrastrukturo prostovoljstva. Ta zadeva je še zlasti pomembna za Poljsko, ki bo leta 2011 predsedovala EU. Poljsko vlado bi prosila, naj sledi zgledu, ki ga je postavil Evropski parlament, in naj ukrepa, da bi povečala finančno podporo za evropsko leto prostovoljstva. Popolnoma podpiram predlog za namenitev finančnih sredstev, da se ustvari interaktivna podatkovna zbirka za prostovoljce in prostovoljske organizacije, ki bodo na voljo vsem zainteresiranim stranem in bodo delovale tudi po letu 2011.

  Czesław Adam Siekierski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Leto 2011 bo evropsko leto prostovoljstva in bo namenjeno izkazovanju spoštovanja prostovoljcem in njihovemu prispevku družbi ter njihovemu odlikovanju. Predlog je čudovit. Prostovoljstvo se povsod po Evropi pojavlja v mnogih različnih oblikah, a povsod, ne glede na kraj, je zanj značilno dejstvo, da želijo ljudje pomagati drugim ne da bi bili za to plačani ali pa se prostovoljno vključijo v zaščito okolja ali delajo z namenom, da bi zagotovili, da lahko vsak državljan živi dostojanstveno.

Velja poudariti dejstvo, da ima prostovoljstvo nedvomno pozitiven vpliv na razvoj identitete Evrope, ki izvira iz vrednot, in to je dobra podlaga za razvoj razumevanja med državljani različnih družbenih skupin in držav celotne evropske družbe. Poleg tega je prostovoljstvo pomembno pri povezovanju, socialni politiki in izobraževanju. Prav tako bi si morali zapomniti, da je to zelo pomembno za medkulturni dialog in dialog med generacijami in da to prispeva k razvoju socialne odgovornosti.

Prostovoljstvo ima tudi gospodarsko vrednost in tega ne smemo pozabiti. Seveda je to neplačana in prostovoljna dejavnost, vendar pa to ne pomeni, da niso vključeni nikakršni finančni izdatki. Zaradi tega je pomembno, da prostovoljstvo dobi podporo Evropske skupnosti. Za prostovoljstvo je potrebna politika, ki temelji na prijateljskih odnosih, kar bo podprlo njen razvoj in infrastrukturo. Mislim, da bo podpora nagrade in priznanja prostovoljnih dejavnosti z uporabo določenih finančnih sredstev spodbudila posameznike, podjetja in organizacije.

  Oldřich Vlasák (ECR), v pisni obliki. – (CS) Rad bi pojasnil svoje glasovanje v zvezi s poročilom gospoda Marca Scurrie o predlogu za sklep Sveta o evropskem letu prostovoljstva. Osebno menim, da so prostovoljne dejavnosti pomemben del naše družbe. V naši državi, Češki republiki, so najštevilčnejše in dolgo uveljavljene prostovoljske organizacije prostovoljni gasilci. Njihova tradicija seže daleč nazaj v obdobje, ko je potreba po preprečevanju katastrofalnih elementarnih nesreč, kot so požari, vedno združila več deset prostovoljcev, katerih cilj je bil zaščititi njihovo lastno imetje in imetje njihovih sosedov. Med najbolj razširjene in najstarejše organizacije, vključene v prostovoljno delo, sodijo tudi češki Rdeči križ, češki turistični klub, gimnastično združenje Sokol, mladinska organizacija Junák in prostovoljna gorska reševalno služba. Vsi ti ljudje, ki pomagajo v šolah, bolnišnicah, športnih klubih ali v gorah ali ki potujejo v tujino, da bi nudili pomoč, si zaslužijo priznanje. V zvezi s tem bo zagotovo v celoti koristno, da leto 2011 posvetimo tej temi. Iz tega razloga sem glasoval za poročilo.

- Poročilo: Herbert Reul (A7-0074/2009)

  Jaromír Kohlíček (GUE/NGL), v pisni obliki. – (CS) Običajno je mogoče pozdraviti kakršen koli sporazum, ki izboljšuje sodelovanje z državami, ki mejijo z Evropsko unijo. Če primerjamo ta položaj držav, ki mejijo na EU, potem vidimo, da je – za Rusijo – najpomembnejša partnerica Ukrajina. Izmenjava informacij na področjih znanosti in tehnologije, skupno izvajanje programov, izmenjava delavcev in izmenjava strokovnih znanj na področju upravljanja znanstvenih in raziskovalnih institucij, to so cilji, ki jih je mogoče le podpreti.

Vendar pa bi rad izpostavil poseben pridržek glede metode ocenjevanja tega sporazuma. Če bodo avtorji uvedli kazalnike učinkovitosti, kot sta „število poslovnih potovanj in sestankov“ in celo „število različnih področij prizadevanj za sodelovanje“, potem močno dvomim v seznanjenost avtorja poročila z zadevnim vprašanjem. Oddelek 7, „Ukrepi proti goljufijam“ naredi precej drzen vtis, pri izjavi 8.2.2 pa podvomim v svojo zdravo pamet. V dobi elektronskih komunikacij ne morem razumeti, zakaj so v „poročilu“ o sporazumu potrebna poslovna potovanja in udeležba na sestankih s strani strokovnjakov in uradnikov iz EU in Ukrajine. Končno pa z veseljem podprem ta okvirni sporazum, ker vem, da je bil razvoj na področju znanosti in raziskav v šestem okvirnem programu že zelo aktivno vključen in je prinesel resnično dobre rezultate. Kljub prej omenjenim pridržkom pa skupina GUE/NGL podpira sklep Sveta.

- Poročilo: Herbert Reul (A7-0075/2009)

  John Stuart Agnew, Marta Andreasen, Gerard Batten, John Bufton, Derek Roland Clark, Trevor Colman, Nigel Farage, Mike Nattrass in Nicole Sinclaire (EFD), v pisni obliki. – Skupina UKIP ne nasprotuje sodelovanju na področju energetske učinkovitosti, a vztraja, da morajo takšno sodelovanje izvajati demokratično izvoljene vlade in ne njihovi neodgovorni namestniki v protidemokratični nadnacionalni oganizaciji kot je EU.

- Predlog resolucije: Strategija širitve 2009 glede držav zahodnega Balkana, Islandije in Turčije (B7-0185/2009)

  Anne Delvaux (PPE), v pisni obliki. – (FR) Ko se spopadamo s poplavami prijav za članstvo v EU, glasovanje o tej resoluciji ne bi moglo priti ob primernejšem času. EU je kamen stabilnosti na tej celini. Ne more ostati klub, ki je zaprt za druge evropske države, a prav tako ne more v neskončnost odpirati svojih vrat. Evropska unija mora predvsem poskrbeti za uspešnost širitev, ki jih je že izvedla za nove države članice. Glede drugih držav, ki pa trkajo na njena vrata, pa predpogoj za začetek kakršnih koli pristopnih pogajanj ostaja stroga skladnost s københavnskimi merili (demokracija, pravna država, človekove pravice, enakost med spoloma, tržno gospodarstvo, itd) skupaj z brezpogojnim spoštovanjem mednarodnega prava. Pristopna pogajanja z državami kandidatkami morajo temeljiti na objektivno izmerljivih merilih, kot so spoštovanje pravic in gospodarskih meril, in treba se je izogibati kakršnim koli subjektivnim referencam, ki temeljijo na vrednotah, veri ali kulturi. Po mojem mnenju moramo zato storiti naslednje: potrditi primernost Balkana za članstvo v EU; zapomniti si, da sta širitev in združevanje nerazdružljivo povezana; v primeru Turčije vztrajati na skladnosti s pristopnimi merili; in v primeru neuspeha pogajanj, predlagati poseben pristopni sporazum.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Kljub vsem kritikam, ki jih lahko usmerimo vanjo, se je jasno pokazalo, da se mnoge države neznansko želijo pridružiti Evropsi uniji. Okrutna in nemirna zgodovina več teh držav, zlasti na Balkanu, je okrepila njihovo prepričanje, da bi se osvobodile širitvenih teženj sosed in vpliva Rusije, če bi jih pod svoje okrilje vzela Evropska unija.

Če pogledamo države na seznamu, je sorazmerno enostavno opaziti neenakost med različnimi državami v smislu njihovega navdušenja in zavzemanja za pogoje za pridružitev Evropski uniji. Sam menim, da iz te skupine izstopa Islandija, saj jo njena tradicija demokracije, visok življenjski standard njenih državljanov in spoštovanje pravnega reda skupnosti postavljajo na prvo mesto v vrsti za pristopni proces.

