Dobesedni zapisi razprav

Ponedeljek, 8. februar 2010 - Strasbourg

14. Upravno sodelovanje na področju obdavčevanja – Vzajemna pomoč pri izterjavi terjatev v zvezi z davki, carinami in drugimi ukrepi – Mehanizem obrnjene davčne obveznosti: blago in storitve, dovzetni za goljufije – Spodbujanje dobrega upravljanja v davčnih zadevah (razprava)

  Predsednik. – Naslednja točka je skupna razprava o štirih poročilih o obdavčevanju.

Tukaj imamo:

– poročilo gospe Alvarez o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja (A7-0006/2010),

– poročilo gospoda Dumitruja Stolojanova o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z davki, carinami in drugimi ukrepi (A7-0002/2010),

– poročilo gospoda Case o neobvezni in začasni uporabi mehanizma obrnjene davčne obveznosti za dobavo nekaterega blaga (A7-0008/2010),

– poročilo gospoda Domenicija o spodbujanju dobrega upravljanja v davčnih zadevah (A7-0007/2010).

Besedo za štiri minute dajem gospe Alvarez, poročevalki.

  Magdalena Álvarez, poročevalka. – (ES) Gospod predsednik, gospe in gospodje, Evropska unija temelji na odnosu solidarnosti med njenimi državami članicami. Dober primer te solidarnosti je dejansko upravno sodelovanje na področju obdavčevanja, ki je ključni element delovanja Unije. Pri tem gre za lojalnost med državami članicami in njihovimi davčnimi upravami. Taka lojalnost pomeni zaupanje, pri čemer si partnerji zaupajo in se vidijo kot zavezniki, ki ne bodo dovolili goljufom, da najdejo zatočišče na njihovem območju in tam nadaljujejo svoje nelegalne dejavnosti.

Davčna goljufija očrni celotno gospodarstvo in ima resne posledice za nacionalne proračune, saj zmanjša zmožnost nastajanja izdatkov in vlaganja. Poleg tega je kršeno načelo davčne pravičnosti pri državljanih, ki upoštevajo pravila. Pojavi se nepravična konkurenca, ki vodi k neustreznemu delovanju trga. Vse te posledice so zlasti zaskrbljujoče, ker je v skladu z najnovejšimi ocenami v Evropski uniji na leto v višini 200 milijard davčnih goljufij. Če upoštevamo, da je ta številka enaka dvakratnim stroškom načrta za oživitev gospodarstva, ki ga je predlagala Komisija, lahko razumemo, o kako veliki vsoti govorimo.

Zato se spopadamo z velikim izzivom, na katerega bi se morali odločno odzvati. Direktiva, ki je v veljavi, je zagotovo prvi korak na tej poti. Na žalost in kljub vsem dobrim namenom, zagotovljenih z navedeno direktivo, njeno izvajanje v praksi ni prineslo želenih rezultatov.

Zdaj je čas, da naredimo naslednji korak in pripravimo nove instrumente, tako da se bodo vprašanja na področju obdavčevanja obravnavala vzporedno s povezovanjem in liberalizacijo trgov. Zato pozdravljam predlog, ki ga je predložil komisar Kovács, in bi mu rada čestitala za delo v njegovem celotnem mandatu in danes, zlasti za to predlagano novo direktivo.

Predlog nam bo dal vedno več učinkovitih sredstev za boj proti davčni goljufiji in izogibanju davkom v Evropi. Nova direktiva pomeni kvalitativen in kvantitativen korak naprej v tem smislu. Je kvantitativen korak naprej, ker določa nove obveznosti in kvalitativen korak naprej, ker razširja in podrobno določa veljavne obveznosti. Področje uporabe je razširjeno zaradi premika z izmenjave informacij na zahtevo po samodejni izmenjavi.

Tretji novi element je odprava bančne tajnosti. To se mi zdi najbolj pomemben ukrep v predlogu, saj je praksa bančne tajnosti glavna ovira, s katero se srečujejo davčne uprave. OECD je dolgo pozivala k odpravi bančne tajnosti in G20 je zdaj usmeril pozornost na ta razlog. Izvajanje tega bo zagotovilo zelo učinkovito orodje za končanje nevzdržnega obstoja davčnih oaz v EU.

To je namen poročila, ki je danes pred nami. Dejanski namen tega poročila je okrepiti rezultate predlogov Komisije. Zamisel je izboljšati učinkovitost in področje uporabe nove direktive.

Ne nameravam izčrpno komentirati poročila in se bom osredotočila na glavne spremembe. Prvič, področje uporabe je razširjeno, izvajanje samodejne izmenjave informacij je okrepljeno in glede bančne tajnosti je predlagana širitev merila za uporabo za uskladitev s preostankom direktive. Predlog vključuje tudi kompromisne spremembe, in sicer tiste glede samodejne izmenjave informacij, varstva podatkov in zaupnosti pa do izmenjave informacij s tretjimi državami.

Nazadnje bi se rada zahvalila svojim kolegom, članom odbora, za njihovo delo in pripravljenost sodelovanja. Treba jim je čestitati za njihov odnos. Dosegli smo visoko stopnjo soglasja. Parlament pošilja jasno sporočilo. Parlament je trdno zavezan boju proti davčni goljufiji in izogibanju davkom ter krepitvi sijajnih načel lojalnosti, preglednosti in pravične konkurence EU.

  Theodor Dumitru Stolojan, poročevalec. – (RO) Nedavna finančna in gospodarska kriza je vsekakor izpostavila izreden pomen zdravih in vzdržnih javnih financ v vsaki državi članici. Države članice, ki dobro nadzirajo svoje javne finance in proticiklične davčne politike, so lahko zagotovile finančne spodbude za pomoč svojim gospodarstvom pri izhodu iz krize.

V tem kontekstu kot poročevalec pozdravljam pobudo Evropske komisije in osnutek direktive Sveta o izboljšanju vzajemne pomoči med državami članicami pri izterjavi terjatev v zvezi z davki in carinami. Ta direktiva ne bo samo pomagala povečati učinkovitosti na tem področju v zvezi z izterjavo terjatev, temveč bo pomagala tudi enotnemu trgu, da bo bolje deloval. Rad bi vam povedal, da osnutek direktive vsebuje velike izboljšave številnih pomembnih vidikov izterjave terjatev: izmenjavo informacij med organi, metode za spremljanje terjatev in povratne informacije, ki jih zahteva Evropska komisija za nadzor dejavnosti, ki stalno raste, kar se kaže v številnih primerih med državami članicami.

Pripravljeni so osnutki sprememb. Rad bi se zahvalil vsem kolegom poslancem, ki so predložili te spremembe in z njimi bolj jasno določili pogoje uporabe direktiv.

  David Casa, poročevalec. – (MT) Menim, da bo to poročilo jasno pokazalo učinkovitost, s katero deluje Evropska unija zaradi svojih institucij, kadar je soočena s problemom, ki zahteva nujno in posebno pozornost.

Mislim, da je treba, kadar govorimo o utajah z neplačujočim gospodarskim subjektom, pozornost posvetiti ukrepom, ki jih je treba sprejeti v tej začasni shemi, katere namen je ustaviti tiste, ki zlorabljajo sisteme DDV, ki se uporabljajo v Evropi. Ta vrsta utaj, je, kot sem že omenil, znana kot utaje z neplačujočim gospodarskim subjektom. V svoji najhujši obliki je znana kot „davčni vrtiljak“, ki je kriminalna dejavnost, ki jo izvajajo vešči in profesionalni goljufi.

Nedavne študije so pokazale, da ta vrsta utaje pomeni do približno 24 % vseh vrst utaj, povezanih z DDV. Do nje pride, kadar oseba, ki ponuja storitev ali prodaja blago, prejme plačilo DDV od kupca znotraj Skupnosti in to plačilo dobesedno izgine brez plačila, ki ga ti goljufi in kriminalci dolgujejo ministrstvu za finance.

Zato ga imenujemo „davčni vrtiljak“, ker ta DDV stalno izginja iz vsake države, v kateri se izvaja ta vrsta trgovine. Zato predlog Komisije zagotavlja priložnost odprave tega tveganja, ki obstaja v trgovini znotraj Skupnosti. Zagotoviti moramo, da ne bo dodatnih birokratskih obremenitev in da ne bodo posledic trpeli pošteni poslovneži. Previdni smo bili tudi pri tem, da se ta začasni ukrep ne uporablja za širok izbor proizvodov, temveč samo za proizvode, ki jih je mogoče nadzirati in oceniti.

Omeniti je treba sistem trgovanja z emisijami, saj ga ta predlog Komisije spreminja. Navajamo, da zaradi ranljivosti sistema trgovanja z emisijami še ena sprememba, ki je bila izvedena, določa, da mora biti postopek obrnjene davčne obveznosti obvezen za vsa plačila glede emisij toplogrednih plinov, kadar se država članica odloči, da je pripravljena sprejeti ta sistem, ker je usklajevanje in takojšnje ukrepanje vseh držav članic nujno.

Trenutno in do leta 2012 je približno 90–95 % posojil dodeljenih tistim, ki ustvarijo največ emisij. Dajejo jih nacionalne vlade in od 5 do 10 % se jih proda na dražbi. Od leta 2013 bo večji del teh posojil prodan na dražbi in zato moramo, preden bo vzpostavljen ta sistem in bo začel delovati, zagotoviti, da je trg zaščiten pred tistimi, ki poskušajo zlorabiti sistem.

Mislim, da če upoštevamo soglasje v Odboru za ekonomske in monetarne zadeve, celo s kompromisi, ki mi jih je uspelo doseči – s socialisti, liberalci in vsemi političnimi skupinami – mislim, da bi to moralo utreti pot zanesljivejšemu sistemu. Zato bi se, če bo moje poročilo odobreno, proti utajam borili resno in bomo zato bolj uspešni v zadevah, povezanih s sistemom DDV v Evropski uniji.

  Leonardo Domenici, poročevalec. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, čeprav je bila tema dobrega davčnega upravljanja vedno zelo pomembna, je postala še bolj primerna in pomembna po veliki gospodarski in finančni krizi pred dvema letoma. Na evropskih in mednarodnih vrhih – G20 – so o tem tekle in se nadaljujejo razprave, še zlasti kadar je govora o boju proti davčnim goljufijam in davčnim oazam.

Vse to je pomembno. Je znak zavezanosti in močne volje, vendar pa se ne smemo slepiti s prepričanjem, da je opozorilo vse, kar bo potrebno storiti. Potrebujemo učinkovito in stalno politiko. Še veliko je veliko težav, s katerimi se bomo morali spopasti. Še vedno je preveč enostavno kupiti ali ustanoviti t.i. družbo „poštni nabiralnik“, da bi se izognili obdavčitvi. Samo ozrite se na splet: tisoče spletnih strani ponuja podjetja na prodaj, celo v državah Evropske unije. Pogosto za ustanovitev podjetja ni potrebno nič drugega, kot poslati elektronsko sporočilo in pripeti fotokopijo ali skeniran potni list. Moramo ustaviti prakso ustanavljanja navideznih pravnih subjektov, ki se skušajo izogniti plačilu davkov.

Poročilo, ki ga predstavljam, temelji na Sporočilu Evropske komisije z dne 28. aprila 2009 o Spodbujanju dobrega upravljanja v davčnih zadevah. Poročilo pomeni premik k predložitvi trdnih predlogov in Evropska komisija ter Svet pozivata k močnim zavezam, da bi se te predloge lahko izvedlo. Boj proti davčnim oazam, utaji davkov in nezakonitem begu kapitala je treba razumeti kot prednostne naloge Evropske unije.

Od tod načelo dobrega upravljanja, ki temelji na preglednosti, izmenjavi informacij, čezmejnem sodelovanju in pošteni davčni konkurenci. Gre za to, da potrebujemo okrepljeno sodelovanje na področju davkov in sodelovanje v Evropski uniji.

Splošen cilj, ki si ga moramo zadati, je samodejna izmenjava informacij v svetovnem in večstranskem obsegu, vendar pa je očitno, da se mora to začeti znotraj Evropske unije. Kot je gospa Alvarez pravkar dejala, moramo v državah Evropske unije povsem odpraviti bančno tajnost in brž ustaviti začasno odstopanje, ki omogoča izvajanje davčnega odtegljaja, ki se ga pogosto izigrava ali podcenjuje, namesto da bi se izmenjalo informacije.

Ne želim se zadrževati pri oprijemljivih predlogih, ki jih poročilo vsebuje. Vendar bom poudaril, da moramo še vedno storiti naslednje: razširiti področje uporabe Direktive o obdavčitvi prihrankov iz leta 2003, da bi se borili proti goljufijam na področju DDV, ustanoviti javni register EU, ki bo vseboval seznam imen posameznikov in podjetij, ki so ustanovila družbe ali račune v davčnih oazah in dati nov zagon projektom za davčno uskladitev, pri čemer je treba začeti s splošno konsolidirano osnovo za davek od dobička pravnih oseb.

Evropska unija mora na mednarodni ravni prav tako poslati samo eno sporočilo in se boriti za izboljšanje standardov OECD, da bi dosegla samodejno izmenjavo informacij namesto izmenjave na podlagi zahtevka.

Gospod Kovács, glede na to, da sem poslušal tudi drugo poročilo, potrebujemo trdno zavezo s strani Komisije, in sedaj, v času predaje nalog, moramo te prednostne naloge poudariti tudi pri novi Komisiji. Kot Evropski parlament imamo Svet in Komisijo pravico pozvati, da utemeljita svoje delo.

Zahvaljujem se svojim kolegom poslancem in zlasti poročevalcem v senci za vse, kar so prispevali k temu delu, ki ga bo, upam, Parlament sprejel.

