Dobesedni zapisi razprav

Četrtek, 21. januar 2010 - Strasbourg

3.3. Filipini

  Predsednik. - Naslednja točka je razprava o šestih predlogih resolucij o Filipinih⁽¹⁾.

  Fiorello Provera, avtor. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, serija umorov, ki se izvajajo po vsem svetu zaradi političnih, verskih in drugih razlogov, je zdaj žalostna vsakdanja resničnost, vendar sem presunjen nad krutostjo, s katero je bilo ubitih 57 ljudi, ki so čakali v vrsti na politični sestanek v podporo predsedniški kandidatki na Filipinih.

To je bil hladnokrven pokol, ki ga je izvedla oborožena skupina v imenu revolucije, za katerega je težko najti kakršen koli smisel. Še več, ta množični poboj ni osamljen primer v tej državi, kjer se v nekaterih regijah, na primer v regiji Mindanao, že leta dogajajo oboroženi upori, vključno s takimi, ki imajo verske motive.

Poleg tega, da primerno izrazimo svoje sožalje ob teh krvavih dogodkih, menim, da moramo filipinski vladi ponuditi močno podporo, da bomo dokazali, da je Evropa lahko koristna pri reševanju resnih oboroženih spopadov in uporov, ki so preplavili to nesrečno deželo s krvjo.

  Martin Kastler, avtor. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, pokol 23. novembra lansko leto v provinci Maguindanao na Filipinih je bil črn dan za človekove pravice in barbarsko teroristično dejanje. Sedeminpetdeset ljudi je bilo ubitih, ženske posiljene, moški ranjeni – to je krvavo sporočilo. Kot novinarja me je še posebej prizadelo, da je bilo med ubitimi 30 novinarjev. Po navedbah ugledne Mednarodne krizne skupine ni bilo še nikoli, v nobenem drugem znanem primeru naenkrat umorjenih toliko novinarjev. Zato je primerno, da Evropski parlament poda jasno izjavo, kot to počnemo danes s tem osnutkom resolucije.

Vendar kot Skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) zahtevamo, da se sedanje besedilo na treh mestih umiri z glasovanjem po delih, ker moramo podpreti filipinsko vlado v njenem boju proti terorizmu in nasilju in se zato odpovedati pretirano obtožujočim pripombam, usmerjenim v vlado. Zato v imenu skupine PPE zahtevam glasovanje po delih o uvodni izjavi F. Ta obtožuje Filipince, da kažejo vse znake nefunkcionalnega pravnega sistema.

V odstavku 2 bi radi črtali namigovanja na začetno oklevanje v raziskavi.

Nazadnje, v odstavku 6 se zatrjuje, da so nekatere pogrešane osebe zaprte v filipinskih zaporih. Tudi to je zaenkrat nedokazano namigovanje in bi ga bilo po našem mnenju treba črtati.

  Charles Tannock, avtor. – Gospod predsednik, ta strahovit zločin v Maguindanau si nedvomno zasluži našo najstrožjo obsodbo. Razkriva obseg, v katerem se je brezpravnost zakoreninila v nekaterih delih Filipinov.

Za ta zaskrbljujoč razvoj obstaja več razlogov: razpršena narava otokov Filipinskega arhipelaga, šibka vlada, korupcija, revščina in sedanji islamski teroristični upori, ki jih podpira Al Kaida na jugu.

Zato je na ta zločin, ki je očitno politično motiviran, treba gledati v širših družbenih in zgodovinskih okoliščinah. Ne bi smeli spregledati prizadevanj filipinske vlade v preteklih 25 letih po padcu kleptokratskega diktatorja Ferdinanda Marcosa, da bi razvila bolj demokratično politično kulturo. Prav tako ne smemo podcenjevati eksistencialistične grožnje, ki jo pomenijo teroristi Abu Sajaf, in kako spodkopavajo celotno družbo, ki sestavlja filipinsko državo.

Tvorna vključitev in ciljna podpora ponujata najboljšo možnost za pomoč Filipinom, državi, ki ima v številnih pogledih enake vrednote kot mi, da bi jim pomagali postaviti pravno državo v centralni in lokalni vladi.

