Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 16. december 2009 - Strasbourg

10. Belorusija (razprava)

  Predsednik. – Naslednja točka sta izjavi Sveta in Komisije o Belorusiji.

  Cecilia Malmström, predsedujoča Svetu. – (SV) Gospod predsednik, spoštovani poslanci, odnosi EU z Belorusijo ne potekajo brez zapletov. Razpravo bi rada začela s pojasnilom, zakaj je Svet septembra sprejel sklep o odnosih EU z Belorusijo. Vem, da je to vprašanje eno izmed vprašanj, ki zelo zanimajo mnoge poslance.

Ko smo razpravljali o tem, smo se osredotočili na dva pomembna vidika. Po eni strani je hotela EU poslati jasen znak, da nismo zadovoljni s pomanjkanjem pozitivnega napredka v zadnjih mesecih. Po drugi strani smo hoteli oblikovati naslednje korake v okviru našega dialoga z Belorusijo s ciljem spodbujanja Minska k ukrepanju na številnih področjih.

Menim, da je bil rezultat dobro uravnotežen sklep, ki upošteva te vidike. Ima tri glavne elemente.

Prvič, podaljšujemo sankcije, medtem ko sočasno odpravljamo omejitve potovanj za skoraj vse posameznike. Izjema so štiri osebe, neposredno povezane s političnimi izginotji, in predsednik beloruske osrednje volilne komisije.

Drugič, odprti smo za možnost vizumskih olajšav in sporazumov o ponovnem sprejemu med EU in Belorusijo.

Tretjič, obstaja možnost sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med EU in Rusijo. Seveda bi bil za to potreben pozitiven razvoj glede demokracije, človekovih pravic in načel pravne države. Komisija je bila pozvana, naj prične s pripravljalnim delom na podlagi teh akcijskih načrtov, ki so bili razviti v okviru evropske sosedske politike.

V naših razpravah smo upoštevali dejstvo, da je položaj v Belorusiji boljši kot je bil pred 18 meseci, kljub temu, da je prišlo do nekaterih nazadovanj. Zelo resen primer tega je izključitev študentov z univerze, potem ko so sodelovali v forumu o vzhodnem partnerstvu.

Prehod z avtoritarne družbe na demokracijo je – kot zelo dobro vedo mnogi poslanci tega Parlamenta – postopen proces. Belorusija bo potrebovala čas, na poti pa bo naletela na mnoge ovire. Zato je potrebna naša polna podpora.

Svetovna finančna kriza vsekakor ponuja priložnost za vplivanje. Gospodarstvo Belorusije je na kolenih, Rusija pa ni več pripravljena prevzemati obveznosti države. V energetskem sektorju so nizke cene plina samo še spomin.

Ali lahko potem izkoristimo to situacijo za spodbujanje Belorusije, naj ubere drugo pot? Ne obstaja druga pot kot dialog. Pripomoči moramo h krepitvi previdnega gibanja proti večji odprtosti. Preučiti moramo, kako učinkovita je naša politika sankcij. Lanskoletna odločitev o odpravi vizumskih omejitev, potem ko je Minsk avgusta 2008 izpustil zadnjega zapornika, je pripomogla k napredku v našem dialogu.

Uporaba sankcij je pomemben način, na katerega lahko Evropska unija izvaja pritisk. Sočasno je Komisija sprejela številne ukrepe, namenjene sodelovanju z Belorusijo, in država je del vzhodnega partnerstva. Tudi naša podpora Belorusije znotraj Mednarodnega denarnega sklada je bila pozitiven korak.

Določili smo pogoje, zdaj pa moramo nadaljevati razumno in preudarno. Odločitev o podaljšanju odložitve seznama prepovedi izdaje vizumov je poslala znak, da mislimo resno z nagrajevanjem pozitivnih korakov. Če se bodo zadeve odvijale v tej smeri, lahko gremo korak dlje.

Trenutno se razprave osredotočajo na dve možni alternativi. Ena je razvoj formalnega sporazuma, druga pa možnost vizumskih olajšav in sporazumov o ponovnem sprejemu. Stališče Sveta je položilo temelje za natančnejšo preučitev teh vprašanj.

Sporazum o partnerstvu in sodelovanju bi lahko imel za posledico nov način formalizacije odnosov med EU in Belorusijo. Gre za združevanje pogojenosti z našimi različnimi sredstvi za izvajanje pritiska znotraj okvira pravno zavezujočega sporazuma. Sporazum o partnerstvu in sodelovanju bi Belorusiji omogočil tudi popolno udeležbo v dvostranskem elementu vzhodnega partnerstva.

Kjer gre za vizumske olajšave, je cilj te nameniti navadnim ljudem, splošni javnosti, namesto politični eliti. Spodbujanje stikov med civilno družbo in državljani Belorusije in EU bo predstavljalo pomembno priložnost. Postane lahko ključni dejavnik pri odpiranju beloruske kulture in vplivanju nanjo. Je povsem v skladu s cilji vzhodnega partnerstva.

Vizumske olajšave so povezane s ponovnim sprejemom. To ne bi smel biti velik problem, saj je Belorusija pokazala svojo zmožnost za sodelovanje v zadevah, ki so povezane z mejnim nadzorom.

Belorusija je na pomembnem mestu na vzhodni meji EU. Zato smo zainteresirani za posodobitev in razvoj Belorusije ter za to, da postane demokratična, svobodna država. Demokratične sosednje države so temelj naše varnostne strategije.

Prizadevati si moramo za vcepljanje svojih vrednot – kot so demokracija, tržno gospodarstvo in spoštovanje človekovih pravic – v Belorusijo. Tu obstaja jasna vzporednica s tem, kako razvijamo partnerstva s številnimi državami na vzhodu in tudi na jugu.