Evropska unija, ki se zaveda potrebe po strogem izpolnjevanju meril, določenih v Københavnu, in po izpolnjevanju zavez, ki izhajajo iz njega, ne bi smela s slepo trmo zavračati sprejetja tistih, ki kažejo svojo pripravljenost, da storijo enako.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Ta resolucija je še en primer, kjer v povezavi s širitvijo in izjavo, ki jo je objavila Evropska komisija z naslovom „Širitvena strategija in njeni glavni izzivi 2009–2010“, večina v Parlamentu želi priznati Kosovo in celo pravi, da „pozdravljajo namen Komisije, da okrepi svoje odnose s Kosovom, tudi z raziskovanjem možnosti sodelovanja Kosova v programih Skupnosti“.

To spodbuja prihodnjo pridružitev ozemlja, ki je svojo neodvisnost razglasilo z očitno kršitvijo mednarodnega prava, brez upoštevanja dejstva, da je to država, ki je nastala zaradi nezakonite vojne, država, ki deluje na podlagi nezakonitega statuta, ki ga ne priznavajo ZN.

Tudi vprašanje Turčije ni ustrezno pokrito glede na to, da ta država še vedno nadaljuje z vojaško zasedbo države članice EU – Severnega Cipra – in ne spoštuje pravic Kurdov, kot bi jih morala.

Ob upoštevanju tega, čeprav verjamemo, da je to vprašanje širitve EU v prvi vrsti odločitev ljudi vsake države, ki se želi pridružiti, smo glasovali proti sedanji obliki poročila zaradi negativnih vidikov strategije, ki ji poskuša slediti, čeprav to nima pravne vrednosti.

  Tunne Kelam (PPE) , v pisni obliki. – Glasoval sem za predlog spremembe 4. Močno verjamem, da moramo poudariti, da z nemuslimani v prvi vrsti mislimo na kristjane, zato je treba poleg drugih verskih skupnosti izrecno omeniti kristjane. Kristjani so še vedno preganjani v Turčiji in to ostaja ena naših največjih skrbi. Kristjani in njihove skupnosti še vedno ne morejo prosto uveljavljati svojega prepričanja, kakor bi moralo biti v demokratični državi. Prepričan sem, da bo Turčija pripravljena za pristop k EU v trenutku, ko bo postalo tako enostavno zgraditi krščansko cerkev v Turčiji, kot je enostavno zgraditi mošejo v Bruslju.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Proces širitve EU bi bilo treba vedno previdno obravnavati in pri vsakem novem pristopu bi bilo treba vedno spoštovati skupne referenčne točke med državami, ki sestavljajo EU.

Razumem, da se pristop Turčije šteje za razlog za predhodno razpravo, a vseeno to kaže, da obstajajo dvomi, ki najmanj opravičujejo to razpravo. V to razpravo bi sodila vprašanja, kot so: ali je mogoče Turčijo v geografskem smislu obravnavati kot del Evrope, ali je njena posvetnost le rezultat vojske, ki jo ima v šahu, ali bi bilo pametno, da bi se meje EU raztezale do iraškega Kurdistana, in ali bi Turški pristop zaradi njene ogromne demografske mase vrgel EU iz ravnotežja.

Poleg tega pa imamo tudi obveznost, o kateri se ne da pogajati, in sicer spoštovanje københavnskih meril, prvo od njih pa se nanaša na človekove pravice.

  Francisco José Millán Mon in José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra (PPE), v pisni obliki. Glede resolucije o dokumentu Komisije glede strategije širitve za leto 2009 bi radi v imenu španske delegacije skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) jasno povedali, da dejstvo, da smo jo v celoti podprli, nikakor ne pomeni, da se strinjamo s priznanjem Kosova kot neodvisne države. Menimo, da je Kosovo izjemen primer, in radi bi poudarili, da ga ni priznala Španija niti štiri druge države članice.

Posledično smo v Odboru za zunanje zadeve in tudi danes na plenarnem zasedanju podprli predloge sprememb, ki so v skladu z našim stališčem.

Naš glas za resolucijo je posledica dejstva, da nočemo, da se naše stališče glede Kosova razume kot negativen odnos do procesa širitve, v katerega so sedaj vključeni Zahodni Balkan, Turčija in Islandija.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) Ostro nasprotujem strategiji širitve, ki jo ima Komisija glede Turčije. Jasna večina državljanov EU je proti pridružitvi Turčije EU in vseeno morajo pomagati financirati plačila več milijrd EUR Turčiji v njeni vlogi uradne kandidatke za pridružitev. Turčija ni evropska država, niti v geografskem niti v kulturnem smislu ali v smislu zaščite človekovih pravic, demokracije in pravne države. Širitvena strategija skoraj ne upošteva skrbi državljanov Evrope. Namesto tega spoštuje geostrateške interese ZDA. Poleg tega bodo postali nerešeni spori na turških mejah težave EU, če bi se Turčija pridružila. Obžalujem dejstvo, da smo o celotni širitveni strategiji, ki vključuje Islandijo in zahodni Balkan pa tudi Turčijo, razpravljali kot o celoti in to nam je onemogočilo izvedbo ustrezne selektivne in razlikovalne razprave. Nadutost, s katero se obravnava tema pristopa Turčije, se kaže v tem postopku. Nedobrodošli glasovi tistih, ki nasprotujejo širitvi in predstavljajo večino populacije, so v veliki meri prezrti.

  Justas Vincas Paleckis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za resolcijo Evropskega parlamenta o dokumentu Komisije v zvezi s strategijo širitve 2009 glede držav zahodnega Balkana, Islandije in Turčije, saj je bila pred 6–15 leti Litva skupaj z baltskimi državami in drugimi državami osrednje in vzhodne Evrope v podobnem položaju kot države kandidatke. Članstvo Evropske unije je dalo naši državi in drugim novim državam članicam EU ter njihovm državljanom mnogo novih priložnosti in je pomagalo dvigniti gospodarstvo ter okrepiti demokracijo in človekove pravice. Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe bo imela Evropska unija nov, močnejši motor, ki bo našo ladjo pognal naprej uspešneje in skozi vode finančne in gospodarkse krize, ter nas popeljal do nove stopnje širitve EU. Šele, ko se bodo pridržile EU, bodo balkanske države, razvpit sod smodnika Evrope, kjer sta se zanetili svetovni vojni, lahko odpravile ovire za sodelovanje med državljani, poslovnimi strukturami in strokovnjaki na kulturnem in znanstvenem področju različnih držav, ki so se tam pojavili v zadnjih letih. Pomembno je, da ne zapremo vrat Turčiji, za katero lahko rečemo, da je evropska povezava do muslimanskega sveta. Približevanje Turčije EU to državo spreminja v pozitivnem smislu in obstajajo dokazi o mnogih pozitivnih korakih za okrepitev demokracije in človekovih pravic. Čeprav še ne razpravljamo o članstvu Ukrajine, Moldavije ali držav južnega Kavkaza v EU v konkretnem smislu, pa lahko takšen obet v prihodnosti prispeva k stabilnosti, gospodarski krepitvi, zmanjšanju korupcije in krepitvi pravne države v teh državah.

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) Proces širitve EU poteka v času ostre daljnosežne recesije, ki je zadela EU in tudi države, vključene v proces širitve. Pozdravljam napredek, ki ga je Turčija dosegla pri izpolnjevanju meril za pridružitev Evropski uniji, zlasti dejstvo, da je ta država podpisala medvladni sporazum za plinovod Nabucco.

Izvajanje tega sporazuma ostaja ena največjih prednostnih nalog na področju varnosti oskrbe z energijo v EU. Podpiram zahteve, ki so bile podane turški vladi, da nadaljuje z reformami svojih socialnih politik, da izboljša socialni dialog na trgu dela pa tudi da pospeši prizadevanja na področju pravic žensk in enakosti med spoloma, zlasti ko gre za boj proti spolnemu nasilju.

  Nikolaos Salavrakos (EFD), v pisni obliki. – Glasovali smo proti predlogu resolucije o „strateškem dokumentu Komisije za leto 2009 o širitvi na države Zahodnega Balkana, Islandijo in Turčijo“ gospoda Gabriela Albertinija, ker menimo, da niti Turčija niti nekdanja jugoslovanska republika Makedonija nista pokazali nikakršnega napredka pri doseganju københavnskih meril niti nista pokazali nikakršnega političnega vedenja, ki bi jima omogočilo postati članici EU. Upamo, da bosta izboljšali svoja prizadevanja za izpolnjevanje pristopnih meril, dejstvo, ki bo preverjeno v prihodnosti. V nobenem primeru nočemo glasovati za predlog resolucije, ki bo vzbudil prazne upe in bo uporabljen izključno za domačo porabo.