  László Kovács , član Komisije. – Gospod predsednik, spoštovani poslanci, v veselje mi je, da lahko danes, na zadnji dan svojega mandata kot komisar, odgovoren za davke in carine, z vami razpravljam o davčnih zadevah.

Najprej bi se rad zahvalil Evropskemu parlamentu in zlasti Odboru za ekonomske in monetarne zadeve za podporo, ki smo jo Komisija in jaz v zadnjih petih letih prejeli za skoraj vse, če ne za vse predloge v zvezi z davki, ki smo jih podali.

Vprašanja davčne politike, o katerih trenutno razpravljamo, igrajo veliko vlogo pri doseganju cilja Komisije za bolj učinkovito spopadanje z davčnimi goljufijami in utajami davkov, ki so povzročili letno izgubo v višini 200–250 milijard EUR na ravni EU. Prav tako stremimo k povečanju preglednosti in sodelovanja.

Posebno bi se rad zahvalil gospodu Domeniciju, gospe Alvarez, gospodu Stolojanu in gospodu Casi za njihovo tvorno ukvarjanje s temi davčnimi pobudami. Veseli me, da predstavlja bistveno sporočilo poročil podpora pobud Komisije. Prepričan sem, da poročila spodbujajo povečana prizadevanja v zvezi s, prvič, dobrim upravljanjem v davčnih zadevah tako v Evropski uniji, pa tudi izven; drugič, z upravnim sodelovanjem na področju davkov; tretjič, z vzajemno pomočjo pri izterjavi terjatev v zvezi z davki; ter, četrtič, z bojem proti goljufijam na področju DDV, zlasti proti davčnim vrtiljakom.

Kar zadeva dobro upravljanje v davčnih zadevah, je politika Komisije usmerjena v spodbujanje načel preglednosti, izmenjave informacij in poštene davčne konkurence v svetovnem obsegu. Komisija je aprila 2009 sprejela sporočilo, ki spodbuja ta načela, da bi se borili proti čezmejni davčni goljufiji in utaji davkov tako znotraj EU, pa tudi izven, in da bi dosegli enake pogoje.

Komisija je podala več predlogov, da bi izboljšala dobro upravljanje znotraj EU. Razprava o teh predlogih še poteka, vendar pa upam, da bodo sprejeti kmalu in da bo to okrepilo naše argumente do drugih sodnih oblasti, da ukrepajo na podoben način.

Komisija je trdno prepričana, da bi morale poglabljanje gospodarskih odnosov med EU in njenimi partnerskimi sodnimi oblastmi vedno spremljati zaveze načelom dobrega upravljanja. Na sklepih Sveta iz leta 2008 temelji cilj, da v ustreznih sporazumih s tretjimi državami uvedemo določbo, na podlagi katere bi partnerji EU priznali in se zavezali k izvajanju načel dobrega upravljanja na področju davkov.

Posebno pozornost je treba nameniti državam v razvoju. Službe Komisije trenutno pripravljajo sporočilo, ki bo namenjeno dobremu upravljanju v davčnih zadevah v posebnem okviru razvoja sodelovanja. To sporočilo bo obravnavalo vprašanje, kakšno vlogo lahko igra dobro upravljanje v davčnih zadevah pri izboljšanju mobilizacije sredstev v državah v razvoju, zlasti preko krepitve zmogljivosti.

Pozdravljam vašo podporo, da se Komisija v celoti pridruži delu pri medsebojnem pregledu, ki ga izvaja svetovni forum OECD, še zlasti v zvezi s prepoznavanjem sodnih oblasti, ki niso pripravljene sodelovati, z razvojem procesa za ocenjevanje skladnosti in izvajanjem ukrepov za spodbujanje spoštovanja standardov. Evropska komisija bi morala še naprej biti dejaven akter pri zagotavljanju, da vsi partnerji izpolnjujejo svoje zaveze.

V zvezi s številom – tj. 12 – sporazumov o izmenjavi davčnih informacij, ki jih mora skleniti posamezna država, da bi dosegla status sodne oblasti, ki je pripravljena sodelovati, Komisija podpira potrebo, da ga preuči in upošteva kakovostne vidike, kot denimo, prvič, sodne oblasti, s katerimi so sporazumi bili podpisani. Da nedvoumno pojasnim, davčna oaza, ki ima 12 sporazumov z drugimi davčnimi oazami, praga seveda ne bo prestopila. Drugič, pripravljenost sodne oblasti, da nadaljuje s podpisovanjem sporazumov tudi potem, ko je ta prag dosegla, in tretjič, učinkovitost izvajanja.

V zvezi z vašo zahtevo po pregledu razpona možnosti za sankcije in spodbude za pospeševanje dobrega upravljanja v davčnih zadevah, Komisija že preučuje razpon spodbud za pospeševanje dobrega upravljanja na ravni EU, na primer, okrepljena uporaba razvojne pomoči, da bi nekatere tretje države spodbudili k odmiku od nepoštene davčne konkurence. Delo v zvezi z morebitnimi sankcijami še ni napredovalo in seveda mora vsako delovanje EU upoštevati še davčne politike posameznih držav članic.

Vendar obstajata dve posebni področji, kjer se z vami ne strinjam povsem. Eno je povezano z javnimi registri in razkrivanjem informacij v zvezi z vlagatelji v davčnih oazah. Menim, da je treba vzpostaviti ravnovesje med zasebnostjo in potrebo sodnih oblasti po uveljavljanju svoje davčne zakonodaje.

Medtem ko v zvezi z izmenjavo na podlagi bančne tajnosti ali zahtev domačih davčnih interesov ne bi smelo biti nobenih omejitev, je treba spoštovati pravice davkoplačevalcev in strogo zaupnost izmenjanih informacij. Te omejitve je treba spoštovati, zato javni register ni najboljša rešitev.

Druga skrb so transferne cene. Predlagali ste prehod k primerljivim profitnim metodam za boljše prepoznavanje netočnih cen transakcij ter zelo pogosto uporabljene tehnike utaje davkov.

Menim, da, medtem ko drži, da je lahko primerjava dobičkov industrijskega sektorja kazalec, da je nekaj narobe, posamezni kazalec ne zadostuje za dokončno prepoznavanje neustreznih transfernih cen in lahko predstavlja dejavnik v dosti obsežnejši oceni tveganja glede točnosti cen, zaračunanih za transakcije med podružnicami večnacionalnega podjetja.

Primerljiva profitna metoda je sprejemljiva le, če so njeni rezultati isti kot pri transakcijskih metodah. Če bi takoj prešli na primerljivo profitno metodo – na kar nakazuje predlog spremembe -, nam ta ne bi nujno dala takojšnjega „pravilnega“ odgovora.

Predlagana nova direktiva o upravnem sodelovanju na področju davkov želi okrepiti in racionalizirati vse mehanizme za izmenjavo informacij in druge oblike sodelovanja med državami članicami, da bi lahko bolje preprečila davčne goljufije in utaje. Zlasti pa direktiva vsebuje predlog za odpravo bančne tajnosti v odnosih med državami članicami za namene upravnega sodelovanja. Toplo pozdravljam tvorno stališče ter podporo temu predlogu, kar odraža poročilo gospe Alvarez.

Zavedam se, da najbolj sporno točko razprave v odborih predstavljajo spremembe o samodejni izmenjavi informacij, namenjene izvajanju samodejne izmenjave, ki je neobvezna in temelji zgolj na odločitvi držav članic.

Naj spomnim na cilj tega predloga, in sicer da se znotraj EU krepijo vse vrste izmenjave informacij in druge oblike upravnega sodelovanja in zlasti samodejna izmenjava, ki predstavlja nosilni steber za preprečevanje davčnih goljufij in utaj.

Spodbujanje izmenjave informacij na podlagi zahtevka, kot standard OECD, je zagotovo sprejemljiv pristop pri tretjih državah, vendar pa morajo na popolnoma strnjenem notranjem trgu, kot je enotni trg EU, države članice ravnati bolj velikopotezno in iti dlje. Morajo biti sposobne uporabiti najboljše instrumente, ki so jim na voljo, da bi dosegle svoje politične cilje na področju davčnih goljufij in utaj.

Opažam, da osnutek poročila o dobrem davčnem upravljanju poudarja nujo po razvoju samodejne izmenjave podatkov kot splošnega pravila, kot sredstva za ustavitev uporabe nepristnih pravnih oseb za izognitev plačilu davkov. Prav tako opažam, da poročilo pozdravlja ta predlog nove direktive za upravno sodelovanje, saj celo razširja njen obseg za kritje katerih koli davkov in odpravlja bančno tajnost. Zato vas pozivam, da ne glasujete v prid novemu predlogu, ki ga je podala skupina PPE, da se v poročilu črta sleherno sklicevanje na samodejno izmenjavo informacij.

Glede sprememb, namenjenih zagotavljanju bolj opredeljenih pravil o varovanju zasebnih podatkov, bi rad poudaril, da so države članice v vsakem primeru prisiljene spoštovati obstoječo zakonodajo Skupnosti v zvezi s to zadevo in da je zaradi tega ta pravila treba spoštovati brez sleherne nadaljnje spremembe pričujočega osnutka direktive. Vendar pa bi lahko zaradi jasnosti načrtoval splošno uvodno izjavo, ki se bo nanašala na obstoječa pravila Skupnosti.

Kar zadeva spremembe glede ocenjevalnega sistema in zahtev sem prepričan, da bi morala pravila, ki so predvidena v predlogu in okrepljena v kompromisnem besedilu predsedstva, zagotoviti ustrezni okvir, ki bo odražal duha predlaganih sprememb.

Komisija lahko načeloma sprejme določene spremembe, kot denimo tiste, ki uvajajo možnost, da Komisija sprejme delegirane akte v zvezi s tehničnimi izboljšavami v kategorijah prihodkov in kapitala, ki sta predmet samodejne izmenjave informacij, medtem ko bi bilo treba zadevne kategorije opredeliti v sami direktivi in ne s pomočjo komitologije. To je tudi v skladu z usmeritvijo razprav Sveta, ki potekajo.

Komisija lahko tudi načeloma sprejme spremembe v zvezi z bančno tajnostjo, ki davkoplačevalcev ne bo ločevala na podlagi njihovega davčnega rezidentstva. Dalje, Komisija prav tako načeloma sprejema spremembe v zvezi s prisotnostjo in udeležbo uradnikov pri upravnih preiskavah.

Komisija bo branila duha teh sprememb na posvetovanjih Sveta, ne da bi uradno spreminjala svoj predlog, saj se zdi, da se te določbe že odražajo v kompromisnem besedilu.

Naj se zdaj posvetim predlogu Komisije o vzajemni pomoči pri izterjavi davkov. Nacionalne določbe o izterjavi davkov so omejene v obsegu nacionalnih ozemelj in goljufi so to izkoristili za organiziranje stečajev v državah članicah, kjer imajo dolgove. Države članice zato pri izterjavi davkov vedno pogosteje prosijo za pomoč druge države članice, vendar pa so obstoječe določbe omogočile izterjavo le 5 % dolgov.

Predlog Komisije je namenjen zagotavljanju izboljšanega sistema pomoči s pravili, ki jih je lažje uporabiti in zagotavljajo bolj prilagodljive pogoje za prošnje z pomoč. Kot veste, je ECOFIN 19. januarja 2010 sprejel sporazum o splošnem pristopu k osnutku direktive. Toplo pozdravljam spodbudno stališče do tega predloga, ki se odraža v poročilu gospoda Stolojana.

Komisija lahko načeloma sprejme spremembo, po kateri bo izvajanje inšpekcijskih pristojnosti v zaprošenih državah članicah s strani uradnikov države članice prosilke temeljilo na sporazumu med zadevnima državama članicama. To odraža tudi kompromisno besedilo Sveta. Vendar pa Komisija ne more sprejeti drugih sprememb, kot denimo uvedbe redne in samodejne izmenjave informacij na področju izterjav, saj bi to lahko pripeljalo do nesorazmernega upravnega bremena, ker bi zajemalo tudi primere neproblematičnih izterjav. Vendar pa bo Komisija v sodelovanju z državami članicami preučila možnosti, kako še naprej izboljšati pomoč pri izterjavi davkov in kako se spopadati z morebitnimi težavami.

Naj zaključim še z nekaj besedami o predlogu Komisije za neobvezno in začasno uporabo obrnjene davčne obveznosti. V hitrem odzivu na nove in zaskrbljujoče vzorce goljufij, o katerih so poročale številne države članice, je cilj tega predloga, dati zainteresiranim državam članicam priložnost, da poleg neobvezne in začasne sheme uporabijo tako imenovan mehanizem obrnjene davčne obveznosti, v okviru katerega je kupec tisti, ki mora obračunati DDV omejenemu številu sektorjev, dovzetnim za goljufije. V okviru predlagane direktive bi lahko države članice izbrale največ dve kategoriji blaga od petih, ki sta še posebno dovzetni za goljufije kot denimo prenosni telefoni, in eno kategorijo storitev kot denimo pravice do emisij toplogrednih plinov, v zvezi s katerimi so bili lani poleti odkriti glavni krogotoki goljufij.

Morale bi oceniti učinkovitost tega ukrepa, pa tudi njegov vpliv na morebitno razširitev goljufij na druge države članice, na druge vrste dobav in druge vzorce goljufij.

Razveselilo me je, da je Svet tako hitro povzel in dosegel sporazum o tem predlogu na svetu ECOFIN 2. decembra. Seveda pa je obžalovanja vredno, da je bil sporazum dosežen le v enem delu predloga – glede pravic do emisij toplogrednih plinov -, vendar pa se popolnoma zavedam dejstva, da je to ravno tisti del, na katerega se je bilo treba najhitreje odzvati.

