Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 20. januar 2010 - Strasbourg

10. – SWIFT (razprava)

  Predsednik. - Naslednja točka je razprava o izjavi Sveta o sporazumu SWIFT.

  Diego López Garrido, predsednik Sveta. – (ES) Gospod predsednik, govorimo o izjavi Sveta o programu, ki, kot vemo, zadeva sporazum med Evropsko unijo in združenimi državami o odkrivanju financiranja terorizma, torej o izmenjavi in posredovanju finančnih podatkov, s čimer po mojem prepričanju soglašamo vsi. Sporazum velja že nekaj mesecev. Sporazum deluje uspešno in zagotavlja neprekinjene pretoke podatkov v okviru programa za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti.

Sporazum se uradno izteče 31. januarja. Zato je v prejšnjem mandatu švedskega predsedstva Svet pretehtal potrebo po sklenitvi sporazuma, ki bi omogočil nadaljevanje programa za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti. V tem smislu je 30. novembra 2009 Svet sprejel sklep o podpisu sporazuma o TFTP (programu za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti).

Gre za začasni sporazum. Velja omejen čas, načeloma do 31. oktobra 2010. Tako bo začasni sporazum, ki ga je, kot sem povedal, Svet sprejel lansko leto, prenehal veljati leta 2010, če Evropski parlament pred tem ne bo sprejel ustreznih sklepov.

Takšne je trenutno stanje. Od takrat do danes Komisija ni izdala nikakršnega sporočila o vsebini sporazuma, ki je Evropski parlament tako še ne pozna, lahko pa vam zagotovim, da bo sporočilo pripravljeno naslednji teden, 25. januarja. Evropski parlament bo z njim seznanjen 25. januarja. Sporazum bo poslan v to zbornico, ustrezno preveden, in bo posredovan v odobritev Evropskemu parlamentu.

To se še ni zgodilo iz naslednjega razloga, ki nam ga je navedla Komisija: Komisija še ni zaključila potrebnih prevodov, zato jih Svet še ni prejel od Komisije. Kot sem ravnokar povedal, so prevodi v različne jezike še v delu, kot veste, pa lahko Svet gradivo, to je sporazum, posreduje Parlamentu šele, ko so na voljo prevodi, kar pa je naloga Komisije. Prevodi bodo končani 25. januarja.

Nadalje namerava Komisija v prihodnje, za sklenitev trajnejšega sporazuma namesto sedanjih začasnih, pripraviti ustrezno priporočilo za oblikovanje dolgoročnega sporazuma, ne sporazuma, ki bi se iztekel oktobra naslednje leto, o katerem razpravljamo tukaj, pač pa dolgoročnega. Tak dolgoročni sporazum mora biti dogovorjen in sprejet v skladu z novimi pravnimi podlagami, ki jih določa Lizbonska pogodba in po katerih je Evropski parlament v celoti vključen v postopek. Evropski parlament je v celoti vključen v postopke sporazumov že sedaj in tako bo tudi pri sporazumu v pripravi, o katerem Komisija še ni izdala nikakršnih priporočil.

Za konec bi rad dejal, da gre za zadevo izrednega pomena. Gre za postopek in program boja proti terorizmu. Dogodek v Detroitu je pokazal, da nevarnost obstaja, da je grožnja prisotna ves čas, zato države članice ne smejo dopustiti prekinitve toka finančnih podatkov v program TFTP. To je razložil sodnik Bruguière v javnem nastopu v Parlamentu v novembru. Povedal je, da je po njegovem mnenju že nekaj držav članic imelo priložnost uporabiti podatke, ki so jih posredovale Združene države, pri odkrivanju in preprečevanju teroristične dejavnosti.

To je spodbudilo Svet, da je pod prejšnjim švedskim predsedstvom predlagal novi začasni sporazum, da ob izteku sedanjega dne 31. januarja ne bi prišlo do prekinitev tokov podatkov. To je bila edina možnost, ki jo je imel na voljo Svet, in seveda je razumljivo tudi stališče Parlamenta glede obveščanja. Obveščanje je, zatajilo, kot sem že povedal, ker Evropska komisija zamuja pri prevajanju dokumenta.