  Renate Sommer (PPE), v pisni obliki. – (DE) Predlog resolucije o sedanji strategiji Evropske komisije za širitev je zelo uravnotežen. Nagrajuje napredek, ki so ga naredile kandidatke za pristop, hkrati pa jasno določa težave. Zlasti Turčija je naredila velik korak nazaj. Zato pozdravljam jasno kritiko resnih groženj in resničnih omejitev svobode govora in tiska. Popolnoma nesorazmerna davčna kazen, ki je bila naložena opozicijski medijski skupini Dogan, je ciljno usmerjen napad proti tistim, ki kritizirajo vlado. Po pravici so bili podani ugovori proti diskriminaciji verskih manjšin in zavrnitvi Turčije glede izvajanja ankarskega protokola. Poleg tega je pomembno tudi, da skrbno obravnavamo zunanjo politiko Turčije. Njena odprtost do Armenije in Kurdov do sedaj ni bila nič več kot le gesta politike in ji je nasprotoval turški parlament in veliki deli prebivalstva. Izjave, ki jih je podal turški predsednik vlade, prav tako pod vprašaj postavljajo vlogo Turčije, na katero upamo, in sicer posredovalke med Vzhodom in Zahodom. Turško laskanje iranskemu predsedniku, njeno povabilo sudanskemu predsedniku, ki ga iščejo zaradi genocida, da se udeleži konference, in njeno ravnanje z Izraelom, vse to se zdi, da kaže, da se obrača stran od Zahoda. Zato je naš poziv turški vladi, naj uskladi svojo zunanjo politiko s politiko EU in naj ovrže svoje nasprotovanje glede sodelovanja med Natom in EU, preprosto dosleden.

  Eva-Britt Svensson (GUE/NGL), v pisni obliki. – Sem za to, da je EU odprta za države, ki izpolnjujejo merila za članstvo. Skrbi me, da ta resolucija predstavlja širitev kot obvezno za zadevne države pa tudi za EU. Ne predstavlja možnosti, da bi bilo morda v najboljšem interesu zadevnih držav, da ostanejo zunaj EU zaradi vrste družbenih, gospodarskih in drugih razlogov. Članstvo EU je velik korak za zadevne države in si zasluži največjo možno razpravo in posvetovanje, v katera so vključeni državljani v teh državah. Zaradi tega sem se vzdržala.

- Predlog resolucije: Boj proti nasilju nad ženskami (B7-0139/2009)

  Regina Bastos (PPE), v pisni obliki. – (PT) Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami je pobuda ZN in Sveta Evrope, katere cilj je razpravljati in povečati prepoznavnost žrtev nasilja v družini in drugih vrst zlorabljanja.

Razmere v zvezi s tem vprašanjem na Portugalskem so zaskrbljujoče. Število kaznivih dejanj nasilja v družini, ki jih je zabeležilo portugalsko združenje za podporo žrtvam (APAV), se je glede na enako obdobje v letu 2008 povečalo za 9 %. Po podatkih APAV so se v primerjavi s številkami iz leta 2008 najbolj povečali fizične in psihološke zlorabe, grožnje in spolni napadi. Letos je na Portugalskem že umrlo šestindvajset žensk, ki so bile žrtve nasilja v družini. Vseeno pa velika večina nasilnih dejanj ni prijavljena zaradi strahu in sramu.

EU mora pospešiti prizadevanja za boj v zvezi s tem vprašanjem. Strinjam se s potrebo po spodbujanju držav članic, naj pripravijo nacionalne akcijske načrte za boj proti nasilju nad ženskami. Podpiramo pobudo, ki bi lahko pomagala spremeniti odnose v povezavi z organizacijo evropskega leta za boj proti nasilju nad ženskami, da bi ga izpostavili in opozorili javnost pa tudi organe oblasti na ta zaskrbljujoč položaj.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za predlog resolucije o odpravi nasilja nad ženskami, saj menim, da morata Komisija in Svet združiti ukrepe EU na tem področju. EU nujno potrebuje bolj celovito politiko za boj proti nasilju nad ženskami, zlasti s tem, da Komisija pripravi osnutek direktive, s katero bo zagotovila jasno pravno podlago za boj proti vsem vrstam nasilja nad ženskami, vključno s trgovino z ljudmi. Priznati in pozdraviti bi morali dejstvo, da si je špansko predsedstvo to vprašanje v svojem akcijskem načrtu določilo za prednostno nalogo.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) V tednu, ko so na Portugalskem grozljive številke primerov nasilja v družini prišle na naslovnice, menim, da je nasilje nad ženskami in otroki tema, ki jo morajo države obravnavati in v zvezi z njo resno ukrepati.

Obsojam vsakršno nasilje, a zlasti, ko gre za nasilje nad tistimi, ki so v najbolj ranljivem položaju – družbeno, gospodarsko ali čustveno – kar pogosto velja za otroke in ženske. Države članice bi lahko zato poskušale odpraviti vsako obliko nasilja nad ženskami in otroki, zlasti trgovino za namene spolnega izkoriščanja, spolno motivirane napade in nasilje v družini.

Spoštovanje človeškega življenja in dostojanstva ni v skladnu z zločini, katerih žrtev je mnogo evropskih žensk in otrok, zaradi česar so nujne odločne politike glede preprečevanja nasilja in glede kaznovanja storilcev.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Ob mednarodnem dnevu odprave nasilja nad ženskami želimo povečati ozaveščenost glede te resne družbene, gospodarske in politične težave, ki spodkopava pravice žensk na mnogih različnih področjih, med njimi na delovnem mestu, v družinah in na splošno v družbi. Nasilje nad ženskami je kršitev človekovih pravic in ovira za njihovo udeležbo v družbenem in političnem življenju in v njihovem javnem in poklicnem življenju, kar jim preprečuje, da bi delovale kot polnopravne državljanke.

Čeprav se mnoge vrste nasilja razlikujejo glede na kulturo in tradicije, gospodarske in socialne krize kapitalizma povečujejo ranljivost žensk, v kolektivnem in individualnem smislu ter pripomorejo k njihovemu izkoriščanju in jih ženejo v revščino in marginalizacijo, zaradi česar pa uspeva trgovina z ženskami in prostitucijo.

Zato je ključnega pomena, da združimo finančne ukrepe in politike, ki so resnično zavezani h krepitvi vloge žensk v družbi s spodbujanjem enakih pravic na ravni Skupnosti in tudi na nacionalni ravni ter z izvajanjem pravih ukrepov za boj proti vsem oblikam nasilja nad ženskami, skupaj z odpravo preostale diskriminacije in zaščito ter podporo žrtvam,

  Marine Le Pen (NI), v pisni obliki. – (FR) Ko beležimo 10. obletnico mednarodnega dneva boja proti nasilju nad ženskami, je treba povedati, da preprečevalni ukrepi, ki smo jih izvajali s tem namenom v mislih, niso dosegli pričakovanih rezultatov. Kako lahko pojasnimo ta pojav? Če sodimo po razpravah, ki so potekale v tej dvorani, ga lahko označimo: neenakost med spoloma.

Če je ta neenakost temeljni vzrok za ta pojav, bi morale imeti najboljše rezultate države v severni Evropi, ki so slavne po svoji zelo napredni kulturi in običajih. Dejansko pa ni tako, če že, je ravno nasprotno. Po podatkih norveškega dnevnika Aftenposten je bilo na Švedskem v enem letu posiljenih 6 % mladih žensk med starostjo 15 in 25 let.

Potreben je pogum, da lahko rečemo, da porast nasilnih dejanj nad ženskami sovpada z množičnim prihodom priseljencev izven Evrope, katerih kultura in tradicije so popolnoma drugačne od naših. Burka, prisilne poroke, poligamija, pohabljanje ženskih spolnih organov, zločini iz časti in druge oblike vedenja iz neke druge dobe niso sprejemljivi.

Popolnoma nesmiselno je zato še naprej spodbujati to priseljevanje in se hkrati hoteti boriti proti nasilju nad ženskami.

  Astrid Lulling (PPE), v pisni obliki. – (FR) Popolnoma smiselno je, da nas Odbor za pravice žensk in enakost spolov spomni, ko beležimo mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami, da smo kljub neštetim pravnim instrumentom in deklaracijam ZN, da ne omenim številnih resolucij v tem Parlamentu, ki so bile ustvarjene skozi mnoga desetletja, še vedno daleč od položaja nične tolerance glede nasilja nad ženskami. Ne gre zanikati, da je nasilje moških nad ženskami kršenje človekovih pravic in ga je treba kot takšnega kaznovati.

Ta Parlament mora zato države članice spomniti na njihove obveznosti za okrepitev njihove zakonodaje in politike, da jim bodo omogočale učinkovit boj proti vsem vrstam nasilja nad ženskami.

