Alfredo Antoniozzi (PPE). - (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, želim čestitati gospodu van Nistelrooiju za njegovo poročilo, ki ga močno podpiram.
V preteklosti sem preko različnih pobud in vprašanj spraševal o možnosti uporabe sredstev Evropske unije za socialna stanovanja za najbolj prizadete in marginalizirane družbene skupine, to so skupine, ki jih določijo lokalni organi na podlagi dohodkovne lestvice, kot se to dogaja v glavnih mestih in na velikih mestnih območjih.
Nastanitev, še zlasti nastanitev za ogrožene sloje družbe, je postala pravo izredno stanje v številnih glavnih evropskih mestih. Zato verjamem, da je poročilo gospoda van Nistelrooija korak v pravo smer, prav tako pa verjamem, da moramo ukrepati z zagotavljanjem več sredstev za reševanje izrednega stanja glede socialnih stanovanj.
Zigmantas Balčytis (S&D). – Gospod predsednik, to poročilo podpiram, ker verjamem, da predstavlja korak naprej v boju proti goljufijam in utaji davkov na evropski ravni. Kljub pripravljenosti držav članic za sodelovanje na področju davkov, vidnih rezultatov ni, utaja davkov v EU ostaja na izjemno visoki ravni in prinaša določene negativne posledice za ekonomijo kot tudi za naše državljane.
Pozdravljam predloge o novih izboljšavah, ki upam, da bodo prinesle vidne rezultate v boju proti goljufijam in davčnim utajam, še zlasti razširitev direktive o davkih, vključno s prispevki za socialno varnost, samodejno izmenjavo informacij ter izboljšanje sodelovanja med državami članicami v davčnih zadevah.
Zuzana Roithová (PPE). - (CS) Gospod predsednik, rada bi govorila o poročilu Dominici in vredno je omeniti, da smo tukaj v Strasbourgu dali močno podporo ukrepom, ki bodo izboljšali preglednost in izmenjavo podatkov, kar bo omogočilo, da bodo davčne uprave v državah članicah učinkovitejše. Škoda je, da je bila za spodbudo za ta korak potrebna gospodarska kriza. Ahilova peta je obstoj davčnih oaz v različnih otoških državah, veliko število katerih prejema pomoč iz sredstev Evropske unije. Zato je odvisno od nas, da se spopademo s tem vprašanjem ter združimo celotno moč Evropske unije. Poskusi posameznih držav članic, da sklenejo dvostranske sporazume, niso prinesli nikakršnih vidnih rezultatov, kar se kaže z dejstvom, da je to v letu 2004 27 držav članic stalo 2,5 % njihovega BDP-ja.
Daniel Hannan (ECR). - Gospod predsednik, največja omejitev za vlado je zunanja konkurenca. Država lahko zviša davke le do določene meje preden denar odide v tujino in se dobiček skrči. Kot je povedal Milton Friedman, je konkurenca med vladami glede njihovih storitev in davčnih stopenj ravno toliko produktivna kot konkurenca med podjetji in posamezniki. Zato je zelo boleče gledati Evropsko unijo na poti davčnega usklajevanja in visokih izvoznih stroškov iz ene države v drugo.
Če je bila na nedavni obravnavi za imenovanje Komisije izluščena vsaj ena tema, je to želja po namenskih dohodkih za Evropsko unijo in za ukrepe davčnega usklajevanja. To pojasnjuje, zakaj se delež Evropske unije v svetovnem BDP manjša, zakaj smo padli s 35 % pred 20 leti na 25 % danes in pričakujemo, da bomo padli na 15 % v naslednjih 10 letih.
Dobra novica pa je, da volivcem to ni všeč. Tako kot ljudstvo Massachusettsa tudi ljudstvo Evrope ne želi obdavčevanja brez zastopanja in prepričan sem, da bodo temu ustrezno volili.
Syed Kamall (ECR). – Gospod predsednik, večina ljudi bi ob pogledu na ta naslov rekla, da je sodelovanje razumno. Le kdo bi lahko ugovarjal sodelovanju? Dokler ne pogledamo podrobnosti o tem, kaj pomeni, ko ljudje razpravljajo o davčnem sodelovanju znotraj EU in na ravni EU.
Poglejmo na primer pogumno državo, kot so Kajmanski otoki. Za razliko od sanj zelenih in socialistov, da države v razvoju ostanejo revne, da jim lahko pošljemo našo denarno pomoč in ublažimo občutek krivde srednjega razreda, se je ta država poskušala izvleči iz revščine – ni odvisna od banan in sladkorja temveč od visoko kakovostnih storitev, kot so finančne storitve. Toda, ko Kajmanski otoki poskušajo to izvesti, se ljudje po vsej EU – v tem primeru politiki – pritožujejo. Ne gre za izogibanje obdavčevanju. Poskuša se preprečiti dvojno obdavčevanje. Ljudje iz držav EU kljub temu plačujejo davke v svojih državah članicah. Čas je, da se ta imperializem ustavi.
Daniel Hannan (ECR). – Gospod predsednik, če naštevamo države z najbolj bogatimi državljani, z najvišjim BDP na prebivalca na svetu, se srečamo z dejstvom, da je veliko od njih zelo majhnih. Na prvih desetih mestih prevladujejo mikrodržave: Lihtenštajn, Luksemburg, Brunej, Jersey in tako naprej.
Prva velika država, ki je prišla na seznam bogatih držav, so Združene države saj se je z izjemno zvijačo uredila kot konfederacija državnih suverenosti ter tako prenaša ogromno zakonodajno in davčno avtonomijo na njene posamezne dele. Zaradi tega je tragično slišati, da je novi predsednik Evropskega sveta že včeraj govoril o potrebi po evropskem gospodarskem vodstvu v odziv na finančno krizo v Grčiji. Ravno takrat, ko vlada postane večja in bolj odmaknjena, da postane bolj neučinkovita, bolj negospodarna in bolj koruptivna. Če kolegi o tem dvomijo, predlagam, da se ozrejo naokrog.
Iva Zanicchi (PPE) . - (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, dramatični potres v Haitiju ni le nasilno pretresel tal te nesrečne države, temveč tudi našo zavest.
Močna podpora, ki jo je mednarodna skupnost izkazala ljudstvu Haitija, je čudovit vzor solidarnosti in človeštva. Evropska skupnost se je na to tragedijo odzvala hitro, s takojšnimi in dolgoročnimi finančnimi obveznostmi v višini nad 300 milijonov EUR. Temu znesku lahko dodamo še 92 milijonov EUR, ki so jih že obljubile posamezne države članice.
Glede te teme izjemno ponosno poudarjam hitrost in učinkovitost italijanske pomoči, vključno s pošiljanjem letalonosilke Cavour. To plovilo ni dalo na voljo le celotno najsodobnejšo medicinsko opremo, temveč je pripeljalo tudi 135 ton pomoči Svetovnega programa za hrano in 77 ton pomoči italijanskega Rdečega križa.
Hvala, gospod predsednik. To sem želela posebej poudariti.
Vito Bonsignore (PPE). - (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, 200 000 mrtvih, 250 000 hudo poškodovanih, 3 milijone ljudi, neposredno prizadetih zaradi potresa, in dodatna 2 milijona ljudi, ki potrebujejo pomoč v hrani: to so skrajne posledice strašne katastrofe, ki je prizadela Haiti.
Evropska unija je naredila svoje in to še vedno počne. Je glavna mednarodna donatorka. Kljub temu moram poudariti, da visoka predstavnica za skupno zunanjo in varnostno politiko ni takoj odšla tja, da bi uskladila našo pomoč. Rajši bi videli, da bi pohitela tja in opravila svoje delo. Všeč nam bi bilo, če bi v Haitiju pomagala drugim.
Italijanski zunanji minister, gospod Frattini, je posebej predlagal, da se dolg Haitija, ene izmed najbolj revnih držav na svetu, prekliče. Sedaj pozivam Parlament, da ta predlog podpre, pozivam Unijo k njegovi izvršiti ter vse države upnice, da podprejo italijansko zahtevo o preklicu dolga Haitija.
Zuzana Roithová (PPE). - (CS) Mogoče je pozno, ampak končno smo sprejeli resolucijo o posebnih ukrepih pomoči Haitiju. Pomembno je, da so osredotočeni na dolgoročno obnovo tega strašno revnega otoka. Kot podpredsednica skupščine ACT-EU, pristojna za človekove pravice, mislim, da je pomembno, da je evropska pomoč močno usmerjena, da se zagotovita dolgoročno zdravstveno varstvo in izobrazba za tisoče sirot neposredno v Haitiju. Preprečiti moramo tudi možnost trgovine z otroki. Vznemirila so me današnja poročila v medijih, da Haitijci protestirajo, ker kljub vsemu trudu še vedno nimajo šotorov nad glavo ali dovolj hrane in vode. Prav tako sem ogorčena, da visoka predstavnica za zunanje zadeve, baronica Ashton, ni žrtvovala svojega konca tedna, da bi prej prišla na otok . To ni dober začetek za izboljšanje zunanje politike EU po ratifikaciji Lizbonske pogodbe.
Hannu Takkula (ALDE). - (FI) Gospod predsednik, zelo pomembno je, da Evropska unija, kot največje svetovno gospodarsko območje, močno pomaga po potresu prizadetemu območju Haitija. Le redko je take potrese mogoče napovedati. To se je zgodilo nepričakovano. Posledično se od nas, članov svetovne skupnosti, pravzaprav zahteva, da pokažemo solidarnost in kako se vedemo do svojih soljudi.
Kot pravi stari pregovor: „Močni smo le toliko kot naš najšibkejši člen“. Sedaj je na preizkušnji solidarnost Evropske unije. Močno moramo biti vključeni pri skrbi za naš najšibkejši člen, to so naši soljudje v Haitiju, in zagotoviti, da pomoč Evropske unije pride do cilja in bo učinkovita. Kako uspešni bodo pomoč in denarna prizadevanja, bo ocenjeno glede na te kriterije.
Jasno je, da morajo države članice pri tem prav tako sodelovati in da so, enako kot mnogo krščanskih skupnosti z neposrednim stikom, na ravni navadnih ljudi. Tako lahko zagotovimo, da pomoč pride to tistih, ki jo potrebujejo.
Diane Dodds (NI). Gospod predsednik, v petek mineva en mesec od uničujočega potresa v Haitiju. Predvideva se, da je število žrtev trenutno 230 000, 300 000 pa je poškodovanih. Zaradi tega moramo storiti vse v naših močeh, da se preživelim zagotovi pomoč pri ponovni gradnji njihovega življenja in njihove države. Sama sem podprla skupno resolucijo, ki je bila predložena iz tega razloga, ampak želim, da se uradno zabeleži moje nasprotovanje zamisli o evropski civilni zaščiti.
Daniel Hannan (ECR). – Gospod predsednik, med razpravo o tej resoluciji, smo še enkrat videli, kako ta parlament plemeniti navidezno nad resničnim, simbolično nad dejanskim. Veliko je bilo govora, da se pomoč za Haiti označi z zastavo EU in da se ustvari načelo Evropske civilne zaščite. Baronica Ashton je bila deležna veliko kritik, ker ni bila tam, da bi stvarem dala evropski pečat.
Medtem so seveda Američani izjemno hitro dostavljali pravo pomoč. In kakšne zahvale so dobili? Francoski minister jih je obtožil, da so zasedli državo. Jasno vidimo, kako je ameriški položaj v tem Parlamentu vedno napačen. Če se vmešajo, so imperialisti. Če pa se ne, pa so izolacionisti.
Jaz bi se umaknil na stran in vprašal, ali Evropska skupnost nima bolj pomembnih zadev bližje domu, kot je vprašanje, ali naj pomoč v Karibih označi z zastavo. Grčija je na robu finančnega propada. Kmalu bomo izvršili pomoč, ki očitno krši člen 125 pogodb. Šele ko bomo imeli red v tem parlamentu, bomo mogoče lahko v položaju, da pridigamo drugim.
Miroslav Mikolášik (PPE). - (SK) Stanje človekovih pravic v Iranu se še naprej slabša kljub Resoluciji Evropskega parlamenta z dne 22. oktobra o Iranu, ki po mojem mnenju ni prinesla pričakovanega moralnega pritiska. Po mojem mnenju je še posebej šokantna in obžalovanja vredna usmrtitev mladoletnih zločincev, od tega jih je bilo do sedaj v Iranu usmrčenih 140. Nedavni primer je 17-letni Mosleh Zamani decembra 2009.
Na žalost se zdi, da prepoved usmrtitve otrok ni politično prednostna naloga v mednarodnem prostoru. Iran ne nosi nobenih posledic, ker nadaljuje s tem grozovitem početjem, kljub dejstvu, da je Islamska republika Iran podpisnica Konvencije o otrokovih pravicah in Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah. Zato bi pozval EU, naj sprejme posebne in določene korake in uporabi vse nove možnosti iz Lizbonske pogodbe.
Marco Scurria (PPE). - (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, rad bi nekaj povedal, ker so bile včeraj v Teheranu, kot je bilo že omenjeno, napadene Italijanska in druge ambasade.
Zaradi tega naj Parlament in Evropska unija razmislita o tem, da vsaj formalno izrazita solidarnost z našo državo in vsemi ostalimi napadenimi državami. Prav tako moramo dati jasno sporočilo in dajem uradno zahtevo, da Evropa ni prisotna na praznovanju obletnice islamske revolucije v Iranu in da je to jasno sporočilo, ki se pošlje iranskim oblastem.
To pravim na današnji, poseben dan za Italijane, ker je danes Dan spomina. To je razlog, zakaj jaz, kot veliko drugih Italijanov, upam, da vključno z vami, gospod predsednik, nosimo tribarvno rožo v spomin na mnogo Italijanov, ki so bili na današnji dan izgnani ter prisiljeni zapustiti lastno domovino.
S tem spominskim dejanjem bi rad izrazil našo solidarnost s tistimi, ki se borijo za demokracijo in svobodo v Iranu. Iz teh razlogov pozivam oblasti, naj ne gredo na praznovanje obletnice Islamske republike.
Zuzana Roithová (PPE). - (CS) Pomembno je, da smo danes jasno izrazili naš glas, da vztrajamo na tem, da se nad Iranskim jedrskim programom vzpostavi mednarodni nadzor kljub temu, da Iranski parlament ovira ratifikacijo protokola o neširjenju jedrskega orožja. Predsedstvo Sveta mora zagotoviti, da bo to vprašanje postavljeno na dnevni red naslednjega sestanka Varnostnega sveta. Pozdravljam sporazum, da mora baronica Ashton nasprotovati dogodku na Italijanski ambasadi, ker to ne zadeva le Italijo, temveč celotno Evropsko unijo. Naša današnja izjava prav tako kaže, da Komisija, Svet in Parlament govorijo z enotnim glasom. Vesela sem, da se strinjamo, da mora biti trgovinski sporazum z Iranom pogojen z varnostjo in zavezami o človekovih pravicah.