  Manfred Weber, v imenu skupine PPE. – (DE) Gospod predsednik, gospod López Garrido, gospe in gospodje, celotni razpravi sta na začetku dajali ton frustracija in jeza, ki smo ju občutili številni člani Evropskega parlamenta, saj smo imeli občutek, da gre za še en primer pehanja zadev skozi Svet tik pred uveljavitvijo Lizbonske pogodbe. Zato sem hvaležen, da se je Svet zdaj zavedel, da se je koristno posvetovati tudi s parlamentom, da je koristno upoštevati določbe Lizbonske pogodbe pri ratifikaciji in nam dati možnost presoditi, ali naj se ta sporazum uveljavi ali ne.

V tem zakonodajnem postopku, če ga bomo odprli, bomo v Skupini Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) upoštevali jasna merila odločanja. Vsaka medalja ima dve plati. Na eni strani Skupina PPE odločno zagovarja načelo, da morajo za evropske podatke – kjerkoli so shranjeni – veljati evropski standardi varstva podatkov. Zagovarjamo načelo, da je treba ljudem omogočiti možnost pritožbe, kadar menijo, da jim je bila pri preverjanju podatkov storjena krivica. Zagovarjamo temeljno načelo, naj se podatki posredujejo samo v posamičnih primerih in le, če je oseba česa osumljena, ne pa na splošno. Te zadeve so po našem mnenju pomembne.

Na drugi strani pa je res, da seveda podpiramo sodelovanje z Združenimi državami. Podpiramo sodelovanje s partnerji v boju proti terorizmu. Ne želimo, da bi prišlo – če bi se sporazum iztekel – do hudih pritiskov na posamezne države, na primer na Belgijo, saj bi se v takih primerih lahko države odločile za delovanje na dvostranski podlagi. Tu je potreben tehten premislek. Skupina PPE bo to upoštevala, ko bo predložen zakonodajni predlog.

Še enkrat bi rad pozval Svet in Komisijo, naj ne zavlačujeta, pač pa naj pošljeta gradivo zdaj, da ga bomo lahko obravnavali. Parlament je sposoben delovati hitro in tudi to zadevo bomo lahko uredili hitro. Nato bo naloga ministrov – in naj bom povsem jasen: ministrov za notranje zadeve – prepričati Parlament, da so metode, ki jih predvideva predlog sporazuma, v resnici potrebne v boju proti terorizmu.

Pripravljeni smo na tak postopek, v sporazum pa nas mora izvršilna veja, to je ministri, še prepričati.

  Martin Schulz , v imenu skupine S&D. – (DE) Gospod predsednik, z Lizbonsko pogodbo postaja zakonodajni postopek zelo resen.

Gospod López Garrido, če pravite, da prevajanje oziroma zamuda pri prevajanju na tako občutljivem področju povzroča zamude, ki jih bomo morali pač sprejeti, moram, z vsem dolžnim spoštovanjem, ugotoviti, da gre le za izgovor, ki naj zaščiti vas in nekoliko pomiri nas. Ne moremo pa ga jemati resno. Vzel sem ga na znanje, ne bom pa ga upošteval.

Bistvo zadeve je povsem drugje: nezadostna vključitev Evropskega parlamenta. Pri mednarodnih sporazumih s tako daljnosežnimi posledicami kaj takega preprosto ni dopustno. Hočemo, da je Parlament resnično vključen že od prvega dne uveljavljanja tega sporazuma. Zakaj? Gospod Buzek, predsednik Parlamenta, je razlog zelo jasno orisal v svojem pismu, namreč, da sporazum SWIFT uvaja zelo daljnosežne posege v temeljne svoboščine državljanov, ki jih jamčijo ustave večine držav članic, zagotavlja pa tudi Listina o temeljnih pravicah.

Če lahko izvršilni ukrepi, uvedeni na podlagi takega sporazuma, posegajo v temeljne svoboščine državljanov, morajo biti državljani zanesljivo pravno zaščiteni pred posegi. To pomeni, da je treba zagotoviti vsestransko varstvo podatkov, urediti brisanje podatkov v razumnem roku in natančno določiti možnosti pritožb državljanov ob kršenju njihovih temeljnih pravic. Med sestavne elemente načela pravne države spada tudi to, da se državljani lahko ščitijo pred samovoljnim ravnanjem države.

Evropska unija ne sme razveljaviti te pravne tradicije, ki je zapisana v pravnih sistemih 27 držav, z izgovarjanjem na manjkajoče prevode. Če res želimo vzpostaviti načela pravne države na evropski ravni, moramo na evropsko raven prenesti tudi ureditev potrebe po posegih iz varnostnih razlogov, pa tudi legitimno varstvo državljanov.