Komisija bo še naprej kolikor mogoče konstruktivno pomagala pri pogajanjih Sveta o preostalih delih predloga.

Za konec bi se še enkrat rad zahvalil Evropskemu parlamentu za njegov hiter odziv, pa tudi za njegovo jasno podporo. Čeprav Komisija trenutno še ne more uradno sprejeti vseh predlaganih sprememb, nam bodo ti zagotovili koristen prispevek v nadaljnjih razpravah Sveta. Kar je dejansko na preizkušnji, je naša sposobnost hitrega odzivanja na obsežne mehanizme goljufij, pa tudi verodostojnost sistema EU za trgovanje z emisijami.

  Predsednik. – Hvala, komisar Kovács. Kot ste omenili, je to zadnja priložnost, ko prihajate v ta parlament, zato mi dovolite, da se vam tudi zahvalim za odlično sodelovanje z vami v vašem mandatu.

  Astrid Lulling, v imenu skupine PPE. – (FR) Gospod predsednik, stvari so pogosto odvisne od naključja. V času, ko razpravljamo o varstvu zasebnosti in posameznikov, in ko imajo te razprave nove posledice, imajo poslanci tega parlamenta čudovito priložnost, da potrdijo nekatera trdna načela. Ali bodo to storili z uvedbo naprav za skeniranje telesa na letališčih ali pa sporazuma SWIFT z Združenimi državami, tisti, ki vneto branijo osebne svoboščine, ta teden ne bodo oklevali podati svoje mnenje, pa čeprav to pomeni ustvarjanje precejšnje diplomatske napetosti.

Vendar obžalujem, da se njihova prizadevanja za državljanske svoboščine spreminjajo in so nedosledna. Ko gre za vprašanje zaščite bank in finančnih podatkov, se dobro nenadoma sprevrže v slabo. To, kar je na drugih področjih vredno zaščititi, je treba v imenu nove obveznosti zaničevati: splošen obvezen podroben pregled davčnih zadev. Masovna samodejna izmenjava, ki tvori podlago v poročilih gospe Alvarez in gospoda Domenicija, je instrument, ki razgalja na vsakem koraku, je sporazum SWIFT, katerega moč seže tja, od koder ni vrnitve. Vendar pa ta parlament ne dovoli, da bi se protislovje končalo. Lahko določi v prid samodejni izmenjavi vseh možnih vrst podatkov med davčnimi organi v Evropi in istočasno zavrne sporazum SWIFFT z Združenimi državami v imenu osebnih svoboščin.

Ali lahko razumemo to neskladnost, to nedoslednost ali jo celo v teh časih upravičujemo v imenu učinkovitosti? Ne. Zlato pravilo, vaše zlato pravilo, z drugimi besedami, samodejna izmenjava vseh davčnih, bančnih in finančnih podatkov vseh nerezidentov bo privedla do poplave neobvladljivih podatkov. Precedens obdavčitve prihrankov bi moral vendar služiti kot opozorilo. Vendar to ni tako. Še enkrat, ubrati boste morali napačno pot in zagovarjati sistem, ki ne deluje. Nihče ni tako gluh kot tisti, ki ne bodo hoteli slišati.

Tistim svojim prijateljem, ki se zdijo zaskrbljeni zaradi prekomerne birokracije, ki bi jo lahko povzročilo izvajanje te strukture, bi rada povedala, da je edina rešitev v tem, da ji nasprotujejo, da je ne uvedejo in so potem presenečeni nad pogubnimi posledicami.

Gospod predsednik, dovolite mi, da na koncu besedo namenim še komisarju Kovácsu, ki nocoj bije svojo zadnjo bitko. Želim mu veselo upokojitev. Komisar, v svoji karieri ste pogosto izbirali napačen boj, a prijazna kot sem, vam tega na koncu ne bom preveč zamerila. Komisar, želim vam veselo upokojitev.

(Govornik se je strinjal, da sprejme vprašanje na podlagi modrega kartončka v skladu s členom 149(8).)

  Miguel Portas (GUE/NGL). – (PT) Gospa Lulling, rad bi vam postavil le eno vprašanje. Kaj ima v vašem govoru samodejna izmenjava davčnih informacij opraviti z odpravo tajnosti, ko pa sta to dve jasno ločeni vprašanji? Večina držav v Evropi nima bančne tajnosti. Samodejni mehanizmi veljajo za kroženje informacij med davčnimi organi in bogastvo posameznikov ni objavljeno na internetu. Ali ni načina, da bi ti dve vprašanji pustili ločeni?

  Astrid Lulling, v imenu skupine PPE. – (FR) Gospod predsednik, moj kolega poslanec na žalost ni ničesar razumel, a ker je moj čas za govor potekel, mu bom to pojasnila na samem. Zaupam, da bo razumel pred glasovanjem.

  Liem Hoang Ngoc, v imenu skupine S&D. – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v tem obdobju krize so bile javne finance močno porabljene, sprva, da bi rešili finančni sistem in kasneje, da bi omilili družbeni in gospodarski vpliv.

V tem kontekstu je veliko govora o javnih primanjkljajih, poraba držav članic je deležna napadov, a hkrati dovolimo, da se upad davčnih prihodkov pogreza v ozadje. Pozabljamo, da se v Evropski uniji vsako leto 200 milijard EUR izmuzne obdavčenju in to so sredstva, ki bi se lahko porabila za bistvene politike gospodarske obnove, sredstva, ki bi nam omogočila, da se mirno soočimo, povedano v navednicah, z demografsko časovno bombo.

Zaradi tega so besedila, o katerih danes razpravljamo, tako pomembna. Uvedba skupnega instrumenta in popolne preglednosti med državami članicami na področju izterjave dolgov so ključni koraki, če želimo zagotoviti, da se noben državljan, nobeno podjetje ne bo izognilo svoji davčni odgovornosti, in da lahko vsi prispevajo k skupnim prizadevanjem.

Davčnim organom vsake države v Uniji moramo dati sredstva, da izpolnijo svojo nalogo. Prav tako moramo poudariti obseg, v katerem je zdrava davčna politika bistvenega pomena.

Vsi so trenutno zaskrbljeni zardi Grčije. Danes smo priča skrajnostim, do katerih privede odsotnost učinkovitega davčnega aparata. Ni samo kriza tista, ki škoduje Karamanlisovi vladi, je predvsem pomanjkanje političnega poguma njenega predhodnika, ki ni uspel reformirati grške davčne uprave in tako ustvariti učinkovit instrument za izterjavo davkov.

V zvezi s tem upamo, da bo Unija uporabila vsa sredstva, ki so ji na voljo, da bo potrdila svojo solidarnost z Grčijo. Upam, da bo glasovanje, ki se ga bomo udeležili v sredo, potrdilo glasovanje v odboru in rezultate nekaterih spodbudnih besedil o izterjavi davkov.

  Sharon Bowles, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, veseli me, da razpravljamo o teh poročilih znotraj mandata komisarja, čeprav je to pošteno in prav. Odbor je trdo delal za zagotavljanje tega. Torej, v mnogih – pravzaprav bi rekla, da v večini – zadevah smo imeli dialog, ki je drug drugega podpiral, Komisar, pa čeprav se seveda nismo strinjali o vsem. Na primer, strinjali smo se o DDV za dobave znotraj Skupnosti, a se nismo strinjali o skupni in solidarni odgovornosti v okviru čezmejnih transakcij, in v precej primerih smo bili oboji razočarani zaradi počasnosti ali pomanjkanja podpore s strani držav članic. Skupna konsolidirana davčna osnova za pravne osebe (CCCTB) je eden izmed teh predlogov.

Vendar pa ste ob teh razočaranjih predložili intenzivnejši, tradicionalen nadzor, ki temelji na sodelovanju, izmenjavi informacij in dostopu do podatkov. Zato tako osebno in kot predsednica Odbora za ekonomske in monetarne zadeve izkoriščam to priložnost, da se vam zahvalim za vaše delo in zanos v času vašega mandata. Kot so povedali kolegi, je v tem času fiskalnega bremena še bolj pomembno, da se državam članicam omogoči pobiranje vseh njihovih davčnih dajatev. S to gonilno silo mora biti Svet v prihodnosti še naprednejši. Tisti, ki zavestno načrtujejo utajo davkov in izogibanje plačilu le-teh, škodujejo družbi in ne bi smeli pričakovati prizanesljivosti, ko jih ujamejo, in moramo imeti orodja, da jih ujamemo.

Neposredno v zvezi z zadevo upravnega sodelovanja menim, da je samodejna izmenjava informacij koristna. Je v skladu z Direktivo o obdavčitvi prihrankov, ki jo bo, upam, Svet kmalu sprejel. Vendar pa je vaša aktivnost v tej zadevi že ustvarila pozitivne razvoje, tako znotraj, pa tudi izven EU. Prav tako čestitam za direktivo o vzajemni pomoči za izterjavo terjatev, vendar menim, da je nižji prag za izvajanje ustreznejši. In, končno, opravičujem se vam in vašim kolegom, da nisem ostala do konca razprave, vendar, kot vedno, potekajo v tem parlamentu dvojne registracije.

  Philippe Lamberts, v imenu skupine Verts/ALE. – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, že nekaj tednov je moderno biti zaskrbljen glede proračunskih primanjkljajev določenih držav člnic. Lahko seveda kritiziramo nekatere primere javne porabe – in tega se ne smemo vzdržati -, lahko bi se morda sklicevali na milijarde evrov v subvencijah za fosilna goriva, vendar pa ne pozabimo, da je, kot je dejal socialdemokratski poslanec, povečanje javnih primanjkljajev posledica predvsem finančne in gospodarske krize.

Ne verjamem, da bi morali vlade o razumnem upravljanju poučevati tisti, ki so bili, zaradi svoje nagnjenosti k tveganim dejavnostim – verjeli ali ne, financirane z dolgom – vzrok krize.

Zaradi tega se strinjamo, da so javni primanjkljaji na svojih trenutnih ravneh nevzdržni, saj zmanjšujejo možnost, da bi Evropa vodila svetovni zeleni New Deal, ki ga nujno potrebuje. Zato se moramo soočiti ne le z vprašanjem o razmerah „odhodkov“, temveč tudi o razmerah „prihodkov“, in v tem duhu beremo poročili, ki sta danes predloženi, poročili gospe Alvarez in gospoda Dominicija.

Z normiranjem samodejne izmenjave informacij med davčnimi organi bodo države članice dobile sredstva, da se resno lotijo davčnih goljufij. Spomnil bi vas, da ocenjeni letni znesek davčnih goljufij znaša 200–250 milijard EUR ali dva odstotka BDP. Preden sploh govorimo o prestrukturiranju evropskega davčnega režima, zagotovimo, da bodo davčne dajatve pobrane.

Poleg tega osnutek podpira uvedbo splošne davčne osnove za obdavčitev gospodarskih družb, ki bo pojasnila zadeve tako za davkoplačevalce in za države članice. S tem bo storjen korak naprej, vendar pa mora tlakovati pot ne za večjo konkurenčnost, temveč za več sodelovanja. Čas je, da prekinemo z davčnim dampingom, s to potjo propada, ki spodkopava davčne prihodke držav članic, in v čigavo škodo? Davkoplačevalcev in MSP, ki nimajo sredstev velikih nadnacionalnih podjetij, da bi izigravali države članice drugo proti drugi.

Konsolidirana davčna osnova je zato po našem mnenju predpogoj za uvedbo – v skladu s tem, kar delamo za DDV – progresivne uskladitve davčnih stopenj za podjetja, začenši z določitvijo minimalnih pragov.

Nazadnje, vzpostavljanje trajnostne podlage za davčne režime držav članic bo zahtevalo mnogo globlje spremembe: znižanje stroškov na prihodke iz zaposlitve in izravnavanje tega znižanja preko uvedbe progresivnega davka na energijo – na neobnovljive vire energije – in davka na finančne transakcije in dobičke. Vendar, kot je govorila moja babica, je to druga zgodba.

Medtem pa Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze čestita gospe Alvarez in gospodu Domeniciju za njuno odlično delo, ki ni zgolj ponovilo preteklih stališč Evropskega parlamenta, temveč jih je spremenilo v bolj velikopotezna in praktična stališča.

Tudi jaz bom zaključil tako, da se bom poslovil od gospoda Kovácsa. Ni me bilo tukaj, ko ste prišli. Moji kolegi so mi povedali, da je vtis, ki ste ga naredili nanje z vašimi dejanji, mnogo boljši od tistega, ki ste ga naredili na nas, ko ste bili prvič imenovani. Zato ste nas prijetno presenetili. Želim vam vse najboljše.

  Ashley Fox, v imenu skupine ECR. – Gospod predsednik, rad bi se zahvalil poročevalcema in ostalim poročevalcem v senci za trdo delo, ki so ga vložili v pripravo teh poročil.

Obdavčitev, posebno sleherna oblika uskladitve, je vedno zelo občutljivo vprašanje. Moramo vzpostaviti ravnovesje med potrebo po delovanju učinkovitega enotnega trga ter potrebo po zaščiti pristojnosti države članice za obdavčitev. Gospodu Lambertsu bi sporočil, da je najboljši način za zmanjšanje utaje davkov uvedba preprostejših davkov in nižjih davčnih stopenj. Davčna konkurenca je dobra zadeva. Davkoplačevalce varuje pred pohlepnimi vladami.

Države članice morajo imeti možnost podpisati dvostranski sporazum s tretjimi državami. Združeno kraljestvo in ZDA sta pripravljeni deliti informacije zaradi svoje zgodovine sodelovanja v boju proti terorizmu. Če bi bilo te informacije treba deliti v EU, bi mnogo tretjih držav zavrnilo podpis podobnih sporazumov v prihodnosti. Sodelovanje bi se prekinilo in nacionalna varnost bi bila ogrožena.