Salvatore Tatarella (PPE). - (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, napad na Evropske ambasade, še posebej na Italijansko ambasado, ter grožnje zoper italijanskega predsednika vlade, so izjemno resni dogodki, ki si zaslužijo resno obsodbo. Sistematično zatiranje kakršne koli opozicije znotraj Irana se nam zdi zelo resno in jedrski program Islamske republike Iran še toliko bolj.
Vse to je bilo verjetno možno zaradi odnosa „počakajmo in bomo videli“ in prevelike strpnosti zahoda. Sedaj, ko je bila ponujena roka predsednika Obame zavrnjena, zahod nima druge izbire, kot da zagrozi in takoj uvede sistem sankcij, ki bo učinkovit in strog, a vseeno selektiven, da ne bo vplival na ljudstvo.
Dobro sem seznanjen, da Rusija in Kitajska nasprotujeta sankcijam, ampak Evropska unija si mora po vseh svojih močeh prizadevati, da bo prepričala te sile, da bodo pristale na sankcije, ki so alternativa namesto pošiljanja vojske.
Hannu Takkula (ALDE). - (FI) Gospod predsednik, jasno je, da je stanje v Iranu doseglo krizno točko. Od predsedniških volitev naprej potekajo demonstracije, v katerih je opozicija obravnavana zelo strogo, prihaja do kršitev človekovih pravic in poleg tega obstaja grožnja jedrskega orožja, ki je zelo velika grožnja za Bližnji vzhod, še zlasti za Izrael in tudi za celotno Evropo.
Zdi se, da mi v EU nismo sposobni govoriti z Iranom. Mogoče je to zaradi kulturnih razlik, saj si šiitska teologija, evropski humanizem in porazsvetljensko razmišljanje drug drugemu močno nasprotujejo. Zaradi tega moramo poiskati novo pot.
Vsekakor pa moramo biti jasni in braniti evropske vrednote tudi glede naših odnosov z Iranci. Nadalje si moramo zelo prizadevati, da bi Iran vedel kakšna so pravila igre, ki jih uveljavljamo: demokracija, človekove pravice in svoboda govora. Ker smo o tej resoluciji glasovali, je zelo pomembno, da se jo prevede v perzijščino in arabščino, glavna govorjena jezika, da bodo vsi seznanjeni s tem, kakšni so režim in smernice, ki Evropska unija želi, da se ustvarijo v tej regiji.
Ryszard Czarnecki (ECR). - (PL) Gospod predsednik, podprl sem resolucijo o Iranu ob zavedanju dejstva, da je med največjimi svetovnimi in evropskimi težavami in izzivi. Istočasno nisem podprl sprememb, ki so jih predlagali nekateri naši kolegi, ki so želeli, da se Iran označi kot sovražnik Zahoda? Upoštevati moramo izjemno kulturo in zgodovino te države. Sedanji organi v Iranu sedaj verjetno zanikajo to izjemno zgodovino in kulturo. Bodoče organe Irana moramo imeti za partnerja. Še vedno dobivamo informacije o nadaljnjih usmrtitvah in smrtnih kaznih. Imeti moramo temeljno medsebojno solidarnost s tistimi, ki želijo izboljšati Iran, ki bo partner in ne sovražnik Zahoda.
Gianni Vattimo (ALDE). - (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, rad bi povedal, da sem se vzdržal glasovanja resolucije o Iranu iz dveh glavnih razlogov.
Prvi razlog je specifičen. V resoluciji je samoumevno, da so bile volitve, ki so pripeljale do zmage predsednika Ahmadinedžada, goljufive. Nič ni bilo dokazano na kakršen koli način, poleg tega pa je predsednik Lula osebno nedavno dejal, da smatra te očitke za absurdne.
Drugi razlog je, da je Iran pod stalnimi grožnjami vojaškega posredovanja Združenih držav in Izraela in tega prav tako nismo upoštevali. Mislim, da uravnotežena resolucija v korist miru v regiji ne sme zveneti, kot da opravičuje neizbežno vojno preden do nje pride.
Siiri Oviir (ALDE). - (ET) Resolucijo, o kateri razpravljamo, sem podprla, ker menim, da sedanji zakonodajni okvir Evropske unije o trgovini z ljudmi ni zelo učinkovit in se ne izvaja v zadostni meri. O tej temi bomo morali ponovno razpravljati.
Obžalovanja vredno je, da pomena trgovine z ljudmi ne razumejo vlade 16 držav članic, in omeniti moram, da vključno z mojo državo, ter da ne menijo, da je potrebno ratificirati in sprejeti Konvencijo Sveta o trgovanju z ljudmi iz leta 2005. Upam, da bo danes prejeta resolucija dala pomembno sporočilo in jih opomnila kako pomembno se je osredotočiti na boj zoper trgovino z ljudmi in tudi preprečiti nadaljnje žrtve.
Zuzana Roithová (PPE). - (CS) Ob tej priložnosti pozdravljam delo Edit Bauer in Simona Busuttila, ki sta se trdo pogajala o kompromisih ter mi s tem omogočila, da sem glasovala za to poročilo, in vesela sem, da so tudi socialisti držali svojo besedo. Poročilo prav tako rešuje občutljiva vprašanja v programu Evropske ljudske stranke, kot je podpora tistim, ki nudijo pomoč ljudem ob meji glede njihovega izkoriščanja za trgovino, in tudi opredelitev pogojev za dovoljenja za bivanje, dostop do zaposlovanja in združitev družine.
Elżbieta Katarzyna Łukacijewska (PPE). - (PL) Gospod predsednik, smo v 21. stoletju in se imamo za civilizirane države, ampak problem trgovine z ljudmi ostaja nerešen in pravzaprav raste. Žrtve trgovine z ljudmi so večinoma ženske in otroci, kazni, zagrožene zločincem, niso zadostne, da bi preprečile kakršno koli takšno dejavnost. Evropa mora sprejeti odločnejše ukrepe, da omeji ta sramoten postopek. Zaradi tega podpiram to resolucijo, ki zahteva razvoj učinkovitih orodij v boju zoper ta pojav in za boljše usklajevanje med državami ter ustrezno operativno koordinacijo Evropske unije v upanju, da dosežemo koristne učinke.
Hannu Takkula (ALDE). - (FI) Gospod predsednik, trgovina z ljudmi je vedno zločin proti človeštvu. Zelo pomembno je, da v Evropi sprejmemo vidne korake proti temu.
Seveda sem glasoval za to resolucijo, ampak me skrbi, kaj bo predstavljala v praksi. Ali gre za primer pomirjanja naše vesti s sestavo takšne resolucije? To ne sme biti tako: moramo ukrepati.
Trgovina z ljudmi je še vedno resen problem znotraj Evropske unije. Na vse možne načine se moramo boriti zoper trgovino z ljudmi, ki načeloma prizadene otroke in ženske. Glede tega upam, da bodo Evropska unija in tudi države članice uvedle konkretne ukrepe in začele ukrepati. Kot sem že povedal, trgovina z ljudmi je vedno proti človeštvu in človekovo dostojanstvo je vrednota, ki ne sme biti ogrožena. Mi, kot Evropejci, jo moramo vedno braniti in to v vsakršnih okoliščinah.
Marisa Matias, v imenu skupine GUE/NGL. - (PT) Gospod predsednik, rada bi povedala, da bi nam bil zelo všeč sprejem močnejše resolucije o Københavnu od tiste, o kateri smo glasovali danes. Kljub temu smo glasovali za, ker verjamemo, da je pomembno, da Parlament izrazi močno razočaranje nad sporazumom iz Københavna. Ta sporazum ni zavezujoč, s tem da vsebuje namige oziroma navede zavezo, da se doseže zavezujoč sporazum v tekočem letu. Problem se slabša, čas nam uhaja in to zavezo moramo izpolniti.
Zaradi tega želim pozvati Evropsko unijo, naj se preneha izgovarjati na druge. Zelo lahko je nič storiti, ker ostali niso ničesar storili. Sprejeli smo trdno stališče, ampak sedaj moramo od tu nadaljevati. Izgovarjati se je neodgovorno in neupravičeno. Veliko stvari lahko naredimo, da obdržimo naše trdno stališče. Eden od teh korakov bi lahko bil ponovna opredelitev proračuna EU, da se zagotovijo lastna sredstva za boj proti podnebnim spremembam. To do sedaj ni bilo storjeno. Še en korak bi lahko bil dodelitev dodatnih sredstev za pomoč državam v razvoju, namesto da ukinemo ali zmanjšamo obstoječo humanitarno pomoč. Sicer je to ciničen poskus rešitve problemov podnebnih sprememb, medtem ko se istočasno sprožijo in ignorirajo drugi problemi, ki bodo ogrozili njihovo preživetje. Dodatnih problemov ne moremo rešiti brez dodatnih sredstev.
Zaradi tega se moramo zavezati in si ne moremo privoščiti, da bi še čakali, da to storimo. V Københavnu smo zavzeli trdno stališče. Omogočimo, da jih uresničimo, saj so to pravi problemi, pravi ljudje, s katerimi se moramo spoprijeti in soočiti sedaj. Zaradi tega danes prevzemamo to obveznost.
Alajos Mészáros (PPE). - Gospod predsednik, pozdravljam možnost, da lahko podprem to resolucijo.
Vrh v Københavnu je bil razočaranje iz različnih razlogov. EU še posebej ni uspela prikazati enotnega in učinkovitega pristopa pri obravnavi podnebnih sprememb in ni okrepila svojega glavnega političnega stališča na to temo. Menim, da je sprejem te resolucije izjemno pomembno dejanje, da se prikaže nedotaknjen duh in volja EU kot vodilne sile na svetu v boju proti podnebnim spremembam. Okrepiti in spodbuditi moramo nadaljnje dejavnosti reševanje podnebnih sprememb.
Peter Jahr (PPE). - (DE) Gospod predsednik, jaz osebno menim, da je v boju proti podnebnim spremembam popolnoma napačno osredotočiti se le na zmanjšanje emisij CO2. Kot prvo, veliko ljudi pozabi, da so raziskave o razlogih za podnebne spremembe še vedno v povojih, in drugo, povsem netočno in neznanstveno je določiti podnebne spremembe kot pojav z enim vzrokom. To pomeni, da osredotočanje izključno na CO2 ne bo naredilo boljšega sveta.
Verjamem, da je bolj pomembno, da se naša pozornost osredotoči na ohranjevanje virov. Zmanjševanje uporabe fosilnega goriva in boljše uporabljanje obnovljivih surovin in energije bo zmanjšalo naš vpliv na okolje, izboljšalo učinkovitost in ustvarilo boljši svet za naše otroke in vnuke. Učinkovitejša in trajnostna uporaba virov je veliko vrednejši pristop za nas, našo družbo in okolje, kot pa preprosto zmanjševanje emisij CO2 ne glede na ceno.
Anja Weisgerber (PPE). - (DE) Gospod predsednik, pogajanja o podnebju v Københavnu so, kot je bilo že omenjeno, za Evropsko unijo pomenila razočaranje. Rezultat je daleč od stališča EU in od stališča, ki ga potrebujemo za zaščito podnebja. Edina pozitivna točka je priznanje cilja 2 °C ker nas bo to pripeljalo do nujne zaveze za zmanjševanje.
Sedaj se moramo vprašati, kaj smo se naučili od neuspešnih pogajanj in kaj je potrebno narediti. Pomembno je imeti obdobje za razmislek in kritično pregledati različne točke na poti, ki ji sledimo. Vprašati se moramo, ali lahko napredujemo skupaj z ostalimi državami. Kako lahko zagotovimo, da bo tudi EU prisotna za mizo, ko se sestajajo ZDA, Kitajska in Indija, da se dogovorijo o kompromisu. Kako se lahko učinkoviteje pogajamo z državami v razvoju in gospodarstvi v vzponu? Ali je nujno, da so ta pogajanja pod okriljem ZN?
Na koncu pa želim še povedati, da sem zelo vesela, da sem lahko glasovala za to resolucijo, ker po mojem mnenju še naprej poudarja pionirsko delo Evropske unije. Odgovoriti moramo na vprašanja ter nadaljevati na naši poti z domačega in tudi z mednarodnega vidika.
Zuzana Roithová (PPE). - (CS) Osnutek resolucije o izidu vrha v Københavnu o podnebnih spremembah je rezultat podrobnega dela članic številnih odborov in se nanaša na dolgoročno strategijo za pravo zeleno politiko glede na ekonomske cilje EU v globalnem svetu. Nasprotovati pa moram številnim neodgovornim predlogom socialistov in zelenih za spremembo, še posebej glede truda, da se zvišajo dogovorjeni dolgoročni cilji o zmanjševanju emisij na 40 % oziroma o jedrski prepovedi ali o prehodnem Evropskem davku za podnebne spremembe. Prav tako mi ni všeč omalovaževanje Skupine ERC in jezna sem na nesmiselno kritiko Danskega predsednika Vlade namesto zahvale za pripravo na vrh v Københavnu.
Albert Deß (PPE). - (DE) Gospod predsednik, glasoval sem proti predlogu za resolucijo, ker po mojem mnenju nima določenih pomembnih podatkov. V zadnjem času je vse večje število poročil, da so podnebni strokovnjaki podatke ponaredili. Za nas je pomembno, da se o tem razpravlja in da so naša mnenja znana.
Da ne bo nesporazuma, bi rad razložil, da sem že veliko let zavezan zmanjšanju porabe fosilnih goriv in posledično našega vpliva na okolje. Vendar ne morem razumeti preplaha, povezanega z izrazom „podnebne spremembe“. Veliko sem doživel v svoji zelo dolgi karieri kot politik. V 80-ih letih prejšnjega stoletja so ljudje govorili, da do leta 2000 v Nemčiji ne bo več dreves, medtem ko je Nemčija sedaj bolj zelena kot kdaj koli prej. Res je, da se podnebje spreminja, vendar se je to dogajalo skozi zgodovino in se bo dogajalo tudi v prihodnosti. Zato sem glasoval proti temu predlogu resolucije.
Daniel Hannan (ECR). - Gospod predsednik, Herman Van Rompuy je na svoji prvi tiskovni konferenci po imenovanju za predsednika Evropskega sveta proslavljal dejstvo, da je leto 2009 prvo leto globalnega svetovnega upravljanja in se je izrecno veselil vrha v Københavnu kot koraka naprej h gospodarnemu svetovnemu upravljanju našega planeta.
Škoda je, da je veliko ljudi zagrabilo okoljski program kot način promoviranja drugega programa, programa, katerega jedro je želja po odvzemu moči izvoljenim državnim politikom ter jo kopičiti v roke mednarodnih tehnokracij.
Tragedija ni le, da postanemo manj demokratični, temveč, da izgubimo soglasje, ki bi ga mogoče imeli za reševanje okoljskih težav. Levica ali desnica, konservativci ali socialisti, vsi se strinjamo, da želimo raznovrstno oskrbo z energijo in da ne želimo spuščati onesnaževanja v atmosfero, a uporablja se le ena vrsta politike – tista, ki zajema načrtno vodeno gospodarstvo in korporativizem – ista politika, ki je pravzaprav politično in društveno neuspela, se sedaj uporablja za okolje. Okolje je preveč pomembno, da se ga prepusti levici.
