Predsednik. - Naslednja točka je izjava Komisije o odnosih EU/Tunizija.
Neelie Kroes, članica Komisije. – Gospod predsednik, rada bi se zahvalila Parlamentu za povabilo, da sodelujem v razpravi o Tuniziji.
Odnose EU/Tunizija ureja pridružitveni sporazum, podpisan leta 1995. Mimogrede, Tunizija je bila prva sredozemska država, ki je podpisala tak sporazum in od takrat je dosegla pomemben napredek.
V mednarodnih odnosih je Tunizija tesna in zanesljiva partnerica EU. Pogledi, ki jih izraža, in stališča, ki jih sprejema v mednarodnih organizacijah in drugih forumih, so zmerni in uravnoteženi. Je pripravljena sodelovati pri vprašanjih kot sta varnost in priseljevanje in ima dobre odnose s svojimi sosedami v južnosredozemski regiji. Poleg tega je imela vedno ustvarjalno vlogo pri regionalnem vključevanju v Magreb.
Tunizija ima dejavno vlogo pri evropski sosedski politiki in ocena Tunizije v rednih poročilih Komisije o izvajanju akcijskega načrta evropske sosedske politike je jasna. Tunizija je dosegla napredek na številnih področjih sodelovanja, vključno z akcijskim načrtom.
Gospodarske reforme so napredovale in omogočile stabilno rast tunizijskega gospodarstva, pa tudi obsega trgovine z EU. Na socialnem področju so bili doseženi pomembni rezultati glede zdravstvenega varstva, izobraževanja, boja proti revščini in zaščite pravic žensk.
Po drugi strani pa poročila poudarjajo tudi pomanjkljivosti, zlasti na področjih pravosodja, svobode izražanja in združevanja.
Politični dialog s Tunizijo stalno poteka o vseh temah, zajetih v akcijskem načrtu, ki se obravnavajo v 10 pododborih in delovnih skupinah. Pridružitveni svet EU/Tunizija se je že nekajkrat sestal in naslednje srečanje je predvideno v prihodnjih mesecih.
Dne 1. januarja 2008, dve leti pred predvidenim datumom, je Tunizija postala prva južnosredozemska država, ki ima območje proste trgovine z EU za industrijske proizvode. EU je za Tunizijo prva trgovinska partnerica: 72,5 % njenega uvoza prihaja iz EU in EU je namembni kraj za 75 % njenega izvoza. Finančno sodelovanje z EU znaša približno 75 do 80 milijonov EUR na leto in izkazalo se je, da ima Tunizija dobro sposobnost črpanja.
Začela so se tudi pogajanja o postopni liberalizaciji trgovine s storitvami in o pravici do ustanavljanja, pa tudi o kmetijskih in ribiških proizvodih. Sklepi teh pogajanj, skupaj s približevanjem ustrezne zakonodaje, bodo zaznamovali novo stopnjo v odnosih med EU in Tunizijo ter napredek v smeri vključevanja tunizijskega gospodarstva v enotni trg EU.
Tunizija je zaprosila, da bi dobili njeni odnosi z EU novo spodbudo z višjim statusom. Prepričani smo, da je takšno prizadevanje v interesu EU. Pričakujemo tudi, da bo Tunizija pokazala resnično odločenost za bolj demokratične reforme in svobodo izražanja. Brez napredka na pomembnem področju človekovih pravic bi se seveda veliki dosežki države, ki sem jih omenila, kljub svojemu pomenu zaznali kot nepopolni.
Za konec naj povem, da presojamo odnose med EU in Tunizijo kot trdne in prijateljske in smo prepričani, da resnično obstaja potencial za nadaljnjo krepitev teh odnosov.
Predsednik. Naslednja točka so govori političnih skupin.
Ioannis Kasoulides, v imenu skupine PPE. – (FR) Gospod predsednik, Tunizija v vlogi partnerice Unije za Sredozemlje prispeva k stabilnosti v tej regiji kot prva država, ki je podpisala pridružitveni sporazum, in prva država, ki ima akcijski načrt za izvajanje sosedske politike. Primerjalno je Tunizija napredovala glede enakosti med spoloma in zaščite otrok ter družine in zdaj pričakuje pogajanja o dodelitvi višjega partnerskega statusa.
V prej omenjenih sporazumih so klavzule o demokraciji, pravni državi in človekovih pravicah. Pripravljeni so načrti za pogovore, ki bi nam pomagali doseči napredek pri vprašanjih, ki so zelo občutljiva in pomembna za nas v Evropskem parlamentu. Če želimo otipljive rezultate in če ni nujno, da jih dosežemo s polemiko in kritiko, moramo paziti, da se izognemo kakršni koli vzvišenosti in dokažemo, da se pogovarjamo kot enaki, ne kot večvredni ali kot inšpektorji in da pokažemo, da smo se pripravljeni zanimati tudi za skrbi in občutljive točke svojih partnerjev.
Prepričan sem, da se bo v takih okoliščinah tunizijska vlada odzvala s konkretnimi koraki naprej na področjih, o katerih razpravljamo.
Pier Antonio Panzeri, v imenu skupine S&D. – (IT) Gospod predsednik, komisarka, gospe in gospodje, če bi morali dati mnenje o obstoječih odnosih med Evropsko unijo in Tunizijo, je to lahko samo pozitivno, tudi glede stabilizacije v regiji.
Res je bil narejen pomemben napredek v gospodarskem smislu in tudi v socialnem vidiku so spodbudni znaki. Vendar se v političnem smislu po predsedniških volitvah 25. oktobra spopadamo s problemom podpore na poti k demokratičnim reformam z večjo konkretno akcijo. Kot vemo, je cilj Evropske unije pri zasledovanju njene zunanje politike, da razvije in utrdi demokracijo, pravno državo in spoštovanje človekovih pravic ter temeljnih svoboščin.