Svet nam mora zato pojasniti, kakšna je dodana vrednost sporazuma SWIFT, če začne začasno veljati sedaj - kar je želja Sveta. Ne bom se spuščal v naštevanje kršitev varnosti podatkov, ki se dogajajo v vrsti varnostnih služb v Združenih državah. Nekdo si zatlači nekaj eksploziva pod perilo in preprosto odleti čez Atlantik. Toliko so doslej dosegle ameriške tajne službe s svojim intenzivnim delovanjem. Ne velja pa se na to zanašati.

Sprašujem se, zakaj moramo uporabljati hitri postopek, ko pa od 1. februarja velja sporazum o začasni pravni pomoči med EU in Združenimi državami, katerega 4. člen natančno določa, kako se posredujejo bančni podatki v primerih utemeljenih sumov. To pomeni, da uveljavitev sporazuma SWIFT ne bi pomenila nikakršne dodane vrednosti, kar zadeva varnost.

Zato te neutemeljene naglice – „prašičjega galopa“, kot pravimo Nemci – in teh pritiskov na pospešitev zadeve ne razumem; Svetu moramo soglasno postaviti povsem natančno zahtevo: pošljite nam potrebna gradiva! O zadevi bomo razpravljali in sklenili parlamentarni postopek ustrezno hitro, saj je varnost tudi naša želja, vendar ne le varnost varnostnih služb - hočemo zagotoviti tudi varnost državljanom, ki naj jih ti varnostni organi varujejo. Prepričan sem, da je to namen sporazuma, vendar ga hočemo tudi uzakoniti na ustrezen način.

  Guy Verhofstadt, v imenu skupine ALDE. – (FR) Gospod pr4edsednik, gospe in gospodje, začnimo z dobro novico: špansko predsedstvo je napovedalo, da bo gradivo predloženo v ponedeljek, 25. januarja, z drugimi besedami, naslednji ponedeljek – to sem vzel na znanje. To pomeni, da imamo tako za razpravo v Parlamentu na razpolago en teden; taka so dejstva.

Zahtevam, gospod predsednik – to zahtevo sem že napovedal in upam, da me bodo podprle tudi druge skupine – da konferenca predsednikov sprejme sklep, naj se ta začasni sporazum obravnava tako na sestanku odbora kot na delnem zasedanju, saj ne bi imelo smisla dopustiti njegove uveljavitve 1. februarja, ne da bi ga prej obravnaval Parlament.

Torej imamo dve možnosti, gospod Zapatero: „za“ ali „proti“. Lahko vam povem, da bo morala biti za odločitev „za“ izpolnjena vrsta pogojev, upoštevati pa je treba, da moramo imeti odgovor že pred 25. januarjem. Zaenkrat nismo prejeli še nikakršnega odgovora na pogoje, ki jih je postavil Parlament.

Ti pogoji so naslednji: prvič, Parlament mora biti v celoti seznanjen in prejeti vse potrebne informacije, drugič, Parlament mora biti vključen v pogajanja o dokončnem sporazumu, in tretjič, posebni pogoji, skupaj devet, ki jih je naštel Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve v svoji resoluciji – ki jo je Parlament odobril – v zvezi s samo vsebino sporazuma.

Naša zahteva od vas je zelo preprosta: poleg tega, da nam do 25. januarja pošljete začasni sporazum, nam morate posredovati tudi odgovor na tri zahteve Parlamenta. Če bo vaš odgovor na naše tri zahteve pozitiven, je naša odobritev sporazuma mogoča. Če pa ne bo pozitiven, menim, da bo izid glasovanja najverjetneje negativen - tako je pač mnenje naše skupine.

Opozoriti moram, da bi negativen izid glasovanja pomenil, da začasni sporazum ne bo začel veljati 1. februarja. Tako je stanje, zato bom jutri konferenco predsednikov vsekakor pozval, naj skliče sestanek pristojnega odbora o zadevi in delno zasedanje, na katerem bomo obravnavali začasni sporazum.