Syed Kamall (ECR). – Gospod predsednik, ko poslušamo razpravo v Parlamentu, je tukaj veliko kolegov, ki obžalujejo, da niso poslušali EU na nedavnih razpravah v Københavnu.
Mogoče bi bilo potrebno razmisliti zakaj. Poglejmo naše obnašanje v tem Evropskem parlamentu. Za začetek, imamo dve stavbi Evropskega parlamenta. Pridemo v Strasbourg, grejemo to stavbo in imamo v njej luči prižgane, ko nas sploh ni tukaj – izjemno hinavsko. Poglejmo režim za stroške – režim za stroške, ki spodbuja poslance EP, naj najamejo taksije in avtomobile s šoferjem – ampak, če želiš na javni prevoz, ne smeš uveljavljati stroškov: hinavščina. Če pogledaš stavbe Parlamenta zvečer, se vidi, da so luči prižgane, in to na veliko prižgane. Poglejmo skupno kmetijsko politiko, ki jo podpira veliko poslancev EP, ki ne uničuje le gospodarstva držav v razvoju, temveč uničuje tudi okolje.
Torej, preden pridigamo ostalemu svetu je čas, da pometemo pred lastnim pragom.
Eija-Riitta Korhola (PPE). - (FI) Gospod predsednik, podprla sem spremembo 43, ki je vse pozvala, naj posvetijo pozornost nedavnim okoljskim škandalom. Ti škandali so z vidika njihovih posledic veliko resnejši, kot bi rad verjel ta Parlament. Zaupati moramo neodvisnim znanstvenim raziskavam, ker drugače ne bo podlage za oblikovanje naše politike.
O podnebnih spremembah me skrbi ves čas moje 10-letne kariere v vlogi poslanke EP. Aktivno poskušam doseči podnebno politiko za Evropo preko zakonodaje o trgovanju z emisijami, ki ne bi bila le ambiciozna temveč tudi razumna, tako da ne bi le prestavljali emisij iz enega kraja v drugega. Naša strategija je sedaj birokratska in neučinkovita; ne postopamo kot pionirji in ne smemo nadaljevati po prejšnji poti.
Najhujše pa je, da EU s podnebnimi raziskavami ne sledi sedanjim dogajanjem. Dosegli smo panične rešitve, ki so osnovane na izkrivljenih podatkih. Napačni podatki v poročilu Medvladnega odbora za podnebne spremembe so zelo resen problem, kar zahteva odstop Rajendra Pachaurija kot njegovega vodje in ponoven premislek o tem, kar vemo o razvoju podnebnih sprememb zaradi človeške dejavnosti in kako učinkovito je v zvezi s tem naše politično delovanje.
Bruno Gollnisch (NI). - (FR) Gospod predsednik, resolucija Parlamenta prikazuje, da za to področje, enako kot za veliko drugih področji, naša institucija nima absolutno nikakršne moči odločati o dogmah, ki nas pestijo.
Veliko strokovnjakov pravzaprav verjame, da je razvpita eksponentna krivulja segrevanja v obliki hokejske palice grafična izmišljotina. Ledeniki se ne topijo vsepovsod. Sicer pa, v nasprotju z objavo IPCC, se na Himalaji ne topijo. Vodni nivo se ne bo dvignil in voda ne bo zalila Bangladeša, pravzaprav ravno nasprotno. Delta Gangesa se viša zaradi odlaganja aluvialnega materiala. Beli medvedje, za katere se govori, da izumirajo, niso bili nikoli prej tako plodni kot danes. Do menjave vročih in hladnih obdobij je prišlo že nekajkrat v naši zgodovini, tudi nedavno, neodvisno od človeške dejavnosti. Verjetno je to astronomskega izvora in ne posledica domnevnih toplogrednih plinov.
Dokler se na ta vprašanja ne odgovori, lahko verjamejo le, da je to prekrasna ideološka dogma ustvarjena zato, da se upraviči ustanovitev svetovne vlade.
Giommaria Uggias (ALDE). - (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, rad bi obrazložil svoje razloge za glasovanje o spremembi 12 tako, da jasno povem, da je l’Italia dei Valori proti proizvodnji jedrske energije.
Tej temi smo nasprotovali že med volilno kampanjo in je vključena v naš manifest. Sedaj odločno sledimo temu cilju s pomembnimi dejanji, ki smo jih potrdili na nedavnem kongresu v Italiji. Sprožili smo pomembno kampanjo, da se podpre referendum ljudstva zoper zakon italijanske vlade, s katerim je možno odpraviti večino oddanih glasov, ki so jih Italijani izrazili na referendumu ljudstva.
To delamo zato, ker želimo čisto prihodnost, z obnovljivo energijo na podlagi sončne in vetrne energije. Kot sem povedal že prej, to delamo predvsem zato, ker želimo, da je izražena volja italijanskega ljudstva in ne volja neznatne manjšine, ki sedaj sedi v italijanskem parlamentu.
Daniel Hannan (ECR). - Gospod predsednik, istočasno, ko so dobri ljudje v Massachusettsu glasovali proti pretiranim davkom in pretirani vladi, so se naši kandidati Komisije hvalili z načrti za uskladitev davkov v Evropski uniji in vzpostavitev posebnega vira dohodkov za Bruselj. Kako naj razložimo razliko med tema dvema skupnostma?
Meni se zdi, da je potrebno pogledati razlago temeljne osnove obeh politik. ZDA so bile ustanovljene zaradi javnega upora zoper oddaljene in avtokratične vlade, zaradi visokih davkov, medtem ko se Evropska unija – v alineji 1 člena 1 temeljne pogodbe – zavezuje k vedno bližji Uniji. S tem se spoprijema s konkurenco, zunanjo krivuljo, ki je glavni pritisk na vlado. Zaradi tega sedaj vidimo – ukrepanje v skladu s temeljnimi doktrinami – da je ta nestrpnost za davčno konkurenco maškarada za napad na davčne oaze, ki so sodne oblasti z veliko učinkovitejšim sistemom in nižjimi davki. Dejstvo je, da je davčna konkurenca – davčne oaze, če se vztraja pri uporabi tega izraza – glavni način, da so vlade majhne in državljani veliki in svobodni.
Syed Kamall (ECR). - Gospod predsednik, sedaj se je potrebno vprašati: zakaj ves ta poudarek na davčnih vprašanjih, davčnem sodelovanju in davčnem upravljanju?
Za odgovore je potrebno pogledati dokaze v nekaterih državah članicah. Imamo države z velikimi dolgovi. V moji državi britanska vlada troši denar, ki ga nima, in sedaj mora zamašiti ogromno luknjo v proračunu. Celo pred finančno krizo smo imeli države, za katere se je vedelo, da ne zberejo dovolj davkov za javne storitve, ki jih potrebujejo državljani teh držav. Prav tako trošimo denar davkoplačevalcev, da podpremo propadle ali slabo vodene družbe in tudi banke.
Torej, kaj bi morali storiti? Kot prvo moramo spodbujati rešitev za vse predstavljene probleme in tudi nikoli pozabiti, da je dobro imeti davčno konkurenco, saj le-ta spodbuja vlado, da nam vzame manj denarja in bolj učinkovito nudi več storitev za svoje državljane.
Vicky Ford (ECR). – Gospod predsednik, danes je ta parlament glasoval o dokumentu, ki se nanaša na davčne goljufije in utaje. Ta dokument ni dobil podpore moje skupine. Medtem ko v celoti podpiram veliko predlaganih ukrepov, da se ustavijo davčne goljufije in utaje, je ta dokument šel malo predaleč zaradi treh glavnih skrbi.
Prvič, sprejem ukrepov zoper tiste, ki zagrešijo goljufijo, ne sme biti stranski vhod tistih, ki želijo povečati davčno usklajenost v celotni Evropi za vse nas, ki odkrito plačujemo svoje davke. Ta parlament mora še dolgo časa varovati pravico držav članic, da same odločajo o davčni stopnji za pravne osebe in enako moramo storiti tudi mi.
Drugič, predlagan je davek na ravni EU. Uprli smo se načrtom tega parlamenta, da bi imeli davke na evropski ravni.
Tretja točka je izmenjava podatkov. Določene podatke si moramo izmenjevati, ampak vedno moramo najprej razmisliti koliko, za kakšen namen in za koga – in ne smemo predpostavljati, da so vse okoliščine enake.
Astrid Lulling, v imenu skupine PPE. - (FR) Gospod predsednik, škoda je, da navdušena večina v Odboru za pravice žensk in politiko enakih možnosti močno poskuša preobremeniti naš položaj glede letnega poročila Odbora o enakih možnostih žensk in moških v Evropski uniji s premisleki in trditvami, ki imajo nasprotni učinek za ženske in med drugim škodujejo njihovim možnostim za zaposlitev.
Medtem ko so določeni premisleki dobronamerni, ne smemo pozabiti, da preveč zaščite uniči vso zaščito. Toda ovira za mojo skupino je bila ponovno pravica do brezplačnega socialnega splava, ki se izkazuje kot lahka metoda preprostega nadzora rojstev.
Naša skupina ne zanemarja premislekov, da morajo imeti ženske nadzor nad svojimi spolnimi in reproduktivnimi pravicami. Prav tako mislimo, da morajo postati mlada dekleta bolje obveščena na področju spolnih in reproduktivnih pravic. Toda, zahteva v istem stavku „lažji dostop do kontracepcije in brezplačnega splava“ prikazuje, da avtorji tega besedila niso naredili bistvene razlike med tema dvema storitvama in jih uvrščajo na enak položaj kot nadzor nad rojstvom. S tem se ne strinjamo.
Nadalje, pod načelom subsidiarnosti je zakonodaja na področju zakonskega splava odgovornost držav članic. Zato ni naša odgovornost v EU, da se v to zadevo vmešavamo. Zelo smo se potrudili, da dosežemo soglasje z avtorjem poročila, gospodom Tarabellijem, in to smo storili v interesu boja proti različnim vrstam diskriminacije, ki še niso bile odstranjene.
Škoda, da je večina Odbora za pravice žensk in enakost spolov, na žalost tudi Parlament, iskala politične in ideološke razprave namesto, da bi se osredotočila na dejavnosti, ki naj bi bile naš glavni cilj: zagotoviti enako obravnavo in priložnosti za moške in ženske. Opravičujem se, da zaradi teh razlogov moja skupina ni glasovala za to poročilo.
Filip Kaczmarek (PPE). – (PL) Gospod predsednik, tudi jaz sem glasoval proti temu poročilu. To sem storil kljub temu, da podpiram enakost spolov. Ne sprejmem pa, da splav v tem poročilu velja za izrecno pravico in, kot je povedala gospa Lulling, metodo nadzora rojstev. V moji državi splava ne razumemo na tak način. Prepričan sem, da je naš pogled na splav stvar osebnega pogleda. Prav tako je nevarno, da poročilo krši načelo subsidiarnosti in to v zvezi z žalostno zadevo.
Elżbieta Katarzyna Łukacijewska (PPE). - (PL) Gospod predsednik, enakost moških in žensk je pomembna tema. Veliko je že bilo doseženega na to temo, ampak še vedno so področja, kjer so ženske slabše obravnavane kot moški. Še vedno zaslužimo manj, ženske so bolj izpostavljene revščini in jim je težje razviti akademsko ali poslovno kariero. Poročilo Parlamenta te probleme upošteva in poudarja nujnost, da se uvedejo določeni ukrepi, ki bodo zagotovili enako sodelovanje moških in žensk na trgu dela in v izobraževanju.
Na žalost tega predloga nisem mogla podpreti. Glasovala sem proti poročilu, ker vsebuje določbo, katere namen je na splošno omogočiti splav v Evropski uniji. Prvič, ta vprašanja so med tistimi, o katerih odločajo izključno države članice. Drugič, vprašanje nezaželenih nosečnosti je velik problem, ampak ne moremo sprejeti zakonodaje, ki bo dojemala splav kot svobodno metodo kontracepcije. Prav tako se ne morem strinjati, da splav ljudi odreši razmišljanja o posledicah in odgovornostih, povezanih s spolno aktivnostjo. Mislim, da si človeško življenje zasluži več.
Tiziano Motti (PPE). - (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, danes smo si zadali, da poudarimo vlogo žensk v Uniji.
Ta resolucija ima veliko točk, s katerimi se seveda strinjam in moram reči, da se veliko izmed njih nanaša na mojo osebno politično dejavnost, še posebej glede dostopa do sveta dela in zaščite žensk pred vsemi oblikami nasilja.
Moram pa poudariti, da je ta resolucija postala juha, v katero je spretni kuhar poskušal dodati, in je dodal, zelo različne sestavine. Naj podrobneje pojasnim: govori o nasilju, o zaščiti pred nasiljem. Temu sledi ena vrstica o kontracepciji in o prenehanju nosečnosti in splavu, dve temi, ki sta zelo različni in ju je potrebno obravnavati drugače. Na primer, glede splava moramo našo pozornost in misli osredotočiti na svetost življenja.
Ta izbira pomeni, da nisem mogel glasovati za resolucijo in sem se moral vzdržati. Mislim, da skrbno izdelana strategija, ki si prizadeva pridobiti soglasje politikov in medijev v resnici ne služi interesom evropskih žensk.
Siiri Oviir (ALDE). - (ET) Gospod predsednik, v nasprotju s predhodnimi govorniki, sem ena izmed 381 poslancev Parlamenta, ki so podprli sprejem predloga zakona in to je deset krat več kot število članov v našemu Odboru za pravice žensk. Enake pravice, enake priložnosti in enakost spolov v vsakdanjem življenju so sigurno v interesu vseh nas. Enake pravice med ženskami in moškimi niso samo namen temveč predpogoj, da se dosežejo splošni cilji Evropske unije, kot tudi razumna uporaba naših možnosti.
Glede na to, da o tem razpravljamo že 40 let, je to sigurno znamenje, kako je ta tema zapletena in večplastna, in da je potrebna celovita politika za rešitev teh vprašanj. Upam, da to ni le še ena strategija na papirju in zato poudarjam, kar je bilo tudi poudarjeno v poročilu – pomembna sta izvajanje in nadzor.