Tunizija je dala v okviru akcijskega načrta sosedske politike nekaj pomembnih zavez o demokraciji, upravljanju in človekovih pravicah. Akcijski načrt določa vrsto prednostnih nalog in med njimi je treba posvetiti posebno pozornost izvajanju in utrditvi reform in okrepitvi političnega dialoga in sodelovanja, zlasti v zvezi z demokracijo in človekovimi pravicami, zunanjo politiko in varnostjo.
To je tisti okvir, v katerem je treba okrepiti institucije. Slednje omogočajo večjo udeležbo v političnem življenju različnih članov tunizijske družbe, večji razvoj vloge civilne družbe, nadaljnjo podporo političnih strank za razširitev njihove udeležbe v demokratičnem procesu in večje upoštevanje svobode združevanja, svobode izražanja in pluralizacije medijev.
Prepričani smo, da se ti cilji lahko dosežejo in razumno je pričakovati, da bo dosežen oprijemljiv napredek. Naša zaveza je, da zavarujemo prijateljstvo, ki povezuje Evropsko unijo in Tunizijo, ob tem pa učvrstiti obstoječ odnos, vključno s stališčem spora, ki se lahko pojavi v zvezi z zamislijo o višjem statusu te države. Vendar mora konkretne korake narediti Tunizija sama.
Louis Michel, v imenu skupine ALDE. – (FR) Gospod predsednik, komisarka, gospe in gospodje, na začetku bi se rad obema zahvalil in čestital komisarki za stališče, ki ga je zavzela Komisija s tem v zvezi. Povsem soglašam s tem stališčem, ker se mi zdi veliko razumnejše kot stališče, ki so ga zavzeli tisti, ki so zahtevali današnjo razpravo in nisem povsem prepričan, čigava zamisel je to bila.
Kot je bilo rečeno, je bila Tunizija prva evrosredozemska država, ki je podpisala pridružitveni sporazum, in je dejavna partnerica pri evropski sosedski politiki. Vredno je poudariti, kot je storil gospod Kasoulides, da je Tunizija 1. januarja 2008 postala edina sredozemska država, ki ima prostotrgovinski odnos z Evropsko unijo. To sodelovanje zelo dobro deluje in Tunizija dokazuje, da ima čudovito sposobnost črpanja. Tunizija je dosegla znaten napredek, ki je posledica zelo visokega standarda razvoja z družbenogospodarskimi rezultati, ki so jih priznale mednarodne institucije. V gospodarskem smislu je Tunizija med letoma 2002 in 2008 dosegla povprečno stopnjo rasti 4,6 %. Poleg tega je uspela zmanjšati svoje breme dolga.
V družbenem smislu bi bilo nepošteno, če bi spregledali dosežen napredek, zlasti glede žensk. Kazalniki govorijo sami zase: 59 % študentov visokošolskega izobraževanja so ženske. Splošno izobraževanje je za ženske obvezno od 6. do 16. leta in ženske štejejo skoraj četrtino delovnega prebivalstva v Tuniziji.
Priznam, da ti rezultati očitno ne morejo zakriti nujne potrebe po tem, da se spodbudijo tunizijske oblasti, naj dosežejo še večji napredek pri človekovih pravicah in upravljanju, kajti dobro se zavedamo, da je treba tu še veliko storiti. Tako kot drugi govorniki sem zaskrbljen nad tem vprašanjem zaradi demokratičnih vrednot, ki jih zagovarjamo. Vendar je pomembno tudi to, da ne pozabimo, da nismo edini, ki zagovarjamo te vrednote. So namreč tudi v srcu tunizijske družbe, ki je dinamična in proevropska družba.
Zaradi vsega tega moramo podpreti zahtevo Tunizije, da se ji odobri višji status v tem partnerstvu z Evropsko unijo. Verjamem tudi, da bomo s tem dialogom našli ustrezen okvir za spodbujanje svojih partneric, da bodo dosegle nadaljnji napredek na področju upravljanja.
Očitno moramo opraviti dialog z našimi partnericami brez samozadovoljnosti, vendar tudi brez zatekanja k nekakšnemu svetohlinskemu dogmatizmu, za katerega se Evropa vse prepogosto specializira in ki je poleg tega pogosto protiproduktiven.
Očitno nisem neobčutljiv za posebne primere, ki so jih sprožili nekateri ljudje. Očitno imamo pravico, da vprašamo svoje partnerice o okoliščinah, za katere menimo, da so nesprejemljive, vendar bi rad končal s tem, da poudarim uspeh Tunizije pri ustanavljanju političnega sistema, ki temelji na načelu ločitve med cerkvijo in državo.
Javni organi v Tuniziji so zmožni zagotoviti ljudem paket osnovnih storitev, torej storitev, ki jih druge države v regiji niso sposobne izpeljati, in prepričan sem, da je pomembno, da tudi to poudarimo. Zato sem izredno optimističen glede prihodnosti odnosov med Tunizijo in EU, saj napreduje v razmerah vzajemnega spoštovanja med partnericami, ki spoštujejo druga drugo in so se sprazumele glede temeljnih vprašanj.
Hélène Flautre, v imenu skupine Verts/ALE. – (FR) Gospod predsednik, vznemirili so me govori, ki sem jih pravkar slišala, od komisarke pa vse do kolegov poslancev. Čutim, da smo se res zelo namučili, da smo pridobili točno in objektivno razumevanje sedanjih razmer v Tuniziji.
Odkrito rečeno, ko vas poslušam, se mi zdi, kot bi poslušala zahodne intelektualce, ki so se pred desetletji veselo pogovarjali o gospodarskem in socialnem uspehu držav v ZSSR ob popolni nezmožnosti, da bi šli tja in pogledali, koliko v praksi pomenijo naše skupne vrednote v tistih državah. Kaj so naše skupne vrednote, gospod Michel? To so človekove pravice, demokracija in pravna država.
Vsi ste povsem pravilno poudarili, da je Tunizija naša prva partnerica, ki je podpisala pridružitveni sporazum. To je res in zato je vse to tako zaskrbljujoče, ker tu ne govorimo o vrzelih, komisarka, ali o majhnih korakih. Ne. V Tuniziji gre za ogromno, nenehno zavračanje človekovih pravic in demokracije. Ali lahko poveste za en sam časopis, stranko ali zvezo, ki je bil odobren v zadnjih 20 letih? Ne.