  Marc Tarabella, avtor. – (FR) Gospod predsednik, komisarka, gospe in gospodje, lansko leto novembra sem imel možnost v Evropskem parlamentu pozdraviti gospo Edito Burgos, mati Jonasa Burgosa. Tega mladega Filipinca so oboroženi moški 28. aprila 2007 ugrabili v zelo živahnem trgovinskem centru v Manili. Od takrat nimajo ne njegova družina ne njegovi najbližji nobenih novic o njem. Jonas Burgos je eden od stotin ljudi, ki so izginili ali so bili ubiti na Filipinih. Umori so zagrešeni popolnoma nekaznovano in storilci so le redko privedeni na sodišče.

Če pogledamo naprej, v volitve maja 2010, se bojimo povečanja zločinov in ugrabitev vseh tistih, ki nasprotujejo vladi na oblasti. Zato obsojamo poboj v Maguindanau 23. decembra lani in upamo, da bo osvetljen umor in trpljenje, ki ga je pretrpel konvoj Ismaela Mangudadatuja.

  Rui Tavares, avtor. – (PT) Gospod predsednik, pred malo več kot dvema desetletjema so Filipini vzbudili veliko upanje po svetu, ko so sprožili val demokracije v Aziji. To nas je navdalo z upanjem za človekove pravice v tem območju in povečanje delavskih pravic, pravic študentov, pravic ljudi in volilne ter demokratične normalnosti v teh državah.

Zdaj, ko je pozornost sveta usmerjena drugam, ne moremo pustiti, da se poslabša demokratični položaj na Filipinih. V zadnjih nekaj letih je bilo tam veliko motečih primerov korupcije in zlasti nasilja in nadlegovanja, ki je bilo med volitvami usmerjeno v opozicijo.

Najbolj zaskrbljujoč dogodek in predmet naše resolucije je bil poboj v Maguindanau, umor 46 ljudi, ki so bili v volilnem konvoju opozicijskega kandidata, gospoda Mangudadatuja. Domnevno naj bi jih poklala skupina, povezana z vodilnim klanom v provinci Maguindanao, klanom Ampatuan.

Pozornost bi med drugimi vidiki rad pritegnil k dejstvu, da je bilo v tem pokolu ubitih 30 novinarjev. To je največji pokol novinarjev v svetovni zgodovini.

Očitno se Parlament sam ne zanima za to, o čemer tu razpravljamo, kar je sramota, vendar ne smemo dovoliti, da bi Filipini, ker svet ni pozoren, v dveh desetletjih in pol zdrsnili v stanje, ko bi iz najboljšega primera demokracije postali najslabši znan.

Ta poboj je treba raziskati in od predsednika Gloria Arroya, ki pripada klanu Ampatuan, zahtevati, da se nujno izvedejo preiskave in sprejme sklep. Za Filipine je pomembno tudi to, da vedo, da je Evropa pozorna in da pazljivo gleda razvoj v državi.

  Barbara Lochbihler, avtorica. – (DE) Gospod predsednik, razlog za to nujno zadevo je brutalni umor 57 ljudi, ki so spremljali politika na njegovi poti, ko se je šel registrirat kot kandidat na volitvah za mesto guvernerja province. Storilci pripadajo lokalni milici, sodelovalo pa je tudi nekaj lokalnih policistov.

Ta brutalni napad je skrajni primer grozečega naraščanja politično motiviranih zunajsodnih usmrtitev in prisilnih izginotij ljudi, ki se dogajajo že leta, ne da bi se ti hudi zločini kdaj raziskali.

Vlada ni pokazala nobene opazne volje za sprejem odločnih korakov za nasprotovanje temu razvoju. Od stotin primerov sta se raziskovala samo dva in v zvezi z njimi ni bil preganjan niti en višji policist. Leta 2008 je posebni poročevalec ZN o zunajsodnih usmrtitvah pisal, da „so s temi uboji izločili voditelje civilne družbe, vključno z zagovorniki človekovih pravic, sindikalisti in zagovorniki zemljiške reforme, ustrahovali veliko število akterjev civilne družbe in omejili politični govor v državi“.