Zuzana Roithová (PPE). - (CS) Jaz tudi nisem glasovala za sporno in neuravnoteženo poročilo gospoda Tarabelle o enakosti spolov in mi je žal, da je, z izjemo poslancev Evropske ljudske stranke, 381 poslancev glasovalo za. Mogoče pa ga niso prebrali. V številnih predlogih posega v izključno pravico držav članic, še posebej glede njihove politike naklonjenosti družinam in glede etično občutljivih zadev. Vendar, ali res želijo ustanoviti in financirati neke vrste nov organ za spremljanje nasilja nad ženskami v EU? Are res ne vedo, da ima Unija inštitute, urad in zakonodajo za spremljanje spoštovanja človekovih pravic za moške in ženske? Ali res mislijo, da potrebujemo listino o pravicah žensk, poleg že obstoječe in zavezujoče Listine o temeljnih pravicah za vse evropske državljane? To poročilo navaja tudi na tako imenovane barcelonske cilje, a so ti v nasprotju s priporočili strokovnjakov, ker dojenčki in malčki pri tej starosti potrebujejo celodnevno družinsko nego in ne, da se jih odloži v vrtce na podlagi priporočil iz Barcelone. Vrtci morajo biti le skrajni izhod. Priporočila tega poročila niso zavezujoča, ampak človeška neumnost je nalezljiva in Parlament ne sme podpirati takšnih zadev. Le 75 glasov se je vzdržalo in čestitam dejstvu, da 253 članov ljudske stranke ni glasovalo za poročilo.
Daniel Hannan (ECR). - Gospod predsednik, v Rimski pogodbi je le en stavek na to temo. Pravi „moški in ženske naj prejemajo enako plačilo za enako delo“. To zveni zelo preprosto. Vsi mislimo, da razumemo kaj pomeni.
Toda, kar se je dogajalo v naslednjih desetletjih je, da je Evropsko sodišče v postopku pravosodne aktivnosti postopoma razširilo pomen tega izraza, preko vsega kar razumen človek misli, da pomeni. Prvo, določilo je da „enako plačilo“ pomeni enake pokojninske pravice, enak dopust in tako naprej. Nato je določilo, da „enako delo“ pomeni delo z enako vrednostjo. Kako le lahko delodajalec to oceni? Ali je to vprašanje kako težko izgleda, da nekdo dela?? Ali morajo upoštevati razpoložljivost ustrezno usposobljenih kandidatov? Nato, v so zadevi South-West Trains v Britaniji pojem razširili tako, da se upoštevajo pravice partnerja istospolne skupnosti. Sedaj razpravljamo o reproduktivnih pravicah.
Za vse te zadeve obstaja argument. Lahko zavzameš stališče, da države ne smejo urejati pogodb med delodajalci in delojemalci, ali pa zavzameš stališče, da za to potrebujemo zakonodajo. Vseeno na kateri strani si, je to sigurno argument, o katerem naj bi odločali izvoljeni predstavniki, za katere lahko glasujemo ali pa ne. Nezaslišano je, da nam jih vsiljuje sodišče. Sodišče, katerega cilj je grožnja; vrhovno sodišče, katerega cilj je tiranija.
Joanna Katarzyna Skrzydlewska (PPE). - (PL) – Gospod predsednik, moj priimek je zelo težek – Skrzydlewska – ampak sem navajena, da ni veliko ljudi, ki ga lahko izgovorijo pravilno.
Na današnjem glasovanju smo glasovali za poročilo o enakosti žensk in moških Evropski uniji v letu 2009. Toda, med temi določbami, ki se nanašajo na probleme diskriminacije žensk in njihov težji položaj na delovnem trgu, so tudi določbe, ki pozivajo države članice, da olajšajo splošen dostop do splava in pravic glede reproduktivnega in spolnega zdravja. Rada bi poudarila, da so zadeve, povezane s splavi, tisto, o čemer naj odločajo posamezne države članice. Zato sem v končnem glasovanju glasovala proti poročilu, ker mislim da, ko se borimo za pravice do enakopravnega obravnavanja žensk in moških, ta pravica ne sme biti odvisna od možnosti, povezanih s spolnimi zadevami.
Bernd Posselt (PPE). - (DE) Gospod predsednik, zelo sem vesel, da smo mi, krščanski demokrati iz skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), glasovali proti temu strašnemu ideološkemu poročilu, ki so ga vložili socialisti, komunisti, zeleni in še posebej liberalci. Je napad na pravico nerojenega otroka do življenja in napad na načelo subsidiarnosti. Še zlasti sem zgrožen nad načinom, kako so liberalci postali služni levici in postopali v nasprotju z načelom subsidiarnosti.
Takšno poročilo nam škoduje pri sprejemu med prebivalstvom in državami kandidatkami. Nekateri ideološki elementi v zvezi s Hrvaško in Makedonijo v poročilu o napredku nam prav tako škodujejo. Zaradi tega moramo ljudstvo jasno poučiti o pravnem redu, ki ga v celoti podpiram, o odgovornostih EU in o nevarnih ideoloških neumnosti. Da nadaljujem metaforo, ki jo je začel moj italijanski kolega: seveda smo za juho, nismo pa za to, da se ji doda cianid.
Daniel Hannan (ECR). – Gospod predsednik, lahko vam povem zgodbo o dveh afriških državah. Leta 1978 je Kenija prepovedala lov na slone, odločitev, kateri je sledilo skoraj popolno uničenje slonjih čred v Keniji. Približno v istem času – leta 1979 – je Rodezija, kot se je takrat imenovala, razglasila slone za premoženje tistega, na čigar zemlji se nahajajo. Posledica – izbruh števila slonov.
Mi v tem parlamentu ne razmišljamo o slonu na enak način kot v Afriki. Nas ne ogroža, ne uničuje našega pridelka, ne uničuje naših vasi in ne uničuje človekovega življenja. Edini način preprečiti lokalnemu prebivalstvu, da ukrepajo logično, to je da odstranijo nevarnost, je, da se jim da spodbuda, da z njim ravnajo kot z obnovljivim virom. To je seveda Rodezija, sedaj Zimbabve, uspešno izvedla. Okoljska politika mora prepoznati osnovno aristotelsko modrost, da nihče ne bo skrbel za tisto, kar ni od nikogar.
Romana Jordan Cizelj (PPE). - (SL) Sem za članstvo Hrvaške v Evropski uniji, vendar pa se to ne sme zgoditi na račun vitalnih nacionalnih interesov Slovenije. Tu govorim seveda o meji med Slovenijo in Hrvaško, ki ni nek abstrakten pojem, temveč je povezana s konkretnimi usodami ljudi.
Tu, v Strasbourgu, je Evropski parlament pozval Slovenski parlament, naj čim prej ratificira arbitražni sporazum. Seveda s tem posegamo v pristojnosti slovenskega parlamenta. Druga stvar pa je, ki me zanima, ali se je kdo vprašal, zakaj v Sloveniji še ni prišlo do ratifikacije. In povedati vam moram, da so se avgusta leta 2007 vse parlamentarne stranke izrekle, da mora biti rešitev v skladu z načelom pravičnosti.
In sprašujem se, seveda, kaj naj bi bilo s tem načelom narobe, ali mu sploh kdo lahko nasprotuje. Vendar pa ga žal v tem arbitražnem sporazumu ni. In zaradi tega, ker resolucija Evropskega parlamenta tega načela ne odseva, sem tudi sama glasovala proti.
Zuzana Roithová (PPE). - (CS) Z veseljem sem danes podprla poročilo o poglavitnih napredkih Hrvaške v pripravah na vstop v EU. Med češkimi in hrvaškimi državljani obstajajo dolgoročne vezi, na tisoče družin na leto obišče to državo in imajo tam tudi prijatelje. To je torej enkratno poročilo za nas, ker dokazuje, da bo Hrvaška pripravljena za članstvo naslednje leto. Mislim, da postopek ratifikacije pristopnega sporazuma ne bo prizadet zaradi kakršnega koli notranjega politiziranja znotraj sedemindvajseterice, ki je povezano z Lizbonsko pogodbo in mislim, da bosta vladi Slovenije in Hrvaške našli pravično rešitev za njun mejni spor.
Zuzana Roithová (PPE). - (CS) Gospod predsednik, zelo kratka bom. To je še eno dobro poročilo o Balkanu, Makedonija prav tako uspešno napreduje na poti k izpolnitvi političnih kriterijev, ki so predpogoji, da se začnejo predpristopni pogovori ter tudi brezvizumski režim z EU. Nedavne volitve so pripomogle k temu. Jasno so pokazale, da želijo državljani te države imeti mednarodne standarde in mirno sobivanje. Prav tako verjamem, da bodo demokratične ustanove uspele okrepiti pogajanja z Grčijo glede sporazumne rešitve o problematičnih področjih.
Zuzana Roithová (PPE). – Gospa predsednica, spet bom zelo kratka. Rada bi povedala, da smo sprejeli zelo iskreno poročilo o tem, kako lahko Turčija odgovorno spremeni svojo zakonodajo po zgledu ureditve v EU kot tudi glede dejstva, da politični kriteriji na področju človekovih pravic, zlasti v zvezi z ženskami in verskimi manjšinami, še niso bili izpolnjeni, ostaja pa odprto tudi vprašanje glede Cipra. Kljub temu je večina poslancev EP podprla začetek pristopnih pogovorov že nekaj let nazaj. Pozdravljam dejstvo, da gre Turčija v smeri demokracije in Evrope, ampak še enkrat želim povedati, da je boljša rešitev za gospodarske odnose vzpostaviti privilegirano partnerstvo namesto, da obljubimo pristop Turčiji s 70 milijoni prebivalcev. Prav tako bi bilo to bolj odkrito glede na dejstvo, kot se bojim, da pristopni sporazum tako in tako ne bi bil sprejet na naslednjem referendumu.
Bernd Posselt (PPE). - (DE) Gospod predsednik, vesel sem, da je ta parlament z veliko in jasno večino zavrnil poskus socialistov in zelenih, da za cilj določijo polnopravno članstvo Turčije. Postopek mora ostati odprt in, še bolj jasno povedano, potrebno ga je takoj preusmeriti k po meri oblikovanemu posebnemu statusu oziroma privilegiranemu partnerstvu.
Turčija ni evropska država, je pa naš najbolj pomemben partner na robu Evrope. Zaradi tega si želimo tesnega sodelovanja in, v odgovor gospodu Kreissl-Dörflerju, ki je o tem že razpravljal, ne da bi Turčija postala članica Evropskih institucij in pridobila vse pravice svobode gibanja. Želimo tesno gospodarsko in politično sodelovanje. To je zelo določen pojem in mislim, da je to mogoče izvesti, saj večina ljudi v Turčiji in v Evropski uniji ni za polnopravno članstvo Turčije. Zato bi bilo razumno, da ne zapravljamo več svojega truda in se namesto tega osredotočimo na cilj partnerstva.
Miroslav Mikolášik (PPE). - (SK) Katera koli država, ki si prizadeva za pridružitev Evropski uniji, mora ne le formalno izpolnjevati minimalne zahteve glede demokracije in spoštovanja človekovih pravic, temveč se z njimi tudi notranje identificirati.
Glede na Poročilo o napredku za leto 2009 ima Turčija še dolgo pot. Mora se zavezati k lastni reformi, dobrim sosedskim odnosom in postopnim spremembam v smeri standardov in vrednot EU, ampak to je sedaj že četrto leto, ko ji ni uspelo uvesti določb iz pridružitvenega sporazuma, sklenjenega med Evropsko unijo in Turčijo.
Po mojem mnenju ni sprejemljivo obravnavati članstvo države, kjer se kršijo pravice žensk, verske svobode, svobode izražanja in misli, kjer se dopušča mučenje, diskriminacija in korupcija in kjer se vojska še vedno vmešava v politično življenje in zunanjo politiko. Te reforme bi morale prav tako zajemati reformo volilnega sistema z znižanjem desetodstotnega prava, da se zagotovi bolj pluralistično demokracijo.
Sophie Briard Auconie (PPE), v pisni obliki. - (FR) Poročilo gospoda Case o skupnem sistemu davka na dodano vrednost v zvezi s pravili za izdajanje računov je podprla zelo velika večina članov, vključno z mano. Po tem sistemu se bodo pravila za izdajanje računov na področju DDV poenostavila zaradi vse večje usklajenosti evropskih zahtev in razširjene uporabe elektronske izdaje računov. Začetek veljavnosti te direktive bo služil zmanjšanju upravnih bremen, ki bremenijo družbe, in povečanju prizadevanj proti goljufijam na področju DDV.
Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. - (PL) Ta predlog se nanaša na vzpostavitev sistema za samoocenjevanje v zvezi z oskrbo oziroma zagotavljanjem določenega blaga ali storitev, dovzetnih za goljufije, na neobvezni preizkusni osnovi. Po mnenju Evropske komisije je to potrebno, ker je še vedno veliko primerov goljufij na področju DDV, Komisija pa ima tudi podatke o domnevnih primerih goljufij v zvezi z dovoljenji za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov.
Na podlagi teh informacij, poročilo Parlamenta predlaga državam članicam, ki glasujejo za ta sistem, naj enako glasujejo tudi za sistem trgovanja s pravicami do emisij toplogrednih plinov.
Verjamemo, da ima eksperimentalna narava predloga verjetno določeno vrednost, zato podpiramo spremembe, ki jih je izdelal Parlament, še zlasti predlog o poročilu, ki ocenjuje vsesplošno učinkovitost in uspešnost ukrepa, uporabo mehanizma in razmerje med stroški in koristmi ukrepa, da se oceni ,ali je razširitev njegove uporabe primerna.
Ian Hudghton (Verts/ALE) , v pisni obliki. - To poročilo se nanaša na pomembna vprašanja o goljufijah, vključno s področjem o emisijah toplogrednih plinov. Komisija mora poročati o učinkovitosti mehanizma obrnjene davčne obveznosti z namenom, da se ugotovi, ali je primerno ta mehanizem uporabiti tudi drugje.
Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. - (PT) Sprejetje Direktive 2006/112/ES je pomenilo pomemben korak v boju proti izogibanju davkom. Kljub vsem dobrim točkam ni bila dovolj učinkovita, da bi rešila tako imenovan „davčni vrtiljak“ za DDV. Ta vrsta davčne goljufije je kriva za večino izgube davčnih dohodkov v državah članicah in je eden najbolj razširjenih načinov. V tem času gospodarske krize, ko je boj proti davčnim goljufijam še toliko bolj pomemben glede na resno izgubo dohodka, si moramo na vso moč prizadevati v boju proti tem goljufijam, ker bo to pomemben vpliv ne le na naš odziv na trenutno mednarodno krizo, temveč tudi na možnost, da se dosežejo primerne socialne politike.
Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. - (IT) Bil sem med prvimi zagovorniki zamisli predloga Evropske komisije.
Mi, v Odboru za ekonomske in monetarne zadeve smo analizirali in nekoliko izboljšali dokument Komisije. Strinjam se s poročevalcem, še posebej o razjasnitvah glede neobvezne uporabe mehanizma obrnjene davčne obveznosti in obveznosti poročanja. Pravzaprav bi morale države članice imeti možnost, da poročajo o vsaki transakciji posebej ali pa da poročajo o transakcijah globalno.
Obravnavani predlog krepi varnost sistema za trgovanje z emisijami (ETS) zoper goljufe in istočasno zmanjšuje upravno breme za poštena podjetja.
Za zaključek menim, da mora biti Parlament v celoti obveščen o izidu tega začasnega izvajanja mehanizma obrnjene davčne obveznosti.
Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. - (NL) Odločno sem glasoval za poročilo gospoda Case. Kot prvi podpredsednik Odbora za proračunski nadzor in kot poročevalec poročila, sprejetega septembra 2008, o goljufijah na področju DDV sem večkrat zagovarjal učinkovit boj proti goljufijam na področju DDV, saj to predstavlja stalni poglavitni problem glede dohodkov držav članic in pravilnega delovanja notranjega trga. Pogosta in še posebej resna oblika te goljufije je tako imenovan davčni vrtiljak. Skupni znesek nepobranega dohodka se ocenjuje med 20 in 100 milijard EUR na leto. To je zelo velik znesek in bi bil v času gospodarske krize zagotovo uporabljen v dobre namene.
Kriminalci iz tega področja so še posebej iznajdljivi. Nedavno so bile objavljene informacije, da sedaj izvajajo svoja kazniva dejanja v okviru sistema trgovanja z emisijami (ETS). Prenosi pravic do emisij med davčnimi zavezanci znotraj ETS, ki se v celoti izvedejo elektronsko, se štejejo za storitve in se obdavčijo v državi, kjer je prejemnik ustanovljen. Trgovci kupijo dobropis za ogljik od neobdavčenega vira v drugi državi članici in ga potem prodajo naprej družbam v svoji državi članici z DDV. Manjkajoči trgovci potem ne plačajo DDV državnemu davčnemu organu. Nujno je, da se spopademo s tovrstnimi kaznivimi dejanji.
Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. - (LT) Pozdravljam sprejem sistema obrnjene davčne obveznosti. Zaznal pa sem napako. Na primer, oseba A proda nekaj osebi B. Oseba B proda naprej osebi C. Oseba C nato proda končnemu kupcu ali neplačniku DDV. Oseba A ne plača DDV, ker ni končni uporabnik. Le oseba C, ki proda končno blago potrošniku, plača DDV. Bistvo je, da oseba B sploh ni obdavčena kljub temu, da je njeno poslovanje temelji na tem, da kupuje po nizki ceni in prodaja po visoki ceni. Zato se predlaga, da naj bi oseba B na razliko v ceni plačala DDV državnemu organu. Ta shema ima veliko pozitivnih točk z izjemo ene: nihče ne bo pri davčnemu organu zaprosil za povračilo DDV, ampak če je oseba C goljufivec, potem enostavno kot končni prodajalec ne bo plačala DDV. Z drugimi besedami, z uporabo sistema obrnjene davčne obveznosti ne bo negativnega stanja, ker nihče ne bo zahteval povrnitev DDV, in mislim, da bo to shemo zelo preprosto izvajati, ker bodo davčni inšpektorji z lahkoto ugotovili razliko v ceni blaga. Če se motim, bom zelo hvaležen za pisni odgovor o ustreznosti oziroma neprimernosti sheme, ki jo predlagam.
Anna Záborská (PPE), v pisni obliki. - (FR) Namen resolucije je spremeniti Direktivo Sveta 2006/112/ES o DDV, da se omogoči začasno uporabo mehanizma obrnjene davčne obveznosti v boju proti goljufijam glede trgovanja s certifikati za emisije in transakcijami z določenim blagom, dovzetnim za goljufije. Davčna goljufija je pomemben problem v zvezi z nemotenim delovanjem notranjega trga in ogroža davčni dohodek držav članic. Zato so številne zaprosile, da se jim dovoli, da premagajo goljufive mehanizme z uporabo mehanizma obrnjene davčne obveznosti za določene sektorje, dovzetne za goljufije, in za določeno blago. Najbolj pogosta oblika goljufije je kadar dobavitelj, zavezan za DDV, dobavi blago in nato izgine preden plača DDV na to blago, medtem ko sme kupec (prav tako zavezanec za DDV), s pravilnim računom ta DDV odbiti. Državna ministrstva za finance ne poberejo zadevnih dolgov DDV za tovrstno blago ter morajo naslednjemu trgovcu v verigi DDV povrniti DDV, ki ga je ta plačal. Tako države članice izgubijo dvakrat. Zato sem glasovala za zakonodajno resolucijo.
Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. - (RO) Zagotoviti dostop do stanovanj za državljane, še posebej ranljive ljudi iz skupnosti, ki se srečujejo z grozno revščino in marginalizacijo, mora biti temeljna skrb naše družbe. Finančna podpora iz strukturnih skladov je lahko precejšen prispevek k prizadevanju državnih organov, da se ta problem reši. Evropski parlament in Svet sta velikokrat zaprosila Evropsko komisijo, naj ukrepa, da se spodbudi vključenost teh skupnosti. Zaradi današnjega glasovanja smo sprejeli nov in spremenjen zakon, ki bo 27 državam članicam omogočil, da uporabijo denar Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) za obnovo in nadomestitev stanovanj v marginaliziranih skupnostih, s čimer se podpirajo najbolj neprivilegirane skupine v družbi.
Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. - (IT) Moram poudariti, da poročilo ne vsebuje splošne navedbe kdo bo prejemnik tega ukrepa, v kolikor bo uveden: naveden je pojem „marginaliziranih skupnosti“, ampak bistvo tega pojma, ki lahko pomeni veliko različni stvari, že samo iz socioloških pogledov, ni določeno. Edine navedbe, ki so že tako ali tako vključene v predlog Komisije, zadevajo romsko prebivalstvo. Zahteva v poročilu, da sklicevanje na Rome ne sme izključevati ukrepov pomoči za druge socialno marginalizirane skupine, ne daje nobenega zagotovila, da imajo ostali posamezniki, ki so „socialno marginalizirani“, zaradi določene zahtevne ekonomske, delovne ali družinske okoliščina, lahko korist od deleža ESRR, ki je namenjen za stanovanjsko politiko. Nazadnje, glede na poročilo, ki je bilo predloženo Parlamentu, mora biti določitev kriterijev o tem, kateri delež ESRR se lahko dodeli za pomoč marginaliziranim skupnostmi, v pristojnosti Evropske komisije: Ta določba omogoča, da ima le Komisija zelo široka neomejena pooblastila pri določitvi zgornjih meril; meril, od katerih bo odvisen obseg ukrepa, ko Parlament ne bo imel predvidene možnosti, da ukrepa in izrazi svoja stališča. V pričakovanju prihodnjih parlamentarnih dopolnitev poročila, in ker je to prva obravnava, se vzdržim glasovanja.
Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. ─ (LT) Podpiram Okvirni sporazum, saj je sodelovanje med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo ključnega pomena za krepitev trdnosti Evropske unije in učinkovitosti njenega delovanja. Sporazum določa, da mora na zahtevo Evropskega parlamenta z zakonodajno pobudo Komisija odgovoriti v mesecu dni in v letu dni pripraviti ustrezen akt zakonodaje Evropske unije. Če pripravo zahtevanega akta zavrne, mora Evropska unija tako odločitev podrobno utemeljiti. Doslej je imela pravico do zakonodajnih pobud samo Evropska komisija, Lizbonska pogodba pa določa, da ima pravico do zakonodajnih pobud tudi večina v Evropskem parlamentu. Parlament in Komisija bosta tesno sodelovala v začetnih fazah priprave zakonodajnih pobud državljanov. Pri sklepanju mednarodnih pogodb bodo v pogajanja vključeni tudi strokovnjaki Evropskega parlamenta. Po sporazumu bo imel Parlament pravico sodelovati pri nekaterih mednarodnih pogovorih Evropske unije v vlogi opazovalca, pa tudi pravico zahtevati dodatne informacije o mednarodnih pogodbah.
Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. - (PT) Vesel sem, da bom glasoval za to spremembo Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), da se razširi obseg njegovega ukrepanja na stanovanjskem področju v korist marginaliziranih skupnosti v vseh državah članicah. Do sedaj so bili ukrepi na stanovanjskem področju možni le v okviru projektov urbanega razvoja v zvezi z obnovo stanovanj. Po mojem mnenju je to merilo nerazumno in diskriminacijsko glede na to, kot na primer na Portugalskem, da večina takšnih družin živi v zasilnih bivališčih na podeželju. To so ljudje, ki najbolj potrebujejo pomoč in se jih ne sme izključiti zaradi njihove lokacije. Pozdravljam spremembo Parlamenta, ki podpira teritorialno kohezijo.
Še več, v nasprotju s prvotnim predlogom Evropske komisije, ki omejuje njegovo izvajanje v novih državah članicah, ti novi predpisi razširijo njihovo izvajanje na vse države članice ter se tako izognejo nerazumni diskriminaciji med marginaliziranimi evropskimi družinami. To je globalni problem in zadeva tisoče družin po vsej Evropi! Okoliščine so še posebej resne na Portugalskem zaradi gospodarske krize in izjemne revščine številnih družin.
Proinsias De Rossa (S&D), v pisni obliki. - Podpiram to poročilo, ki razširja upravičenost ukrepov na stanovanjskem področju v marginaliziranih skupnosti na Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR). Na podlagi novih pravil lahko vse države članice izkoristijo tovrstno financiranje EU, da izboljšajo pogoje marginaliziranih gospodinjstev, ki prej ni bilo na voljo državam članicam, ki so pristopile leta 2004. Fizično slabšanje stanovanj onemogoča prebivalcem pravico do dostojnih življenjskih pogojev in je glavna ovira za povezovanje in socialno kohezijo. Ta uredba bo omogočila, da projekti za obnovo stanovanj črpajo sredstva iz ESRR, a za preprečevanje segregacijskih tveganj, morajo biti pobude del širšega okvira socialnega vključevanja na področju zdravja, izobraževanja in socialnih zadev.
Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. - (PT) Evropska komisija poskuša spremeniti določbe uredb o Evropskem skladu za regionalni razvoj (ESRR), da se omogoči novim državam članicam črpanje teh sredstev za intervencijo v stanovanjskem sektorju v dobro margionaliziranih skupnosti, ki živijo na podeželju.
Ta sprememba velja le za nove države članice, ki ne smemo pozabiti, da imajo velike marginalizirane priseljene skupnosti na podeželju. To upravičuje sprejem posebnega pravila znotraj predpisov ESRR.
José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. - (PT) V boju proti revščini in za izboljšanje življenjskih pogojev za najbolj prikrajšanje skupinah prebivalstva, kjer se je prikrajšanost še toliko bolj okrepila zaradi izjemne krize v zadnjih nekaj letih, ima Evropska unija nalogo, da varuje in spodbuja trajnostno politiko za socialno vključenost. Poleg vprašanj higiene se zaostruje slabšanje stanovanjskih pogojev in je pogosto razlog za tveganje segregacije in marginalizacije. Bivalni pogoji so odločilni za samospoštovanje in občutek socialne pomembnosti vsakega državljana. Poleg izobrazbe, zdravja in zaposlitve igrajo osrednjo vlogo pri gradnji, razvoju in vzdrževanju kakršnega koli poskusa trajnostnega življenja, bodisi na ravni posameznika bodisi na družinski ravni.
Pomembno je, da zagotovimo, da intervencijske strategije znotraj Evropske unije ne delajo nikakršnih razlik na podlagi spola, rase ali etnične pripadnosti. Če Evropa želi imeti bolj uravnoteženo družbo, je prav tako pomembno, da preprečimo rast in razvoj četrti ali con, ki so hitro povezane z določeno socialno ogroženo ali marginalizirano skupnostjo. Politika o socialni vključenosti mora biti prav tako namenjena tistim, ki jo najbolj potrebujejo, ne da bi se s tem ustvarila kakršna koli razlika med evropskimi državljani.
David Martin (S&D), v pisni obliki. - Ta uredba omogoča državam članicam, da uporabijo Evropski sklad za regionalni razvoj na integriran in razumen način. Z dajanjem obstoječega denarja za marginalizirane skupnosti, od katerih jih je veliko na podeželju in zavetiščih in ki niso mogle imeti koristi na podlagi predhodnih pravil, bo ta nova uredba bistveno prispevala k Evropskemu načrtu za oživitev gospodarstva.
Erminia Mazzoni (PPE), v pisni obliki. - (IT) To so razlogi, zakaj sem glasovala za naslednje spremembe. Kot prvo, mislim, da je nujno razširiti geografski parameter predloga na vseh 27 držav članic EU, saj so problemi, ki jih želimo rešiti s to uredbo, prisotni po vsej Evropski uniji. Zaradi tega nima smisla, da se uredba omeji le na 12 novih držav članic EU. Drugič, mislim, da je bilo pravilno, da je bila obnovljena predhodna različica končnega dela v členu 7 („Komisija sprejme“ namesto „lahko sprejme“), tako da sme Komisija nadaljevati z izpolnitvijo prvotnih regulativnih povzetkov o ocenjevanju in odločanju kriterijev za ukrepe, da se zagotovi učinkovitost politike in dodana vrednost ob upoštevanju stroškov.
Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. - (FR) Stanovanjske razmere v EU so kritične. Potrebujemo evropsko politiko dostojnega stanovanja za vse, zavezujočo in ambiciozno socialno stanovanjsko politiko EU. Seveda je bilo pomembno, da Parlament sprejme stališče o prenovi nezdravih stanovanj in nadomestitvi slumov z ustrezno namestitvijo, a enako pomembno in nujno za EU je, da je dostop do dostojne namestitve temeljna človekova pravica. Ima nalogo in možnost, da to omogoči. EU ne more dovoliti, da postane socialno manj razvita regija.
Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. - (PT) Sprejetje tega poročila je zelo pomembno, ker spreminja Evropski sklad za regionalni razvoj, kar pa daje pomoč marginaliziranim članom družbe, ne glede na to, ali živijo podeželju ali ne.
Rareş-Lucian Niculescu (PPE), v pisni obliki. - (RO) Glasoval sem za to poročilo in želim poudariti, da so dobrodošli taki redni pregledi besedila, ki urejajo uporabo evropskih sredstev. Veliko omejitev, določenih v teh uredbah, ni več primernih za trenutne gospodarske in socialne razmere, zaradi česar so potrebne nove oblike ukrepanja. Še en primer na to temo je sprostitev pogojev za uporabo ESRR za izboljšanje energetske učinkovitosti v stanovanjih, ki ga je ta Parlament potrdil prejšnjo pomlad.
Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. - (IT) Sedanja svetovna gospodarska kriza je težek izziv za Evropsko skupnost, ki potrebuje politiko za hitre, prožne in učinkovite odzive.
S skupnimi finančnimi sredstvi v višini 347 milijard EUR za programsko obdobje 2007–2013 je Evropska kohezijska politika največji vir investicij v dejansko gospodarstvo in Evropi in njenim regijam lahko pomaga, da se rešijo iz krize in ponovno pridobijo zaupanje in optimizem.
Strinjam se, da je potrebno obravnavati stanovanjska vprašanja marginaliziranih skupnosti znotraj konteksta spremembe uredbe ESRR. Ker trenutni zakoni ne veljajo za marginalizirane skupnosti, bo predlagana sprememba zapolnila vrzel v zakonu, da se bo mogoče na bolj primeren način spoprijeti s problemi negotovih življenjskih pogojev teh ljudi.