Resnica je, da so temeljne svoboščine sistematično in popolnoma zanemarjene in z njimi naše zaveze. Ne gre za moraliziranje, gre za spoštovanje vrednot Evropske unije in upoštevanje zavez, ki smo jih dali s podpisom tega pridružitvenega sporazuma.
Zato zahtevam, da se opravi vsaj skupna analiza tega vprašanja. Prepričana sem, da smo trdo delali, da imamo to razpravo, nedvomno pa bi bolje porabili čas, če bi dejansko organizirali delegacijo, takšno, ki bi resnično šla in se srečala s civilno družbo v Tuniziji in različnimi člani njene družbe, da bi ocenila nenehno nestrpnost, ki jo doživljajo zagovorniki človekovih pravic, študenti, sindikalisti, delavci in odvetniki. Skoraj v vseh združenjih so bili prevrati, ki so pokazali na določeno stopnjo avtonomnosti glede oblasti. Zato sem prepričana, da ste o tej stvari povsem zavedeni.
Zdaj, ko sem poslušala vaše govore, dobro razumem, zakaj nočete videti prave slike Tunizije. Nočete je videti zato, ker verjamete, da so v igri gospodarski interesi, in ker verjamete, da so v igri interesi, ki se nanašajo na boj proti terorizmu in nezakonitemu priseljevanju. Vse to ste izrazili na najjasnejši način in nadaljujete o napredku, ki se nanaša na enakost med moškimi in ženskami in na družino, napredku, ki seže nazaj v čas Bourguibe. Ponavljam, to je iz Bourguibovega časa. Od takrat ni bilo nobenega napredka.
Zato sem prepričana, da nikakor ne moremo predlagati višjega statusa, če imamo kaj spoštovanja do sebe, do sporazumov, ki smo jih podpisali, do sosedske politike ali do vrednot EU. Zato vam naravnost povem: to se bo zagotovo zgodilo, če prekličete vse zahteve in vse zaveze v zvezi s človekovimi pravicami in demokracijo za vse države v Sredozemlju.
Charles Tannock, v imenu skupine ECR. – Gospod predsednik, Tunizija je prijateljica in zaveznica Evropske unije, uspešna, napredna, sodobna in meritokratska sekularna družba, edinstvena v arabskem svetu. Tunizija ima prav, da zavzema nekompromisni odnos do islamskega ekstremizma, ki zagovarja džihad.
V Tuniziji hitro nastaja večstrankarski politični sistem in to je država, kjer so ženske povsem enakopravne članice družbe. Zakaj torej skušamo odvrnit Tunizijo in njenih 10 milijonov ljudi? Morda zaradi zavisti njenemu uspehu, morda zato, ker je majhna in nima nafte in v nasprotju z Libijo ali Savdsko Arabijo ni tam nobenega gospodarskega vzvoda za EU.
Po mojem mnenju se tisti, ki so ustvarili to razpravo, zadnja leta namenoma trudijo, da bi sabotirali večji del razvoja v odnosih EU/Tunizija. Še posebno nadležno je, da se ta razprava pojavlja v istem času kot obisk tunizijskih parlamentarcev v Strasbourgu, ki, mislim da, sedijo tukaj in poslušajo to razpravo.
Tunizija potrebuje našo podporo, spodbudo in dialog, ne pa nenehen tok nesmiselnih žaljivk. Silno ironično je, da levica, ki je trdila, da je tako zelo za pravice žensk, napada Tunizijo kljub dejstvu, da ta država ponuja ženskam priložnosti in svobodo, ki si je ni mogoče zamisliti nikjer drugje v arabskem svetu.
Dejstvo, da tunizijske oblasti prepovedujejo nošnjo rute na javnih mestih, kaže na njihovo odločenost, da zavarujejo tunizijske vrednote sekularizma, strpnosti in svobode. Tunizijo moramo spoštovati kot svojo evrosredozemsko napredno partnerico.
Predsednik. Čeprav mi niso povedali, da je navzoča tunizijska delegacija, so pomahali, ko ste jih omenili. Rad bi vam zaželel dobrodošlico na galeriji.
Marie-Christine Vergiat, v imenu skupine GUE/NGL. – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, osebno me zelo veseli, da imamo to razpravo o položaju človekovih pravic v Tuniziji. Pri organizaciji razprave je bila ključna Konfederalna skupina Evropske združene levice – Zelene nordijske levice. Ves čas sem zagovarjala človekove pravice, a človekove pravice so enake po vsem svetu.
Obžalujem, da te razprave ni spremljalo glasovanje o resoluciji. Besede pridejo in gredo, le pisne besede ostanejo. Kot najstarejša partnerica EU je Tunizija dobila najvišji znesek pomoči na prebivalca od vseh držav na jugu in je zavzeta udeleženka pri pripravah za območje proste trgovine na področju Sredozemlja. Pravzaprav tako zavzeta, da so njeni voditelji začeli terjati svoje dividende in zahtevati koristi višjega statusa.
V celoti podpiram pripombe gospe Flautre in delim njen preplah ob nekaterih pripombah, ki jih je dala. Sporazumi o partnerstvu EU so do zdaj vključevali klavzule o demokraciji in človekovih pravicah. Te klavzule je treba preučiti prav tako natančno kot gospodarske. Dejstvo je, komisarka, da poročilo Komisije o izvajanju sosedske politike v tem pogledu ni zadovoljivo in da gre za jasen primer dvojnih standardov.
Dne 25. oktobra je bil gospod Ben Ali ponovno izvoljen v peti mandat in je dobil več kot 89 % glasov. Že ta številka sama razkriva stanje demokracije v tej državi. To je vklenjena demokracija, kjer zagovornike človekovih pravic, sodnike, odvetnike, novinarje – na kratko, vse, ki si upajo izzvati režim, – nadlegujejo, zapirajo in v nekaterih primerih celo mučijo.