Poslance pozivam, da zavzamejo pragmatičen pristop do teh poročil. Moramo zagotoviti, da ne bomo popuščali v nepotrebni uskladitvi, ki ogroža nacionalno varnost.

  Nikolaos Chountis, v imenu skupine GUE/NGL. – (EL) Gospod predsednik, zadevna poročila nedvomno odražajo pozitiven trud v smeri vzpostavljanja zakonodajnega okvira v zvezi z upravnim sodelovanjem na ravni Evropske unije na področju posrednih in neposrednih davkov, poleg DDV in trošarin.

Vendar moram povedati, da se poročila, predlogi direktiv in tako naprej, dotikajo problema utaje davkov in davčnih goljufij.

Vendar obstajata dva vidika utaje davkov, ki sta izstopala v času krize. Prvi zadeva davčno konkurenco znotraj Evrope; zadnje, kar ta spodbuja, sta solidarnost in gospodarska ter socialna kohezija med državami članicami. Moramo se spopasti in rešiti ta problem.

Drugi pa zadeva offshore podjetja. Kot vsi vemo, predstavljajo ta podjetja sredstvo za utajo davkov in pranje denarja. Na primer, namera grške vlade, da preprosto naloži 10-odstotni davek na takšne transakcije, je škandalozna.

Zaradi tega in, kot so številni poslanci poudarili, v teh časih gospodarske krize, ko se vse države članice soočajo s finančnimi težavami, da ne omenjam dejstva, da je način, na katerega delujeta Evropska centralna banka in Pakt za stabilnost, neustrezen in da poglabljata problem, namesto da bi ga reševala, potrebujemo skupne rešitve za skupne težave in ena od teh je utaja davkov.

Moramo se boriti proti utaji davkov in davčnim goljufijam, tako da bodo vlade pridobile prihodke v času, ko obstaja nujna potreba po redistribucijskih in razvojnih politikah.

  Godfrey Bloom, v imenu skupine EFD. – Gospod predsednik, obdavčitev se kot koncept v zadnjih 3 000 letih ni dejansko kaj dosti spremenil, kajne? Bogati in vplivni kradejo denar navadnim ljudem, da bi bi bila njihova lastna življenja lagodnejša.

Kar se je v modernih časih spremenilo, je to, da je zdaj obdavčitev „v korist obdavčenim“: da smo na nek način obdavčeni pro bono.

Da bi ohranili ta mit, izumljamo občasne preplahe, da bi z ustrahovanjem ljudi prisilili v pokorščino. Najnovejši izmed teh preplahov je seveda ta, da če ne bomo plačali zelenih davkov, se bomo vsi skuhali do smrti – spominja na srednjeveške religije, kajne, ki so igrale isto igro: odplačaj ali pa se cvri v peklu.

Davčna uskladitev je koncept, ki si jo je izmislil moderen političen razred, da bi zagotovil, da nobena vlada ne bo svojim ljudem ukradla premalo: nekakšen kartel tatov, če želite.

Ali smem predlagati, če resnično želite davčno uskladitev, da Komisija in birokracija plačata iste davke kot volivci, da nosita isto breme davkov kot vsi mi ostali, preden volivci zavzamejo to zgradbo in nas obesijo na tramove, saj imajo do tega vso pravico.

  Hans-Peter Martin (NI). – (DE) Gospod predsednik, korenito moramo spremeniti naš demokratični proces. Kot mlad avtor in novinar sem plačeval 62-odstotni davek iz prepričanja, ker sem bil prepričan in ker sem dobil vtis, da nam vladajo dobri ljudje. Vendar odkar sem poslanec Evropskega parlamenta, sem videl, kaj se dejansko dogaja z davčnimi prihodki. Takrat smo vsako leto plačevali milijone šilingov. Kar me pri tej razpravi o spodbujanju dobrega upravljanja v davčnih zadevah moti, je dejstvo, da se ne oziramo na našo lastno porabo, temveč preprosto govorimo o zlih davčnih goljufih.

Takrat, ko je davčna stopnja znašala 62 %, je bil moj davčni svetovalec Christoph Matznetter, ki je kasneje postal avstrijski državni sekretar za finance. Rekel mi je: „Si iz Predarlskega, pojdi čez mejo v Lihtenštajn ali Švico!“ Sam tega nisem storil, a so to storili ostali. Vendar, če se ob upoštevanju teh izkušenj približate zadevi s treznim in preudarnim nazorom nekoga, ki ni bil javni uslužbenec, ki ni bil v breme sistemu socialne varnosti, ki ni bil dejaven na katerem koli javnem področju, kot je večina poslancev tukaj, potem se morate vprašati, kako naj vendar rešim svoj težko prislužen denar pred to razsipnostjo?

Moj predlog se zato glasi: začnimo tam, kjer lahki dokažemo, da bo razumna uprava naš denar smiselno porabila, to je pri sebi. Zakaj potrebujemo novih 200 delovnih mest? Zakaj moramo ta teden financirati učne ure šole smučanja? Čemu vse to? Če želite boj proti davčnim oazam, izterjavi davčnih terjatev jemati resno in pritegniti ljudi k projektu Evropske unije, potem moramo začeti pri sebi in ljudem pokazati, da institucije, ki jih zastopamo, odgovorno porabljajo davkoplačevalski denar. Sicer bomo še naprej izgubljali davčne prihodke brez kakršne koli utemeljitve, da bi te ljudi poklicali na odgovornost.

  Enikő Győri (PPE). – (HU) Gospe in gospodje, 4-odstotni padec BDP, 21 milijonov brezposelnih državljanov EU, postopki zaradi primanjkljaja proti 20 državam članicam, 80-odstotna zadolženost države. Z Evropsko unijo v takšnem stanju vas vprašam: ali si lahko privoščimo razkošje in dovolimo, da milijarde v davkih preprosto odtečejo? Nesprejemljivo je da, medtem ko žrtvujemo ogromne vsote za spodbujanje gospodarstva in ohranjanje delovnih mest, na ravni EU ni bilo nobenega napredka za iskanje načinov, da na primer dvignemo izterjavo čezmejnih davčnih obveznosti s sramotne 5-odstotne ravni. Ali če razširimo samodejno izmenjavo podatkov enotno na vse prihodke in tako odpravimo potrebo vlad po pridobivanju informacij iz ukradenih nosilcev za shranjevanje podatkov o neobdavčenih prihodkih njihovih državljanov, ki so te vložili nekaj tukaj in nekaj tam.

Trenutno znaša stopnja davčne goljufije v EU dvakrat in pol več kot skupni proračun EU. Trdno sem prepričana, da morajo davčni organi držav članic sodelovati pri odkrivanju davčnih goljufij. Nikomur ne bi smelo biti omogočeno, da se skriva za bančno tajnostjo in odpravimo vendar kvazi davčne oaze znotraj Evropske unije, čeprav, moji kolegi poslanci, bo to prizadelo zadevne države članice. Interes Evrope kot celote mora imeti prednost pred delnimi stališči. Pošteni državljani EU, ki plačujejo davke, ne pričakujejo od nas nič drugega kot pravila, ki so zavezujoča za vse, brez možnosti izhoda skozi zadnja vrata.

Poročilo gospoda Domenicija govori o tem, kako se tem zadnjim vratom približati. Naša tema zdaj ni davčna uskladitev, temveč kako izterjati davke, naložene v skladu s pravili posamezne države članice, s pomočjo drugih, če je treba. Vsi drugi elementi davčnega svežnja pred nami služijo temu istemu namenu. V imenu EPP sem poročilu gospoda Domenicija dodala številne predloge, ki so jih podprle tudi druge politične skupine. V prvi vrsti sem predlagala določitev sistema za pobude, ki bi zagotavljale, da država članica, ki deluje v imenu tiste, ki terja čezmejne davke, prejme del izterjanih vsot. Na ta način bi lahko spodbudili zamrlo sodelovanje med davčnimi oddelki. Drugič, z uporabo sistema primerljivih dobičkov bi se lahko lotili učinkovite dejavnosti zlasti proti multinacionalnim družbm, ki manipulirajo s transfernimi cenami, da bi se izognile plačilu davkov. Vem, da komisar Kovács dvomi o tem, vendar menim, da bi lahko začeli z delom v tej smeri.

Nazadnje, vesela sem, da Komisija podpira potrebo po zaostritvi zahtev za izmenjavo davčnih informacij, kot je bilo določeno v vzorcu sporazuma OECD, ki se bo uporabljal v 12 državah. Menim, da se lahko z vztrajanjem na teh poteh premaknemo k bolj pošteni davčni politiki.

  Olle Ludvigsson (S&D). – (SV) Gospod predsednik, nocoj razpravljamo o številnih ukrepih za boj proti davčnim goljufijam in vsakovrstnemu izogibanju davkom. Te zadeve so zelo pomembne. Zelo bi bilo dobro, če bi lahko v EU okrepili svoje instrumente in naše sodelovanje v boju proti utajam davkov na predlagan način.

Gospodarska in finančna kriza je pospešila potrebo, da naredimo naše davčne sisteme kolikor mogoče učinkovite, zanesljive in poštene. Zavzemam pozitivno stališče do predloga, da razširimo uporabo mehanizma obrnjene davčne obveznosti. Med drugim predstavlja ključni korak v razvoju našega dela v zvezi s podnebnimi spremembami. Ko se bo leta 2013 začelo trgovati s pravicamo do emisij, bomo potrebovali veljaven verodostojen sistem za trgovanje, ki ga ne bodo pestile goljufije na področju DDV in podobni problemi. Mehanizem obrnjene davčne obveznosti bo verjetno odličen način za preprečevanje takšnih goljufij na podorčju DDV. Zagotavljal nam bo tako verodostojnost in učinkovitost sistema.

Delo v zvezi s poročilom o mehanizmu obrnjene davčne obveznosti je bilo zelo konstruktivno. Veseli me, da so bili Komisija, Svet in določeni moji kolegi poslanci odločeni, da hitro pripravijo dobro rešitev. Osrednji element poročila je ustvarjanje celovitega sistema ocenjevanja – sistema, ki temelji na neotnih merilih. Zelo je pomembno, da pozorno spremljamo, kako dobro ta mehanizem obrnjene davčne obveznosti deluje v praksi na zadevnih področjih. Ukrepi za boj proti utaji davkov, ki so sedaj predloženi, predstavljajo pomemben korak na poti, vendar pa jih je treba šteti za majhen del obsežnejšega in dolgoročnega procesa.

Na tem področju bo treba še veliko postoriti. Lahko okrepimo sodelovanje EU in EU bi morala biti na čelu snovanja učinkovitih mednarodnih sporazumov za boj proti utaji davkov.

  Sylvie Goulard (ALDE). – (FR) Gospod predsednik, ta navidezno bolj tehnični sveženj je v resnici povezan z nekaterimi zelo političnimi vprašanji. Prvič, upravno sodelovanje med državami v davčnih zadevaj je ključno vprašanje za notranji trg. Prepričana sem, da je to pomembno poudariti, saj prosti pretok oseb in kapitala predstavlja eno izmed dragocenih načel pravnega reda Evropske unije, na katerega smo tako navezani. Vendar pa ne sme privesti do nepravičnih razmer obdavčitve, v katerih se nekateri osveščeni in mobilni državljani izognejo svojim davčnim obveznostim, medtem ko jih manj mobilni državljani še vedno izpolnjujejo.

Niti ne sme delovati kot pobuda za konkurenco med državami, pri čemer imam v mislih pobudo za goljufije in utajo. To pojasnjuje naše stališče v prid konsolidirani davčni osnovi za podjetja in samodejni izmenjavi podatkov med državami članicami, o katerih smo že razpravljali.

Če bi nam gospa Lulling izkazala čast in ostala z nami, bi ji lahko povedala, da se vprašanje državljanskih svoboščin dejansko pojavlja takrat, kadar govorimo o izmenjavi občutljivih podatkov, vendar, da, po mojem mnenju, obstaja velika razlika med podatki, ki si jih lahko izmenjujemo med državami članicami Evropske unije – z drugimi besedami v okviru notranjega trga in v storitvah notranjega trga – in med podatki, ki si jih izmenjujemo z drugimi državami, celo s prijateljskimi državami kot so Združene države.

Drugo zelo politično vprašanje, zlasti po krizi, je boj proti davčnim oazam, pa tudi proti sivim področjem – ali praksam popuščanja -, ki na žalost še vedno obstajajo znotraj Evropske unije ali na pridruženih ozemljih. Po izjavah na vrhu G20 državljani pričakujejo rezultate in verodostojno Unijo. To je bil tudi glavni namen mnogih sprememb in verjamem, da mora ta parlament temu vprašanju ponovno pripisati pomen.

Za konec, da zaključim, bi rada besedo namenila gospodu Kovácsu – redko se lahko od nekoga poslovimo na prav tisti večer, ko se končuje njegov mandat – in, predvsem, dala še droben nasvet kandidatu za komisarja, gospodu Šemeti, katerega začetne korake na tem področju smo pozdravili, tako kot smo pozdravili začetne korake Barrosove komisije II, ki se zdi odločena, da se spopade z vprašanjem, zlasti s poverjanjem naloge gospodu Montiju, da pripravi osnutek poročila o notranjem trgu, ki ključuje vse te vidike.

Prepričana sem, da je, ne glede na to, kako uporne in nenaklonjene so lahko države članice, od Komisije odvisno, da stori, kar ste uspeli storilti vi, gospod Kovács, in uporabi svoja pooblastila za pobude, vendar morda v večjem obsegu. Blagajne držav članic so prazne. Obdavčitev je še en način, kako jih napolniti in če bo to storjeno na inteligenten način, smo temu naklonjeni.