  Rebecca Harms, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, vse frustracije Parlamenta se zdaj zlivajo po španskem predsedstvu, ki je svoj mandat šele pravkar nastopilo. Sprejmite to v imenu Sveta kot celote, osebno pa menim, da se vi sami trudite. Jezna sem, ker na sedežih 21 in 22 ni predstavnikov Komisije, kajti, če sem razumela prav, bi morala Komisija celotno zadevo pospešiti, po tem, ko je od Parlamenta zahtevala, naj sproži postopek odobritve. Komisija pa se izogiba svojim odgovornostim in se ni vključila v razpravo.

Ne bi želela ponavljati besed svojih kolegov poslancev, rada pa bi povedala, da bi bilo po mojem mnenju izredno nevarno, če bi skušal Svet ta začasni sporazum SWIFT uveljaviti, preden bo Parlament glasoval o predlogu, ki nam ga nameravate posredovati. Menim, da bi postopek – če boste zadevo še naprej skušali dokončati do 1. februarja z vratolomno hitrostjo oziroma v „prašičjem galopu“, kot je postopek upravičeno označil gospod Schulz – pomenil ne le izzivanja Parlamenta, pač pa tudi kršenje Lizbonske pogodbe, takoj po njeni uveljavitvi, in to bi bilo neodgovorno.

Pri nujnih zadevah imate na voljo vse možnosti izmenjave bistvenih podatkov v okviru bilateralnih pravnih sporazumov z ZDA in z vsemi drugimi državami po svetu, s katerimi so taki sporazumi sklenjeni. Torej naglica ni potrebna.

Še enkrat bi rada poudarila, da državljani EU z zanimanjem opazujejo, kako bomo ravnali po uveljavitvi tako opevane Lizbonske pogodbe. Če v tem trenutku ne bomo zagotovili parlamentarnega nadzora, če bomo sprejeli kršenje nacionalnih zakonodaj o varstvu podatkov in če bomo ravnali v nasprotju z Listino o temeljnih pravicah, ki smo jo tako pogosto navajali v razpravi o Lizbonski pogodbi, bo to, se bojim, samomorilsko in popolnoma neutemeljeno. Vendar si, gospod López Garrido, odgovornost za to delite s Komisijo.

Rada bi vas vprašala še nekaj. Pravkar sem prejela besedilno sporočilo, da je bilo nekaj jezikovnih različic sporazuma SWIFT že objavljenih. Ali mi lahko poveste, katere jezikovne različice so že bile objavljene v Uradnem listu, kdaj je bilo to in zakaj teh različic še niste posredovali Parlamentu.

  Timothy Kirkhope, v imenu skupine ECR. - Gospod predsednik, nedavni dogodki so nas še enkrat opomnili, kako pomembna je izmenjava podatkov za varnost državljanov EU. SWIFT je pri tem dragoceno orodje. Na srečo sem se lahko na sestanku z uradniki administracije ZDA, zlasti z gospodom Davidom Cohenom, pomočnikom sekretarja za financiranje terorističnih dejavnosti v Ministrstvu za finance Združenih držav, prepričal o učinkovitosti večplastnih sistemov preverjanja in varnostnih ukrepov ter neodvisnega nadzora, ki bo, upam, pripomogla k brezhibni uveljavitvi novega sporazuma.

Tako kot govorniki pred menoj pa moram izraziti zaskrbljenost nad pomanjkljivimi posvetovanji Sveta s Parlamentom in nad domnevnimi zamudami Komisije. Nujno je redno in ustrezno obveščanje Parlamenta in izvoljenih članov zbornice, soglasje Parlamenta pa ne sme biti retroaktivno orodje. Če Svet meni, da je tako orodje, je to spodkopavanje demokratičnih načel, ki so temelj naše zbornice in Parlamenta. Upam, da bosta Svet in njegovo predsedstvo pazljivo prisluhnila tem pripombam.

  Rui Tavares, v imenu skupine GUE/NGL. – (PT) Gospod predsednik, s Parlamentom že ves čas tega procesa ravnajo žaljivo, skoraj poniževalno. Govoriti nam, naj počakamo na jezikovne različice, je nedopustno, saj vemo, da je v medije po neuradnih kanalih pricurljalo že nekaj različic.

Obrise sporazuma pa so nam predstavili v petek v Bruslju, ko so poslanci že odpotovali v Strasbourg. V Bruslju je bil prisoten en sam poslanec. Slučajno sem bil to jaz.

Prav tako nedopustno je nenehno sklicevanje na Bruguièrovo poročilo, ki je tajno. Navajanje težko koga prepriča, saj vsakdo, ki je Bruguièrovo poročilo prebral, ve, da v njem ni skoraj nobenih empiričnih podatkov.