Od lanskega septembra je bil resničen premik v smeri avtoritarne policijske države, kot kaže primer Taoufika Bena Brika, ki mu bodo sodili naslednjo soboto. Lahko bi omenili tudi Zouhairja Makhloufa in Fahema Boukadousa, od katerih je bil eden obsojen, ker je govoril o okoljskih razmerah v svoji državi in drugi, ker se je udeležil delavskih demonstracij v svoji državi.
Da, to je družbeno stanje v Tuniziji. Zagovorniki človekovih pravic, kot so Kamel Jendoubi, Sihem Bensedrine, Sana Ben Achour in Kemais Chamari so žrtve sramotne tiskovne kampanje. Sadok Chourou gnije v ječi zadnjih 16 let in Radhijo Nasraoui, ki je bila njegova odvetnica, so blatili tako, da je njena kariera za vedno uničena.
Študenti in drugi so prijeti in samovoljno obsojeni. Njihove potne liste zadržujejo ali jih ne obnovijo in nekaterim borcem za človekove pravice preprečujejo, da bi zapustili ozemlje in nastopili kot priče. Sestanki združenj, ki so neodvisna od vladajoče oblasti, so prepovedani, njihove udeležence zasledujejo in nimam dovolj časa, da bi predstavila pravo sliko realnosti tunizijske socialne politike.
Zakaj traja tako dolgo, da bi se tunizijska vlada odzvala na poročilo ZN? Zakaj je zavrnila opazovalce EU, če so volitve tako demokratične, kot pravi, da so? Dejstva so tu in vse več jih razkrijejo časopisi v naših državah.
Komisija in Svet morata to upoštevati. Tunizija mora spoštovati svoje zaveze glede demokracije in človekovih pravic. Dejansko ni sprejemljivo, da bi dobila višji status. Da, sem za enako partnerstvo! Da, vse države na svetu morajo biti obravnavane enako, vendar pod pogojem, da spoštujejo svoje zaveze. S tem bom končala, gospod predsednik.
Gerard Batten, v imenu skupine EFD. – Gospod predsednik, zdi se, da so razmere v Tuniziji v celoti pozitivne. V Tuniziji imajo najstabilnejšo družbo v Severni Afriki. Imajo, kar je tehnično demokracija, čeprav po zahodnih standardih morda zgolj poldemokracija, vendar jih za to ne bi smeli kritizirati, ker so naredili velik napredek. Obstaja uradna politika delovanja v smeri k polni demokraciji in Tunizija je stabilna družba z visoko stopnjo osebne varnosti. To je bilo doseženo z zadušitvijo njihovih islamskih skrajnežev in komunistov, kar je cena, vredna svojega denarja. Njena uradna politika je zasledovanje kulturne enotnosti – ustvarjanje enega ljudstva. To je vsekakor učna ura, ki bi koristila številnim evropskim državam, vključno z mojo, Združenim kraljestvom.
Gospodarsko napredujejo. Samo 7 % prebivalstva živi pod mejo revščine. Imajo enega najboljših zdravstvenih standardov med državami v Severni Afriki z razmeroma visoko stopnjo pričakovane življenjske dobe. Politično njihova ustava omejuje število sedežev, ki jih lahko ima stranka v poslanski zbornici, s tem da je 20 % sedežev rezerviranih za manjšinske stranke. To se zdi pozitivna razsvetlitev v primerjavi z večinskim volilnim sistem v Združenem kraljestvu, ki je, po mojem mnenju, zarota proti volivcem, da se obdržita konzervativna in laburistična stranka, vsi drugi pa se izločijo. Zato bi se morda morali kaj naučiti od Tunizijcev.
Ko že govorim o Združenem kraljestvu, moja stranka, Stranka za neodvisnost Združenega kraljestva, je prejšnji teden doživela nekaj kritike s strani nekaterih islamskih skrajnežev in domnevno liberalnih strani, ko smo predlagali načrt, da bi morali biti človeški obrazi v javnih zgradbah in v zasebnih zgradbah, ki želijo uvesti ta pogoj, razkriti. A poglejte, kaj je storila Tunizija. Zakon št. 108 prepoveduje rute, kar gre mnogo dlje, kot je predlagal kdor koli drug. Minister za verske zadeve, Boubaker El Akhzouri, je skritiziral ruto, da nasprotuje „kulturni dediščini“ države, ki obravnava islamska oblačila kot „tuj pojav“ v družbi. No, to je zelo zanimivo, ker prihaja iz islamske države. Več ko izvem o Tuniziji, bolj pozitiven vtis naredi name. Vendar sem videl številke, ki kažejo, da je bilo za ključne projekte v programu sosedstva EU porabljenih 70 milijonov EUR. Moji volivci, ki so med najrevnejšimi v Londonu, si ne morejo privoščiti takega izdatka. Mi hočemo trgovino, prijateljstvo in sodelovanje s Tunizijo, vendar ne za ceno ropanja davkoplačevalca v Združenem kraljestvu. Pomagajmo jim povečati njihovo demokracijo in razviti blaginjo in, če hočejo kak brezplačen nasvet, naj ostanejo daleč stran od Evropske unije in ohranijo svojo svobodo in neodvisnost.
Andreas Mölzer (NI). – (DE) Gospod predsednik, trgovinski odnosi med EU in Tunizijo so tesni in večstranski. Tunizija, ki prejema 80 milijonov EUR finančne pomoči letno, je svetel primer uspešne razvojne politike. Kot država z gospodarstvom v vzponu je prevzela vodilni položaj v Magrebu, bila je prva sredozemska država, ki je ustvarila območje proste trgovine z EU in žanje sadove zdrave gospodarske rasti. Zato se pričakuje, da bo imela Tunizijska republika konstruktivno vlogo v razpravah o evropsko-sredozemskem načrtu za trgovino po letu 2010 in o sodelovanju z državami Magreb.