Žal smo predloženo resolucijo, ki je pred nami, spet preveč popravljali in smo zanemarili zlasti načelo subsidiarnosti.

Zahteva Svetu in Komisiji, naj ustvarita pravno podlago za boj proti vsem oblikam nasilja nad ženskami, kaže razsežnost nepoznavanja pogodb. Pravne podlage ne moremo ustvariti. Ta že obstaja ali pa ne.

Zahteva za izvedbo konference na višji ravni bo povzročila samo stroške, ki bi jih bilo bolje dodeliti posebnim ukrepom.

  Véronique Mathieu (PPE), v pisni obliki. – (FR) Pozdravljam glasovanje v Evropskem parlamentu o resoluciji za odpravo nasilja nad ženskami na ta mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Razglasitev tega dne s strani ZN leta 1999 in sprejetje te resolucije danes sta dragocena instrumenta, da spomnimo nacionalne vlade na njihove obveznosti, ki so nastale iz mednarodnih pogodb, ki zadevajo odpravo vseh oblik diskriminacije žensk. Zato podpiram to resolucijo z neposredno zahtevo, da države članice okrepijo svoje nacionalne zakonodaje in politike za boj proti vsem oblikam nasilja nad ženskami. Na ravni Evropske unije je posebno pomembno, da se zagotovi pomoč in podpora vsem žrtvam nasilja, zlasti tistim, na katere vpliva trgovina z ljudmi, ne glede na njihovo narodnost, pa tudi da bi zagotovili zaščito za ženske, ki so žrtve nasilja v družini, katerih pravni status je lahko odvisen od njihovega partnerja.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ko govorimo o nasilju nad ženskami, razpravljamo o nečem, kar je vsekakor resničnost v vseh državah članicah, saj je ena od štirih žensk žrtev nasilja.

V EU, ki se šteje za zagovornico pravic in svoboščin za vse svoje državljane, moramo vložiti ves trud, da bi prekinili to nadlogo. Sprejetje tega osnutka resolucije je zelo pomemben korak na poti, da najdemo nove rešitve, in zato sem glasoval tako.

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glasovala sem za to resolucijo, saj je nasilje nad ženskami še vedno težava, ki mnogo preveč prevladuje v Romuniji in po svetu, in zato je nujno, da se sprejmejo nujni ukrepi za boj proti tej nadlogi. Zakonodaja ni več težava, ampak njena uporaba v položajih, kjer mnoge ženske nočejo prijaviti oblastem nasilnih dejanj, ki so jim podvržene, in raje trpijo v tišini.

Menim, da je v celotni družbi potrebna močna kampanja, ki temelji na neprestanih, dolgoročnih dejavnostih, ki so ciljno usmerjene v vplivanje na odnose, da bodo vsi spoznali, da nasilje nad ženskami ni dovoljeno in opravičeno. Strinjam se, da so istočasno potrebni usklajeni ukrepi oblasti in civilne družbe, da bi podprli žrtve nasilja v družini.

  Peter Skinner (S&D), v pisni obliki. – Pozdravljam zavezo Pralamenta za ta cilj. Zlasti je nujno, da zagotovimo, da bodo do te pomoči upravičene ženske v nekaterih najranljivejših položajih, kot je „trgovina z ženskami“.

Osupel sem, da je skupina ECR, ki ji pripadajo britanski konzervativci, predložila predlog spremembe tega predloga, ki zmanjšuje njen obseg. Poudaril bi, da je med žrtvami mnogo tistih, ki živijo v revščini, so priseljenke ali prihajajo iz manjšinskih skupin naših prebivalstev. Umik pomoči tem ženskam, katere cilj je pomoč tem najranljivejšim ljudem, je nelogičen prav tako pa tudi nehuman.

Enako sem osupel, da se Zeleni ne strinjajo in spodbujajo izbris smiselnega besedila, ki se nanaša na strpnost do prostitucije, kjer je jasno, da se pojavlja mnogo nasilja nad ženskami.

  Georgios Toussas (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Ženske so lahke žrtve za kakršno koli obliko nasilja zaradi svojega neenakopravnega položaja v vseh razrednih družbah, kjer so dovzetne za razredno in spolno zatiranje.

Fizične zlorabe, posilstva, trgovina z ljudmi in tako dalje so oblike nasilja, ki kažejo spolno razsežnost razrednega vidika neenakosti žensk.

Vendar pa je nasilje družbeni pojav s posebnimi gospodarskimi, političnimi in družbenimi vzroki. Teh vzrokov, ki so zakorenjenjeni v kapitalističnih odnosih proizvodnje, ne moremo odpraviti dokler obstajajo ti odnosi. Ljudska gibanja morajo zahtevati ukrepe za preprečevanje tega pojava in razrešiti žrtve, ženske in otroke, z iskanjem radikalnih sprememb v korist ljudem na družbeni in politični ravni.

Nikakor se ne strinjamo z ustvarjanjem svetovalnih centrov in agencij za podporo trpinčenim ženskam s strani nevladnih orgaizacij in zasebnih posameznikov. Samo država mora biti odgovorna za te.

Ne le, da s temi predlogi, predlaganimi v resoluciji, ne bomo mogli odpraviti težave, ker se ne dotikajo vzrokov, prav tako poskušajo upravljati s težavo in jo tako ohranjajo.

  Marina Yannakoudakis (v imenu skupine ECR), v pisni obliki. – Skupina ECR popolnoma podpira in poudarja veliko potrebo po povečanju ozaveščenosti in ukrepanju za boj proti nasilju nad ženskami. Vendar pa ne podpiramo pozivov za pravno podlago EU in nadaljnje direktive (kot v odstavkih 10, 11 in 27), za reševanje te težave.

Medtem ko priznavamo, da je treba delati na tem področju, pa verjamemo, da je to vprašanje, za katerega morajo zakonodajo urejati nacionalne države. Nadalje skupina ECR meni, da so vprašanja spolne in razmnoževalne izbire in zdravstvebnih pravic vprašanja vesti vsakega posameznega poslanca in države članice, da o tem odloči. Zaradi tega se je skupina ECR odločila, da se bo vzdržala glasovanja.

- Predlog resolucije: Politična rešitev za piratstvo v obalnih vodah Somalije (RC-B7-0158/2009)

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Somalija je eden najbolj kričečih primerov popolnega zloma osrednje oblasti in vrnitve v vojskujoč plemenski način življenja, saj je država epicenter nasilja in nestabilnosti, ki se širi mnogo dlje od njenih meja. Somalijskim obalam neprestano grozijo oborožene skupine, ki se ne borijo le za nadzor nad obalnimi območji, ampak izvajajo tudi nevzdržna piratska dejanja proti drugim plovilom, zlasti trgovskim, tovornim, ribiškim, humanitarnim in počitniškim ladjam.

Resnost in pogostost teh dogodkov zahtevata brezkompromisen odziv celotne mednarodne skupnosti, v katero mora biti vključena Evropska unija. EU se mora zavezati za boj proti piratstvu in storiti vse, kar je v njeni moči, da ne bo le analizirala vzrokov in posledic, pač pa da bo mobilizirala vse somalijske in mednarodne sile, ki so na voljo in opremljene za spopadanje z njim.

Prav tako moram pohvaliti celotno portugalsko posladko fregate Corte-Real preko njihovega kapitana, ki so se odlikovali v boju proti tej nadlogi in se jim je nedavno poklonila Mednarodna pomorska organizacija.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Ko razpravljamo o vprašanju Somalije, ne smemo pozabiti, da za reševanje tamkajšnje krize ni vojaške rešitve in prav tako moramo upoštevati pomanjkanje finančnih sredstev v državi, ki ga je na mednarodni ravni povzročila kriza na področju dolgov, ki pa je ustvarila vakuum, ki je bil izkoriščen za nezakonit lov v teritorialnih vodah in to je eden glavnih razlogov, zakaj so somalijski ribiči izgubili svoj vir za preživetje, saj je bila somalijska vlada prisiljena odstaviti državno obalno stražo zaradi pomanjkanja sredstev.

Eno izmed bistvenih vprašanj je zato zagotovitev tehnične in finančne pomoči, vključno s podporo procesa usklajevanja in mediacije med stranmi, vključenimi v civilno vojno.

Komisija in Svet bi morala tako pregledati svojo politično strategijo za Somalijo, vključno z Operacijo EUNAVFOR Atalanta, in bi se morala osredotočiti na bolj splošne sedanje razmere v državi, zlasti na potrebo po obravnavanju humanitarnih razmer na tem ozemlju, in pomagati izkoreniniti vzroke, ki so v ozadju teh katastrofalnih razmer, ki povzročajo trpljenje milijonov Somalcev.