To je vzdušje, v katerem se Filipini pripravljajo na volitve v maju. Obstaja nevarnost za nadaljnje politične umore. Zato bi bilo zelo nujno, da filipinska vlada odločno ukrepa, da se to zaustavi.

Rada bi predlagala ustno spremembo. Odstavek 6 navaja: „naj osvobodi vse izginule, ki so še vedno v ujetništvu“. Radi bi, da se to nadomesti z besedilom: „naj stori vse, da bo tistim, ki so bili ugrabljeni, zagotovila, da se varno vrnejo k svojim družinam.“

  Justas Vincas Paleckis, v imenu skupine S&D. – (LT) Če bi državljana v Srednji Evropi vprašali, kaj se dogaja na Filipinih, verjetno ne bi znal odgovoriti in bi rekel, da o tem ni bilo nič na televiziji in da so zato verjetno stvari tam mirne. A politični umori, klansko vojskovanje, živi ljudje pokopani, verižni poboji, vojno stanje – vse to je vsakdanje življenje na Filipinih. Prav pred nedavnim je bilo umorjenih 57 ljudi, polovico od teh je bilo novinarjev. To je največji smrtni davek med novinarji, ki se je kdaj koli zgodil na svetu. Pozivamo vlado, zahtevamo, da takoj ustavi to dogajanje, razpusti zasebne milice in konča to nekaznovanje. To je še posebno pomembno med prihajajočimi volitvami.

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (S&D). – (PL) Gospod predsednik, predsedniške in lokalne vladne volitve na Filipinih se načrtujejo za 10. maja. Zdaj je čas, da se stori vse, da se zagotovi, da bodo to poštene volitve. Predvsem je treba ugotoviti, kdo je odgovoren za novembrski umor 57 novinarjev, družinskih članov in sodelavcev Ismaela Mangudadatuja, kandidata za guvernerja v provinci Mindanao. Do zdaj lokalni organi pregona niso pokazali kakšne odločenosti za iskanje storilcev tega pokola. Pri preiskavi je bilo narejenih toliko napak, da skoraj dovoljuje uporabo sile v politiki. Filipinska vlada se mora končno soočiti z ljudmi iz kriminalnega sveta, ki so izkoristili priložnost nedavne volilne kampanje za množico politično motiviranih ugrabitev in so zdaj umorili že več kot 100 kandidatov.

Poleg tega bi morali Filipini sprejeti ukrepe za učinkovito uporabo sredstev, ki so na voljo v okviru programa EU-Filipini za podporo sodstvu, ki je bil uveden za krepitev pravosodnega sistema in gradnjo civilne družbe. Volitve v maju torej ne bodo le preverjanje učinkovitosti filipinskih oblasti, temveč tudi učinkovitosti naših instrumentov pomoči.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE). – (ES) Zelo na kratko bi rad preprosto povedal, da smo v novem letu, z novo Pogodbo, vendar istimi slabimi navadami kot prej. Še vedno pogrešamo navzočnost Sveta v takih razpravah o nujnih zadevah in še naprej pogrešamo medinstitucionalni dialog, ki bi nam omogočil odzivanje na take primere.

V posebnem primeru Filipinov moram še enkrat poudariti, čeprav njegov položaj nima takega vpliva kot drugi, na primer Haiti, da dejstvo, da je izginilo ali umrlo skoraj 1 000 ljudi, pomeni, da obstaja strukturni problem, ki zahteva strukturne ukrepe.

Ne moremo vedno delovati na podlagi naslovov. Ukrepati moramo na podlagi problemov in dejstvo, da so ljudje, ki so zdaj prizadeti, v glavnem zagovorniki človekovih pravic in novinarji, ne pomeni le, da ne moremo molče prek teh razmer, temveč tudi, da se moramo nanje prepričljivo odzvati.