Ni pa vse idealno. Obstajajo členi, ki povezujejo evropsko pomoč iz sporazuma o partnerstvu s spoštovanjem človekovih pravic. Prav tu nastopi protislovje – denar, ki naj bi se uporabljal za spodbujanje tunizijskega gospodarstva, se uporablja tudi za financiranje in podporo diktatorskega, protidemokratičnega aparata. To je splošen problem v zvezi z našo razvojno in pridružitveno pomočjo. Treba je narediti nekaj v zvezi s tem, kajti EU ne sme niti posredno spodbujati kršitev človekovih pravic v Tuniziji, Kongu ali seveda v Turčiji, ki je država kandidatka.
Salvatore Iacolino (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, Tunizija je, tako kot celotna regija Magreb, pomembno strateško območje. Ima ogromen potencial rasti in je privlačno območje z močnimi interesi, ne le gospodarskimi, temveč predvsem evropskimi.
Pred kratkim so se začeli tudi programi z Evropsko unijo, ki spodbujajo čezmejno sodelovanje. Če bomo to kdaj storili, je zdaj čas za oživitev odnosov, ki jih je Evropska unija vzpostavila z afriškimi državami na naših mejah, začenši s Tunizijo, s polno krepitvijo potenciala tega območja in vzdrževanjem njenega družbenega in gospodarskega razvoja, vendar v okviru svobode in varnosti.
Odnos med državami v Sredozemlju je ključni dejavnik, ki daje kohezijo in moč ambicioznemu gospodarskemu in socialnemu razvojnemu programu. V političnem smislu je mogoče reči, da je Tunizija država, v kateri je demokracija še vedno razmeroma mlada, vendar se zdi, da je zastavljeni akcijski načrt v skladu s pričakovanji Evropske unije.
Pojav novih strank in razumna navzočnost žensk v parlamentu po volitvah konec oktobra 2009 potrjuje, da je bil narejen znaten napredek glede demokratične udeležbe. Kakor koli, svobodo tiska je treba povečati in zaščititi, pa tudi enake možnosti za moške in ženske ter temeljne človekove pravice na splošno.
V tem okviru lahko pomagamo Tuniziji, da bo sklenila prizadevanja, ki se jih je lotila z odstranjevanjem potencialnih ovir do polnega razvoja ljudi v tej državi in vse to v okoliščinah višjega statusa.
Osrednja vloga Tunizije v Sredozemlju in procesu posodobitve, ki je v teku v tej državi, zahteva resen in uravnotežen pristop, ki bo omogočil brezpogojno uveljavitev vrednot, ki jih podpira Evropska unija. Evropski parlament ne more dovoliti nobenih napak na poti k demokraciji, zdaj še manj kot kdaj koli.
Namesto tega lahko s konstruktivnim dialogom in pazljivo diplomacijo nadalje konsolidiramo odnos, namenjen temu, da bo okrepil državo, ki ji je treba v nekaterih sektorjih, na primer pravosodju in svobodi združevanja, pomagati, da bo rasla, vendar državo, ki je, ponavljam, absolutno osrednja in bistvena za politiko stabilnosti v Sredozemlju.
Carmen Romero López (S&D). – (ES) Spoštovanje Tunizije pomeni tudi spoštovanje njene demokratične opozicije, ki bi se rada organizirala, vendar je zatrta, in spoštovanje njene civilne družbe, ki je tudi opozicija prihodnosti. Zato bi rada pozdravila člane parlamenta, ki so zdaj navzoči tukaj na tem zasedanju, pozdrave pa bi rada poslala tudi tistim, ki bodo morda postali člani parlamenta v prihodnosti, vendar so zdaj ogroženi in morda zaprti. Zato mislimo, da je za civilno družbo zelo pomembno, da se organizira, in da je treba demokratično opozicijo spoštovati kljub dejstvu, da zdaj ni organizirana.
V Španiji – to lahko rečem kot španska poslanka v Evropskem parlamentu – smo doživeli družbo, v kateri so demokratično opozicijo v času diktatorstva mučili in zatirali. Če opozicija ni teroristična, ampak demokratična, ima vrednote, ki so vrednote prihodnosti. Zato moramo pomagati tej opoziciji, ki zdaj ni organizirana, vendar je demokratična in se bojuje za vrednote tunizijskega prehoda in za konsolidacijo teh vrednot. Moramo ji tudi pomagati, da se bo organizirala.
Opoziciji moramo pomagati tudi zato, da bodo voditelji in protagonisti v prihodnosti morda lahko v opoziciji ali v vladi, saj je kroženje bistveno za demokratično družbo.
Zato to stopnjevanje nasilja, ki smo mu zdaj priča in se lahko v prihodnje še okrepi, ni najboljši adut za višji status.
Vemo, da je Tunizija članica evro-sredozemskega partnerstva in ima naklonjenost do Sredozemlja in do demokracije. Zato hočemo, da v tem obdobju prispeva tudi k demokratični konsolidaciji in da se bo sposobna organizirati tako, da bo lahko res lojalna članica, ki bo prispevala k temu, da bo Sredozemlje hitro rastoče območje z demokratičnimi vrednotami.
To je naša želja za prihodnost in to je tisto, kar želimo Tuniziji.
Tomasz Piotr Poręba (ECR). – (PL) Gospod predsednik, ni dvoma, da je Tunizija partnerica, s katero bi morala Evropska unija vzdrževati odnose v imenu regije Sredozemskega morja in na bilateralni ravni. A ob tem, ko upoštevamo gospodarske zadeve, bi morali, kot Evropska unija, vztrajati na preglednosti demokratičnih procesov v tej državi in pravni državi.
Kljub dejstvu, da je Tunizija stabilna država, na žalost ni država, kjer bi se vzdrževali vsi demokratični standardi. Mednarodne nevladne organizacije pravijo, da varnostne sile tam mučijo zapornike in nekaznovano ukrepajo, ker jih ščitijo visoki uradniki. Svoboda tiska in svoboda govora sta drastično omejeni in za razmere novinarjev pravijo, da so med najslabšimi v arabskih državah. Zatiranje ima pogosto versko ozadje. Preganjanje krščanske manjšine postaja vedno bolj zaskrbljujoče. Vlada v Tuniziji ne prenaša izrazov nasprotovanja ali obstoja neodvisne opozicije.