Ta ukrep upošteva načelo subsidiarnosti, s čimer se poveča možnost držav članic, da dajo podporo in stanovanjsko pomoč za marginalizirane skupnosti na kakršen koli način glede katerega ocenjujejo, da je najbolj primeren in istočasno ohrani integriran pristop kot minimalni pogoj za izvajanje pomoči.
Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. - (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, čestitam gospodu van Nistelrooiju za izvrstno besedilo, ki ga je predlagal in je bilo nadalje izboljšano s številnimi spremembami, predloženimi v Odboru za regionalni razvoj, s čimer je ta ukrep razširjen na vse države članice Evropske unije.
Današnje besedilo nam bo omogočilo uresničiti sanje mnogih ljudi, ki želijo imeti lasten dom. Siguren sem, da bomo s tem pokazali našim državljanom, da je Parlament zmožen poiskati rešitev za izzive, ki se pojavijo zaradi odpiranja mej in svobode gibanja ljudi. Zaradi tega bom glasoval za poročilo.
Maurice Ponga PPE), v pisni obliki. - (FR) Pozdravljam današnji sprejem poročila gospoda van Nistelrooija z veliko večino (558 glasov proti 57). S sprejetjem tega poročila Parlament pošilja jasno sporočilo državljanom in se odziva na socialna vprašanja, ki jih je še posebej posredovala organizacija Eurocities. To poročilo omogoča, da se uporabi ESRR za obnovo in nadomestitev obstoječih stavb in za izgradnjo novih stavb, namenjenih za pomoč marginaliziranim skupnostim na podeželskem in v mestnem okolju v vseh 27 državah članicah.
Ta razširitev iz 12 držav, ki so pristopile v letu 2000 in 2007, na vse države članice ponuja rešitve za probleme, ki jih sproža nezdrava nastanitev za določene marginalizirane skupnosti po vsej EU. Sedaj bo možno ustanoviti celosten in trajnosten pristop na ravni EU. Nadalje je ta razširitev tesno povezana s cilji evropskega leta boja proti revščini in socialni izključenosti v letu 2010. Zadovoljen sem, da je Parlament glasoval za te spremembe, in upam, da bodo zadevna področja v tem našla koristen instrument pri reševanju nujnega in temeljnega problema teh skupnosti.
Marie-Thérèse Sanchez-Schmid (PPE), v pisni obliki. - (FR) To poročilo sem podpirala že od vsega začetka, še posebej glede razširitve uporabe ukrepov na vse države članice EU. Sedemindvajseterici omogoča, da uporabi ESRR za financiranje izgradnje novih stanovanj za marginalizirane skupnosti in za obnovo in zamenjavo obstoječih stavb.
Med trenutno resno gospodarsko krizo, ki je prizadela Evropo in vse države članice, so stanovanjski problemi še resnejši. Evropska unija je morala posredovati in uporabiti vse možne instrumente, da je pomagala slabo nameščenim ljudem, še posebej marginaliziranim skupnostim, ki prej niso bili upravičene do pomoči iz sredstev ESRR.
Zaradi teh sprememb, ki so jih člani predsedniške večine predložili Odboru za regionalni razvoj, so do sklada upravičene ne le nove države članice EU, temveč vseh 27 držav članic, saj se vse srečujejo z enakimi težavami. Zadevne regije bodo lahko nadomestile nezdrava prebivališča v socialno izključenih skupnostih in razvile globalne, celostne in trajnostne rešitve stanovanjskih vprašanj.
To poročilo daje EU konkretna sredstva za pomoč njenim državljanom. Upajmo, da je to prvi korak k socialni Evropi, čim bližji ljudem.
Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. - (PT) Poročilo, ki smo ga danes potrdili, spreminja uredbe Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), jih razširja na stanovanjski sektor za marginalizirane skupnosti, saj je bilo sedaj možno sklad uporabiti le v kontekstu pobud za razvoj podeželja. Spremembe, ki smo jih jaz in moji kolegi poslanci predlagali in ki jih je danes potrdil Parlament, pomenijo, da imajo lahko tudi starejše države članice in ne le nove, kot je bilo predlagano v prvotnem predlogu Komisije, koristi od tega novega vira financiranja iz ESRR.
Poizkusil sem preprečiti, kar vidim kot precedens, ki bi izključil starejše države članice, še posebej Portugalsko, iz financiranja in verjetno tudi iz drugih morebitnih virov pomoči Skupnosti. Želim poudariti, da dolžina obdobja, ko je država članica Evropske skupnosti, ne more biti merilo za dodeljevanje strukturnih sredstev in kohezijska politika po 2013 mora biti osredotočena na načelo subsidiarnosti s ciljem teritorialne kohezije, kar je ključno za najbolj oddaljene regije, kot je Madeira. Prav tako mora biti namenjena večji prožnosti, preglednosti in pristopu, usmerjenem k rezultatom, ki nagrajuje regije, ki so izkazale vzorno uporabo pomoči Skupnosti namesto, da se jih kaznuje.
Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. - (LT) Da bi izboljšali asimilacijo sredstev Evropske unije za obnovo stavb in domov in ob upoštevanju navad držav članic ter težav za sofinanciranje, bi bilo potrebno predlagati nacionalnim vladam, da ustanovijo skupni sklad, v katerega bodo lahko vložile denar za kritje sofinanciranja s državnim denarjem. Z drugimi besedami, dokler sofinanciranja ne krije država, bodo morali lastniki stavb in domov plačati enak znesek, ki so ga plačali pred obnovo. Pogost razlog je, da lastniki posesti in domov ne morejo sofinancirati iz lastnih sredstev niti pridobiti kredita za ta namen. Pozdravljam drugo točko tega predloga – usmeritev sredstev, namenjenih za obnovo, v podeželje.
Večina zasebnih hiš v vaseh je samostojno ogrevanih, kar pomeni, da se gretje ne plačuje na centraliziran način in se zaradi tega predlaga določitev absolutnega mesečnega zneska, s katerim bi s časoma lahko sofinancirali takšne hiše. Tako bo državam članicam lažje zakonito izvesti sofinanciranje za obnovo podeželskih hiš.
Anna Záborská (PPE), v pisni obliki. - Velika večina teh skupnosti živi na podeželju in v zavetiščih (na podeželju in na mestnih območjih). Niso upravičene do pomoči iz sredstev ESRR. Ukrepi na stanovanjskem področju so možni v sklopu izvajanja razvoja podeželja in z obnovo obstoječih hiš. Podpora za ukrepe na stanovanjskem področju na podeželskih območjih oziroma nadomestitev drugorazrednih stanovanj na podeželskih ali mestnih območjih ni upravičena do pomoči ESRR. Da se prepreči neupravičeno diskriminacijo, ukrepi, namenjeni Romom, ne smejo izključevati drugih skupin v podobnih socialnih in ekonomskih okoliščinah. Nadalje, ker je ukrep le en del zahtevnega problema, mora biti obravnavan v okviru enotnega, večdimenzionalnega pristopa na nacionalni ravni, z močnimi partnerstvi in ob upoštevanju vidikov, ki se nanašajo na izobraževanje, socialne zadeve, povezovanje, kulturo, zdravje, zaposlovanje, varnost in tako naprej. Namen predloga je zagotoviti ustrezne stanovanjske pogoje v okviru celotnega pristopa.
José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. - (PT) Goljufije in utaje davkov so napad na razvoj pravičnejše, močnejše in enakovredne Evrope z vidika socialnega in gospodarskega razvoja. Posledice tega so postale še toliko očitnejše in resnejše v tem času hude gospodarske in finančne krize, saj so bili proračuni držav članic posebno oslabljeni in obremenjeni zaradi potreb po javnih naložbah in vlaganjih v socialno politiko. Potrebno je omeniti, da davčna utaja v Evropski uniji znaša več kot 200 milijard EUR na leto, kar predstavlja več kot 2 % BDP.
V kontekstu odprtega trga in prostega pretoka blaga in ljudi so postali mehanizmi nadzora še toliko bolj zahtevni zaradi neodtujljivih pravic suverenosti vsake države članice. Da bi bile zadeve še slabše, se brezobzirni gospodarski subjekti, največkrat motivirani zaradi priložnosti hitrega zaslužka zaradi gospodarske krize, poslužujejo vse bolj prefinjenih in domiselnih metod davčne utaje.
Ta predlog krepi upravno sodelovanje med državami članicami EU na področju davkov, saj postopek evropskega povezovanja prikazuje jasno neravnovesje med zakonodajo in mehanizmi nadzora.
Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. - (PT) Imamo nekaj dvomov o sestavi predloga, ki razširja „sodelovanje med državami članicami, da se vključijo davki vseh vrst“, in dejstvo da „se uporablja tudi za obvezne prispevke za socialno varnost, ki se plačujejo državi članici ali pododdelku države članice ali ustanovam socialne varnosti, ustanovljenim v skladu z javnim pravom“.
Ne strinjamo se, da uradniki držav članic dobijo pooblastila, da ukrepajo znotraj območja drugih držav članic, zato mislimo, da je predlog Parlamenta, da se vprašanje omeji na primer, kjer je med državami članicami sporazum, pravilen pristop, če že nič drugega.
Prav tako imamo pomisleke glede zahtev za samodejno izmenjavo informacij o davčnih navadah posameznikov kljub temu, da je nekaj navedb o varstvu podatkov, še zlasti v poročilu parlamenta.
Pazljivo bomo spremljali obravnavo teh vprašanj v nadaljevanju.
Ian Hudghton (Verts/ALE) , v pisni obliki. Medtem ko verjamem, da bi morale države članice EU obdržati nadzor nad lastnimi davčnimi sistemi, je jasno, da je v boju proti davčnim utajam potrebno sodelovanje po vsej EU in še posebej s tretjimi državami. Verjamem, da bo danes dosežen kompromis koristen instrument v boju proti goljufijam in utajam.
Astrid Lulling (PPE), v pisni obliki. - (FR) Odločno sem glasovala proti poročilu gospe Alvarez o upravnem sodelovanju na davčnem področju, in žal mi je, da je boj za državljanske pravice, ki naj bi mu bil Parlament na čelu, spremenljiv in nedosleden.
Ko je uvedba naprav za skeniranje telesa ali sporazum SWIFT z Veliko Britanijo na dnevnem redu, se slišijo glasovi lojalnih borcev za svoboščine posameznika, tudi če to povzroči diplomatsko napetost.
Ko pa se gre za varstvo bančnih podatkov, pa dobri kar naenkrat postanejo hudobni.
Masovna samodejna izmenjava, ki je podlaga poročil gospe Alvarez in gospoda Domenicija, je naprava, ki te razgali na vsakem koraku; to je sporazum SWIFT na še večjem obsegu.
Te nedoslednosti ni mogoče upravičiti niti v imenu učinkovitosti.
Samodejna izmenjava vseh podatkov za vsakega nerezidenta v Evropi bo pripeljala do neobvladljive poplave podatkov. Precedens na področju obdavčitve prihrankov bi moral zbuditi preplah.
Tistim mojim prijateljem, ki jih skrbi pretirana birokracija, povezana s tem, pa povem, da je edina rešitev temu načelno nasprotovati, namesto da smo presenečeni nad pogubnimi posledicami.
Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. - (PT) Od prejšnje zakonodaje, s katero sta bili goljufija in davčna utaja prednostna naloga Evropske unije, so bili sprejeti številni zakonodajni predlogi na tem področju. Upravno sodelovanje na področju davkov je temeljni del skupne strategije v boju proti goljufiji in davčni utaji. Učinkovit boj proti davčni utaji in goljufiji ima občutne vplive na državne proračune in izgubo obsežnega dohodka za splošne javne izdatke, še posebej v zdravstvu, izobraževanju in raziskavah.
Davčna utaja in goljufija kršita načelo enakopravne finančne obravnave v škodo državljanov in gospodarskih podjetij, ki izpolnjujejo davčne obveznosti, prav tako pa vodi do izkrivljanja konkurence, ki vpliva na pravilno delovanje trgov. Sedaj, v času krize, je za vse nas še toliko pomembneje, da uporabimo vse možne metode v boju proti davčni utaji in goljufiji, da se lahko spopademo z izjemnimi stroški, ki so potrebni, da odpravimo posledice krize in čim bolj zmanjšamo visoke proračunske primanjkljaje.
Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. - (IT) Pomembnost predloga je v resnih posledicah davčne goljufije v EU (ocenjena nad 2 % BDP) na proračune držav članic, na načelo poštene obdavčitve, ki je zaradi tega oslabljeno, in na delovanje trga, ker je s tem izkrivljena konkurenca.
Predlog Komisije,je korak proti izpolnjevanju zahtev za učinkovitejše ukrepe sodelovanja v boju proti goljufiji in davčni utaji na evropski ravni. Predlagana direktiva zahteva oboje, kvantitativni in kvalitativni korak: kvantitativnega, ker ustvarja nove obveznosti, in kvalitativnega, ker razširja in določa že obstoječe obveznosti.
Soglaša z vključitvijo vseh neposrednih in posrednih davkov, razen DDV in trošarin, vključno s samodejno izmenjavo informacij med davčnimi upravami namesto izmenjavo informacij na prošnjo.
Predlog pomeni, da se bomo lahko zanesli na učinkovitejše ukrepe sodelovanja v boju proti goljufiji in davčni utaji in ustvarili zanesljiv, enostaven in učinkovit sistem. To nam bo pomagalo doseči ustrezno davčno povezovanje, bistveni del evropskih projektov in korak naprej k pravi uskladitvi davčnih politik.
Marie-Christine Vergiat (GUE/NGL), v pisni obliki. - (FR) Tako kot Konfederalna skupina Evropske združene levice/Zelene nordijske levice, sem tudi jaz glasovala za to poročilo, katerega namen je pospešiti boj proti goljufiji in davčni utaji, saj je ta boj pomemben glede na gospodarsko krizo, s katero se srečujejo države članice. Obravnava teh vprašanj se nam zdi prednostna naloga glede na finančno krizo, s katero se srečujejo države članice, in v času, ko je proračunska strogost čedalje večje breme za najmanjše države.
Po nekaterih ocenah davčna goljufija znaša 200 milijard EUR oziroma 2 % BDP in dvojni znesek, ki ga je Evropska unija dodelila za tako imenovan Evropski načrt za oživitev gospodarstva.
Nadalje, poročilo Evropskega parlamenta uvaja zahtevo za izboljšanje varstva podatkov, kar je pomembno načelo glede na to, da govorimo o izmenjavi podatkov.
Enako kot poročilo bomo tudi mi pritisnili na Komisijo in na Svet, naj razložita Evropskemu parlamentu kako se je upošteval njun položaj in kakšen je napredek glede sodelovanja med državami članicami v boju proti davčni goljufiji in utaji.