Zaključiti želim s tem, da poudarim, da moramo vsekakor postaviti zelo jasne pogoje v svojih odnosih z Belorusijo. Država se mora pomikati naprej. Represivne politike predsednika Lukašenka morata nadomestiti večja demokracija in večja strpnost. Spoštovati je treba načela pravne države. To je sporočilo, ki ga pošiljamo v vseh dvostranskih stikih, ki se odvijajo med državami članicami in Belorusijo.

Dialog je bistvenega pomena, če naj naše zahteve prinesejo rezultate. Zato smo v Svetu pozdravili tudi okrepitev stikov, namenjenih pospešitvi prehoda na demokracijo. Še naprej bomo razvijali našo podporo demokratičnemu gibanju in civilni družbi, ki si v Belorusiji prizadevata za reformo in evropsko povezovanje. Zelo smo hvaležni za pomembno podporo in zavezanost, ki ju je pri tem delu pokazal Evropski parlament.

  Benita Ferrero-Waldner, članica Komisije. – Gospod predsednik, dragi kolegi, predsednik Sveta, spoštovani poslanci, v zadovoljstvo mi je danes z vami razpravljati o zelo pomembnem, toda tudi zelo zahtevnem odnosu z Belorusijo. Menim, da je pomemben, saj Belorusija leži na sečišču naše celine; in je zahteven, ker lastna izbira Belorusije glede njene prihodnosti in njenih odnosov z EU ostaja nejasna. Ugotoviti je še treba, kakšni bodo, zato bomo morali še naprej sodelovati.

V zadnjih dveh letih si je Evropska unija prizadevala za postopno sodelovanje z Belorusijo in za spodbujanje nadaljnjih reform, ki bi temeljile na, reči moram, skromnih ukrepih, sprejetih doslej. Prepričana sem, da bo najbolj produktiven pristop k Belorusiji temeljil na pragmatizmu. Naše sodelovanje s to državo mora odražati pozitivne korake Belorusije, vendar pa moramo pokazati vsaj malo prožnosti.

Jasno smo pokazali, da bi si želeli Belorusijo imeti za polnopravno udeleženko v evropski sosedski politiki in da je mogoče dvostransko razsežnost evropskega partnerstva odpreti Belorusiji, če s trajnostnim ukrepanjem pokaže svojo željo po nepovratnih ukrepih na poti k demokratični reformi.

Medtem smo svojo dobro voljo pokazali na številne pomembne načine. Številni obiski EU na visoki ravni letos v Belorusiji so pomagali okrepiti politično izmenjavo. Junija 2009 smo začeli dialog o vprašanju človekovih pravic. Komisija je udeležena v naraščajočem številu tehničnih dialogov z Belorusijo o vprašanjih skupnega interesa.

Prejšnji mesec, na primer, se je Svet za zunanje odnose odločil, da bo zaradi pomanjkanja vidnega napredka na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin podaljšal obstoječe omejevalne ukrepe, namreč prepoved izdaje vizumov in zamrznitev sredstev, do oktobra 2010.

Toda da bi spodbudil demokratičen napredek, je Svet podaljšal tudi začasno prekinitev omejevalnih ukrepov. Svet pa je sprejel tudi dodatni dve odločitvi, da bi Belorusijo spodbudil k nadaljevanju v smeri reform. Toplo pozdravljam dejstvo, da se lahko Komisija zdaj začne ukvarjati z vprašanjem vizumskih olajšav in akcijskim načrtom ESP v senci, „skupnim vmesnim načrtom“. Ti koraki predstavljajo spodbudo v smeri demokracije v Belorusiji, ki jo bo po mojem prepričanju dobro razumela vlada na eni strani ter predvsem ljudstvo na drugi strani.

Skupni vmesni načrt bodo razvili tako oblasti kot civilna družba v Belorusiji in upam, da bo odprl vrata globljemu dialogu z Belorusijo, tudi o kočljivih političnih vprašanjih.

Moje službe pripravljajo priporočila, da se dogovorijo smernice o vizumskih olajšavah in sporazumih o ponovnem sprejemu. Vizumske olajšave so prednostna naloga beloruskega ljudstva in želim si, da bi več Belorusov obiskalo Evropsko unijo, da bi svobodno potovali, študirali in poslovali. Toda končna odločitev o pogajalskih smernicah bo seveda v rokah Sveta.

Poleg tega je Komisija pripravljena povečati dodeljeno finančno pomoč Belorusiji za obdobje 2010–2013. Predlagali smo paket makrofinančne pomoči v višini 200 milijonov EUR, za kar naprošamo Parlament za soglasje. Komisija podpira zamisel, da bi EIB vključila Belorusijo v svoj novi mandat. Resnično upam, da se bo to odvijalo naprej.

Toda če se želi Belorusija približati EU, je jasno, da mora to pokazati skozi svoja dejanja. Narediti mora konec političnim zapornikom in politično motiviranemu preganjanju. Reforma volilne zakonodaje v skladu s priporočili OVSE/ODIHR je nujno potrebna. Svoboda tiska, svoboda govora in zbiranja mora biti omogočena in mora postati norma. Evropska unija tudi spodbuja Belorusijo, da ukine ali razglasi moratorij na smrtno kazen. Pozivamo k boljšim pogojem za nevladne organizacije, civilno družbo in borce za človekove pravice. Vsi ti ukrepi lahko pripomorejo k pospeševanju razvoja tesnejšega partnerstva med Belorusijo in Evropsko unijo.

Če sklenem, naša ponudba Belorusiji je jasna. Evropska unija je pripravljena tesneje sodelovati z Minskom ter podpreti njegov političen in gospodarski razvoj. Toda pozdravili bi pomembnejše pozitivne korake beloruskega vodstva, ki bi nam omogočili, da razvijemo naš odnos, kot ga razvijamo z drugimi vzhodnimi partnericami, če odigrajo svojo vlogo.