Ob tem, ko se spominjamo, da je bila Tunizija prva sredozemska država, ki je podpisala pridružitveni sporazum z Evropsko unijo, moramo odločno vztrajati pri opazovanju pogojev sporazuma. Spoštovanje človekovih pravic in demokratičnih standardov v Tuniziji mora biti pogoj za nadaljnje sodelovanje s to državo.
Dominique Baudis (PPE). – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, da bi se izognili smešnim trditvam – danes zjutraj smo slišali eno ali dve – bi rad omenil nekaj objektivnih dejstev v zvezi s Tunizijo, državo partnerico Evropske unije.
Družbene razmere so se razvijale zelo ugodno, z izjemnim povečanjem povprečnega dohodka na prebivalca in zdaj velika večina Tunizijcev izpolnjuje merila, ki opredeljujejo članstvo srednjega razreda. Več kot 90 % Tunizijcev uživa socialno varstvo in več kot četrtina tunizijskega proračuna se namenja izobraževanju in rezultat je, da je država prva, ki je dosegla razvojne cilje tisočletja na področju osnovnega izobraževanja.
Nazadnje, kot je malo nazaj poudaril gospod Michel, so pravice žensk priznane in zajamčene. Na univerzitetni ravni študira več žensk kakor moških in 40 % učiteljev je ženskega spola. Četrtina politikov, lokalnih uradnikov in novinarjev je žensk. Številne države bi zavidale tej statistiki.
Sylvie Guillaume (S&D). – (FR) Gospod predsednik, osebno bi rada dodala svoj glas tistim, ki so že govorili, da bi obsodila predvsem zaskrbljujoče razmere v Tuniziji, v katerih se je znašel novinar in pisatelj Taoufik Ben Brik.
Ob več prijetjih novinarjev in sindikalistov, ki so doživeli nasilje in grdo ravnanje, in ob zavrnitvi dovoljenja za vstop tujih novinarjev med predsedniškimi volitvami, se zatiranje političnih nasprotnikov in aktivistov za človekove pravice nadaljuje. Po polomiji s sodnim procesom in zaprtju daleč od družine, ki otežuje obiske, je Taoufik Ben Brik ostal v takem zdravstvenem stanju, ko te zaskrbi za človekovo življenje.
Kako lahko kdo spregleda, da so te razmere besen napad proti nekomu, ki je pokvaril načrt? Zato ne moremo kot odgovor na vse preprosto uporabiti trgovino. Nasprotno, prepričana sem, da je za EU bistveno, da se odzove hitro in odločno ter zahteva izpustitev Taoufika Bena Brika in drugih zapornikov vesti.
V Tuniziji je zastašujoč padec na področju človekovih pravic. To vpliva na sodelovanje Evrope s to državo, otipljivo izboljšanje razmer pa pomeni enega od pogojev za odprtje pogajanj o višjem statusu partnerstva med EU in Tunizijo.
Michael Gahler (PPE). – (DE) Gospod predsednik, imamo dobro podlago za sodelovanje s Tunizijo. Omenjena sta bila pridružitveni sporazum in sporazum o prosti trgovini. Gospa Kroes je rekla, da govorimo o vključitvi tunizijskega gospodarstva v enotni trg. To je res najdlje, kamor lahko gremo z državo zunaj EU in zato tvori trdno podlago. Tunizija je trdna in prijateljska partnerica s potencialom za nadaljnjo krepitev naših odnosov, če še enkrat citiram gospo Kroes.
Prav zato, ker imamo te tesne odnose, smo tudi sposobni govoriti z našimi kolegi o vseh vprašanjih, ki bi lahko povzročila morebitno zaskrbljenost. Osebno se pogovarjam z našimi kolegi, ki so tukaj na galeriji, in menim, da bi se morali pogovoriti o vsem.
Vendar v tej zvezi ne smemo zavreči zrnja skupaj s plevami. V Tuniziji imamo tudi problem, ko državi, ki se želi kot arabska država razvijati na sekularen način, grozijo skrajneži. Naklonjen sem vsakemu, ki ukrepa proti islamskim skrajnežem.
A glede drugih zadev mislim, da bomo dosegli napredek s pogovori, ki so v teku. S Tunizijo lahko govorimo o vsem, ker je zanesljiva partnerica. Zato z veseljem pričakujem nadaljevanje našega dialoga.
Cristian Dan Preda (PPE). – (FR) Gospod predsednik, kot je bilo že poudarjeno, je Tunizija pomembna partnerica EU; omenjena je bila tudi izjemno pomembna vloga, ki jo ima v Tuniziji socialno področje. K temu bi rad dodal še nekaj političnih vidikov, ki so pomembni, kajti Tunizija, kot je bilo že rečeno, je družba, ki prakticira večstrankarsko politiko, čeprav v omejeni obliki, s kvoto za opozicijo, vendar kljub temu brez dvoma večstrankarsko politiko. Omenjeno je bilo tudi vprašanje enakosti med spoloma.
V vseh naših državah, v državah v Evropi, vsa ta politična mnenja sobivajo ob svobodi tiska in to je tisto, kar dejansko ustvarja razliko, kajti v Tuniziji ta svoboda sicer obstaja, vendar je omejena in novinarji so dejansko v težavah.
Zato se pojavlja naslednje vprašanje: ali lahko približevanje Evropski uniji poveča to svobodo ali ne? Po mojem mnenju bi lahko približevanje EU Tuniziji pomagalo dopolniti družbeni napredek, dosežen z nekaterimi oblikami izjemno pomembnega političnega napredka.
Harlem Désir (S&D). – (FR) Gospod predsednik, komisarka, izrazili ste svoje upe, da bo Tunizija napredovala na področju demokratične reforme in svobode izražanja. Vso pravico imate do tega, kajti to je preprosto v skladu s sporazumom o pridružitvi in zavezami, ki jih je dala Tunizija Evropski uniji.