  Eva Joly (Verts/ALE). – (FR) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, zaradi prizadevanj gospoda Domenicija je poročilo, o katerem bomo morali ta teden končno glasovati, zelo kakovosten dokument. Iskreno upam, da bo sprejet v sredo na našem plenarnem zasedanju. Številne prednosti, ki jih poročilo vsebuje glede vprašanj finančne preglednosti, davčne politike in boja proti davčni oazam, velike posledice, ki so tukaj pravilno poudarjene, so preprosto brez precedensa.

Prvič, morali bi pozdraviti dejstvo, da besedilo priznava pomembne omejitve boja proti davčnim oazam, ki se je izvajal do sedaj. Davčni dogovori in seznami OECD o nesodelujočih sodnih oblasteh, če povzamem strokovne izraze, ki se uradno uporabljajo, so nezadovoljivi in celo predstavljajo del problema, ki bi ga naj reševali.

Zato so predlogi v tem poročilu, namenjeni, da sežejo dlje od tega pristopa, da sprejmejo nove opredelitve davčnih oaz in uvedejo nova orodja – vključno s sankcijami – za pomoč v tem boju izjemno pomembni. To je očitno primer za predlog, da uvedemo samodejno izmenjavo davčnih informacij, tako znotraj Evropske unije in na mendarodni ravni.

Prav tako je tudi primer za računovodstvo posameznih držav, ki ga zahteva poročilo in ki bo omogočil merjenje resničnih dejavnosti podjetij v državah, v katerih so ustanovljena in preverjanje, da ta dejansko plačujejo davke, ki jih tam zakonito dolgujejo. To sta dve temeljni zahtevi, ki so ju dolgo podpirali številni strokovnjaki. Samo pozdravimo lahko dejstvo, da jih je Evropski parlament sprejel in bo s tem postal ena od institucij, ki je najbolj vključena v ta boj.

Gospe in gospodje, problem davčnih oaz pa ni zgolj tehnično vprašanje. Povezan je s temeljnimi odločitvami. Ali želimo državam v razvoju dati vzvode, da bodo imele koristi od svojih lastnih sredstev, namesto da bodo priča njihovi zaplembi? Ali želimo zagotoviti, da bodo vsa naša podjetja in vsi naši sodržavljani v okviru svojih sredstev prispevali k financiranju civilne družbe? Z glasovanjem v prid poročilu gospoda Domenicija bomo dali pozitiven odgovor na dve vprašanji. Odgovor, na katerega smo lahko po mojem mnenju samo ponosni.

Na osebni ravni bi se rada zahvalila gospodu Kovácsu za seminar, ki smo ga skupaj priredili v Bruslju 9. decembra, da bi to zadevo uvrstili na dnevni red. Hvala in vso srečo.

  Ivo Strejček (ECR). – (CS) Gospod predsednik, komisar, danes razpravljamo o svežnju gospodarsko in politično spornih predlogov, ki naj bi bistveno izboljšali sodelovanje na področju obdavčevanja. Davčna goljufija ne nedvomno velik problem, ki zmanjšuje prihodke državnih proračunov. Vendar pa pomislimo, kje so razlogi za izogibanje davkom in kakšni motivi vodijo tiste, ki se zatekaj k davčnim goljufijam?

Na prvem mestu so vsekakor visoke davčne stopnje. Višji kot so davki, bolj bodo davkoplačevalci iskali načine, kako bi se izognili plačilu svojih davčnih obveznosti. Te dobro znane gospodarske resnice se moramo zavedati predvsem danes, ko večina politikov predvideva, da bo mogoče javnofinančni primanjkljaj rešiti z višjimi davki, ali povedano drugače, na prihodkovni strani proračuna, namesto da bi bistveno zmanjšali potrošnjo. Če mi dovolite še eno pripombo, namreč, da davčne oaze obstajajo predvsem iz tega razloga, saj ljudje selijo kapital v kraje z nižjimi davki. Če želite izkoreniniti ali omejiti obstoj davčnih oaz, morate znižati davke.

Drugi pomemben razlog za izogibanje davkom je nepreglednost in zapletenost davčnih sistemov. Več kot je izjem, več bo prevar. Statistični podatki in različne študije potrjujejo, da zaplete, na primer pri pobiranju DDV, povzročajo predvsem nejasne razlage in na tisoče najrazličnejših izjem. Na žalost pa niti Komisija niti poslanci Evropskega parlamenta niso predlagali, da bi morale države članice znižati davke ali uvesti bistvene spremembe, ki bi zagotovile večjo jasnost davčnih zakonodaj.

Sporni predlogi so naslednji: uvedba načela o obvezni izmenjavi informacij o davkoplačevalcih; nadalje, obvezni podatki o davkoplačevalcih so natančno opredeljeni in očitno zelo občutljivi; tretjič, obveznost izmenjave podatkov o vseh vrstah davkov se uporablja prvič; in četrtič - zakonodajna novost - krši se bančna tajnost.

  Miguel Portas (GUE/NGL). – (PT) Gospod predsednik, ta razprava je zelo pomembna, saj nas vlade in Komisija opozarjajo, da bo strategija izhoda iz krize v prihodnjih letih odvisna od načrtov korenitega zmanjšanja javnih naložb in socialne potrošnje. Podatki iz različnih poročil, ki smo jih danes obravnavali, pa vztrajno kažejo na to, da obstaja tudi druga pot naprej, boljša pot naprej, pot, ki bo spodbujala poštenost in zadovoljstvo med davkoplačevalci!

In ta pot naprej je tudi prava pot naprej pri premagovanju krize s prihodkovnega vidika – predvsem s prihodkovnega vidika – saj bo prekinila nočno moro, ki so jo povzročile davčne oaze in nočno moro zaradi močno razširjenega pojava izogibanja davkom in davčnih goljufij v velikih podjetjih in v bančnem sistemu.

In prav zaradi tega se popolnoma strinjam s poročilom gospoda Domenicija, ki pravi, da nismo storili dovolj, da bi ukinili bančno tajnost. To je pravi način ukrepanja, saj drži, da malo pravičnosti v gospodarstvu ni še nikomur škodovalo.

  Arturs Krišjānis Kariņš (PPE). - (LV) Gospod predsednik, komisar, tu ne gre za vprašanje, ali smo proti ali za boj proti davčni goljufiji. Jasno je, da smo za. Tukaj gre bolj za vprašanje, katera sredstva smo pripravljeni uporabiti za dosego tega cilja. Trenutno med državami članicami vlada situacija, v kateri države niso pripravljene izmenjati podatkov o davkoplačevalcih z drugimi članicami, niti kadar so za to zaprošene. Obravnavani predlog zadeva uvedbo avtomatičnega sistema, v katerem si bodo davčni organi izmenjali vse podatke o državljanih in podjetjih, ki živijo ali imajo sedež v tujini. Menim, da je ne glede na to, na kakšen način bo po potekala izmenjava podatkov, pomembno, da ne uvedemo dodatne birokracije. Evropska unija je trenutno v krizi – v Španiji je brezposelnost skoraj 20-odstotna, v Latviji presega 20 %, v številnih drugih državah pa prav tako krepko presega 10 %. Na žalost pa trend še narašča. Države članice so zato prisiljene zmanjševati javno potrošnjo, nekaj, kar je v popolnem nasprotju s povečevanjem obsega birokratskega stroja. Ne moremo si privoščiti, da bi ta birokratski stroj še povečali. Vendar pa bi uvedba tega sistema avtomatične izmenjave podatkov neizogibno vključevala povečanje birokratskega stroja. Po mojem mnenju si evropski davkoplačevalci tega v tem trenutku ne morejo privoščiti. Menim, da bi morali obravnavati še en predlog, namreč, ne da bi zašli v skrajnosti, in sicer avtomatična izmenjava vseh podatkov, ampak da bi namesto tega zagotovili, da bi vsaj vse države članice izmenjale vse podatke na zahtevo. Če torej povzamem, avtomatična izmenjava podatkov na zahtevo. Hvala.

  Arlene McCarthy (S&D). – Gospod predsednik, vsako leto izgubimo več kot 200 milijard EUR, zato mora boj proti davčnim goljufijam in izogibanju davkom v EU ostati prednostna naloga tega parlamenta, Evropske komisije in vlad držav članic. Ne morem verjeti, da lahko kdorkoli v Parlamentu meni, da je pravica do zasebnosti pravica, da se izogneš davku.

Seveda obstaja splošno strinjanje, da neučinkovito vodenje davčnih zadev spodbuja davčno goljufijo in izogibanje davkom. Davčna goljufija močno vpliva na nacionalne proračune. Javne službe, zdravstveno, izobraževalno in raziskovalno področje trpijo zaradi stalnega pomanjkanja nujnih virov. Še več, dobrodelnost, izogibanje davkom superbogatih in svetovnih družb močno vpliva na življenja več kot petih milijonov otrok v državah v razvoju.

Vlade v najrevnejših državah v razvoju so prikrajšane za 92 milijard EUR letno iz naslova davčnih prihodkov, medtem ko Svetovna banka ocenjuje, da bi že ena tretjina tega zneska - med 30 in 34 milijardami EUR – zadostovala za financiranje razvojnih ciljev tisočletja Združenih narodov. Še bolj šokanten pa je podatek britanske dobrodelne organizacije Christian Aid, ki trdi, da je okrog 7 bilijonov EUR skritih v davčnih oazah.

Zato so ukrepi in priporočila iz teh poročil nujno potrebni za zagotavljanje enakih osnovnih pogojev in za preprečevanje izkrivljanj in zlorab, ki podpirajo tovrstne sisteme izogibanja davkom in davčnih goljufij. Offshore sredstva predstavljajo kar tretjino svetovnih sredstev…

(Predsednik je prosil govornika, naj zaradi tolmačev govori počasneje)

…polovica svetovne trgovine poteka skozi davčne oaze in ukrepi za njihovo ukinjanje se počasi stopnjujejo. V davčnih oazah potekajo preiskave, EU in OECD pa dajeta številne predloge.

Edina prava pot naprej je tesnejše sodelovanje. To ne slabi nacionalne suverenosti, ampak nasprotno, krepi in spodbuja nacionalne davčne sisteme ter ustavlja tiste, ki poskušajo spodkopavati celovitost in delovanje teh sistemov.

Če smo se kaj naučili iz svetovne finančne krize je to potreba po večji odprtosti in preglednosti finančnih poslov. Zato podpiram predloge, katerih cilj je doseči svetovni dogovor in standard o avtomatični izmenjavi davčnih podatkov, ki so jih predložili naši poročevalci.

Naj na koncu rečem samo še to, da tisti, ki želijo oslabiti te predloge, tako da se skrivajo za povzročanjem preplaha v zvezi z zasebnostjo podatkov, niso niti resni niti ne želijo podpreti ukrepov v svetovnem merilu, katerih namen je preprečiti izogibanje davkom in spodbuditi dobro vodenje, državljansko dolžnost in družbeno odgovornost.

  Wolf Klinz (ALDE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, goljufija na področju DDV ni samo prekršek. Je kaznivo dejanje in problem, ki se sčasoma poveča ali zmanjša. Državljani in s tem davkoplačevalci na podlagi najnovejših ocen vsako leto izgubijo do 100 milijard EUR, morda še več.

V času vedno večjega javnega dolga in krize državljani niso naklonjeni dejstvu, da se Evropska unija do zdaj ni mogla uspešno spopasti s tem problemom. Zato pozdravljam nov poskus uvedbe postopka obrnjene davčne obveznosti, o kateri bomo glasovali pojutrišnjem. Kar poskušamo storiti s postopkom obrnjene davčne obveznosti, je, učinkovito odpraviti problem utaje DDV ali ga vsaj zmanjšati. Vendar moramo počakati, da bomo videli, ali bo ta postopek povečal število računov z DDV, kot si želimo, in preprečil nove primere goljufije. Zagotovo je vredno poskusiti. Skrbno bomo spremljali rezultate postopka, uporaba katerega je trenutno omejena do leta 2014, in izvedli kritično oceno.

Vendar bi si želel spremembo določene točke: zavzemam se za to, da se podjetja, ki v okviru preverjanja identifikacijskih številk za DDV pravilno izpolnijo svojo dolžnost biti skrben, oprostijo vsakršne odgovornosti, tudi če prejemniki zagrešijo goljufijo. Izrecno obžalujem, da moja zahteva za to spremembo ni dobila večine v Odboru za ekonomske in monetarne zadeve.

  Vicky Ford (ECR). – Gospod predsednik, davčna goljufija je kaznivo dejanje, ki ne ropa samo vlad, temveč tudi vsakega posameznega davkoplačevalca – vsakega posameznega državljana, ki pravočasno plačuje davke. OECD, G20 in celo različni poročevalci v Parlamentu so opravili veliko dobrega dela za pomoč pri boju proti davčnim goljufijam. Rada bi govorila posebej o poročilu gospoda Domenicija in se mu zahvalila za odlično preglednost, ki jo je pokazal pri sodelovanju v Parlamentu, da bi izboljšal ta dokument. Vendar pa me skrbijo tri stvari.

Prvič, boj proti davčnim goljufijam se ne sme uporabiti kot skrivno opravičilo za tiste, ki želijo načeti razpravo o usklajevanju davkov v EU. V dokumentu je omenjena skupna konsolidirana osnova za davek od dobička pravnih oseb in menim, da bi morali počakati na oceno učinka Komisije pozneje letos, preden delamo zaključke o kakršnih koli prednostih in slabostih navedene razprave.

Drugič, sporno vprašanje izmenjave informacij. Zelo očitno je, da je v nekaterih okoliščinah potrebna boljša izmenjava in da ima samodejna izmenjava, kot davek na prihranke, resnično prednosti. Ta dokument gre precej dlje in zahteva samodejno izmenjavo na vseh področjih. Ljubše bi mi bilo, da bi obravnavali vsako posebno okoliščino, da bi videli, kje samodejno izmenjavo potrebujemo.