Nazadnje bi radi poudarili, da se sredstev, namenjenih za pomoč in razvoj, ali Evropski razvojni sklad, ne sme pod nobenim pogojem uporabljati za vojne namene.

  Richard Howitt (S&D), v pisni obliki. – Zelo sem ponosen, ko vidim, da Združeno kraljestvo vodi delo prve pomorske misije EVOP, Operacijo Atalanta, z britanskim kapitanom na čelu in z operativnim sedežem v Združenem kraljestvu. Delo Atalante pri zaščiti plovil, ki dostavljajo pomoč v obliki hrane razseljenim ljudem v Somaliji, in pri zaščiti ranljivih plovil na somalijski obali, je zelo pomembno.

Laburistični poslanci EP ponavljajo pozive za brezpogojni izpust vseh talcev, med njimi dveh Britancev – Paula in Rachel Chadler iz Kenta –, ki jih zadržujejo somalijski pirati. Z mislimi smo še naprej z njihovimi družinami in hvalimo neprestana prizadevanja ministrstva Združenega kraljestva za zunanje zadeve, ki uporablja vse mogoče povezave v vzhodni Afriki, da bi s pogajanji doseglo hitro izpustitev para.

Nazadnje, glede obsega delovanja misije Atalanta v resoluciji opažamo pozive, da bi bilo treba premisliti o njeni širitvi. Vendar pa želim, da se uradno zabeleži, da menimo, da v sedanjem času to ni možnost, in naj poudarim, da se moramo osredotočiti na neprekinjen uspeh te misije.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Sedanje razmere na obali Somalije so napačne na vseh ravneh in vplivajo na vse države.

Mislim, da je zato ključnega pomena, da, dokler ne najdemo rešitve težav Somalije in dokler je na tem območju še vedno nestabilnost, sledimo strategiji okrepljene varnosti za operacijo Atalanta, da jo celo okrepimo v smislu ukrepov, odprtih za sile, razmeščene v tej operaciji.

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. – (ES) Glasoval sem proti resoluciji RC-B7-0158/2009, ker mislim, da piratstvo ni vojaški problem, ampak razvojni problem. Zato mislim, da bi morali ta problem reševati pri njegovem vzroku in da rešitev ne more biti vojaška, niti na kopnem niti na morju. Častnik, odgovoren za operacijo Atalanta, je izjavil, da je rešitev na morju nemogoča in da je treba razmere na tem območju stabilizirati. Mislim, da se moramo lotiti problema upravljanja, stabilnosti ustanov in gospodarskega razvoja na tem območju. Ne glede na to, koliko papirologije bomo pripravili glede vrzeli, bo problem ostal. Z glasovanjem proti tej resoluciji bi rad obsodil tudi privatizacijo ukrepov, ki sodijo v delokrog oboroženih sil, saj se v Španiji zasebnim varnostnim podjetjem dopušča, da izplujejo z ladjami in vojaškim orožjem. Mislim, da moramo odpraviti pirate v Somaliji, prav tako pa tudi tuje pirate, ki ropajo po somalijskih vodah.

  Charles Tannock (ECR), v pisni obliki. – Sorazmeren uspeh operacije Atalanta, ki je bila sedaj obnovljena za eno leto, poudarja dejstvo, da čeprav obstajajo možnosti, da evropska varnostna in obrambna politika doseže pomembne rezultate za države članice, še vedno ni jasno, zakaj temu ne bi bil kos le sam Nato in bi se tako izognili podvajanju. A piratstvo ostaja jasna nevarnost v sedanjosti na morjih okoli Afriškega roga. Ponovno moramo podvojiti prizadevanja, da porazimo to nadlogo, ne le da zaščitimo svoje ladjevje, ampak, da pošljemo jasno sporočilo o naši odločnosti agentom Al Kaide, ki trenutno uživajo varno zatočišče v Somaliji.

Nacionalna varnost se ne konča na nacionalnih mejah. Če ne bomo preverjali nadloge piratstva, se bodo dolgoročno povečale varnostne skrbi EU. Prav tako pozivam Komisijo, naj ponovno premisli, kako bi lahko večja politična podpora za sorazmerno stabilno, bogato in demokratično odcepljeno nekdanje britansko ozemlje Somaliland pomagala pri reševanju grožnje piratstva v regiji.

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glasovala sem za resolucijo Evropskega parlamenta o politični rešitvi problema piratstva na somalijskih obalah, ker je piratstvo na morju resnična težava in bo še naprej težava v obalnih vodah Somalije. EU mora zaščititi morska plovila, ki plovejo skozi to regijo, z mednarodnimi pogajanji in zaščitnimi ukrepi. Za del rešitve je potrebna mednarodna podpora pri ustvarjanju stabilnosti v Somaliji. Drugi del rešitve je operacija Atalanta, ki jo je nedavno začela EU, da bi zautavila piratstvo na obalah Somalije. V operaciji bo sodelovalo šest fregat, tri pomorska patruljna letala in 1 200 uslužbencev iz Združenega kraljestva, Francije in Grčije. Druge države bodo pri operaciji pripomogle v prihodnosti. Operacija Atalanta je uspela zagotoviti zaščito za izjemno ogrožene tovore tako, da jih spremlja. Prestreženih je bilo šestintrideset piratskih plovih in izognili smo se 14 neposrednim napadom. Vendar pa, da bi lahko uživali koristi te spremljave, morajo odgovorni nacionalni organi in morska plovila o tem obvestiti operacijo Atalanta in zahtevati zaščito. Nujno je, da se morska plovila izogibajo nepotrebnim tveganjem in uradno in pravočasno zahtevajo zaščito s strani operacije Atalanta.

  Geoffrey Van Orden (ECR) , v pisni obliki. – Smo za za odločno nednarodno ukrepanje za reševanje piratstva in ne dvomimo, da bodo kraljeva morarica in zavezniške mornarice iz ZDA in drugih evropskih narodov opravile dobro delo. Vendar pa ne vidimo razloga, zakaj bi EU morala izobesiti svojo zastavi za pomorsko operacijo. Smo proti vmešavanju EU kot institucije v obrambnih zadevah. To ne prinaša dodatne vojaške zmogljivosti in le podvaja ali še bolj zapleta dobro preizkušene sporazume v okviru Nata. Operacija Atalanta se je začela kot politična priložnost, da bi EVOP dodali pomorsko razsežnost med francoskim predsedstvom. Kljub prisotnosti Skupne projektne skupine 151, ki jo vodijo ZDA, in Natove pomorske skupine v vodah Afriškega roga, je bilo odločeno, da se zasnuje še ena flota in še ena linija poveljevanja. Zelo nas skrbijo predlogi za misijo usposabljanja EVOP za Somalijo v času, ko je bila misija EUPOL v Afganistanu neuspešna in mnoge evropske države niso pripravljene zagotoviti čet in policije za nujne misije usposabljanja v Afganistanu. Posledično ne priznavamo takšne terminologije kot je „ribiška plovila EU“

- Predlog resolucije: Okolje brez tobačnega dima (B7-0164/2009)

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Pozdravljam to resolucijo, ki Parlamentu omogoča podporo zelo prostovoljne protikadilske politike Komisije. Izpostavljenost cigaretnemu dimu je glavni vzrok za smrt in bolezni v Evropi, kajenje pa močno obremenjuje tudi sisteme zdravstvenega varstva. Upam, da bodo šli ukrepi Komisije naprej in da bomo imeli v prihodnosti pravico do zdravega okolja v vseh zaprtih prostorih in na delovnem mestu. Ne smem pozabiti omeniti, da imamo v Evropi še vedno hinavsko politiko. Radi bi imeli manj zdravstvenih težav, ki jih povzroča kajenje, vendar pa podpiramo ohranjanje subvencij za proizvajalce, čeprav se te postopoma zmanjšujejo. Mislim, da bi bilo treba opredeliti skupno kmetijsko politiko, da bi nagrajevala izdelke, ki ohranjajo in izobljšujejo zdravstveno stanje ljudi in ga ne ogrožajo. Upam, da bo Svet na sestavnku, ki ga bo imel decembra, razpravljal o zaščiti otrok, zlasti v primerih, ko jih odrasli izpostavljajo dimu v zasebnih avtomobilih in zaprtih prostorih. Mislim, da so v tem pogledu odgovorni odrasli in, kjer lahko zakonodajalec posreduje, mora to tudi storiti.

  Anne Delvaux (PPE), v pisni obliki. – (FR) Mislim, da moramo zaščititi nekadilce pred množičnim kajenjem, prav tako moramo kadilce ozaveščati o vplivu njihove odvisnosti na njih in na druge. O tem ne smejo dvomiti. V Belgiji smo korak pred drugimi v zvezi s tem vprašanjem, ker je naša država že podprla popolno prepoved kajenja v gostinskem sektorju in na vseh delovnih mestih do leta 2012.