Nesprejemljivo je govoriti, da je poročilo začasno, kajti podatki, zbrani v naslednjih devetih mesecih, bodo na razpolago administraciji ZDA naslednjih pet let, takrat pa bo namesto Obamove upravljala ZDA administracija Sarah Palin. Kako naj se evropski državljan počuti varnega? Očitno nam ne puščate nikakršne druge možnosti kot zavrniti sporazum, in življenja nam nikakor ne olajšujete.

Če sporazum zavrnemo, pravzaprav Komisiji naredimo uslugo, saj vemo, da bosta dve novi komisarki, gospa Malmström in gospa Reding, zagotovo lahko s ponovnimi pogajanji iz nič dosegli najboljši možni sporazum, in prepričani smo, da sta se tega pripravljeni lotiti.

  Martin Ehrenhauser (NI). – (DE) Gospod predsednik, v zadnjih letih je bila sprejeta množica ukrepov pod plaščem boja proti terorizmu; tudi Svet jih je sprejel kar nekaj. Številni od teh ukrepov pa niso sorazmerni dejanskim grožnjam, ki jih pomeni terorizem. Nasprotno, privedli so do nesprejemljivih omejitev pravic državljanov. Tudi sistematična izmenjava podatkov, brez vsake vezanosti na utemeljene sume, kakršno določa sporazum SWIFT, ni izjema glede tega. Celo nemški zvezni urad kriminalistične policije, ki ni znan kot zagovornik varstva podatkov, je moral priznati, da ta ukrep po svoji naravi ni sorazmeren. Ustaviti moramo to nenehno krčenje pravic državljanov, torej začasnega sporazuma ne smemo odobriti.

Kar zadeva metode Sveta, bi rad še enkrat jasno povedal, da Američani pregledujejo in hranijo podatke o uporabnikih storitve SWIFT brez kakršnih koli omejitev. Svet pa glede tega ni ukrepal, pač pa je tak postopek legaliziral! Seveda bi rad Svet tudi pozval, naj vse informacije v zvezi s to zadevo posreduje tudi Evropskemu parlamentu.

  Diego López Garrido, predsednik Sveta. – (ES) V enem od govorov, mislim da je bil to govor gospe Harms, je bila omenjena možnost, da je bila katera od jezikovnih različic že objavljena. Jaz vsekakor takih informacij nimam. Preveril bom in vas pisno obvestil. Povedal sem vam, da bo 25. januarja Evropski parlament imel v rokah sporazum, ki bo začasno začel veljati 1. februarja. Po evropski zakonodaji, v skladu s členom 218 Lizbonske pogodbe in z Dunajsko konvencijo, lahko podpisani sporazumi začasno veljajo. To je torej pravno veljavno.

Za Evropsko unijo, seveda pa tudi za Svet, je pomembno, da sporazum ostane v veljavi. Pomembno je, da ostanejo v veljavi sporazumi o programu za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti. Menimo, da gre za pozitiven korak, koristen v boju proti terorizmu, in da ureja sodelovanje z Združenimi državami, ki so zaupanja vredna država, partnerska država, sosedska država, s katero si delimo enak cilj: boj proti terorizmu. To nima zveze z zamudami pri posredovanju jezikovnih različic, to vsekakor ni opravičilo, gospod Schulz. Ne gre za pridobivanje časa, gospod Weber.

Kot veste, sta pred nekaj tedni ali celo meseci švedsko predsedstvo oziroma Svet predlagala, naj Svet pošlje Parlamentu različico v enem samem jeziku, Komisija pa je ugotovila, da to ni mogoče, da mora Komisija sama zagotoviti jezikovne različice in jih vse posredovati naprej. Švedsko predsedstvo Sveta je imelo dober namen, zadeva pa ni bila mogoča niti s pravnega niti s tehničnega vidika. To je razlog, zakaj boste različice prejeli zdaj. Razumem, da bi Evropski parlament raje imel to različico že prej. Popolnoma soglašam. Če bi bil poslanec, bi mislil natančno tako in bi želel imeti različice na voljo prej. To se ni zgodilo, razloge pa sem vam razgrnil. To nima nikakršne zveze s pridobivanjem časa ali skrivanjem česarkoli, niti ni izgovor. Nikakor ne.