  Jacek Protasiewicz, v imenu skupine PPE. – Gospod predsednik, zakaj je moja politična skupina zahtevala resolucijo po razpravi? Ne le zato, da bi izrazili našo podporo odločitvi Sveta – ki je modra in ustrezna odločitev ter se strinjam z obema vašima trditvama –, temveč je glavni razlog vse večje zatiranje, ki se v Belorusiji dogaja zadnje čase. Resolucija se bo nanašala na vse te primere in če bo kateri izpuščen med sestavljanjem resolucije, ste lahko prepričani, da bo predlagan kot sprememba, bodisi jih bo predlagala EPP v pisni obliki ali pa jaz v ustni obliki jutri.

Še eno vprašanje so mediji razkrili ravno danes, namreč nov osnutek zakona, ki ga je pripravil Aleksander Lukašenko, da bi povsem nadziral internet, kot na Kitajskem ali celo v Severni Koreji. Mislim, da moramo tudi to obravnavati.

Zakaj se te zadeve dogajajo v Belorusiji? Moje osebno mnenje je, da so deloma za to krivi nepremišljeni – recimo nespametni – obiski predsednika vlade Silvia Berlusconija, ki se je sestal z Aleksandrom Lukašenkom in ga hvalil kot demokratično izvoljenega vodjo, ni pa našel časa, da bi se sestal z opozicijo, pa tudi predsednik Litve, ki je malo pred tem povabil Lukašenka v Litvo, po mojem mnenju nepremišljeno.

Dovolite mi, da na koncu omenim jutranji govor Sergeja Kovaleva, ki je citiral Saharova, ko je dejal, da bi moral zahodni svet nuditi in zahtevati. To je vprašanje. Belorusiji moramo ponuditi tesno sodelovanje, vendar moramo od beloruskih organov zahtevati dejanski napredek na področju človekovih pravic, demokracije in svobode.

  Kristian Vigenin, v imenu skupine S&D. – (BG) Ministrica, komisarka, moram se strinjati z oceno, da je Belorusija težavna partnerica za Evropsko unijo.

Vendar ne moremo podpreti pristopa, ki sta ga sprejela Komisija in Svet v zvezi s to državo lansko leto. Ta pristop, temelječ na postopnem odpiranju vrat Belorusiji, povezan z ustreznimi odločitvami beloruskih organov, se nam ne zdi najboljši način, da ta država postopoma postane demokratična država ali se temu vsaj čim bolj približa po naših merilih.

Želimo, da bi bili ukrepi, ki jih sprejemata Evropska komisija in Svet, vsebinsko nekoliko bogatejši kot tudi, da bi bil malce večji poudarek na samih državljanih Belorusije, saj se na ta način lahko državljane pripravi, da se zberejo na shodu za namen, ki ga poskušamo podpreti v dialogu z beloruskimi organi, to je demokratizacija, odprtost ter svobodne in demokratične volitve. V Evropi današnjega dne je nepredstavljivo, da ta proces ni mogoč v evropski državi.

Tudi težave z vzhodnim partnerstvom so povezane s tem vprašanjem. Veste, da Evropski parlament ne goji uradnih odnosov z beloruskim parlamentom, ker menimo, da poslanci v Belorusiji niso izvoljeni na poštenih in demokratičnih volitvah, kar pomeni, da njihov parlament ne more biti naš uradni partner.

S tem je povezana tudi skorajšnja ustanovitev parlamentarne skupščine vzhodnega partnerstva, ki se sooča z nekaterimi težavami. Toda skupaj s Komisijo in Svetom si bomo prizadevali za izpolnjevanje skupne strategije, da bomo tudi na parlamentarni ravni pripravljeni uvesti ustrezne ukrepe za Belorusijo, če bodo Belorusi izvedli svoje ukrepe in izpolnili zahteve, ki smo jim jih postavili.

V zvezi s tem pozivam Evropski parlament, Evropsko komisijo in Svet, da si skupno prizadevajo in se tako izognejo samostojnim ukrepom, kot jih uvaja predsednik vlade Berlusconi in ki lahko škodijo splošnemu cilju in dodatno spodbudijo Lukašenka. Temu se je treba izogniti.

  Ivars Godmanis, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, rad bi predložil še en predlog, saj so odnosi med Parlamentom in oblastmi sicer zamrznjeni, imamo pa odnose z opozicijo. Predlagam, da se organizira konferenca v Latviji ali kje drugje, ki se je bodo udeležile oblasti in opozicija. Teme konference bi bile, prvič: energija, varnost, gospodarstvo, problem tranzita, ki je zelo pomemben v Belorusiji, pa tudi za EU; drugič: vprašanje glede vizuma, sosedska vprašanja glede državljanov; tretjič: težave z demokratičnimi razmerami, težave s strankami in človekove pravice; ter četrtič: realen pogled z beloruske strani – kako vidijo vzhodno partnerstvo v bližnji prihodnosti. V končni fazi mislim, da je to eden od načinov, s katerim lahko odtalimo zamrznjeno stanje, ki dejansko obstaja. To mora biti dvosmerna ulica, saj enosmerna ne bo uspešna.

  Werner Schulz, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, pred približno dvema tednoma je italijanski predsednik vlade postal prvi zahodni voditelj države, ki je po dolgih letih obiskal Belorusijo. Hvalil je delo in politike predsednika Lukašenka in dejal, da je visoka udeležba na volitvah izraz velikega občudovanja in naklonjenosti ljudstva njihovemu predsedniku. Na žalost je pozabil obiskati opozicijo, kar bi bilo sicer običajno. Posledično ni bilo priznano, da so bili izvedeni ukrepi za liberalizacijo v Belorusiji, temveč je odnos do opozicije postal manj strpen. Prišlo je do zatiranja, pa tudi do prerivanja, prepiranja in podobno.