Tretjič, v Domenicijevem poročilu so za vso EU predlagane dajatve na finančne prenose v nekatere jurisdikcije in iz njih. Kot je poudaril komisar, so različne kazni in pobude, ki bi jih lahko uporabili za spodbujanje primernega vedenja na tem področju. Zelo sem zaskrbljena, da bi s temi besedami o dajatvah po vsej EU lahko samo z enim predlogom, ki bi bil lahko zelo sporen, naredili korak nazaj.

  Diogo Feio (PPE). – (PT) Gospod predsednik, s tem ko obravnavamo ta štiri poročila, za katera se zdi, da imajo zelo izstopajočo tehnično strukturo, razpravljamo o pomembnih političnih vprašanjih. Prvič in da razjasnim stvari: proti davčnim goljufijam in davčni utaji se je treba boriti stalno. Razlog za to je spoštovanje tistih, ki plačujejo davke in spoštujejo pravila.

Ob tej priložnosti bi rad razjasnil tudi, da to ni vprašanje, ki je posebno povezano s kakršno koli krizo. To je vprašanje javne etike. In ravno tako, kot je treba razpravljati o tem vprašanju, morajo Evropska unija in države članice razpravljati tudi o drugem vprašanju v zvezi z davčno konkurenčnostjo, da se z davčnimi politikami spodbudi gospodarska rast.

Spopadanje z davčnimi goljufijami in davčno utajo je treba tudi obravnavati z vidika zakonodaje. Zakoni morajo biti jasni. Zakoni morajo biti pregledni in upravni organi morajo tudi ravnati ustrezno. Prav zato je pomembno vprašanje v zvezi z izmenjavo informacij, pri katerem moramo upoštevati odločitve mednarodnih organizacij, ki so resnično preučile to vprašanje, kot na primer predvsem OECD. Pri tem je bistvena izmenjava izkušenj, da ukrepi, ki zvenijo dobro v teoriji, nimajo nasprotnega učinka v praksi.

Posebej pri davčnih oazah moramo podpreti odločitve in napredek, dosežen na G20, ter si moramo predvsem zapomniti, da morajo biti ukrepi na tem področju primerni, sorazmerni in učinkoviti.

  Elisa Ferreira (S&D). – (PT) Gospod predsednik, komisar, tu so nekatera dejstva, ki si jih je vredno zapomniti: v skladu z OECD je bilo leta 2008 v davčnih oazah varno spravljeno premoženje v višini od 5 do 7 bilijonov EUR. V Evropski uniji davčna utaja, kot je bilo danes že omenjeno, znaša od 2 do 2,5 % premoženja EU, kar je dvakratnik proračuna EU.

Dandanes tudi ni dvoma, da so davčne oaze, nedoločenost novih finančnih produktov, pomanjkanje upravnega sodelovanja, neuspešno reguliranje in nadzor trgov ter prevelike ambicije izvajalcev prispevali k strašni krizi, v kateri smo se znašli.

Na svetovni ravni napredujemo in se iz tega učimo – učimo se lekcij, predstavljenih v pobudah Mednarodnega denarnega sklada, OECD, G20 in Foruma za finančno stabilnost. Evropska unija je zlasti pod vodstvom gospoda Kovácsa, ki bi mu rada čestitala, sodelovala v številnih pobudah. Te vključujejo upravno sodelovanje, Direktivo o obdavčenju prihrankov, pomoč pri izterjavi dolgov, kodeks ravnanja ter večje sodelovanje Belgije, Avstrije, Luksemburga, otoka Man in celo sosednjih držav: Švice, Monaka in Lihtenštajna.

Vendar je pomembno, da ta skupna prizadevanja ne privedejo do tega, kar je tako dobro opisal sodržavljan gospoda Domenicija, ko je rekel v Leopardo, da se morajo spremeniti številne stvari, če želimo, da vse ostane enako. To je primer nečesa, kar se ne sme zgoditi!

Evropski državljani zdaj trpijo zaradi brezposelnosti, groženj zvišanja davkov in izgube osnovnih upokojitvenih pravic. Mala in srednje velika podjetja ne dobivajo kreditov in prodaja z izgubo je zelo razširjena. To so tisti državljani, ki od nas – kot njihovih predstavnikov v Parlamentu – pričakujejo, da se bomo naučili lekcij in resnično zagotovili konkurenco, pravičnost, preglednost in poštenost v Evropski uniji.

Ta štiri poročila, zlasti poročili gospoda Domenicija in gospe Alvarez, so skladna s povedanim. Upam, da bodo ta poročila dobila široko podporo poslancev tega Parlamenta in da bodo v resnici zagotovila Evropski uniji politični zagon, ki ga potrebuje, da se nauči pravih lekcij in tudi spodbudi mednarodno javnost, da jih prizna.

  Olle Schmidt (ALDE). – (SV) Gospod predsednik, vsi se zavedamo, da so davki, kot smo slišali, občutljivo vprašanje. Države članice na davke precej upravičeno gledajo kot na vprašanje, ki je predvsem nacionalno; vendar v finančni krizi vedno več držav ugotavlja, da se mora sodelovanje v EU izboljšati.

Davčna konkurenca je dobra zadeva. Vendar morajo biti pravila poštena in nobena država članica ne sme imeti koristi, ker pravila uporablja, da se izogne davkom. Davčna goljufija je nezakonita, nemoralna in izkrivlja položaj v posameznih državah članicah EU.

Lahko kritiziramo davčno obremenitev v svojih državah. Tudi sam sem znan po tem. Vendar si moramo prizadevati za spremembo politike v naši državi in se ne izmikati našim dolžnostim. Najučinkovitejši način izmenjave informacij je samodejni. EU pogosto kritizira davčne oaze različnih vrst. Zato je pomembno, da pokažemo, da si tudi notranje prizadevamo za izboljšanje preglednosti, odprtosti in sodelovanja na področju obdavčevanja, hkrati pa spoštujemo svetost zasebnega življenja.

Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo je v izogib nepotrebnim upravnim stroškom in za oblikovanje jasnejše pravne podlage vložila zahtevo za spremembo, na podlagi katere države članice ne smejo biti prisiljene pomagati drugi državi članici, če gre za znesek, nižji od 1 500 EUR na leto. Menim, da to jasno omejuje pooblastila organov in, kot razumem, gospod Kovács sprejema to spremembo.

– Nazadnje bi se rad zahvalil gospodu Kovácsu, ki bo komisar še 18 ur ali saj ni važno koliko časa. V čast mi je bilo sodelovati z vami. Niste dosegli vsega, vendar ste se potrudili po najboljših močeh. Hvala in vso srečo.

  Jacek Włosowicz (ECR). – (PL) Gospod predsednik, v svojem šestem mandatu je Komisija sprejela niz zakonodajnih predlogov kot del boja proti davčnim goljufijam in izogibanju davkov v Evropski uniji. Ključni dejavnik tu je predlog direktive o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja. Ker so ga sprejele dejansko vse države članice, je bila zdaj veljavna direktiva nedvomno prvi korak v smeri k upravnem sodelovanju na tem področju, čeprav je bilo očitno, da v zvezi z njenim izvajanjem ni bilo posebnih rezultatov. Kljub temu ta predlog vključuje krepitev notranje suverenosti posameznih držav članic na področju obdavčevanja z uporabo bolj specifičnega in učinkovitega upravljanja davčnih prihodkov s strani vsake države, obenem pa tudi krepitev procesa evropskega povezovanja, ki postaja na področju obdavčevanja čedalje pomembnejše tako s političnega, gospodarskega in upravnega vidika.

  Thomas Mann (PPE). - (DE) Gospod predsednik, gospod komisar Kovács, hvala za vaše odlično delo. Upravno sodelovanje med državami članicami EU na področju davkov, kar je moja pristojnost, je velikopotezen projekt. Potreben je zato, ker utaje davkov niso zgolj greh. Vplivajo na države onstran meja.

V boju proti davčnim goljufijam in sumljivim davčnim oazam moramo sodelovati. Stališče držav članic, da vsega ni mogoče rešiti na evropski ravni, je očitna napaka. Preučevanje možnosti nakupa nezakonito pridobljenih podatkov o goljufih, kar je pravno problematično vprašanje, s katerim se spopadamo v Nemčiji, ne bi smel biti naš edini ukrep. Možno pa je, da je takšen nakup potreben.

V tej direktivi predvsem pozdravljam načrtovano samodejno izmenjavo informacij med davčnimi organi, pa tudi okrepljen postopek vzajemne izmenjave osebja med upravami in nujno potreben ukrep sprostitve bančnih zakonov o tajnosti daleč stran od EU.

Res je, da moramo odstraniti nekaj ovir, predvsem neskladje med izmenjavo podatkov na eni strani in varstvom podatkov na drugi. Med njima moramo vzpostaviti ravnovesje in ne smemo dovoliti, da bi en interes prevladal nad drugim.

Poleg tega se je treba bolj osredotočiti na čezmejno dvojno obdavčevanje. Govoril sem z vrsto malih in srednje velikih podjetij, ki istočasno poslujejo v različnih državah članicah. Pravijo, da so razmere preveč zapletene in da ni dovolj preglednosti in izkušenj, zato ne morejo sprejemati pravih odločitev o naložbah. To moramo upoštevati. Zmanjšati moramo tudi upravne postopke in posvetiti več pozornosti tistemu, kar je dejansko potrebno, da bi nam davčne uprave lahko pomagale pri tesnejšem sodelovanju in poenostavitvi naših postopkov. Če bomo to dosegli, če lahko takšne poenostavljene postopke umestimo v vsakodnevno življenje poslovnežev, potem bomo dosegli očiten napredek. Ta direktiva je temeljna izjava o naši nameri, da to storimo.

  George Sabin Cutaş (S&D). – (RO) Naša razprava o predlaganih davčnih reformah poteka v okoliščinah, ki neizogibno puščajo vtis na davčne politike. Gospodarska in finančna kriza povzročata rast primanjkljajev po vsem svetu, kar nato povečuje pomen sredstev, ki se dodeljujejo javnemu proračunu.

Kot je bilo že povedano, zadnja poročila o tej temi poudarjajo zaskrbljujočo razsežnost davčnih goljufij v Evropski uniji, ki znašajo več kot 200 milijard EUR na leto, kar je enako 2-2,5 % BDP.

Naši kolegi poslanci, ki so delali na teh poročilih in ki se jim želim zahvaliti za trud, so nam predstavili strahotno sliko obsega teh goljufij. Načrt za oživitev gospodarstva, ki ga je predlagala Evropska komisija za namen zmanjšanja vpliva krize, bo ustvaril stroške, ki bodo skupaj znašali do 1 % BDP. Mislim, da te razmere zahtevajo močne ukrepe proti goljufijam in tesnejše sodelovanje na davčnem področju med državami članicami, kar drži še toliko bolj, ker je kriza bolj kot kdaj koli prej poudarila negativen vidik soodvisnosti nacionalnih gospodarstev.

Na tej podlagi predlog direktive pomeni korak naprej, saj bo evropsko davčno zakonodajo uskladil tako z gospodarskimi dosežki kot z okrepitvijo procesa evropskega povezovanja. V tem smislu lahko samodejna izmenjava informacij, odprava bančne tajnosti in ukrepi za izboljšane vzajemne pomoči v veliki meri prispevajo k učinkovitejšem upravnem sodelovanju med 27 državami članicami.

Na koncu bi zažele gospodu komisarju Kovácsu veliko uspeha pri njegovih nadaljnjih prizadevanjih.

  Carl Haglund (ALDE). – (SV) (sprva brez mikrofona) ... trenutna direktiva je zelo dobrodošla v času, kot je ta, ko davčni prihodki po svetu upadajo. Na skupnem trgu ne moremo na noben način sprejeti trenutnih razmer, v katerih je obdavčljiv prihodek mogoče prikriti v drugi državi članici, kjer ostane neobdavčen. Kot je bilo povedano, države članice EU vsako leto izgubljajo milijarde evrov davčnega prihodka zaradi neuspehov v izmenjavi informacij med državami članicami. Želel bi vas tudi spomniti, da bomo toliko časa, dokler bodo nekateri ljudje skrivali svoj prihodek in se s tem izogibali plačevanju davkov, morali ostali plačevati višje davke, da bi nadomestili primanjkljaj. To ni mogla biti namera – vsaj po mojem mnenju ne.

Nerazumljivo je, da nekateri zagovarjajo prevladujoč sistem, ki ljudem dejansko omogoča, da se izognejo plačevanju svojih davkov. Razumem, da nekatere države članice lahko veliko izgubijo, ampak ali je njihov argument res verodostojen? Ne, ni.

Spodbujati bi morali mednarodno sodelovanje na področju davkov in oblikovati skupne standarde za preprečevanje davčnih goljufij, tako na ravni EU kot na svetovni ravni. Hkrati vas želim spomniti, da obstajajo tudi tisti, ki vejramejo, da je varstvo zasebnosti pomembno in da ga je treba ustrezno zaščititi. Tega ne smemo pozabiti, saj sistem, ki ga zdaj ustvarjamo, v očeh naših državljanov ne bi bil verodostojen, kar pa se ne sme zgoditi, če želimo uspeti.

  Sirpa Pietikäinen (PPE). – Gospod predsednik, mislim, da je v tej gospodarski krizi postalo še kako jasno, da bomo ali propadli vsak zase v EU ali skupaj uspeli. Potreben je bil dolg proces, da smo dosegli točko, kjer bi lahko zares imeli primerno samodejno izmenjavo informacij o davčnih vprašanjih v EU ter popolno preglednost z učinkovitim sodelovanje med uradniki in nacionalnimi državami.