Menim, da bo imel Evropski parlament vse možnosti za sodelovanje pri tem sporazumu, saj danes že velja Lizbonska pogodba, ki smo jo - z veliko večino – sprejeli, ta pogodba pa daje Parlamentu pooblastila za suvereno sodelovanje. Parlament bo lahko, če bo tako želel, prekinil veljavnost začasnega sporazuma. Parlament bo sodeloval v pogajanjih o kasnejšem dolgoročnem sporazumu. EP bo skupaj s Svetom seveda imel polna pooblastila za vpliv na Sporazum SWIFT, ki je po našem prepričanju zelo pomemben in zasluži razpravo v Parlamentu, temeljito, resno in brez naglice ali pritiskov, če naj uporabim izraze, ki ste jih uporabili vi sami.

Še več, popolnoma soglašamo z gospodom Verhofstadtom in drugimi govorniki, da je treba spoštovati temeljne pravice ljudi, pravico do zasebnosti in evropsko zakonodajo o varstvu podatkov. Poleg tega imamo zdaj na voljo še en instrument za zagotavljanje teh pravic, Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, ki je začela veljati pred nedavnim, in ker je ta listina vezana na Lizbonsko pogodbo, zdaj velja polno. Ena od pravic, ki jih zagotavlja listina, je tudi pravica do zasebnosti in varstva podatkov. Torej so izpolnjeni vsi pogoji za sklenitev dobrega sporazuma.

Kar zadeva predlog gospoda Verhofstadta o posredovanju pisma ali takojšnji pridobitvi stališča Sveta glede pogojev, ki jih postavlja Parlament, menim, da je najbolje, če smo vam po tem, ko bo Parlament to gradivo pridobil, na voljo za vsestransko razpravo o vseh pogojih, s čimer lahko dosežemo resen, dosleden in neizsiljen dogovor o zadevi.

Da, seveda zaenkrat menimo, da je nujno uveljaviti začasni sporazum, vsekakor pa bo imel Parlament vsa pooblastila, ki mu jih zagotavlja Lizbonska pogodba, za dokončno odločanje, ali naj sporazum velja še naprej ali ne. Odločitev bo vaša. To bo odločitev celotnega Parlamenta.

  Predsednik. – Razprava je zaključena. Že prej sem dejal, da drugim ne morem dati besede. Besedo lahko dam na zahtevo v zvezi s pravilnostjo postopka. Prosim, začnite.

  Sophia in 't Veld (ALDE). - Gospod predsednik, rada bi si razjasnila nekaj: če je na voljo ena sama jezikovna različica ali nekaj različic, bi rada izvedela kaj več o jezikovnem znanju članov Komisije in Sveta, ki so sporazum podpisali in ki so o njem odločali 30. novembra – torej mora biti različica na voljo.

  Predsednik. - Ta nagovor ni bil povezan s pravilnostjo postopka, smo ga pa dovolili, ker je bila prošnja gospe in ’t Veld za besedo tako vljudna. Prosim, začnite, gospod minister.

  Diego López Garrido, predsednik Sveta. – (ES) Ponavljam, kar sem že povedal: preveril bom informacijo v zvezi z dokumentom, ki mi jo je posredovala gospa Harms. Nisem gotov, ker gradiva nimam pri sebi, seveda pa jo bom obvestil o tem, kaj se je pri tem zgodilo.

Vsekakor pa naj ponovim, da boste 25. januarja prejeli sporazum in boste o njem lahko razpravljali, kolikor boste želeli. Špansko predsedstvo, vlada in Svet vam bodo na voljo za pogovore, kolikor dolgo in kolikor globoko boste želeli, o tem sporazumu, katerega veljavnost v prihodnje bo odvisna od odločitve Evropskega parlamenta.

  Predsednik. - Ena izjema potegne za seboj drugo, zato gospodu Schulzu ne morem odreči besede. Prosim, začnite, gospod Schulz.

  Martin Schulz (S&D). – (DE) Gospod predsednik, opravičujem se, ker še enkrat zahtevam besedo. To se mi ne dogaja pogosto, ampak tu nimamo zabaviščnega parka. Gospod López Garrido, sporazum je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije 13. januarja. Za to niste odgovorni vi, ampak če nam pravite, da morate šele ugotoviti, katere jezikovne različice so na voljo, vam moram povedati, da tole tu ni piknik, namenjen zabavi poslancev in ministrov. To je zakonodajna zbornica, v kateri moramo delati resno!