Tudi zato smo vložili to resolucijo danes, da bi razjasnili, katero oblast in pristope civilne družbe podpiramo, in pojasnili dejstvo, da bomo o partnerstvu – ki je zaenkrat seveda še zamrznjeno – lahko govorili, ko bomo lahko nadaljevali s popolnim dialogom o človekovih pravicah z Belorusijo. To pomeni svobodo govora, svobodo izražanja, svobodo opozicije do dela, dopuščanje opozicijskih strank in tako dalje. Mislimo, da je to pomembno in da mora opredeljevati naše partnerstvo v prihodnosti. Upamo, da bo Evropska unija pri tem našla skupno pot in da bo prihodnji visoki predstavnik vložil veliko truda v njeno spodbujanje.

  Valdemar Tomaševski, v imenu skupine ECR. – (LT) Gospod predsednik, Belorusija, srednjeevropska država, je zgodovinska zibelka Velikega vojvodstva Litve. Vojvodstvo je branilo vrednote zahodne civilizacije na svojem severnovzhodnem obrobju. Zato je dobro, da sklepi Sveta z dne 17. novembra letos omogočajo nove priložnosti za dialog kot tudi večje sodelovanje med Evropsko unijo in Belorusijo.

Toda preiti moramo od besed in gest k nečemu konkretnemu. Začnimo z odnosi med ljudmi. Te odnose je treba okrepiti, tako da se Belorusijo vključi v procese na evropski in regionalni ravni. Komisijo pozivam, da hitro pripravi priporočila o direktivah za poenostavitev režimov vizumov in o popolni odpravi režima vizumov v 50-kilometrskem obmejnem območju. Ljudje v središču Evrope morajo imeti pravico in možnost, da se prosto gibljejo na obe strani.

  Jiří Maštálka, v imenu skupine GUE/NGL. – (CS) Temeljito sem prebral osnutke resolucij o zadevnem vprašanju in z zanimanjem poslušal razpravo. Rekel bi, da je namen večine predloženih osnutkov uvesti pozitivno spremembo v sicer hladne odnose med EU in Belorusijo. Projekt vzhodnega partnerstva se mi zdi dobra priložnost, da v veliki meri izboljšamo naše odnose. Najprej bi rad poudaril, da na gospodarskem področju prevladuje pragmatičen pristop, vendar to ne more biti zgolj enostranski proces. Tudi EU se mora odpreti za belorusko blago in storitve. Drugič, po mojem mnenju je nujno, da se hitro sprostijo finančni viri za Belorusijo v okviru vzhodnega partnerstva. Tretjič, k dialogu lahko pripomore sprostitev vizumske politike EU. Četrtič, več podpore moramo zagotoviti okoljskemu vidiku našega sodelovanja. Vsi vemo, da je Belorusija utrpela černobilsko nesrečo in naša pomoč bo več kot dobrodošla. Čeprav poznam zgodovinske in politične okoliščine Belorusije, trdno verjamem, da je prišel čas, da se Belorusija pridruži tistim državam, ki so prepovedale smrtno kazen.

  Fiorello Provera, v imenu skupine EFD. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v odgovor prejšnjemu govorniku bi rad ponovno poudaril, da ima vsak voditelj države ali vlade pravico obiskati vlade v Evropi ali zunaj nje, pod pogojem, da je to v skladu z željami Sveta. Zato me preventivna cenzura italijanskega predsednika vlade zelo moti.

Toda če se vrnem k obravnavani zadevi, s podpisom evropskega partnerstva je Belorusija dokazala, da se je pripravljena pridružiti Evropi na poti h gospodarskemu razvoju in reformi. Komisija je opazila določen napredek v Belorusiji, na primer izpustitev političnih zapornikov, reforma volilnega zakonika in možnost izdaje določenih opozicijskih časopisov, resda pod vladnim nadzorom. To ne pomeni vsesplošno razširjene demokracije, vsekakor pa gre za prehod iz preteklosti.

Evropska unija ima torej na izbiro, da spodbuja reformo prek dialoga v okviru vzhodnega partnerstva in Euronesta ter obenem še naprej spremlja dosežene rezultate in sprejete ukrepe. Zato se strinjam, da bi moral biti gospod Vigenin zadolžen za dosego sporazuma z Minskom glede zadovoljivega zastopanja na skupščini Euronest, ki ni omejeno samo na civilno družbo, temveč zajema tudi poslance beloruskega parlamenta.

To bi nam omogočilo dialog z nosilci političnih odločitev o temah, ki vključujejo človekove pravice, in vzpostavitev komunikacijskega kanala z vlado, da bi podprli proces reforme. Tako ne bi imeli nobenega izgovora, da ne odgovorijo ali da posredujejo nezadovoljive odgovore.

  Peter Šťastný (PPE). – (SK) EU in Evropski parlament morata Belorusiji nameniti več pozornosti. Vsekakor se strinjam, da ponudimo pomoč, dokler je odgovor na drugi strani natančno merljiv in ustrezen. Toda v naših zahtevah moramo biti načelni. To bo koristilo demokraciji, dobrim odnosom med EU in Belorusijo ter nedvomno državljanom te države.

Zato pozdravljam povabilo Belorusiji, da se pridruži skupni parlamentarni skupščini Euronest pod jasnim pogojem glede delegacije v sestavi 5+5, ki jo Evropski parlament močno podpira. Po drugi strani je groba kršitev načela o uradnih obiskih predstavnikov članic EU obžalovanja vredna. Eno izmed takih načel, ki velja za uradni obisk v Belorusiji, je srečanje z opozicijo. Točno to načelo je bilo očitno kršeno, ko se voditelj vplivne države članice EU na svojem nedavnem obisku ni sestal z opozicijo. Takšno vedenje izničuje naš trud, škodi dobremu imenu Evropske unije in njenih institucij ter vsekakor ne pripomore h krepitvi demokracije v Belorusiji.