Medtem ko od zasebnega sektorja – bank – zahtevamo, da naj po finančni krizi postane preglednejši in zanesljivejši, bi po mojem mnenju enako morali zahtevati tudi od naših nacionalnih držav in nas samih. Zato pozdravljam tukaj narejene korake, a pred nami je še dolga pot. Komisijo pozivam, naj bo zelo velikopotezna in zelo odločna v zvezi z mednarodnim sodelovanjem, da bi lahko dobili mednarodni sporazum o davčnih oazah in samodejni izmenjavi informacij.

  Seán Kelly (PPE). – Gospod predsednik, obdavčevanje je povsem ključnega pomena za upravljanje držav: mislim, da bi se s tem strinjala večina državljanov. Kljub temu pa mnogi državljani plačevanja davkov ne sprejemajo z odprtimi rokami in nasmehom. To sega v čas našega Gospoda, ki je poudaril, da je ena izmed najhujših vrst njegovega časa pobiralec davkov, ki je bil razumljen kot zlobnež.

Nisem prepričan, ali je njihov položaj v tem času kaj napredoval. Zdaj se imenujejo davčni komisarji, a kljub temu najbrž ne bi zmagali na nobenih tekmovanjih v priljubljenosti.

Tu pa je tudi dejstvo, da so nekoč tisti, ki so se izgobali davkom, včasih šteli skoraj za junake, ki so prelisičili oblast. Na srečo se tudi to spreminja, toda utaje davkov obenem cvetijo v vsaki državi in po vsem svetu. Tudi v moji državi so v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja same banke priskrbele ljudem offshore naslove za namen utaje davkov. Ko se je to razkrilo, so seveda morali plačati posamezniki.

V prihodnosti moramo torej zagotoviti, da se utaje davkov omejijo. Po ocenah OECD se z utajo davkov izgubi 2,5 % svetovnega BDP. Značilen primer je tihotapljenje cigaret, kjer so se cigarete gibale od gospodarstev z nizkimi davki do gospodarstev z visokimi davki, pri tem pa povzročale grozovito škodo zdravju in seveda tudi financam.

Hkrati je EU omejena pri tem, kar lahko naredi, saj ji Lizbonska pogodba ne daje veliko pristojnosti na področju davkov. To se v Lizbonski pogodbi pojavlja v okviru zagotovil, danih Irski.

Zato ne more biti nikakršne skupne konsolidirane osnove za davek od dobička pravnih oseb, načelo poštene davčne konkurence pa je treba ohraniti. Kar moramo torej storiti, je, da poskusimo stvari premakniti naprej s sodelovanjem in prepričanostjo – ne moremo pa tega storiti s prisilo.

  Sari Essayah (PPE). – (FI) Gospod predsednik, ti predlogi predstavljajo izjemna prizadevanja, ki olajšujejo boj proti davčni utaji in izboljšujejo sodelovanje med organi.

Moramo se zavedati, da obdavčenje ni nikoli namenjeno samemu sebi, temveč gre za orodje družbe za uresničevanje politično dogovorjenih ciljev, vključno z enakopravno razdelitvijo prihodka, obdavčenjem škodljivih navad in ustvarjanjem ekonomske osnove za storitve skupne blaginje. Dober davčni sistem temelji na pravični in široki davčni osnovi ter razumnih stopnjah obdavčitve.

Davčna goljufija in utaja davkov spodjedata davčno osnovo, pošteni državljani in podjetja pa morajo plačati račun za davke, ki jih goljufi ne plačujejo. Kot smo tu slišali, je bruto domači proizvod trenutno na kritični točki v različnih delih Evrope. Posledica davčne goljufije in utaje davkov so skromnejši rezultati BDP, in sicer okrog 200 milijard EUR na leto. Tega si resnično ne moremo privoščiti.

Rada bi dala nekaj pripomb na poročila. Ko obravnavamo načine boja proti goljufiji na področju DDV, moramo upoštevati razmerje med stroški in koristmi, pravno varnost in načelo sorazmernosti. To je zelo jasno poudarjeno v poročilu gospoda Case. V boju proti goljufijam na področju DDV bi bilo smotrno, da se usmerimo zlasti v blago in storitve, ki so dovzetni za goljufije, mehanizem obrnjene davčne obveznosti pa daje tem državam članicam priložnost, da uporabijo ureditev obrnjenega vrstnega reda, in sicer z odstopanjem od glavnega načela Direktive o DDV.

Upravno sodelovanje je način, ki dopolnjuje nacionalne zakonodaje, vendar se moramo zavedati, da jih ne bo nikoli nadomestilo, ali privedlo do njihove uskladitve.

Najbolj sporen vidik teh direktiv zadeva izmenjavo podatkov. Učinkovita izmenjava podatkov med carinskimi in davčnimi organi v državah članicah pomaga pri boju proti zlorabam, zato mislim, da bi morali spodbujati izmenjavo davčnih evidenc, namesto da jih blokiramo. Na Finskem so davčne evidence splošno znane in Finska je država z eno najnižjih stopenj korupcije na svetu. Zato ne razumem, kako bi samodejna izmenjava davčnih evidenc lahko pomenila kršitev državljanskih pravic, kakor menijo nekateri od mojih kolegov poslancev.

  Paul Rübig (PPE). – (DE) Komisar Kovács, gospod predsednik, finančna zakonodaja je seveda nacionalna odgovornost, ki vzbudi lastne interese držav članic. Vendar bi morali v Evropski uniji razmišljati, kako bomo v prihodnosti ohranili notranji trg, zlasti pa štiri svoboščine.

Eden od glavnih problemov, ki ga moramo tukaj obravnavati, je seveda dvojno obdavčevanje. Majhna in srednje velika podjetja (MSP), ki ne morejo slediti celotni zakonodaji na tem področju, imajo znatne težave pri ponujanju svojih storitev v drugih državah. Komisija bi morala zato pripraviti predlog o tem, kako bi bilo treba upravljati dvojno obdavčevanje, predlog pa mora določati enostaven in pregleden davčni sistem za ta podjetja, saj je navsezadnje boniteta podjetja tista, ki določi ali bo preživelo na trgu in ostalo likvidno. Poleg tega bi toplo pozdravil sistem „vse na enem mestu“ za MSP, da bi ta podjetja imela posebno kontaktno točko in bi se vračilo davka lahko izplačalo hitro, učinkovito in pregledno.

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D). – (RO) Želim omeniti sistem e-vlade, ki so ga nekatere države članice že razvile za izvajanje naslednjih vrst aplikacij: plačevanje davkov na elektronski način in tudi elektronsko plačevanje DDV ali pobude kot je elektronsko fakturiranje. Govorimo o novi digitalni agendi za naslednjih pet let, kar pomeni, da morajo države članice uporabiti informacijsko tehnologijo za izboljšanje upravnega sodelovanja tudi na davčnem področju.

Če se ne motim, je bila, vsaj glede elektronskega fakturiranja, že leta 2008 vzpostavljena skupina na visoki ravni, ki je novembra pripravila poročilo in priporočila za Evropsko komisijo. Komisar Tajani se je tudi zavezal v obdobju po tem, da bo oblikoval pobude v podporo elektronskemu fakturiranju, tako da se bo začelo široko uporabljati v vseh državah članicah. Komisijo želim vprašati, ali bo oblikovala takšen predlog, in kdaj se bo to zgodilo.

  Nick Griffin (NI). Gospod predsednik, razpravljanje o sodelovanju na davčnem področju v obdobju trenutne krize evra je podobno prerazporejanju ležalnikov na Titaniku.

Južne države so poimenovane z grobo angleško kratico PIGS (Portugalska, Italija, Grčija in Španija). Tisti, ki so križani zaradi evra, niso prašiči, temveč ljudje, katerih prekletstvo je utopična dogma o eni sami rešitvi za vse. Ali bodo njihove ekonomije podlegle tisočim ranam, ali pa jih bomo potegnili iz vode, kar bo uničilo davkoplačevalce v Britaniji in drugod. Ostalo bo zelo malo davka za upravljanje.

Obstajata dva izhoda: ukinemo evro in ujetim državam tega jagodnega sovjeta povrnemo njihove lastne valute, ali pa izženemo problematične države iz območja evra. To so morda PIGS. Pravičneje pa bi bilo izgnati Nemčijo in njenega francoskega kolaboracionista, saj je upravljanje evra glede na nemške interese izvor tega razsula.

Ta kriza brez konca bo uničila zvezni projekt – davčno sodelovanje in vse ostalo. Tragedija je v tem, da bo v revščino pahnila mnogo nedolžnih žrtev, preden se bo to zgodilo.

  Elena Băsescu (PPE). – (RO) Želela bi čestitati gospodu Stolojanu za njegova prizadevanja pri pripravi poročila o izterjavi terjatev. EU potrebuje skupno zakonodajo, ki se enotno izvaja v vseh državah članicah v boju proti davčnim goljufijam in utaji davkov. Neplačilo katerih koli davkov in dajatev lahko vpliva na notranji trg in proračun države članice. Prost pretok kapitala in oseb je zahteval širitev področja uporabe zakonodaje. Z začetkom tega leta bodo vključeni tudi obvezni prispevki za socialno varnost.

Eden od pomembnih korakov v procesu izterjave terjatev v EU je hitra izmenjava informacij. Instrumenti in obrazci, pripravljeni po enotnih standardih, ki bodo prevedeni v vse uradne jezike EU, bodo olajšali tekoče delo ustreznih organov. Enotni samodejni sistem bo omogočil reševanje poizvedovanj hitreje in ceneje.

  Udo Bullmann (S&D). – (DE) Gospod predsednik, v trenutku ko čestitamo gospodu Alvarezu, gospodu Domeniciju in drugim kolegom poslancem za izjemna poročila, ko čestitamo komisarju Kovácsu za njegovo prizadevnost in mu želimo mnogo uspeha pri nadaljnjem delu, ko mu izražamo želje, da bi na svojega naslednika prenesel strast, s katero se je boril za skupno davčno politiko, moramo omeniti tudi države članice, ki se še vedno obotavljajo z ukrepi, ki so več kot potrebni v teh kriznih razmerah, ukrepi, ki bodo končno omogočili boljše sodelovanje.

Naravnost pretresljivo je dejstvo, da še vedno nismo napredovali pri vprašanju davčne osnove. Vsi, ki mislijo, da bodo lahko branili svojo suverenost na ta način, jo bodo izgubili, tako kot bodo izgubili svoje davčne prihodke. Zato je glavno sporočilo teh poročil to, da moramo vzpostaviti boljše sodelovanje v Evropi. Le tako bo prišlo do napredka!

  Michael Theurer (ALDE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, boj proti davčnim goljufijam je nujen. Davčna goljufija in utaja davkov seveda nista povzročitelja gospodarske in finančne krize. Menim, da je pomembno ponovno pojasniti Parlamentu, da si moramo ponovno priboriti zaupanje davkoplačevalcev s pomočjo enostavnih davčnih sistemov in nizke ter pravične obdavčitve. Vendar to ne pomeni, da se nam ni treba aktivno boriti proti utaji davkov in davčni goljufiji, saj vsaka davčna goljufija spodkopava naš občutek za pravico.

To nas pripelje tudi do vprašanja davčnih oaz. Nemška soseda, Švica, je izrazila zaskrbljenost, ker naj bi se nanjo izvajal pritisk. V zvezi s tem bi želel Komisiji zastaviti konkretno vprašanje: ali se pripravljajo predlogi, ali pa sprejemajo ukrepi za izvajanje posebnega pritiska na Švico? Moje osebno mnenje je, da si Švica ne more privoščiti, da bi EU obravnavala manj ugodno kot ZDA. Zato to pomeni, da mora Švica dejansko sodelovati pri naših skupnih prizadevanjih v boju proti davčni goljufiji.

  László Kovács , član Komisije. Gospod predsednik, spoštovani poslanci, menim, da je bila razprava zanimiva in navdihujoča. Kot večina izmed vas sem prepričan, da so naša prizadevanja v boju proti davčni goljufiji in utaji davkov ter za tesnejše davčno sodelovanje vredna našega truda. Zahvaljujem se vam za podporo in delo štirih poročevalcev in sem vam zelo hvaležen za podporo tem pomembnim pobudam Komisije.

Spodbujanje dobrega upravljanja v davčnih zadevah je zapleten dosje, ki vsebuje več različnih vprašanj. Vaša poročila so zajela praktično vsa vprašanja, od formalnega zakonodajnega predloga za spodbujanje upravnega sodelovanja do našega dela s tretjimi državami. Vesel sem, da vas je bilo veliko, ki ste spodbujali Komisijo k večji ambicioznosti. Povsem soglašam z vami in sem prepričan, da se bo z vašo podporo in podporo vlad držav članic Komisija lahko soočala s prihodnjimi izzivi. Vem, da te zadeve ostajajo prednostna naloga za mojega naslednika. Komisija, Parlament in Svet bi morali nadaljevati s prizadevanji za odobritev zakonodajnih predlogov, ki so predloženi ali v pripravi, in z delom skupine o kodeksu ravnanja o poslovnem obdavčevanju.

Glede zunanjih vidikov načel dobrega upravljanja v davčnih zadevah bi bilo treba spodbujati vse dejavnosti, omenjene v sporočilu, in posebno pozornost posvečati dejavnostim, povezanim z državami v razvoju.

Poleg tega se vam želim zahvaliti za vaše pripombe in poglede na konkretne predloge za upravno sodelovanje, vzajemno pomoč pri izterjavi davčnih terjatev in neobvezno ter začasno ponovno uporabo mehanizma obrnjene davčne obveznosti. Z zadovoljstvom ugotavljam, da imata Evropski parlament in Komisija enake poglede na ukrepe, ki bodo sprejeti za učinkovitejši boj proti davčni goljufiji in utaji davkov v Evropski uniji in širše. Vidim tudi, da trije predlogi uživajo splošno podporo.