Zato sem zelo presenečen nad pripombami, ki sta jih dala gospod Baudis in gospod Michel, ki vas, kot kaže, spodbujata, da bi prezrli ta vidik v odnosu do Tunizije in našem sodelovanju in povsem opustili člen 2 pridružitvenega sporazuma.
Poleg tega bo treba prehoditi še dolgo pot, preden bodo te zaveze spoštovane, če sodimo – kot je že omenila moja kolegica gospa Guillaume – po usodi neodvisnega novinarja Taoufika Bena Brika, ki je v zaporu od lanskega oktobra po sodnem procesu, v katerem so njegovi odvetniki popolnoma kršili zakon. Poleg tega, da so mu neupravičeno odvzeli svobodo, se slabša še njegovo zdravje in ima omejene pravice do obiskov.
Zato vas sprašujem, komisarka, ali namerava Komisija poseči v okviru Pridružitvenega sveta in zahtevati takojšnjo izpustitev gospoda Bena Brika ter zagotoviti, da se bo upošteval njegov položaj in njegovo zdravstveno stanje, če ne drugega, zaradi humanitarnih razlogov?
Malika Benarab-Attou (Verts/ALE). – (FR) Gospod predsednik, 14. januarja sem se srečala s člani tunizijske delegacije. Odkrito smo izmenjali naše poglede in se pogovorili.
Kot francoska Alžirka sem zavezana Magrebu in se zavzemam za združeni, pluralistični in demokratični Magreb. Vprašanje človekovih pravic je zame bistveno, pomembno in ena od temeljnih vrednot Evropske unije. Razprava o tem vprašanju, kot se pojavlja v Tuniziji, je bistvena in ustrezna.
Včeraj zjutraj sem srečala ženo gospoda Bena Brika, ki gladovno stavka, pa tudi aktiviste iz evrosredozemskega omrežja za človekove pravice in sem zaskrbljena. Zdi se, da je življenje gospoda Bena Brika v nevarnosti zaradi bolezni in razmer v priporu. Prepričana sem, da razumete, da bo odgovornost, če se bodo te skrbi uresničile, z vso težo padla na ramena tunizijskih oblasti.
Poleg trgovinskih odnosov moramo upoštevati tudi socialna vprašanja. Pojav mladih Tunizijcev, ki se mečejo v Sredozemsko morje, je proizvod zaprte družbe, ki ne ponuja nobenih možnosti svojim mladim ljudem. Obramba proti fundamentalizmu in gospodarskim zahtevam ne sme služiti kot izgovor za zanemarjanje človekovih pravic. Zdaj je bistven resničen napredek na področju človekovih pravic. Tu ne govorimo o svetohlinskem dogmatizmu, ampak o nujni situaciji, ki jo mora Evropska unija pomagati rešiti.
Alf Svensson (PPE). – (SV) Države severne Afrike se pogosto tlačijo v isti koš in kot lahko vidim, je to v veliko škodo Tuniziji.
Omenjali so enakost. V primerjavi s številnimi drugimi arabskimi državami je Tunizija izjemna v tem, da ima zakonodajo, ki varuje otroke pa tudi ženske. Kot je bilo že poudarjeno, ima Tunizija na svojih univerzah več študentk kakor študentov, zvišal pa se je tudi življenjski standard. Infrastruktura države je v dobrem stanju. Po volitvah je parlament izvolil ali imenoval odbor za človekove pravice.
Pripravljenost Tunizije za sodelovanje z EU je priložnost, ki bi jo morali zagrabiti z obema rokama. Zdaj ima Tunizija delegacijo, ki obiskuje Bruselj in Strasbourg in prosi za podporo svojemu delu pri spodbujanju človekovih pravic, in ob razvijanju in poglabljanju njenih povezav z EU bi bilo po mojem mnenju v nasprotju z načeli EU, če ne bi pozitivno sprejeli teh zahtev in še naprej razvijali odnosov.
Rosario Crocetta (S&D). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, kot nekdo, ki od leta 1982 dva do trikrat na leto obišče Tunizijo in se kot katolik udeležuje maše 6. januarja, kar sam redno počnem, si resnično težko zamislim Tunizijo kot državo, ki zatira versko svobodo.
Obstajajo problemi, a za božjo voljo, nikar ne glejmo teh držav, ki se trudijo, da bi napredovale, skozi prizmo zahodnih držav, kajti če bomo uporabljali ta parameter, parameter, ki ga je nekdo uporabil danes zjutraj v zvezi s Tunizijo, potem bi bil verjetno nekaterim evropskim državam zavrnjen vstop v Evropsko unijo zaradi nasilja in odrekanja svobode, ki obstaja tam v večjem obsegu kakor v Tuniziji.
Tako se pojavlja sporno vprašanje, ki je rezultat konkretnega dejstva, namreč, da imamo pred sabo državo, ki je ukinila islamski fundamentalizem, ki se trudi za sodelovanje in politiko miru z Evropo, ki se trudi razvijati. Obstajajo problemi. Prepričan sem, da je pot do rešitve teh problemov v krepitvi dialoga in prijateljstva in pomoči tem državam, da dosežejo več.
Neelie Kroes, članica Komisije. – Gospod predsednik, hvaležna sem poslancem, da so odprti in neposredni in da so dali svoje pripombe na tak način, da je poudarek kljub temu, da imajo nekatere skupine različne pristope, na tem, kako lahko najdemo rešitev.
Ob tem bi rada začela s pripombo v odgovor na izjavo gospoda Désirja. Skliceval se je na pripombo Louisa Michela. Prepričana sem, da lahko Louis Michel govori sam zase, vendar sva bila prej v isti ekipi, če tako rečem, tako da vem, kakšno stališče ima do tega vprašanja. Čeprav gospod Désir pravi, da predlog pomeni, naj ne storimo nič, to ni vtis, ki sem ga dobila jaz in iskreno upam, da tudi vi niste dobili takega vtisa ob mojih uvodnih pripombah.