Anna Záborská (PPE), v pisni obliki. - (FR) Namen te direktive je izboljšati upravno sodelovanje na področju davkov. Zdaj, bolj kot prej, moramo drug drugemu pomagati na tem področju. Mobilnost davkoplačevalcev, število čezmejnih transakcij in globalizacija finančnih instrumentov so se znatno razvili. Države članice težko pravilno ocenijo višino davkov in dajatev. Ta vse večja težava ima negativen vpliv na delovanje davčnih sistemov in vodi k dvojnemu obdavčevanju, kar spodbuja davčno goljufijo in utajo, medtem ko ostaja nadzor v odgovornosti nacionalnih organov. Vse to ogroža nemoteno delovanje notranjega trga. Samodejna izmenjava podatkov med državami članicami bi bila obvezna za nagrade direktorjev, dividende, kapitalske dobičke, licenčnine in storitve življenjskega zavarovanja, ki niso zajete v drugih pravnih instrumentih EU, povezanih z izmenjavo informacij in podobnih ukrepih, nastalih pokojnin, lastninskopravnih razmerjih in prihodkih. Da se izboljša izmenjava informacij med različnimi nacionalnimi organi, je prav tako predlagana vzpostavitev nadzora nad zadevami, v katerih so države članice zavrnile dostop do informacij oziroma izvedbo upravne preiskave. Vsi ti ukrepi so pomoč pri boju proti davčni goljufiji in zato sem glasovala za ta zakonodajni predlog.
Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. - (PL) Zanimivo je, da Evropska komisija prizna, da „določbe Pogodbe EU o prostem pretoku otežujejo državam članicam zahtevati zagotovila za plačila davkov, dolgovanih na njihovem ozemlju“.
Ali bi lahko rekli, namesto da sprejmemo eno pravilo za drugim, ki se kasneje izkaže za „nezadostno“ in, ob upoštevanju „do sedaj prejetih slabih rezultatov“, zakaj ne rešiti težave tako, da bi se lotili njenega bistva in spremenili pravila o prostem pretoku?
Vendar pa imamo pomisleke o izvedbi predloga, ki navaja: „Področje uporabe vzajemne pomoči pri izterjavi je treba razširiti na druge davke in carine, poleg davkov in carin, ki so že vključeni, ker neplačevanje kakršne koli vrste davka ali carine vpliva na pravilno delovanje notranjega trga. Področje uporabe mora prav tako vključevati obvezne prispevke za socialno varnost.“
Ne strinjamo se, da uradniki držav članic dobijo pooblastila, da ukrepajo znotraj območja drugih držav članic, zato menimo, da je predlog Parlamenta, da se vprašanje omeji na primer, kjer je med državami članicami sporazum, pravilen pristop.
Ian Hudghton (Verts/ALE) , v pisni obliki. - Vse večja mobilnost ljudi in kapitala je jedro EU in je do sedaj velik uspeh. Toda vsebuje tudi določene slabe strani, med drugimi tudi večjo možnost, da se goljufi izognejo plačilu davkov in dajatev. Jasno je, da so se sedanji sistemi vzajemne pomoči izkazali za nezadostne, in današnje glasovanje bi moralo prinesti močno potrebne izboljšave na tem področju.
Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. - (RO) Razmere v Evropski uniji glede izterjave terjatev za davke in dajatve niso najbolj dobrodošle. Statistika kaže, da je splošni uspeh izterjave le 5-odstoten. Da bi se izboljšala učinkovitost dejanj na področju izterjave davkov, je potrebno tesnejše sodelovanje na ravni držav članic. S tem v mislih sem glasoval za predlog o vzajemni pomoči na tem področju. Upam, da bomo pravzaprav uspeli odstraniti pomanjkljivosti v trenutnih ukrepih, ki so nastale zaradi pomanjkanja preglednosti in usklajenosti med državami, in zaradi neupravičenih zaostankih v postopku izterjave.
Nova direktiva predlaga bolj jasno opredelitev pojma, na podlagi katerega lahko pristojni organi v državah članicah nudijo pomoč, kot tudi opredelitev pravic in obveznosti zadevnih strank. Pripravljeni bodo standardni instrumenti, da se olajšajo ukrepi za izvrševanje in zavarovanje v izogib problemom, povezanim s priznanjem in prevajanjem instrumentov, ki so jih izdali drugi organi. Komisija bo podprla dobro sodelovanje med državami članicami in bo neprestano nadzorovala vsakršne pritožbe, prejete v zvezi z izmenjavo podatkov ali pomočjo.
Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. - (PT) Vse večje število zahtev držav članic za pomoč pri izterjavi dolgov v zvezi z določenimi davki, poleg pomanjkanja učinkovitosti pri izterjavi, ki je le 5-odstotna, kažejo na potrebo po spremembi Direktive Sveta 1976/308/EGS. To resolucijo potrebujemo, če želimo rešiti počasnost, neenakost, pomanjkanje usklajenosti in preglednosti.
Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. - (IT) Trenutni sistem izterjave dolgov za davke, dajatve in druge ukrepe označuje počasnost, neenakost, pomanjkanje usklajenosti in preglednosti. Zaradi tega moramo ukrepati na ravni Skupnosti, da okrepimo in izboljšamo pomoč pri izterjavi med državami članicami.
V ta namen nudi predlog enotne instrumente, s katerimi se dovoli izvršitev ali zavarovanje ukrepov, da se preprečijo problemi pri priznanju in prevajanju instrumentov, ki izvirajo iz drugih držav članic in standardni obrazec o vročitvi dokumentov glede zahtevkov na območju druge države članice.
Z uvedbo enotnega standardnega obrazca za obveščanje o ukrepih in odločitvah v zvezi z zahtevki se bodo rešile težave priznanja in prevajanja dokumentov, ki izvirajo iz druge države članice. Ta instrument bo bistvenega pomena za razvoj trgovine znotraj Skupnosti in za krepitev notranjega trga.
Anna Záborská (PPE), v pisni obliki. - (FR) Cilj direktive Sveta je temeljno spremeniti izvajanje vzajemne pomoči za izterjavo terjatev v zvezi z davki, dajatvami in drugimi ukrepi. Nacionalne določbe o izterjavi veljajo le znotraj ozemlja vsake države članice. Upravni organi niso pooblaščeni za izterjavo davkov in dajatev izven lastne države članice. Istočasno se povečuje mobilnost ljudi in kapitala, in goljufi izkoriščajo priložnosti teritorialno omejene pristojnosti državnih organov, da organizirajo stečaj v državah, v katerih imajo davčna bremena. Prve določbe o vzajemni pomoči pri izterjavi so bile določene v Direktivi 76/308/EGS (prečiščena v Direktivi 2008/55/EC) o vzajemni pomoči pri izterjavi zahtevkov za določene dajatve, davke in druge ukrepe. Toda ta instrument se je izkazal za neustreznega z vidika odzivnosti na spremembe na notranjem trgu v zadnjih 30 letih. Zato je potrebno razveljaviti sedanjo direktivo in zagotoviti izboljšan sistem za pomoč pri izterjavah na notranjem trgu, ki bo zagotovil hitre, učinkovite in enotne postopke po vsej Evropski uniji. In zato sem glasovala za to resolucijo.
John Stuart Agnew, David Campbell Bannerman, Derek Roland Clark in William (The Earl of) Dartmouth (EFD), v pisni obliki. - UKIP v celoti podpira reševalne aktivnosti in je zgrožen nad izgubo življenja in prizadetimi ob nesreči, ampak ne moremo podpreti upravičenosti EU, da porabi na stotine milijonov denarja davkoplačevalcev, poleg njenih vojaških in diplomatskih ambicij, da se obidejo demokratične in odgovorne države članice, ki posredujejo v krizi.
Seveda spodbujamo vlado in posameznike, da dajo podporo in denar za pomoč prizadetim in za obnovo države. To je treba izvesti na pregleden način v javnosti in ne preko prikrivajočih, neizvoljenih birokratov z ambicijo po mednarodni veličini.
Liam Aylward (ALDE), v pisni obliki. - (GA) Glasoval sem za to resolucijo in za finančno pomoč Evropske unije za dolgoročno pomoč, ki jo bo nadzorovalo partnerstvo med lokalnimi organi in ljudstvom Haitija. Ta denar je treba porabiti, da se odpravijo temeljni razlogi za revščino na Haitiju, da se državi pomaga okrepiti njeno demokratično strukturo in da se zgradi trajnostno gospodarstvo.
Pogoji na Haitiju so se nedavno izboljšali in hvala Bogu, da je humanitarna pomoč razdeljena učinkovito in po vrstnem redu; za to se je potrebno zahvaliti sodelovanju in usklajevanju mednarodnih organizacij, nevladnim organizacijam in ljudem na Haitiju, ki so vsi delali skupaj.
Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. - (RO) Evropska unija, tako kot celotna mednarodna skupnost, se srečuje s pomembnim preizkusom solidarnosti glede razmer na Haitiju. Prihodnji vrh EU mora predstaviti odločno in dobro usklajeno rešitev, z enotnim glasom, da se izpolnijo zahteve za obnovo in pomoč, ki ju Haiti dobiva zaradi ene izmed najhujših naravnih nesreč v sodobni zgodovini. Potrebno je odgovoriti na poziv Evropskega parlamenta in zahtevo predložiti Evropski komisiji, da se pripravi poseben predlog za ustanovitev Evropske civilne zaščite, ki bi se lahko hitro odzvala v primeru naravnih nesreč po svetu.
„Lekcije Haitija“ ne smemo pozabiti in Evropska unija mora v tem primeru pokazati ne le, da ve, kaj pomeni solidarnost, temveč tudi, da je prilagodljiva in prožna institucija, ki se uči na podlagi trenutno bolečih dogodkov. Evropska unija ima vse podatke in instrumente za prisotnost pri dolgoročni obnovi Haitija. Potrebno je usklajevanje z Združenimi državami in Kanado, tako da bo celotna mednarodna skupnost govorila enoten jezik. Ljudstvo Haitija, sigurno utrujeno zaradi zgodovine in narave, mora od mednarodne skupnosti prejeti vse potrebne instrumente, da se nauči, kako si lahko pomaga samo.
Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. - (PT) Pozdravljam zavezo EU za zagotovitev pomoči za ljudi v Haitiju po potresu, ki je državo prizadel januarja. Pred potresom je 70 % ljudi na Haitiju živelo pod pragom revščine in državni dolg je znašal 890 milijonov USD. Mednarodna skupnost ima sedaj nalogo, da prispeva k pripravi strategije za obnovo države, ki bo trajnostna dolgoročno, srednjeročno in kratkoročno.
To je odločilen čas za usklajevanje obnove med mednarodnimi donatorji pomoči, organi Haitija in civilno družbo, prav tako pa pozdravljam nedavno odločitev G7, da odpiše dolg Haitija, vključno z dolgovi večstranskim kreditnim institucijam. Pomembno je, da pomagamo tej državi, da si opomore od potresa, vendar mora mednarodna skupnost prav tako izkoristiti to priložnost, da reši gospodarske, socialne in politične neenakosti na Haitiju.
Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. - (PT) Potres, ki je prizadel Haiti 12. januarja 2010, med katerim je bilo ubitih več tisoč ljudi in povzročeno hudo uničenje in kaos, zahteva našo odločno solidarnost za ljudstvo Haitija. Imel sem priložnost in čast prispevati k predlogu te resolucije Parlamenta. Prvo, rad bi se iskreno zahvalil vsem strokovnjakom, katerih velikodušno in hitro delo preko Mobilnega intervencijskega sistema je pomagalo rešiti življenja in ublažiti nujne potrebe na področju zdravstva, vode, higiene, oblačil itd. To dokazuje, da imajo lahko vlaganja, ki jih zahteva Parlament, praktičen in pozitiven vpliv.
Po drugi strani, enako kot v primeru azijskega cunamija, se moramo naučiti,kaj se je zgodilo. Po poročilu gospoda Barnierja iz leta 2006 naj bi Evropska komisija čim prej predložila zakonske ukrepe za vzpostavitev enotne, samostojne in trajne Evropske civilne sile EU, ki bi lahko izvajala reševalne misije in zagotovila celosten pristop glede pomoči, rehabilitacije in razvoja. Rad bi se zahvalil državam članicam, nevladnim organizacijam in civilnim družbam za vso humanitarno pomoč, ki so jo dale.
Lara Comi (PPE), v pisni obliki. - (IT) Potres, ki je 12. januarja uničil Haiti, ubil 200 000 ljudi in ranil okoli 250 000 ljudi, je spodbudil države članice EU in celotno mednarodno skupnost, da se udeležijo v dejanskih in skupnih zavezah za obnovo države.
Tovrstno usklajevanje se je izkazalo za kratkoročno učinkovito in je bilo povod za prvotne zaveze do znatnih zneskov od Evropske komisije in posameznih držav članic. Verjamem, da je bistvo usmeriti ta skupni trud tako, da bo obnova srednje in dolgoročno trajnostna in da bo ljudstvo Haitija glavni upravičenec do teh zavez.
Dodajam svoj glas k pozivu mednarodnih humanitarnih organizacij, naj se prepreči, da bi veliko število otroških sirot postalo žrtev trgovine z ljudmi. Zaradi tega verjamem, da potrebujemo načrt za nadzor nad kriznimi razmerami, ki bo zagotovil, da bodo osnovne potrebe najšibkejših skupin v skupnosti na prvem mestu prednostnih nalog Evrope in Združenih držav.
Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za predlog resolucije o potresu na Haitiju, ki je zahteval 200 000 smrtnih žrtev in 250 000 ranjencev. Rada bi izrazila srčno sočutje in solidarnost z ljudstvom Haitija in drugimi narodnostmi, uslužbenci mednarodnih organizacij, vključno z ZN in Evropsko komisijo, kakor tudi z družinami žrtev te tragedije. Rada bi tudi poudarila trdo delo nekaterih držav članic EU v okviru mehanizma za civilno zaščito EU, ki ga je usklajeval Center za nadzor in obveščanje. Prav tako pozdravljam predlog, da se oceni Evropski odziv na humanitarno krizo na Haitiju, tako da bo lahko Evropska komisija izdelala predloge za izboljšanje zmožnosti EU za hitro odzivanje v prihodnjih katastrofah.
Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) 12. januar 2010 se bo v zgodovini Haitija zapisal med najhujše, kar jih je država kdaj doživela. Ljudstvo in država, ki sta že tako ali tako trpela revščino in nerazvitost, je nenadoma ugonobila neusmiljena in morilska naravna nesreča mogočnih razsežnosti.
Več deset tisoč smrtnih žrtev, zabeleženih v statistiki, ki je bila ob objavi že zastarela, ter bolečina in obup v očeh tistih, ki so izgubili vse, je več kot upravičila mobilizacijo mednarodne skupnosti in civilne družbe povsod po svetu, in ta prizadevanja moram pohvaliti.
Kljub valu solidarnosti, ki meče le dobro luč na udeležene, bo potrebno pomoč vzdrževati, četudi bi se globalna pozornost preusmerila na katero drugo državo.
Mednarodnim prizadevanjem navkljub bo obnova države uspešna le, če bodo ljudje na vodilnih položajih in državljani v tem postopku sposobni prevzeti vodstvo in svoj delež odgovornosti.