  Justas Vincas Paleckis (S&D). – (LT) Šest let, kar sem v Evropskem parlamentu, že trdim, in pri tem vztrajam, da bo Evropska unija naredila najbolje za državljane Belorusije in EU, zlasti tiste, ki živijo v sosednjih državah, ne z izvajanjem sankcij ali omejitev, temveč z odpiranjem vrat čim bolj široko sodelovanju med ljudmi, zlasti mladimi, in s tesnejšimi povezavami na poslovnem, kulturnem, znanstvenem in drugih področjih.

Zelo dobro je, da si Bruselj drugo zaporedno leto pragmatično prizadeva za spremembo s približevanjem Belorusiji in njenemu ljudstvu. Da, ta politika bo še obrodila vse pričakovane pozitivne rezultate, vrnitev v preteklost pa bi bila zares napaka. Zato podpiram ukrepe Sveta in Komisije, predvsem v zvezi z akcijskim načrtom za Belorusijo.

Ko so se pred dvema letoma nove države EU pridružile Schengenskemu sporazumu, se je preostanek berlinskega zidu, če se izrazim metaforično, premaknil na vzhod. Pred tem so lahko prebivalci Litve, Latvije, Poljske in Belorusije, pogosto v sorodstvenih vezeh, potovali drug k drugemu brez vsakršnih davkov, medtem ko morajo zdaj Belorusi plačati skoraj polovico mesečne plače za schengenski vizum. Takšne birokratske in finančne ovire je treba čim prej odpraviti. Po drugi strani pa ukrepi Minska, ki zadržujejo sporazum z Litvo in drugimi državami o lažjem prehodu prebivalcev iz obmejnih regij, mečejo senco dvoma na dobre namene oblasti.

Ankete kažejo, da v Belorusiji okoli 30 % prebivalcev podpira boljše odnose z Evropsko unijo. Po drugi strani pa 28 % želi boljše odnose z Rusijo. To ni protislovno. Evropska unija zares ne želi ločiti Belorusije od Rusije ali ju narediti za vzajemni sovražnici. Reform ne potrebuje zahod, temveč sami Belorusi.

Dinamična posodobitev gospodarstva in sodelovanje v politiki vzhodnega partnerstva lahko pomagata izpolniti to nalogo.

  Paweł Robert Kowal (ECR). – (PL) Gospod predsednik, med poslušanjem naše razprave sem imel občutek, da premalo povemo o našem glavnem cilju, namreč svobodnih volitvah v Belorusiji. Temu moramo vedno posvetiti pozornost. Poslanci Evropskega parlamenta so bili izvoljeni na demokratičnih volitvah v svojih državah, zato tega glavnega cilja ne smemo spregledati.

Prepričan sem, da številni ljudje tako v opoziciji kot vladnih taborih čakajo, da bomo govorili o svobodnih volitvah. Tudi oni čakajo na ta signal. To vem iz lastnih izkušenj. Zaslužijo si jasen in preprost odgovor. Borimo se, da bi imela Belorusija svobodne volitve in da bi bila svobodna partnerica v Evropi. Včeraj smo uspeli dobiti izjavo gospe Ferrero-Waldner o Sarkozyjevem načrtu, za katero se ji zahvaljujem.

Danes imam drugo zamisel. Rad bi, da bi dala gospa Ferrero-Waldner jasno izjavo, da do svobodnih volitev v Belorusiji ne bo nobenih političnih stikov s to državo na področjih, za katere je odgovorna, razen opozicije, ki je ta izključitev ne bo zadevala. Prosim, povejte to javno. Zelo vam bomo hvaležni za to. To bo božično darilo za nas.

  Bastiaan Belder (EFD). – (NL) Gospod predsednik, na začetku letošnjega leta, natančneje 14. januarja, sem imel čast sodelovati v razpravi, na kateri je bil prisotna tudi komisarka Ferrero-Waldner. Ob koncu parlamentarnega leta je običajno preveriti, ali so bile kakšne bistvene spremembe v odnosih med EU in Belorusijo; po mojem mnenju je bil za leto 2009 značilen status quo med Minskom in Brusljem. Kakšne zaključke naj evropske institucije potegnejo iz tega? Kot prvo, ostaja nevarnost, da bo režim predsednika Lukašenka v Belorusiji preprosto še naprej omahoval med Moskvo in Brusljem ali pa med zaigranim povezovanjem z Rusijo in zaigranim zbliževanjem z Evropsko unijo. Na eni strani je gospodarska afektivnost Evrope, na drugi strani pa želja beloruske politične elite, da utrdi svojo moč. Zadnje spremembe v položaju na političnem vrhu v Minsku kažejo na trše poteze.

Evropska unija mora uporabiti uravnoteženo strategijo, da izkoristi priložnost in postopoma spremeni miselnost prebivalstva in elite, priložnost, ki izhaja iz dialoga in struktur sodelovanja, ki so zdaj vzpostavljene, skupaj s svetovno gospodarsko krizo, kar tudi priganja vlado Lukašenka k ukrepanju.

Na kratko, vse evropske institucije morajo stopiti v stik z vsemi beloruskimi ciljnimi skupinami, vključno z državnimi oblastmi, opozicijskimi silami, civilno družbo in celo civilnim prebivalstvom. Seveda si bo Evropski parlament prizadeval za trajen stik z beloruskim parlamentom.

  Konrad Szymański (ECR). – (PL) Poskus odmrznitve odnosov med Unijo in Belorusijo še naprej daje dvoumne rezultate. Političen pritisk Evropske unije je torej nujen pogoj za vzdrževanje zelo šibko začrtane smeri sprememb v Minsku. Odpiranje kanalov za komunikacijo z oblastmi mora iti z roko v roki z zavrnitvijo nedemokratičnega parlamenta v Minsku. Moramo pa tudi dosledno skrbeti, da se Belorusi ne čutijo zavržene, zato je nepremišljena opustitev srečanj s predstavniki opozicije izjemno neodgovorna.