Glede na povedano pa bi vseeno rada izrazila dve skrbi. Najprej, ali se gibljemo proti družbi, ki uveljavlja splošne prepovedi? Kaj storiti glede odgovornosti posameznikov? Čutim bojazen do družbe, ki je podobna tisti, ki jo je George Orwell opisal v svojem romanu „1984“. Drugič, če je treba kadilce prisiliti, da prekinejo svojo škodljivo navado zase in za druge, je treba to storiti z največjim spoštovanjem. Tobak je droga. Njegova popolna prepoved bi bila enakovredna zanikanju tega, da je večina kadilcev v stanju odvisnosti. Popolno prepoved je mogoče obravnavati kot dejanje izključevanja, kar se lahko izkaže kot kontraproduktivno. Zakaj torej nismo zagotovili možnosti, da se določena območja rezervira posebej za njih.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Kljub glasovanju v skladu s skupino Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), moram izraziti nekatere skrbi, ki jih imam glede tega predloga resolucije.

Najprej, menim, da bi morale o politikah brez dima odločati države članice in da mora ostati vloga evropskih institucij ob spoštovanju načela subsidiarnosti na ravni nezavezujočih priporočil. Po drugi strani pa menim tudi, da bi morale države članice spodbujati politike brez dima, ampak ne bi smele uveljavljati nikakršnih omejitev svobode izbiranja organizatorjev, zlasti na področju hotelov, kjer morajo imeti lastniki možnost, da so nekadilski, ali pa ne. Glede na to je bil zakon, ki je bil nedavno sprejet na Portugalskem, dobro uravnotežen.

Moja druga skrb pa se nanaša na predlagan konec neposrednih subvencij, povezanih s proizvodnjo tobačnih izdelkov. Ker je Portugalska tudi proizvajalka tobačnih izdelkov, mislim, da je treba takšno politiko izredno previdno analizirati, drugače bi lahko bila zelo škodljiva za kmetovalce, ki ne bodo mogli nadaljevati s pridelavo, ne da bi dobili uspešno alternativo. Takšno je moje mnenje o točki 9 te resolucije.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Varstvo človekovega zdravja in kakovost življenja zaposlenih na njihovih delovnih mestih in splošne javnosti tvorita podlago te resolucije in zato sem glasoval za njo.

Nujno je, da povečamo zaščito nekadilcev tako, da preprečimo pasivno kajenje, pa tudi da ustvarimo nujne pogoje za spremljanje in spodbujanje kadilcev, naj opustijo to navado. V položajih, kjer se to izkaže za potrebno, bi bilo treba uvajati politiko prepovedi.

Glede neposrednih subvencij, povezanih s proizvodnjo, zagovarjamo pobude za preoblikovanje obratov za proizvodnjo tobaka. Vendar pa menimo, da ne smemo ustvariti razmer, ko bomo morali spodbujati uvažanje tobaka iz držav, ki niso v EU, in tako prinesti koristi velikemu poslu večnacionalnih tobačnih podjetij.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za izbris točke 13 iz izvirnega besedila, ki se je glasila: „poziva Komisijo, naj predloži predlog Parlamentu in Svetu za zakonodajo o prepovedi kajenja do leta 2011 v vseh zaprtih delovnih prostorih, tudi v vseh zaprtih javnih stavbah in prevoznih sredstvih v EU, na področju varstva zdravja delavcev;“ Izbris je bil odobren skladno z načelom subsidiarnosti v tej zadevi.

Menim, da mora vsaka država članica storiti še mnogo, da bo ustvarila okolja brez tobačnega dima, in izvesti učinkovite kampanje za ozaveščanje ter uporabljati najboljše prakse za uvajanje člena 14 (ukrepi za zmanjšanje povpraševanja so odvisni od ravni odvisnosti in tistih, ki opuščajo kajenje).

Vendar pa mislim, da bi morala te ukrepe najprej izvesti vsaka posamezna država članica. V prvotnem predlogu resolucije je bila proizvodnja tobačnih izdelkov zamešana z njihovo potrošnjo. Zato pozdravljam sprejem predloga spremembe, ki ga je predložila skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), ki odpravlja del točke 9 iz prvotnega predloga besedila z izbrisom sklicev na proizvodnjo tobaka. Ti dve spremembi sta izboljšali končno resolucijo. Menim, da so preostale točke pozitivne, zato sem glasoval za predlog.

  Robert Goebbels (S&D), v pisni obliki. – (FR) Vzdržal sem se glasovanja o resoluciji o kajenju. Nikoli v življenju nisem kadil, a menim, da je to neprestano nadlegovanje kadilcev popolnoma proti svobodi. Sedanje prepovedi so več kot zadostne.

Odmikam se od tega neprestanega kontraproduktivnega nadlegovanja. Posledica želje, da se znebimo plantaž tobaka v Evropi, bo povzročila povečan uvoz iz tretjih držav.

  Elisabeth Jeggle (PPE), v pisni obliki. – (DE) Zdravstvena politika in zato zaščita nekadilcev sta jasno v pristojnosti držav članic in ne bi smela biti predmet osrednjih predpisov. Države članice morajo svobodno odločati, do kakšne mere želijo zaščititi nekadilce. Jasno je treba pokazati, da EU nima pristojnosti na tem področju. Zaradi tega sem glasovala za resolucijo Parlamenta za vrh ministrov EU za zdravtsvo, ki bo naslednji teden.

  Eija-Riitta Korhola (PPE), v pisni obliki. – (FI) Gospod predsednik, glasovala sem za resolucijo, vendar pa bi rajši videla strožjo resolucijo. Kajenje je največji posamezen vzrok za prezgodnje smrti v Evropi. Tobačni dim, ki vsebuje sto sestavin, ki škodujejo zdravju, onesnažuje okolje. Kljub temu pa deli Evrope dopuščajo ne le uporabnikom tobačnih izdelkov, ampak tudi tistim okoli njih, da so mu izpostavljeni. Pasivno kajenje je moralni problem, ker tisti, ki trpijo, nimajo izbire. Zlasti je nujno, da zaščitimo otroke.

Študije kažejo, da otrok, katerega starši kadijo, dejansko „pokadi“ vsako četrto cigareto, ki jo pokadijo njegovi starši. Vsako leto vodi kajenje do prezgodnje smrti skoraj 100 000 Evropejcev. Mnoge države članice so že uvedle nekatere odlične ukrepe. Ko je tudi Finska končno prepovedala kajenje v restavracijah in lokalih, je prišlo do protesta. Sedaj, dve leti kasneje, so ljudje le hvaležni. To odraža naravo politike javnega zdravja: trajne rezultate je mogoče doseči s preprečevanjem in ozaveščanjem, a za reševanje odpora je potrena odločenost zakonodajalcev. Ne strinjam se z nekaterimi poslanci, da Skupnost ne potrebuje zavezujoče zakonodaje na področju zdravja in varnosti pri delu. Priznati je treba, da priporočila niso povsod zadostovala. Podpiram odstavek 13 resolucije, v katerem je Komisija pozvana, naj predloži zakonodajni predlog za prepoved kajenja v zaprtih delovnih prostorih in tudi javnih prevoznih sredstvih.

Kajenje je za družbo drago in še več, na koncu plača dolg tistih 70 % Evropejcev, ki ne kadijo. Zato se strinam s stališčem, ki ga je Parlament izrazil leta 2007, da mora biti vsebina Direktive o tobačnih izdelkih strožja in mora vključevati odgovornost proizvajalcev za stroške zdravljenja zaradi potrošnje tobačnih izdelkov. Unija mora najprej odstraniti trn iz svojega očesa. Skrajni čas je že, da zaključimo s postopnim odpravljanjem subvencij za gojenje tobaka.

  Elisabeth Morin-Chartier (PPE), v pisni obliki. – (FR) Gospod predsednik, glasovala sem za resolucijo, ki podpira okolja brez tobačnega dima, ker verjamem, da je bistvenega pomena spremljati napredek, ki poteka k široki uvedbi okolja brez tobačnega dima v Evropski uniji, in poenostaviti izmenjavo dobre prakse med državami članicami in usklajevanjem politike za zaščito državljanov pred tveganji kajenja. Prav tako sem glasovala za ohranitev odstavka 9, s katerim je leto 2010 razglašeno za konec neposrednih subvencij, povezanih s proizvodnjo, za gojenje tobaka zaradi njegovih posledic na zdravstvena vprašanja. Prav tako podpiram svoje kolege poslance iz Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, ki so nas spomnili, da ostaja kajenje glavni prepoznani vzrok za smrt in bolezen v Evropski uniji. Hvala, gospod predsednik.