  Ryszard Czarnecki (ECR). – (PL) Gospod predsednik, obramba človekovih pravic je blagovna znamka Evropske unije. Zelo mi je žal, da ta blagovna znamka ni pomembna za špansko predsedstvo in da tukaj zdaj ni predstavnikov Sveta. To je zelo moteče in naravnost škandalozno stanje. Govorimo o človekovih pravicah, hočemo jih braniti, vendar ni tu nikogar iz Sveta in nobenega pradstavnika države, ki bo vodila Evropsko unijo v naslednjih šestih mesecih To je resnično nesprejemljivo stanje.

Bom zelo kratek, ker hočemo glasovati. Filipini so država s krščansko tradicijo, ki sega nazaj v kulturo, ki je delno evropska. V tej državi bi se morale spoštovati zlasti človekove pravice, ki se na tej celini pogosto ne spoštujejo. O tem moramo govoriti odkrito in pokazati solidarnost s tistimi, ki trpijo zaradi diskriminacije na Filipinih. Vloga Evropskega parlamenta je, da govori o teh zadevah.

  Neelie Kroes, članica Komisije. – Gospod predsednik, zastopam Visoko predstavnico in zastopam Komisijo.

Poboj v Maguindanau na otoku Mindanao 23. novembra lansko leto, v katerem je bilo ubitih 57 ljudi, je osvetlil dolgoletna vprašanja človekovih pravic na Filipinih, povezana z izginotjem in nepojasnjenimi poboji državljanov in dejanskim nekaznovanjem storilcev v preteklosti.

Ob tej priložnosti je vlada hitro ukrepala in sprejela odločne ukrepe za kaznovanje storilcev. To je zelo dobrodošlo. Pomembno je, da se prekine kultura nekaznovanosti za takšne poboje in da se to konča.

Vlada je sprejela nekatere pomembne korake pri krepitvi človekovih pravic. Sedanja administracija predsednika Arroya je ukinila smrtno kazen in v nedavno sprejeti listini ASEAN zagovarjala tudi določbe človekovih pravic.

Cilj, ki ga je treba še doseči, je končanje 40-letnega spora z muslimanskimi uporniki na Mindanau na podlagi mirovnega sporazuma, ki bo pošten za vse strani. Zdi se, da je obnovljen napredek in da so se pojavili upi na sporazum proti koncu tega leta. Treba je omeniti, da se je pokol na Maguindanau zgodil med dvema političnima družinama (mimogrede, vsi so muslimani) in da zato ni bil povezan s spori med skupnostmi.

EU ima dobro vzpostavljen dialog z vlado na Filipinih, v katerem obe strani razpravljata o široki paleti vprašanj, vključno s človekovimi pravicami. S Filipini se pogajamo tudi o sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, ki bo vključeval pomembne zaveze o človekovih pravicah. Dejavno podpiramo vlado in njena prizadevanja za izboljšanje spoštovanja človekovih pravic.

V sporazumu z vlado smo uvedli „Misijo EU-Filipini za pomoč sodstvu“. To je res pravočasen ukrep, namenjen gradnji zmogljivosti za filipinske sodne oblasti, vključno s policijo in vojaškim osebjem, s pomočjo katerega bodo lahko preiskovali primere zunajsodnih pobojev in preganjali morilce. Uvedli bomo tudi sistem za spremljanje, da se bo razvilo zaupanje. EPJUST ima začetno trajanje 18 mesecev in se financira iz Instrumenta za stabilnost, vendar se lahko podaljša. Poleg tega imamo tekoče projekte na lokalni ravni za spodbujanje spoštovanja človekovih pravic. Ti vključujejo spremljanje izvedbe mednarodnih zavez, ukrepov v podporo ratifikaciji Rimskega statuta MKS in izobraževanja volivcev.

EU zdaj pomaga na Mindanau tudi pri mirovnem procesu, v glavnem s podporo za socialne storitve in dejavnosti za ustvarjanje zaupanja, vendar smo pripravljeni storiti več, če bo proces napredoval.

  Predsednik. – Razprava je zaključena. Naslednje je na vrsti glasovanje.

Rad bi spomnil gospo Lochbihler, da poda svojo ustno spremembo v pravem času, med glasovanjem.

PREDSEDSTVO: GOSPOD PITTELLA
podpredsednik

(1) Glej zapisnik.