Minsk mora videti, da ima naša politika en cilj – demokracijo v Belorusiji. Politične spremembe bodo možne le, če Belorusom zagotovimo dostop do neodvisnih informacij. Projekt, ki pa danes terja našo podporo, je predvsem televizijska postaja Belsat, ki dve leti oddaja program samo v beloruščini in nudi dostop do necenzuriranih informacij o razmerah v državi ter vzbuja vse večje zanimanje med Belorusi.

  Paul Rübig (PPE). – (DE) Gospod predsednik, gospa Malmström, komisarka, zelo zadovoljen sem, ker je gospa Ferrero-Waldner kot naša komisarka vedno podpirala demokracijo in tržno gospodarstvo ter postavila nove standarde v zvezi s tem v Belorusiji. V povezavi s tem bi se ji rad iskreno zahvalil za njeno delo v funkciji komisarke za zunanje odnose in evropsko sosedsko politiko ter ji želim vse najboljše v prihodnosti.

  Marek Siwiec (S&D). – (PL) Gospod predsednik, znašli smo se v situaciji, ki kaže na nekakšno shizofrenijo v naših stikih z Belorusijo. Evropski voditelji namreč govorijo s predsednikom in belorusko vlado, ki zastopa beloruski parlament in politični sistem. To je dobro. Vendar ne želimo govoriti s parlamentom, ki je bil izvoljen na slabo vodenih volitvah, ki niso bile ne svobodne ne pregledne, saj imamo svoja načela. Ta shizofrenija se mora enkrat končati in to je treba jasno povedati.

Trenutek, ko moramo vsekakor povedati, kakšna je naša politika do Belorusije, je na lokalnih volitvah naslednje leto. Te volitve bodo potekale bodisi v skladu s standardi, ki jih sprejemamo, in bodo predstavljale precejšnjo odprtost ali pa ne bodo potekale tako in bomo preprosto morali nehati razmišljati o odprtosti s strani Belorusije, ker bo očitno, da gospod Lukašenko ve, kaj hoče, medtem ko mi dejansko ne vemo, kaj hočemo.

Kar pa se tiče gospoda Berlusconija, je razkril veliko o sebi, saj če je zanj idealno vodstvo to, kar počne Lukašenko, če je to vzor vodstva, ki nanj naredi vtis, lahko le prekrižamo roke in izrazimo obžalovanje, da je tak voditelj med 27 voditelji držav Evropske unije.

  Charles Tannock (ECR). – Gospod predsednik, EU že dolgo opazuje Belorusijo in pomembno je, da se z njo ukvarja, saj ta srednje velika evropska država postaja vse bolj izolirana po lastni volji in se spreminja v nekakšno Kubo Evrope. Predsednik Lukašenko, ki je v bistvu tip Homo sovieticus, pa povsem razume, za kaj gre pri politiki moči, zato moramo imeti med EU in Belorusijo razumno trgovino ter politične stike in odnose. Zato se strinjam, da je treba ciljne sankcije sčasoma ukinili ter sporazum o partnerstvu in sodelovanju sčasoma ratificirati.

Po dolgih letih, v katerih je EU izolirala Belorusijo, se zdaj strinjam, da je pragmatičen pristop palice in korenčka pravilen. Pospešiti moramo stike z belorusko civilno družbo, poceniti vizumsko ureditev ter Belorusiji dodeliti status opazovalke v skupščini Euronest kot tudi dostop do programov vzhodnega partnerstva.

Naredili smo velikodušen prvi korak in zdaj pozivam Minsk, da nam pride na pol poti, tako da izboljša stanje na področju človekovih pravic in demokracije.

  Andreas Mölzer (NI). – (DE) Gospod predsednik, politika Evropske unije do Belorusije je vsekakor primer pametne sosedske politike. V tem pogledu se moramo zahvaliti odhajajoči komisarki, gospe Ferrero-Waldner, za njeno uspešno delo.

Belorusijo mora Evropska unija vsekakor podpreti v njenem postopku reforme in tudi demokratizaciji. Vendar Evropska unija in njene države članice ne smejo biti tako arogantne in misliti, da morajo biti njihovi demokratični standardi vzor za ves preostali svet.

Nekaj je gotovo, kar zadeva Belorusijo: če želimo, da bodo naši odnosi z Rusijo uspešni, bomo nekje morali spoštovati tudi zgodovinske in geopolitične interese Kremlja. To je najbrž najbolj občutljivo vprašanje v povezavi z evropsko politiko do Belorusije.

  Filip Kaczmarek (PPE). – (PL) Tu se je govorilo o tem, da je potrebna izmenjava mladih in kulture med Unijo in Belorusijo. Bojim se, da bo to zelo težko. Ime Tatiane Szapućko, govornice opozicijske organizacije Mlada fronta, je bilo 3. decembra črtano s seznama študentov Pravne fakultete Beloruske državne univerze. Zakaj je bilo njeno ime črtano? Ker je sodelovala v forumu o vzhodnem partnerstvu v Bruslju. Organi univerze so bili mnenja, da je odšla tja brez njihovega soglasja, in so jo zato izključili iz univerze.

Za žensko v Belorusiji to morda ni tako nevarno, za moške, ki so izključeni iz univerze v Belorusiji, pa so lahko posledice mnogo bolj boleče, saj se služenje vojaškega roka tam šteje za kazen, kot nadomestilo za zapor. Mlade vojake, kot sta Franek Wieczorka, vodja mladinske organizacije Beloruska mladinska fronta, in Ivan Szyła, tudi iz organizacije Mlada fronta, preganjajo med služenjem vojaškega roka, saj sta odrezana od dostopa do informacij in to se šteje za kazen. Proti temu se moramo boriti in podpreti tiste, ki so kaznovani na ta način.

  Cecilia Malmström, predsedujoča Svetu. – Gospod predsednik, komisarka, poslanci, mislim, da je izjemno koristno, da imamo pri pristopu do Belorusije tako močno podporo med vsemi evropskimi institucijami.