  Mariya Nedelcheva (PPE), v pisni obliki. – (BG) Gospe in gospodje, glasovala sem za odpravo izrecne navedbe leta 2010 v odstavku 9 predloga resolucije. V moji državi je gojenje tobaka življenjskega pomena in ključna industrija za velik del prebivalstva v regijah, kjer je to njihova lastna oblika preživetja. Iz ene od teh regij prihajam tudi sama, iz Blagoevgrada.

Naša država je ena od osmih največjih pridelovalk tobaka v Evropi, ki so pred letom dni želele, da se zdajšnje subvencije podaljšajo do leta 2013 kljub temu, da sporazum določa, da se povezava med količino dodeljenih sredstev in količino proizvodnje preneha z letom 2010. Vsakič, ko se srečamo s pridelovalci tobaka, je eno od vprašanj, ki ga najpogosteje zastavljajo: Kaj se bo zgodilo z nami?

Ne morem jim obljubiti čudeža, a sodelujemo z našo vlado, da bi izdelali ukrepe, ki ne bodo dovolili, da bi ostali brez izbire z izgubo svojih glavnih sredstev za preživetje. Kolegi poslanci, razumem argumente tistih, ki se borijo proti kajenju. Vendar pa vas pozivam, da zagotovite, da ne bomo zamešali boja proti kajenju s tveganjem, da uničimo pridelovanje tobaka v Evropi. V času gospodarske krize vas pozivam, da zagotovite, da ostanemo preudarni in modri.

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Strinjam se z vsemi razumnimi ukrepi, ki so ciljno usmerjeni v boj proti kajenju in v zaščito nekadilcev in zato sem glasoval za to resolucijo. Vendar pa moram izraziti nekoliko dvoma o učinkih, ki bi jih lahko imeli kakršni koli ukrepi, usmerjeni proti pridelovalcem tobaka. Romunija ima sedaj približno 1 600 hektarov plantaž tobaka, ki zagotavljajo proizvodnjo približno 3 000 ton tobaka. Vendar pa se v Romuniji v primerjavi s količino, ki jo potrebujejo romunski predelovalci in je ocenjena na 30 000 ton, goji majhna količina tobaka.

Razliko v količini, ki znaša približno 27 000, pokrije uvoz, v glavnem iz regij v Afriki in Aziji. Če bomo odvračali pridelovanje tobaka v državah članicah, bomo le spodbujali še več teh uvozov iz tretjih držav v škodo evropskim pridelovalcem.

  Frédérique Ries (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Resolucija, s katero se ukvarjamo, je proaktivna in ambiciozna. Vendar pa sem zgrožena nad odločilnim glasom večine svojih kolegov poslancev, zlasti Krščanskih demokratov, ki so po intenzivnem lobiranju skupin in zainteresiranih strani, zavrnili člen 13.

Tako menijo, da za Evropo ni prostora v tej razpravi in ne zagotavlja nikakršne dodane vrednosti v smislu zagotavljanja zdravih območij na javnih mestih, na delovnih mestih in na javnih prevoznih sredstvih za evropske državljane. Z drugimi besedami, ne moti jih diskriminacija, ki se ustvarja med delavci v Evropi. Naj dam le en primer, ljudje na Irskem bodo zelo dobro zaščiteni z nacionalno zakonodajo, medtem ko se lahko le sprašujemo, če bodo imeli ljudje v Grčiji ali Češki republiki to možnost, ali bolje, to pravico.

Nadaljnji dokaz za „pranje možganov“ s strani lobijev je, da so zavrnili člen 9, ki se preprosto nanaša na eno od reform skupne kmetijske politike, o kateri je že bilo odločeno, in sicer o koncu neposrednih subvencij, povezanih s proizvodnjo, za gojenje tobaka, do leta 2010.

  Vilja Savisaar (ALDE), v pisni obliki. – (ET) S predlogom v resoluciji glede nekadilskih območij je predvidena pomembna sprememba – uveljavljanje prepovedi kajenja v vseevropskih javnih ustanovah in na javnih mestih. Namen resolucije je bil, da se Komisijo zadolži, da pripravi potreben zakonodajni akt, ki bi začel veljati leta 2011. Čeprav je zelo veliko delegatov, tudi jaz, glasovalo za prepoved kajenja v javnih prostorih (zlasti na delovnih mestih), je žal Ljudska stranka zavzela stališče opozicije. Večina v Parlamentu ni pokazala nikakršnega premisleka glede zaščite zdravja vsakega evropskega državljana in zlasti tisti ljudje, ki sami ne kadijo, a so vseeno prisiljeni dihati v dimu v javnih prostorih in posledično tudi sami trpijo zdravstvene težave. Upam, da ta tema ne bo pozabljena in da se bo še enkrat pojavila na tem dnevnem redu, saj mnogo držav članic do sedaj še ni uveljavilo prepovedi glede kajenja na javnih mestih, čeprav so imele to priložnost storiti.

  Marc Tarabella (S&D), v pisni obliki. – (FR) Strinjam se s obveznostjo iz te resolucije, da bi napredovali v boju proti pasivnemu kajenju, ki se vsiljuje tistim, ki ne kadijo. Vendar pa nekateri ta položaj izkoriščajo, da bi v to resolucijo vključili določbo, ki nasprotuje subvencijam, ki se plačujejo pridelovalcem tobaka. Osebno sem za zagotavljanje te podpore tistim, ki izvajajo umetnost v izumiranju. Zavedati se morate, da tobak pomeni manj kot 10 % vsega, kar je v cigaretah; ali postavljamo toliko vprašanj glede dodatkov, ki znašajo več kot 90 % njihove vsebine in o njihovi škodljivosti?

- Predlog resolucije: Svetovni vrh FAO o varni prehrani - Izkoreniti lakoto po svetu (RC-B7-0168/2009)

  Liam Aylward (ALDE), v pisni obliki. – Glede na to, da vsako leto zaradi lakote in revščine umre 40 milijonov ljudi, med njimi vsakih šest sekund en otrok, in da je globalna kriza na področju hrane ena od glavnih groženj za mir in varnost na svetu, sem glasoval za podporo tej primerni resoluciji. Resolucija poziva Komisijo, naj izvede celotno oceno vpliva politik in programov EU na področjih kmetijstva, razvoja in trgovine, da bi zagotovila skladen, trajnostni politični pristop k varni preskrbi s hrano v globalnem merilu. Kakor je navedeno v resoluciji, ima vsakdo pravico do varne in energijsko bogate hrane, Evropska unija pa mora ukrepati in zagotoviti, da bo mogoče s temi politikami ustvariti trajnostno varnost preskrbe s hrano.

  Ole Christensen, Dan Jørgensen, Christel Schaldemose in Britta Thomsen (S&D), v pisni obliki. – (DA) Danski socialni demokrati verjamemo v postopno odpravo kmetijske pomoči EU. Danes podpiramo resolucijo „Vrhunsko srečanje FAO o varnosti preskrbe s hrano“ – resolucija, ki je osredotočena na velike izzive, s katerimi se spopadamo v zvezi z izkoreninjenjem lakote in zagotavljnajem boljših priložnosti za razvoj držav v prihodnosti – a močno zavračamo izjave poveličevanja, ki so navedene v resoluciji o kmetijski politiki in pomoči, med drugim v odstavkih 3, 9 in 14.

  Corazza Bildt, Christofer Fjellner, Gunnar Hökmark in Anna Ibrisagic (PPE), v pisni obliki. – (SV) Švedski konzervativci smo danes glasovali proti resoluciji (B7-0168/2009) o vrhunskem srečanju FAO o varnosti preskrbe s hrano. Skrbi nas lakota po svetu in menimo, da je pomembno osredotočiti se na varnost preskrbe s hrano. Vendar pa v nasprotju s to resolucijo švedski konzervativci menimo, da je skupna kmetijska politika (SKP) del težave in ne rešitev in da jo je treba reformirati.