Rad bi vam – ne španskemu predsedstvu, pač pa Svetu – povedal nekaj, in sicer, da način, kako ravna Svet pri teh zadevah, kaže na njegovo popolno nespoštovanje Parlamenta. Prišel je čas, da vam povemo Svetu, da je teh igric konec. Uveljavljen je resen zakonodajni postopek – v Evropi ta seveda zahteva dostopnost vseh dokumentov in vseh dosjejev v vseh jezikih že ob začetku postopka, kar pomeni, da nam ni treba iskati dokumentov z bajalico še po tem, ko se je postopek domnevno že zaključil. Postopek, o katerem govorimo sedaj, ni pravilen. Sprašujem vas, katere jezikovne različice so bile na voljo, ko je bil sporazum objavljen v Uradnem listu dne 13. januarja. Odgovor na to zahtevam uradno v imenu naše skupine.

  Predsednik. - Prosim, gospe in gospodje, po govoru gospoda Schulza bom dal besedo ministru za zadnji odgovor, nato bomo razpravo zaključili.

  Diego López Garrido, predsednik Sveta. – (ES) Parlamentu bomo posredovali vsa zahtevana obvestila: glede jezikovnih različic, glede tega, katere so na voljo in tako naprej. Pri tem bomo ravnali nadvse temeljito in resno.

Menim, da Svet ni ravnal z Evropskim parlamentom ponižujoče, niti ni Parlamentu kakorkoli skrival informacij. Pri tem imam v mislih švedsko predsedstvo, ki je v svojem času napravilo vse v svoji moči za predložitev sporazuma, vendar tega zaradi pravnih zadržkov ni moglo narediti, ker nekatere jezikovne različice še niso bile prevedene. Po uveljavitvi Lizbonske pogodbe pa bo lahko Evropski parlament o zadevi lahko razpravljal, Svet pa mu je pripravljen posredovati vse podatke, ki jih bo potreboval, in je pripravljen na dialog o zadevi.

Ne verjamem, da to pomeni neprimerno ravnanje s Parlamentom, zato se ne strinjam z občutki, ki jih glede tega izraža gospod Schulz. To bodo dokazala dejstva. Evropski parlament bo prejel celotno besedilo in Parlament bo lahko o njem razpravljal s Svetom, kolikor dolgo in kolikor globoko bo želel, in zadnjo besedo o zadevi bo imel Evropski parlament.

Tako preprosto je to. Zato menim, da ni nikakršnega razloga za zaskrbljenost, ali morda Svet kaj prikriva. Svet v celoti verjame, da je treba spoštovati temeljne pravice v Uniji, in v celoti verjame, da je treba spoštovati Parlament, ki je zastopnik Evropejcev.

  Predsednik. – Razprava je zaključena. V zvezi s to zadevo ne bom dal besede nikomur več.

Pisne izjave (člen 149)

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) Združenje oziroma sporazum SWIFT (združenje za svetovno medbančno telekomunikacijsko izmenjavo finančnih podatkov) ureja posredovanje podatkov v svetovnem bančnem omrežju. Vsak dan si 8000 denarnih ustanov iz 200 držav izmenjuje podatke prek kanalov združenja, ki ima sedež v Belgiji in podatkovne centre na Nizozemskem in v ZDA: Po izjavah Komisije se lahko zahtevki za podatke nanašajo le na mednarodne prenose, uporaba storitev pa je strogo omejena na preiskave terorističnih dejavnosti, ki jih opravljajo tajne službe. Vendar pa tako visoki politiki kot kriminalistični strokovnjaki dvomijo, da se bodo v ZDA podatki uporabljali samo za boj proti terorističnim dejavnostim. Zloraba podatkov, kršenje državljanskih pravic in posredovanje podatkov tretjim osebam so zelo stvarne nevarnosti, ki bi lahko izvirale iz sporazuma SWIFT. Kot poslanci Evropskega parlamenta nikakor ne smemo dopustiti uveljavitve tega sporazuma in posredovanja podatkov Združenim državam po tem sporazumu, vsekakor pa ne brez odobritve Evropskega parlamenta. Začasna uveljavitev sporazuma do razprave v Evropskem parlamentu v februarju bi pomenila grobo kršitev temeljnih načel demokracije.