Res je zelo težavna partnerica, vendar je naša soseda, država, s katero si delimo meje. Nekatere države tu so tesno in prek zgodovine povezane z ljudmi tam, zato si moramo po najboljših močeh prizadevati, da podpremo razvoj v smeri demokracije, človekovih pravic, načela pravne države in tržnega gospodarstva.

Skrbijo nas nekateri protiudarci zadnje čase, na primer izključitev mlade študentke. Švedsko predsedstvo se je v Minsku odzvalo zelo odločno in dalo veliko izjav: gre seveda za nekaj, kar grajamo in se ne bi smelo zgoditi.

V tem letu smo imeli veliko stikov s civilno družbo. Pred vsega nekaj tedni je bila v Bruslju konferenca s civilno družbo. Osebno sem se sestala s predstavniki opozicije v Stockholmu pred nekaj tedni in neprestano potekajo prizadevanja za vzpostavitev povezave s civilno družbo in opozicijo. Resda so šibke, vendar obstajajo in potrebujejo našo podporo; in ta podpora se bo nadaljevala.

Mislim, da je zamisel gospoda Godmanisa o konferenci zelo zanimiva. Vsekakor si zasluži, da raziščemo, ali lahko dosežemo napredek.

Upam, da bo uspel ta dvojni pristop k Belorusiji – mislim, da ga je gospod Tannock poimenoval „palica in korenček“. Kaže, da smo dejansko predani, iztegnili smo roke. Gospodu Lukašenku in beloruskemu režimu lahko pokažemo, da če se giblješ proti demokraciji, če se giblješ proti spoštovanju mednarodnih vrednot, imaš na voljo še eno pot. Na voljo je pot proti evropskemu povezovanju, na voljo je pot proti sodelovanju z Evropsko unijo, proti vizumskim olajšavam in poglobitvi evropskega partnerstva.

Zdaj je na njih, da odgovorijo. Podali smo jim roko in ob polni podpori evropskih institucij naprošam Minsk, naj jo sprejme, saj bo to vam in beloruskemu ljudstvu prineslo veliko koristi.

  Karel De Gucht, član Komisije. – Gospod predsednik, ob koncu bi rad poudaril, da se mi zdi – in govorim tudi v imenu Benite Ferrero-Waldner, seveda – naša današnja izmenjava mnenj zelo odkrita in izjemno koristna. Rad bi se vam zahvalil za konstruktivno in napredno razpravo.

EU je načeloma pripravljena tesno sodelovati z Minskom in podpreti nujno potrebne politične in gospodarske reforme. Če bi belorusko vodstvo izvedlo pomembne korake v smislu demokratizacije, bi bila EU pripravljena Belorusijo šteti za polnopravno članico evropskega partnerstva. Do takrat pa EU poziva Belorusijo, da sprejme dodatne nepovratne ukrepe v smeri demokratičnih standardov, brez katerih se naš odnos ne more razviti v popolnosti. Iskreno upam, da bomo leta 2010 lahko postopno in pametno sodelovali z Belorusijo in beloruskemu ljudstvu ponudili vizijo in oprijemljive koristi tesnega odnosa z EU.

EU pričakuje, da bo Belorusija sprejela vrsto spremljajočih ukrepov na področju demokratičnih reform, s čimer bi se približala EU in skupaj z njo razširila območje miru, stabilnosti in blaginje, ki zajema vseh šest držav vzhodnega partnerstva kot tudi Rusijo, ki je strateška partnerica EU.

Od Belorusije pričakujemo, da odločno in nepovratno sprejme pet ukrepov.

Prvič, ne sme priti do nazadovanja, kar zadeva politične zapornike in politično motivirano kazensko preganjanje. Drugič, izvesti mora celovito reformo volilne zakonodaje v skladu s priporočili OVSE/ODIHR. Tretjič, lotiti se mora liberalizacije okolja medijev ter spoštovati svobodo govora in zbiranja. Četrtič, prek regulativnih in zakonodajnih ukrepov mora izboljšati delovne pogoje nevladnih organizacij. Petič, smrtno kazen mora ukiniti ali zanjo razglasiti moratorij.

Pomembna poteza, ki bi pokazala zavezo Belorusije k skupnim vrednotam, bi bila takojšnja uvedba moratorija na smrtno kazen in kasnejša ukinitev le-te, ki bi predstavljala ključen korak na poti Belorusije k članstvu v Svetu in Evropi. V novembrskih sklepih je Svet EU pozval Belorusijo k uvedbi moratorija na smrtno kazen. Poleg tega je Komisija izvedla komunikacijske ukrepe po 10. mednarodnem dnevu proti smrtni kazni.

Kaj lahko EU stori za Belorusijo? Kaj nudi? Komisija verjame, da bo najbolj produktiven pristop k Belorusiji temeljil na pragmatizmu. Napredno sodelovanje EU z Belorusijo mora odražati pozitivne korake same Belorusije, vendar moramo tudi mi pokazati prilagodljivost. Sklepi Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose (GAERC) iz novembra 2009 EU omogočajo, da ponudi spodbude Belorusiji za korake, ki jih želimo videti, obenem pa ostanemo zvesti svojim načelom. To mislim, ko omenim pragmatizem.

Naše sporočilo Belorusiji je jasno. Prvič, EU je pripravljena tesno sodelovati z Minskom in podpreti njegov političen in gospodarski razvoj, če pa bi belorusko vodstvo naredilo pomembne pozitivne korake, bi bili pripravljeni Belorusijo sprejeti kot polnopravno članico vzhodnega partnerstva. To bi zajemalo razvoj našega odnosa prek dvostranske razsežnosti vzhodnega partnerstva, uvedbe temeljitega političnega in gospodarskega dialoga kot tudi obsežnejšega sektorskega sodelovanja.