  Lena Ek, Marit Paulsen, Olle Schmidt in Cecilia Wikström (ALDE), v pisni obliki. – (SV) Danes so na svetu čudne razmere: milijarda ljudi trpi zaradi debelosti, hkrati pa milijarda ljudi trpi lakoto. Te razmere so porazne in potrebni so učinkoviti ukrepi, zlasti s strani bogate Evropske unije. Vendar pa ne verjamemo, da je sedanja skupna kmetijska politika EU, kakršna je, rešitev. Naša kmetijska politika je bila uspešna v preteklosti, a ne sodi v prihodnost. Ker ta resolucija nasprotuje pregledu sedanjega evropskega sistema za kmetijsko pomoč (nekaj, kar bi lahko koristilo podnebju, revnim in evropskim kmetom), nismo videli druge možnosti, kot da se glasovanja vzdržimo.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za skupni predlog resolucije Svetovni vrh FAO o varni prehrani - Izkoreniti lakoto po svetu, ker menim, da so nujno potrebni nujni ukrepi za prekinitev te nadloge, ki vpliva na šestino svetovnega prebivalstva. V smislu vpliva podnebnih sprememb na kmetijstvo, zlasti zmanjšana produktivnost zaradi pomanjkanja vode, predvsem v državah, ki se že borijo s temi težavami, moramo zagotoviti, da bomo razvili skladne kmetijske politike, ki so združljive z zaščito podnebja in boja proti lakoti.

  Göran Färm (S&D), v pisni obliki. – (SV) Mi, Švedski socialni demokrati, smo se danes odločili glasovati za skupni predlog resolucije o vrhunskem srečanju FAO o varnosti preskrbe s hrano. Več kot milijarda ljudi zdaj trpi lakoto. Ekstremna nihanja cen in dramatična povišanja cen hrane na svetovnem trgu so prav tako povzročila svetovno krizo zaradi pomanjkanja hrane, ki je revnim ljudem sveta še otežila dostop do hrane.

Vendar pa bi radi poudarili, da se ne strinjamo s stališčem Parlamenta, da ne bi smeli zmanjšati ukrepov za podporo trgu in izplačil pomoči kmetom v okviru skupne kmetijske politike EU. Ne verjamemo, da bodo ti podporni ukrepi in plačila dolgoročno pomagali pri povečanju varnosti preskrbe s hrano v državah v razvoju. Nasprotno, ti ukrepi bodo imeli nasproten učinek. Subvencionirana in poceni evropska hrana se izvaža v države v razvoju in zaradi njenih konkurenčnih cen pogosto s trga spravi proizvodnjo hrane teh držav ter tako tem državam odvzema možnost dolgoročnejše samozadostnosti.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Nihče ne more ostati nepristranski, ko gre za to težavo v svetovnem merilu, ko ve, da vsako leto zaradi trpljenja lakote umre 40 milijonov ljudi in da vsakih šest sekund zaradi podhranjenosti umre otrok.

Evropska unija je glavna donatorka razvoja in humanitarne pomoči, a le majhen del tega je usmerjen proti kmetjiskemu sektorju, ki bi lahko izpolnjeval potrebe po hrani več tisoč ljudi, ki še naprej trpijo zaradi podhranjenosti. Evropska unija bi morala zato nujno pregledati svoje politike v zvezi s pomočjo in razvojem in dati večjo prednost podpori kmetijstva v državah v razvoju, sektorju, ki je vir dohodka za več kot 70 % delovne sile.

Skupno kmetijsko politiko je treba tudi interno prilagoditi krizi, ki jo preživljamo in vključuje višje stroške pridelave za evropske kmetovalce, in sicer s tem, da se vzdržimo odprave njenih podpornih ukrepov za trg in/ali z zmanjšanjem kmetijskih subvencij, pri čemer se posebna pozornost posveča podpori za male in srednje velike kmetovalce in njihovemu dostopu do kreditov, da bodo lahko še naprej dosegali svoje ravni proizvodnje kljub stopnjevanju stroškov surovin, ki so potrebne za proizvodnjo.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Čeprav se ne strinjamo z vsemi podanimi točkami, smo se odločili, da odobrimo to resolucijo, saj izpostavlja pomembnost načel, za katera menimo, da so temeljnega pomena za resničen boj proti svetovni lakoti, zlasti:

– poudarku, da „mora boj proti lakoti temeljiti na priznavanju pravice do neodvisnosti pri preskrbi s hrano“,

– priznavanju, „da imajo prebivalci posameznih držav pravico do nadzora nad kmetijskimi zemljišči in drugimi naravnimi viri, izjemno pomembnimi za njihovo varnost preskrbe s hrano“.

Resolucija prav tako pozornost pritegne k pomenu kmetijstva v boju proti lakoti in poudarja pomembnosti dohodkov kmetovalcev. V prihodnosti bomo še videli, ali bo ta Parlament izpolnjeval, kar je danes tu odobril, ali, kot se pogosto dogaja, izpostavlja te dobre točke, a kasneje, ko jih je treba dejansko uresničiti v praksi, pozabi na dano besedo in odobri zakonodajo, ki krši ta načela.

Ne sememo pozabiti, da so zaporedne reforme skupne kmetijske politike po liberalizaciji kmetijskih trgov, ki jih je izvedla svetovna trgovinska organizacija, in s sovpadanjem le z interesi velikih kmetijsko-živilskih podjetij, prispevale k osiromašenju svetovnega kmetijskega sektorja. Kmetijska proizvodnja bi se morala v prvi vrsti uporabljati za oskrbovanje ljudi s hrano in ne v korist izvoznim monopolom.

  Anne E. Jensen in Jens Rohde (ALDE), v pisni obliki. – (DA) Mi, poslanci EP Danske liberalne stranke, smo glasovali za resolucijo o varnosti preskrbe s hrano, ker želimo poudariti pomembnost tega, da EU sprejme globalno odgovornost v boju proti lakoti in revščini. Vendar pa nasprotujemo odstavku 9 resolucije, ki postavlja pod vprašaj nadaljanjo liberalizacijo kmetijske politike EU. Danska liberalna stranka želi, da pride do postopne odprave kmetijske pomoči pa tudi do postopne vzpostavitve skupnih pravil, ki zagotavljajo enakovredne pogoje za evropske kmetovalce v smislu konkurence.

  Elisabeth Köstinger (PPE), v pisni obliki. – (DE) Dolgoročna varnost preskrbe s hrano je eden osrednjih izzivov skupne kmetijske politike. Posebno v luči primankljajev na področju hrane moramo poudariti pomen močne SKP, ki bo v prihodnosti prevzela ključno vlogo pri premagovanju globalnih izzivov. To pomeni, da je potrebno ustrezno dolgoročno financiranje SKP. SKP je pomemben element politike EU na področju hrane in varnosti in po letu 2013 bo igrala pomembno vlogo v razvojni politiki in v zunanji politiki na področju varnosti preskrbe s hrano.

Zato so popolnoma delujoči ekosistemi, plodna tla, stalni viri vode in nadaljnja raznolikost podeželjskega gospodarstva najpomembnejše prednostne naloge. Mednarodno sodelovanje in solidarnost skupaj z uravnoteženimi trgovinskimi sporazumi, ki spodbujajo in ne ogrožajo varnosti preskrbe s hrano, so temeljni element varne preskrbe s hrano v globalnem smislu in tu lahko pomembno prispeva močna SKP. Neto uvoznice hrane so najhuje prizadele višje cene hrane, a mnoge od teh držav so med najmanj razvitimi na svetu. EU mora ukrepati, da bi to preprečila.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Lakota je nadloga, ki vpliva na vse večje število ljudi. Ker je EU kraj solidarnosti, mora biti v ospredju pri boju proti tej vse večji težavi. Svetovna kriza na področju hrane je ena največjih groženj za svetovni mir in varnost, zato je treba pospešiti vse svetovne in evropske politike glede varnosti preskrbe s hrano.

  Georgios Toussas (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Avtorji te resolucije, čeprav so prisiljeni k izpostavljanju problema lakote in problemov, na splošno izpostavljenih na vrhu za prehrano in kmetijstvo, so kljub temu prikrili glavni vzrok problema, namreč kapitalistični sistem izkoriščanja in strategijo, ki ji EU prav tako zvesto služi, da bo lahko imel korist kapital. Proizvodnja hrane in distribucijske multunacionalke uničujejo kmetovalce in koncentrirajo zemljo, ter s tem močno prizadevajo revne in povprečne kmetovalce. Delovni in ljudski razredi, celo razvite kapitalistične države, vse težje varujejo zdravo in varno hrano, medtem ko prehranske multinacionalke grabijo ogromne dobičke in kupujejo velike kose zemlje, zlasti v Afriki, kjer preračunavajo, da bi se morala proizvodnja hrane do leta 2050 podvojiti. EU je vodilna pri liberalizaciji in privatizaciji vseh dejavnikov v proizvodnji hrane – voda, energija, transport in tehnologija – in isto vsiljuje tretjim državam preko STO in dvostranskih sporazumov.

SKP podpira politiko uničevanja malih in srednje velikih podjetij in podpira monopole in njihove dobičke. Kmetovalci in delavci se borijo proti tej politiki, borijo se, da bi strmoglavili ta sistem izkoriščanja in si zagotovili zadostne količine zdrave in varne hrane za vse.