Res gre za razliko v pristopu. Nekateri želijo samo enakopraven dialog in gospod Kasoulides se zavzema za to. Bili so tudi pozivi k prijateljskim vezem. Vsi ti pristopi nakazujejo, da je treba sesti za mizo, se pogovoriti o vprašanjih in poskušati doseči vzajemno razumevanje glede tega, kako rešiti nekatera vprašanja, o katerih se vsi strinjamo. O tem ni nobenega dvoma, kajti človekove pravice in svoboda govora so res zelo pomemben in bistven del vsakega sporazuma.
Ob tem bi se rada dotaknila nekaterih vprašanj, ki so bila postavljena. Prvič, okrepitev institucij. Kar skušamo pospeševati in spodbujati na vseh sestankih, ki jih imamo ali jih načrtujemo v prihodnjih mesecih, je vzpostavitev rednega dialoga kot sredstva za doseganje bistvenega napredka glede človekovih pravic in demokracije.
V naslednjih nekaj mesecih bo sestanek pododbora za človekove pravice in lahko ste prepričani, da bo tam vsebinski dialog, ki se bo ukvarjal z vprašanji, ki nas vse skrbijo, in tem, kako se jih lotiti.
Glede vprašanja kršitev človekovih pravic v Tuniziji so se govorniki redno sklicevali na dejstvo, da Tunizija doživlja kritike zaradi svoje kartoteke o človekovih pravicah. Po predsedniških in zakonodajnih volitvah oktobra lansko leto, se je poostrilo zatiranje opozicijskih strank, novinarjev in borcev za človekove pravice. Mednarodna skupnost je povsem jasno pokazala, da takšno vedenje oblasti ni sprejemljivo in je v nasprotju z mednarodnimi zavezami Tunizije. Tako da ponovim, kar sem že rekla, znotraj EU ne sme biti nobenega nerazumevanja: zaveze so zaveze in mi moramo vztrajati pri tem.
Tunizija mora zares pokazati močnejšo zavezo temeljnim skupnim vrednotam, kot so spoštovanje človekovih pravic, demokracija in pravna država. Prav tako mora spoštovati tudi svoje lastne mednarodne zaveze na tem področju. Komisija bo zasledovala našo politiko sodelovanja in dialoga o teh vprašanjih, zlasti v okviru organov, ki jih je ustanovil pridružitveni sporazum.
Hkrati EU zagotavlja podporo, da bi izboljšala upravljanje in spodbudila reforme na področju pravosodja s sodelovanjem in tehnično pomočjo. Naša prednostna naloga je napredek s Tunizijo na tem področju, na primer z dejavnim spodbujanjem borcev za človekove pravice in organizacij civilne družbe v okviru Evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice.
Prizadevanja so tudi na področju pravosodnega sodelovanja. EU zagotavlja 17,5 milijonov EUR za financiranje projekta tehnične pomoči za posodobitev sodstva. To so nekateri poslanci tega parlamenta kritizirali, ker zagotavlja sredstva predsedniku tunizijskega pravosodnega sistema.
Projekt ima številne sestavne dele. Ti vključujejo usposabljanje za sodnike in odvetnike, tehnično podporo za sodišča, infrastrukturo in boljše informacije za državljane. Ko bo projekt končan, bomo ocenili rezultat. Gotovo se strinjam, da nas delo na tem področju izpostavlja nekaterim političnim tveganjem. A če hočemo spodbuditi reformo, moramo kljub temu ukrepati, sicer bo sodelovanje EU omejeno zgolj na gospodarski sektor. Vsi pa soglašamo, da to ni pravi pristop in da ne bi bil v skladu s cilji naše lastne splošne politike glede odnosov s Tunizijo.
V zvezi z vprašanjem glede višjega statusa Tunizije, ki sta se ga dotaknili gospa Flautre in gospa Vergiat, menim, da je treba dati prednost nadaljevanju in krepitvi dialoga s Tunizijo. Zavedamo se, da je Tunizija pomembna zaveznica EU v regiji in da je dosegla znaten napredek pri gospodarski in družbeni posodobitvi. Morda gre za to, ali nekdo vidi kozarec na pol poln ali na pol prazen. Ob tem smo prepričani, da moramo nadaljevati našo politiko podpiranja teh sil v Tuniziji, ki delujejo za politično, gospodarsko in družbeno posodobitev njihove države. Smo za predloge Tunizije glede okrepitve odnosa med obema partnericama. Svet in Komisija bosta pregledala ta vprašanja zelo pozorno in pripravljena sem vam poročati o nadaljnjem razvoju.
Po drugi strani pa menim, čeprav je v interesu EU, da se okrepijo odnosi s Tunizijo, da bi odobritev višjega statusa vključevala močno zavezo na strani Tunizije glede človekovih pravic in upravljanja, tako da to ne bi bilo nobeno darilo.
Predsednik. – Razprava je zaključena.
Pisne izjave (člen 149)
Edward Scicluna (S&D), v pisni obliki. – V trenutku, ko se dialog med Tunizijo in EU nadaljuje na ravni Komisije in Parlamenta, se mi zdi ta razprava brezčasna. Dialog s Komisijo je vključeval načrtovanje sestankov več pododborov v okviru pridružitvenega sporazuma Tunizija-EU (vključno s pododborom za človekove pravice in demokracijo), medtem ko je dialog na ravni Evropskega parlamenta prevzel obliko nedavnega obiska pomembne tunizijske parlamentarne delegacije v Bruslju, ki je zastopala štiri politične stranke, zastopane v tunizijski poslanski zbornici, skupaj z medparlamentarnim sestankom Tunizija-EU, ki je načrtovan za marec 2010 v Bruslju. V času, ko se nadaljuje pomemben in konstruktiven dialog med Tunizijo in EU, mislim, da bi bilo neprijetno imeti razpravo, ki bi lahko spodkopala napredek. Zagotovimo, da se bodo Tunizija in druge države zunaj EU uskladile s standardi EU na gospodarskem, socialnem ali političnem področju. Vendar naredimo to v dobro načrtovanem in strukturiranem dialogu.