Ena od prednostnih nalog španskega predsedstva je doseči hiter napredek in soglasen dogovor pri predlogu za upravno sodelovanje. To je zdaj tudi prednostna naloga večine držav članic. EU mora nujno doseči notranji soglasni dogovor, da bi lahko na mednarodnem prizorišču pokazala svojo odločenost, da preseže standarde OECD in priporočila G20 ter utre pot za prihodnji razvoj na mednarodni ravni tako, da dokaže svojo sposobnost razviti popolno upravno sodelovanje.

Ena sama, globalna rešitev za odpravo davčne goljufije in utaje davka seveda ne obstaja, vendar so predlogi, ki smo jih obravnavali danes, pomeben korak naprej v okviru strategije EU za boj proti davčni goljufiji.

In na koncu, le dan pred koncem mandata, se želim ponovno zahvaliti za podporo pobudam Komisije na področju davkov in carine, in zlasti za sodelovanje odborov ECON in IMCO.

  Magdalena Álvarez, poročevalka. – (ES) Gospod predsednik, želela bi omeniti razloge, zaradi katerih presegamo uveljavljene standarde OECD za samodejno izmenjavo informacij.

V zvezi s tem lahko navedemo mnogo razlogov, vendar je jasno, da model OECD zadeva širši okvir mednarodnih odnosov, kjer so pravila igre zelo drugačna od tistih, ki se uporabljajo v EU.

Kakor je izjavil gospod Kovács, v Evropski uniji obstaja enotno gospodarsko območje, v katerem bi morali davčni podatki uživati enako svobodo gibanja kot ljudje, tako da bi vsaka država članica lahko uporabljala svoj davčni režim. V Uniji imamo enotni trg, v katerem ni ovir za blago ali ljudi. Zato ni razlogov, da bi postavljali ovire, ko gre za informacije o davkih.

Države članice so del političnega projekta in odnos med njihovimi davčnimi upravami mora biti skladen s tem projektom. Gre za politična načela, ki presegajo vprašanja praktičnih hotenj.

Želela bi tudi poudariti, da je zaradi boja proti goljufiji nacionalna davčna suverenost okrepljena, ne pa omajana. Drugače rečeno, davčna suverenost držav članic bo okrepljena, ko bodo postali dostopni učinkovitejši instrumenti za izvajanje njihovih davčnih sistemov. Zato bi morali vse to upoštevati in naša dolžnost je, da podpremo to direktivo.

Sicer pa je goljufija kazniva, kakor je pravilno ugotovil gospod Klinz. Ne moremo jo opravičiti s šibkimi utemeljitvami, kot so visoke davčne stopnje v nekaterih davčnih sistemih. Ravno nasprotno, upala bi si celo trditi, da bi se davki znižali, če bi se zmanjšala davčna goljufija. Zagotovo moramo vztrajati v naših prizadevanjih za poenostavitev različnih davčnih sistemov.

V zaključek naj poudarim, da imajo štiri poročila in štiri direktive, ki jih podpiramo, močan odvračalni učinek, saj bodo davkoplačevalci spoznali, da imajo goljufi zaradi teh določb veliko manj manevrskega prostora in manj varnih zatočišč, skušnjava za takšno početje pa bo veliko manjša. Čeprav bodo nekateri posamezniki poskušali to početi, bomo imeli na voljo učinkovitejše instrumente za ukrepanje.

Na koncu moram omeniti, da so se ti ukrepi pojavili ravno ob pravem času, saj je kriza izpostavila nevarnost pomanjkanja preglednosti in prenosa iz nekaterih držav v druge ter potrebo po javnih spodbudah. V zvezi s tem želim omeniti podporo gospoda Lambertsa. Jasno je povedal, da si morajo v današnjih razmerah javne finance še zlasti prizadevati, da sprejmejo ukrepe za gospodarsko oživitev in socialno zaščito ter tako omilijo učinke krize.

Iz teh razlogov se državljani bolj kot kdajkoli prej zavedajo resnosti davčne goljufije in njenih posledic za gospodarstvo na splošno. Poleg tega komaj čakajo, da bodo njihovi predstavniki sprejeli ustrezne ukrepe za rešitev te zadeve.

  Theodor Dumitru Stolojan, poročevalec. – (RO) Pozorno sem poslušal mnenja, ki so jih izrazili kolegi poslanci. Opazil sem tudi vzdržane glasove glede samodejne izmenjave informacij. Vendar sem trdno prepričan, da moramo v tem parlamentu na ravni evropske institucije pokazati vsem evropskim državljanom, ki pošteno plačujejo dajatve in davke, da smo odločeni sprejeti vse ukrepe za zmanjšanje davčne goljufije na najnižjo raven. Tako bodo sklepi o izterjavi terjatev iz naslova dajatev in davkov lahko ustrezno izvršeni ne glede na državo članico, kjer dolžnik prebiva.

PREDSEDSTVO: GOSPA WALLIS
podpredsednica

  David Casa, poročevalec. – (MT) Tudi jaz sem pozorno poslušal vse, kar je bilo povedanega, in če bi moral narediti zaključek te pomembne razprave, bi rekel, da vsi soglašamo s potrebo po uporabi vseh razpoložljivih sredstev v boju proti davčni in vseh drugih vrstah goljufije, ki so prisotne v različnih državah. To moramo doseči s takšnimi ukrepi, kot so bili predlagani danes, ne da bi pri tem škodovali trgovinskemu sektorju – zlasti MSP – in brez povečanja birokracije. Ravno nasprotno, predlagam, da je treba še bolj zmanjšati birokracijo na področjih, ki pogosto ovirajo trgovinski sektor.

Zagotoviti moramo, da ne kaznujemo poštenih državljanov, ki plačujejo davke in se jim ne izogibajo. To velja tudi za tiste v poslovnem sektorju, ki so udeleženi v čezmejni trgovini, vendar se ne izogibajo davkom in zato niso kriminalci.

Zato verjamem, da bomo s temi predlogi okrepili verodostojnost sistema za trgovanje z emisijami in s tem povezanih plačil. Kot sem poudaril, moramo istočasno zmanjšati administrativno breme za poštene podjetnike in tudi zagotoviti, da bo Parlament stalno obveščen o celotnem postopku sprejetja mehanizma obrnjene davčne obveznosti.

Pridružujem se kolegom poslancem, ki menijo, da se je treba zahvaliti komisarju za celotno delo, ki ga je opravil v preteklih letih. Gospod komisar, čeprav nismo bili vedno istih misli, sem prepričan, da imamo danes, ko se ozremo nazaj na davčni sektor, pravičnejši in učinkovitejši sistem za naše državljane, zlasti za državljane Evropske unije.

  Leonardo Domenici, poročevalec. – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, želim se zahvaliti za pripombe na naša poročila, ki so rezultat skupnih prizadevanj. Upam, da so te pripombe dober znak za pozitivno glasovanje Evropskega parlamenta.

Kot sta izjavila gospod Stolojan in gospod Casa, sem tudi jaz prepričan, da naša poročila zaslužijo podporo, vsaj v imenu vseh naših sodržavljanov – poštenih davkoplačevalcev, ki so najbolj prizadeti zaradi davčne goljufije in utaje davka. Naš cilj je zagotoviti, da vsi plačajo, tako da bo vsak posameznik plačal manj.

Želim samo podati dve pripombi. Gospa Lulling je na začetku razprave govorila o davčni kolonoskopiji. Iz izkušenj vem, da gre pri kolonoskopiji za nič kaj prijeten pregled, čeprav je lahko zelo koristen za zdravje. Na davčnem področju obstaja zelo enostaven način, da se temu izognemo: enostavno ne prikrivamo, ne skrivamo naših prihodkov in se ne izogibamo zakonskim obveznostim.

Moja druga pripomba je naslednja: prav je, da vedno pazimo, kako se uporablja javni denar, vendar mora to veljati tudi takrat, ko ga je vlada prisiljena uporabiti za reševanje bank in finančnih institucij, ki so špekulirale s svojim denarjem.

  Predsednik. – Skupna razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo v sredo, 10. februarja 2010.

Pisne izjave (člen 149)

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Goljufija na področju DDV je kazniva dejavnost, ki močno vpliva na proračun, pri tem pa se uporabljajo nezakoniti sistemi vračila v vseh državah članicah in tudi Romunija ni izvzeta (na primer, „davčni vrtiljak“).

Sistem obrnjene davčne obveznosti, ki so ga začele uporabljati nekatere države članice, vključno z Romunijo, je zelo učinkovit. Vendar je bilo treba Direktivo o DDV 2006/112/ES prilagoditi tudi trenutnim razmeram, da bi se nevarnost nezakonitih sistemov vračila DDV (sistem na osnovi fiktivnega izvoza) obdržala na najnižji možni stopnji. Zato je uporaba obrnjene davčne obveznosti za proizvode z visoko stopnjo tveganja utaje davkov zanesljiv postopek, ki ima na splošno pozitiven učinek na proračun, čeprav se pojavi časovni zamik pri plačilu DDV iz naslova transakcij, zavezanih temu davku, v nacionalni proračun.

Naj zaključim z naslednjim: če se moramo odločati med pobiranjem DDV šele na koncu gospodarskega cikla, ko je končni proizvod ali storitev dosegel končnega uporabnika, in preprečevanjem goljufij zaradi nezakonitega vračila DDV, je prva možnost pravilna. V idealnih razmerah bi se obrnjena davčna obveznost uporabljala kot pravilo, in ne kot izjema. Vendar bi bilo treba takšen ukrep sprejeti šele po temeljiti analizi vpliva na proračun.

  Alan Kelly (S&D), v pisni obliki. Želim opozoriti le na eno stvar glede davčnega sodelovanja med državami članicami. To je bilo pomembno občutljivo vprašanje v irski kampanji za referendum o Lizbonski pogodbi. Moje kolege v Parlamentu želim opozoriti le na nekaj. Sodelovanje med državami članicami je temelj te Unije; vendar je sodelovanje vedno temeljilo na medsebojnem sporazumu. Na davčnem področju moramo paziti na to, da ne upoštevamo potreb nekaterih držav članic. Nekatere države morajo uporabljati pravila drugače: če gre, na primer, za otoško državo ali državo, katere prebivalstvo ne more podpirati velikega delujočega trga, mora slednja uporabiti vse razpoložljive prednosti, da privabi naložbe. Kolege pozivam, da to upoštevajo pri pripravi predlogov o tej zadevi. Predlogi se ne bi smeli vmešavati v subsidiarnost. Za vse predloge bo potrebna odobritev držav članic. To je element, ki ni nepomemben za to razpravo.

  Ramona Nicole Mănescu (ALDE), v pisni obliki. – (RO) Pobude z davčnega področja, ki so bile predmet današnje razprave, imajo zlasti pomembno vlogo v boju proti čezmejni davčni goljufiji in utaji davka; to so vprašanja s pomembnim političnim vidikom in resnimi posledicami za proračune držav članic. Spodbujanje dobrega upravljanja v davčnih zadevah zahteva ukrepanje na ravni EU in izven EU ter v vseh državah članicah. Potrebujemo močne ukrepe, enostavne, pregledne zakone in posledično manj birokracije. Nenazadnje moramo državljanom zagotoviti dostop do pomoči.

Ukrepi, ki zagotavljajo preglednost, izmenjavo informacij na vseh stopnjah, izboljšanje pomoči za države članice, vzpostavitev učinkovitega čezmejnega sodelovanja in pošteno davčno konkurenco, predstavljajo bistvene cilje, zlasti v trenutni finančni krizi, ko smo vsi videli, kako pomembna je vzdržnost davčnih sistemov. Države članice z dobrim upravljanjem v davčnih zadevah so se lahko veliko hitreje in učinkoviteje odzvale na gospodarsko krizo.

Pozdravljam pobudo Komisije in delo, ki so ga opravili poročevalci. Verjamem, da obstaja politična volja za spodbujanje dobrega upravljanja v davčnih zadevah. Vendar moramo zagotoviti, da ti predlogi niso le udarna politična retorika; zato moramo ukrepati in jih izvesti čim prej.

  Marianne Thyssen (PPE), v pisni obliki. – (NL) Gospa predsednica, davčni organi se soočajo z izzivom globaliziranega in povsem digitalnega sveta. Odkrivanje davčnih in socialnih goljufij je celo na notranjem trgu zapletena dejavnost. Poleg tega je pomanjkanje sedanje evropske zakonodaje o čezmejnem upravnem sodelovanju med davčnimi organi problematično. Zato ustanovitev davčnega urada za zvezo za vsako državo članico, da se pospeši in poenostavi upravno sodelovanje med državami članicami, zasluži našo podporo. Trenutno so zahtevki za posredovanje davčnih informacij tako dolgotrajni, da se davčne uprave pogosto odločijo, da na informacije preprosto ne bodo počakale. Možnost samodejne izmenjave informacij, ki jo predlaga Komisija, v celoti podpiram, in sicer iz dveh razlogov. Prvič, to bo omogočilo državam članicam učinkovitejše pobiranje davkov, kar je v času krize edino pošteno in ne pomeni nobenega razkošja. Drugič, to bo pomenilo enako obravnavanje operaterjev na notranjem trgu. Načelo vzajemnosti pri posredovanju davčnih informacij je tudi skladno s sporazumi z OECD in G20. Gre za nedvoumno nujno sporočilo, ki ga je nedavno povsem upravičeno izjavilo tudi belgijsko računsko sodišče. Zato bom odločno podprla poročilo gospe Alvarez.