Medtem je bila Belorusija maja 2009 povabljena, da se pridruži večstranski razsežnosti vzhodnega partnerstva. Konstruktivno sodeluje na ravni namestnika ministra v štirih večstranskih forumih – demokracija in upravljanje, gospodarska integracija, energetska varnost in stiki med ljudmi.

Drugič, pričakujemo, da bo Belorusija uvedla dodatne nepovratne ukrepe v smeri demokratičnih standardov, brez katerih se naš odnos ne more razviti v popolnosti.

Tretjič, neobstoj sporazuma o partnerstvu in sodelovanju ne predstavlja izgube samo za Belorusijo; prikrajša nas za pravno podlago struktur, kot je uraden dialog o človekovih pravicah in obravnava vprašanj trgovine ali tranzita energije. V Komisiji še vedno verjamemo, da bi bila ratifikacija sporazuma o partnerstvu in sodelovanju koristen korak naprej, toda to bomo seveda še naprej uporabljali kot vzvod za spodbujanje dodatnih potez na strani Belorusije.

Četrtič in zadnjič, Komisija je začela delati na izvajanju sklepov GAERC iz novembra 2009 in bo Svetu ministrov EU v najkrajšem možnem času predložila predloge.

  Predsednik. – Razprava je zaključena.

Prejel sem sedem predlogov resolucije⁽¹⁾, predloženih v skladu s členom 110(2) Poslovnika.

Glasovanje bo potekalo jutri (v četrtek, 17. decembra 2009).

Pisne izjave (člen 149)

  Cristian Silviu Buşoi (ALDE), v pisni obliki. – (RO) Demokratične vrednote in spoštovanje človekovih pravic in svoboščin posameznika predstavljajo temeljni kamen, na katerem je zgrajena EU. Ker je naš osnovni cilj pomagati sosednjim državam, da postanejo demokratične, in ker je Belorusija ena izmed zadnjih držav v Evropi z diktatorskim režimom, mislim, da bi morali postaviti zelo jasne in stroge politične pogoje za Belorusijo, preden se vzpostavi kakršen koli političen stik. Belorusija je izvedla nekaj reform, vendar le-te zbledijo v primerjavi s težavami, ki obstajajo, zlasti v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic, svobodo tiska in izražanja. Podporo je treba zagotoviti aktivistom, ki si prizadevajo za spoštovanje človekovih pravic in svoboščin posameznika. Podpiram zamisel o vzpostavitvi stikov z opozicijo in sem naklonjen predvsem posameznim stikom med državljani EU in Belorusije. Tako bodo lahko državljani Belorusije odkrito govorili z ljudmi, ki si delijo demokratične vrednote. To bi prispevalo k razvoju civilne družbe in olajšalo proces demokratizacije, ki bi užival javno podporo in bi ga sprožilo ljudstvo samo. Samo na ta način je mogoče ustvariti zdravo demokracijo, kjer se spoštujejo pravice vseh. Zato je treba sankcije kot sredstvo za vršenje pritiska združiti s spodbujanjem stikov med državljani EU in Belorusije.

  Kinga Göncz (S&D), v pisni obliki. – (HU) Rada bi pozdravila konstruktivno sodelovanje Belorusije v procesu vzhodnega partnerstva kot tudi dejstvo, da je bil med EU in Belorusijo vzpostavljen dialog o človekovih pravicah. V zadnjem letu so bili v državi oblikovani pozitivni procesi, ko so bili izpuščeni politični zaporniki, toda vidimo, da se je od tedaj ta proces ustavil. Vzrok za to so težave z registracijo političnih strank ter odobritvijo neodvisnih medijev in civilnih organizacij. Posledično je morala EU razširiti ukrepe glede omejitve potovanj. Iskreno upam, da bo Belorusija nadaljevala po poti pozitivnih sprememb, na katero je stopila lansko leto, in tako EU dala priložnost, da se pozitivno odzove. Do tedaj pa je po mojem mnenju pomembno tudi razmisliti, ali lahko naredimo korak naprej na področju vizumskih olajšav, saj lahko stiki med ljudmi v veliki meri prispevajo k večji politični odprtosti in tudi procesu demokratizacije.

  Bogusław Sonik (PPE), v pisni obliki. – (PL) V razpravi o spoštovanju človekovih pravic v Belorusiji in odločitvi držav članic, da podaljšajo sankcije proti nekaterim predstavnikom beloruskega režima do oktobra 2010 bi bilo treba povedati, da se razmere v Belorusiji postopno spreminjajo.

V sklepih Evropskega sveta z dne 17. novembra 2009 smo prebrali, da so nastale nove možnosti za dialog in večje sodelovanje med Evropsko unijo in Belorusijo. V želji, da bi spodbudile beloruske organe k izvajanju reform, so se države članice dogovorile o začasnem umiku sankcij glede svobode gibanja, ki so veljale za visoke predstavnike beloruskih organov. Evropska komisija pripravlja direktivo, ki bo Belorusom olajšala pridobitev vizumov EU, in sporazum o ponovnem sprejemu.

Toda ne smemo pozabiti, da se v Belorusiji še vedno kršijo človekove pravice ter da obetavni in koristni ukrepi, uvedeni od oktobra 2008, na primer izpustitev večine političnih zapornikov in dovoljenja za izdajo dveh neodvisnih časopisov, še vedno ne zadostujejo. Očiten primer kršitve človekovih pravic je nadaljnje izvajanje smrtne kazni: Belorusija je edina evropska država, ki še vedno izvaja smrtno kazen in v zadnjih mesecih so bile izrečene dodatne.

Zato na nosilce odločanja v Belorusiji naslavljamo naslednje zahteve: morajo vsaj spoštovati človekove pravice, kar zajema uvedbo moratorija na izvajanje smrtne kazni, amandma volilne zakonodaje ter zajamčeno svobodo govora in medijev.

PREDSEDSTVO: GOSPOD SCHMITT
podpredsednik

(1) Glej zapisnik.