José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Razdejanje, ki je prizadelo Haiti, potem ko ga je 12. januarja letos stresel divji potres, predstavlja nov izziv solidarnosti med ljudmi in narodi. Zaradi svoje zgodovine in kulturne identitete, da ne omenim njene pomembnosti v svetovnem gospodarstvu, mora biti Evropska unija vzor ter spodbujati pomoč za prebivalce Haitija in za obnovo ene najrevnejših držav na svetu. Omogočiti moramo čim lažji pretok finančnih in logističnih sredstev, ki bodo v največji meri zmanjšala trpljenje tistih, ki jih je prizadela tragedija, to je nujno, in zagotoviti naglo obnovo osnovnih življenjskih pogojev za prebivalstvo. Vendar pa morajo biti pogoji za spodbujanje trajnostnega razvoja v državi že ocenjeni in zagotovljeni, tako da bomo lahko kljubovali razmeram izjemne revščine, ki muči ogromno število ljudi v državi. Poleg spodbud za profitno kmetijstvo, industrializacijo in trajnostni razvojni cikel za trženje izdelkov je po mojem mnenju ključnega pomena uvedba trdne strategije za izboljšanje okolja, saj je Haiti očiten in dramatičen primer uničujočih posledic, ki jih lahko imajo podnebne spremembe na človeštvo. Zato sem glasoval za to resolucijo.
João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Spričo dramatičnih prizorov popolnega uničenja na Haitiju, potrebujemo naglo, učinkovito in pristno solidarnost, ki bo pomagala ublažiti trpljenje prebivalcev Haitija. Prav tako je potrebno zavračati in obsoditi kakršen koli poskus izkoriščanja tragedije prebivalcev Haitija z vojaško okupacijo njihove države in zagotoviti nedvoumno obrambo suverenosti in neodvisnosti Haitija – le-to v zadevni listini manjka. Obžalovanja vredno je, da je resolucija nastala veliko pozneje kot stališča določenih voditeljev držav in uradnikov ZN o izkrcanju več deset tisoč vojakov ZDA v državi. Haiti in njegovi prebivalci potrebujejo gasilce, zdravnike, bolnišnice in osnovne potrebščine.
Odziv EU na resolucijo je bila „odločitev Sveta, da odpošlje 350 oficirjev vojaške policije“. Velja se spomniti nagle pomoči Haitiju s strani držav, kot je Kuba, ki je nemudoma poslala 400 zdravnikov, ki rešujejo življenja in preprečujejo epidemije, gradijo zdravstveno infrastrukturo in razdeljujejo osnovne potrebščine, ali Venezuela, ki je ponudila odpis dolgov in priskrbela gorivo.
Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Menimo, da je čas za podarjanje vse humanitarne pomoči, sodelovanja in podpiranja obnove, ki jo prebivalci Haitija zaslužijo, glede na njihovo dostojanstvo in hrabrost. Na žalost je bilo preveč časa porabljenega za zaščito, in ni šlo vse kot po maslu. Način kako so bili določeni akterji, predvsem ZDA, bolj zavzeti za okrepitev lastne vojaške navzočnosti v državi namesto prebivalstva Haitija, smo že obsodili.
Obžalujemo, da sprejeta resolucija ne gre dovolj daleč v obrambi Haitija in njegovega prebivalstva. Bil bi dober začetek, če bi obsodili kogar koli in katero koli državo, ki želi z vrnitvijo v neokolonializem kovati dobiček iz katastrofe. Zdi se, da se tak odnos skriva za namestitvijo več tisoč severnoameriških vojakov, kljub dejstvu, da večina prebivalstva živi v revščini in da so še naprej žrtve izkoriščanja multinacionalk in vmešavanja zunanjih organov, zlasti Združenih držav.
Tudi v prihodnje bomo izražali iskreno solidarnost s prebivalci Haitija.
Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. – (FR) Resolucijo sem podprla zato, da poudarim obvezo solidarnosti, ki jo mora poslati Evropska unija v pomoč državi, ki je bila opustošena pred skoraj mesecem dni. Po zasilni pomoči bo potrebno razviti dolgoročno podporo, zlasti za najbolj ranljive osebe in za vladne strukture, ki danes nimajo druge alternative, kot da svojo avtoriteto predajo silam ZDA. Nazadnje se mora Evropa naučiti lekcijo iz takih dogodkov, tako da se bo lahko v prihodnje odzvala hitreje in učinkoviteje ter zagotovila optimalno humanitarno pomoč ljudem, ki jo najbolj potrebujejo.
Richard Howitt (S&D), v pisni obliki. – Laburistični poslanci EP želimo izraziti svoje najgloblje sočutje z vsemi Haitijci, ki jim je katastrofalni potres pretresel življenja, in v popolnosti podpiramo mednarodno prizadevanje za pomoč. Podprli smo resolucijo z jasnim ciljem, da pošljemo sporočilo, da Evropski parlament in laburistični poslanci EP stojimo ob strani prebivalcem Haitija pri njihovi dolgoročni nalogi obnavljanja infrastrukture, skupnosti in življenj, ki so bili razdejani. Predvsem nas je v resoluciji zadovoljilo, da smo izpostavili odločitev Velike Britanije in drugih držav G7 o odpisu Haitijskega mednarodnega dolga in pozvali druge države, naj storijo enako.
Vendar pa se ne strinjamo s členom 24 resolucije, saj menimo, da mora biti kateri koli predlog za izboljšavo odziva EU na nesreče izveden po temeljitem posvetovanju in razmisleku, in ne le v kontekstu ene naravne nesreče ter nemudoma po njej, ne glede na to, kako strašna je bila. Člen je predvsem poln predsodkov do trenutne prostovoljske ureditve držav članic EU, in ne smemo podcenjevati nacionalnih zmožnosti odziva, predvsem ker se je skupina Velike Britanije za odziv podala v akcijo še isto uro po potresu na Haitiju.
Ian Hudghton (Verts/ALE) , v pisni obliki. – Zadnje tedne smo vsi videli grozne prizore razmer, ki so prizadele prebivalce Haitija. Kot vedno je razpon pozornosti tiska in medijev kratek in naslovnice se hitro preusmerijo drugam. Nesprejemljivo bi bilo, če bi se politični vodje prav tako hitro preusmerili, in zato je pravilno, da ta parlament naravno nesrečo obdrži na vrhu dnevnega reda. V resoluciji je zabeleženo dobro delo, ki so ga do sedaj opravile institucije EU in države članice, in zato upamo, da bo visoka predstavnica EU v celoti upoštevala specifične točke, ki jih je danes poudaril Parlament.
Anneli Jäätteenmäki (ALDE), v pisni obliki. – Po podatkih haitijskih oblasti skupno število izgubljenih življenj v potresu presega 230 000 oseb. To pomeni, da je ta naravna nesreča hujša od azijskega cunamija iz leta 2004. Po nujni pomoči moramo svojo pozornost postopoma usmeriti v dolgotrajni razvoj Haitija. Ker je ena najrevnejših držav na svetu, je bil Haiti popolnoma nepripravljen na spopadanje z naravno nesrečo takih razsežnosti. Toplo pozdravljam nedavne zaveze za odpis dolgov Haitiju in rotim vse države donatorke, da pomagajo pri dolgoročni in trajnostni obnovi. Nazadnje: Nekateri kolegi so podvomili v odločitev baronice Ashton, da Haitija ne obišče takoj po potresu. Njihova kritika bi bila upravičena, če bi njen takojšen obisk imel koristne posledice za Haitijce. Če pa bi bil le reklamna poteza, s katero bi želela pokazati prisotnost EU, potem je bila njena odločitev popolnoma pravilna.
Eija-Riitta Korhola (PPE), v pisni obliki. – (FI) Gospod predsednik, glasovala sem za resolucijo o Haitiju. Človeška stiska, ki jo je prizadejal potres na Haitiju, ima ogromne razsežnosti: več sto tisoč mrtvih ali ranjenih, Port-au-Prince pa je skoraj popolnoma uničen. Število ljudi, ki potrebujejo pomoč od zunaj, je ocenjeno na okoli dva do tri milijone.
Medtem ko Evropejci sicer sočustvujejo s sorodniki žrtev, pa so potrebna dejanja. Obsežne in nagle zaveze v obliki pomoči s strani EU so seveda življenjskega pomena. Okorni odziv nove uprave za zunanje zadeve je upravičeno izzval začudenje. Jasno je, da ima visoka predstavnica EU v prihodnje dolžnost, da zagotovi hitrejši in bolje usklajen odziv EU. Haiti bo še dolgo potreboval pomoč. Njegove rane potrebujejo oskrbo in njegove domove je treba zgraditi drugega za drugim.
Filozof Ludwig Wittgenstein je predlagal zamisel, da ni nobena stiska večja, kot tista, ki jo lahko doživi posameznik. Predvidevam, da je imel v mislih naslednje: na svetu ni večje enote zavesti, kot je to zavest posameznika. Bolečine se ne da seštevati. Skupinska zavest, ki bi trpela bolj kot posameznik, ne obstaja. Stiska množic je vedno stiska posamezne osebe. V tem leži tudi upanje. Mati Tereza je domnevno dejala, da če bi kadar koli pomislila na množico, ne bi dosegla ničesar. Če mi uspe pomagati eni osebi, bom pomagala največji možni enoti: celotnemu svetu posameznika.
Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. – (RO) Menim, da mora EU stremeti za boljšim usklajevanjem in večjo razpoznavnostjo pri pomoči Haitijski državi. Trenutno največji izziv predstavljajo logistična ozka grla (omejene zmogljivosti za pristajanje in raztovarjanje blaga na letališču v Port-au-Princeu), kakor tudi iskanje rešitve za pomoč tistim, ki so še vedno brez domov, predvsem zato, ker je pred vrati deževno obdobje.
Pomisliti moramo na prihodnost in načine, kako bomo lahko hitreje in učinkoviteje ukrepali v takih primerih. Podprl sem resolucijo, ker od komisarja za mednarodno sodelovanje, humanitarno pomoč in krizno odzivanje zahteva zagotovitev učinkovitejšega usklajevanja odzivov Evropske unije na prihodnje krize, ki temelji na dolžnostih, ustvarjenih v okviru Lizbonske pogodbe.
Nadalje je izredno pomembno, da Evropska izvršilna oblast v Parlament čim prej vloži predloge za ustanovitev Evropskega urada za civilno zaščito, ki bo temeljil na mehanizmu EU za civilno zaščito. To bo Evropski uniji omogočilo zbrati potrebna sredstva, s katerimi bo omogočena dostava humanitarne pomoči v 24 urah od naravne nesreče.
David Martin (S&D), v pisni obliki. – Uničujoč potres na Haitiju je prejšnji mesec prizadejal katastrofalno škodo in globalna pomoč bo morala biti dolgoročna in predana. Zadovoljen sem, da se je EU naglo odzvala z, do sedaj, 196 milijoni EUR pomoči. Podpiram resolucijo, ki zahteva učinkovito in usklajeno humanitarno pomoč s strani EU, da zagotovi dolgoročno pomoč in obnovo Haitija.
Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Poleg tega, da je potres, ki je prizadel Haiti 12. januarja 2010, zahteval mnogo smrtnih žrtev, ima še nadalje vpliv na vsakodnevno življenje 3 milijonov ljudi, ki nujno potrebujejo humanitarno pomoč. Vloga zunanje politike EU je bila razjasnjena in vrednote, ki jih EU poskuša promovirati, so, med drugim, ciljno usmerjene predvsem v prispevanje k svetovnemu miru in varnosti ter zaščiti človekovih pravic. Zato moramo pozdraviti vse poskuse držav članic, ki pomagajo državi, da bo iz katastrofe izšla kot polno delujoča demokracija z gospodarstvom, ki bo zmožno podpirati svoje prebivalstvo. Tudi ne smemo pozabiti, da morajo biti prebivalci Haitija, z njihovo vlado vred, vedno bistveni del tega obnovitvenega procesa.
Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. – (ES) Vzdržal sem se glasovanja o Resoluciji RC-B7-0072/2010 o Haitiju, ker menim, da je potrebno v regijo poslati civilne strokovnjake, kot so zdravniki, arhitekti in gasilci, namesto vojaških enot. Haiti bo zmožen doseči politično, gospodarsko in socialno stabilnost, ki jo potrebuje, le če bo svoboda države zaščitena pred zunanjim vmešavanjem. Denarne ustanove, kot so Svetovna banka, Mednarodni denarni sklad in socialni partnerji Haitija, naj nemudoma prekličejo zunanji dolg.
Nadalje podpiram ukrepe, ki so jih sprejele države Bolivarskega zavezništva za Ameriki (finančna pomoč preko humanitarnega sklada, podpora v energiji in podpiranje kmetijskih in proizvodnih pobud), ki so dokaz bratske solidarnosti, ki obstaja med različnimi državami. S tem, ko sem se vzdržal glasovanja, sem želel poudariti, da obnova Haitija ni možna z militarizacijo pomoči, temveč z ukinitvijo mehanizmov, ki so povzročili osnovno revščino na Haitiju, kot so zunanji dolg, za katerega zahtevam, da se prekliče.
Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Že pred potresom je bil Haiti revna država, ki ni imela zagotovljene lokalne oskrbe s hrano za več kot dva milijona ljudi ter z več sto tisoč sirotami na cesti ali po domovih. Za prebivalce Haitija je seveda pomembno, da se na dolgi rok obnovijo infrastruktura in državne ustanove. Vendar pa ne smemo pozabiti, da se razdeljevanje pomoči ne odvija brez težav in da je mnogo žena in otrok v zelo ranljivem položaju. V tem primeru moramo postopati previdno. Kaže, da predlog resolucije zadovoljuje večino problemov in zato sem glasoval za.
Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. – (PL) Potres, ki je pretresel Haiti januarja letos, je ena največjih humanitarnih katastrof 21. stoletja. Razsežnost naravne nesreče poslabša dejstvo, da je potres prizadel eno najrevnejših držav sveta. Tragedija je oči vsega sveta usmerila na Haiti. Humanitarna pomoč se ne sme ustaviti pri obnovi otoka, temveč mora vsebovati tudi prestrukturiranje družbenih odnosov otoka, v duhu spoštovanja človeškega dostojanstva in socialne pravičnosti. Da bi bilo to mogoče, je nujno Haitiju podariti ne le nepovratno pomoč, temveč je treba tudi zagotoviti, da država in njena družba pričneta znova.
Zaradi tega podpiram poziv, da se izbriše mednarodni dolg Haitija. Poleg tega nasprotujem rešitvam, ki bi povečale zadolženost Haitija kot posledica mednarodne „pomoči“. Ob upoštevanju teh dejavnikov sem se odločil, da podprem skupni predlog za resolucijo Evropskega parlamenta o nedavnem potresu na Haitiju.
Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za skupni predlog za resolucijo o nedavnem potresu na Haitiju.
Predvsem se strinjam z vsebino členov 4, 8 in 9, še posebej z deli, ki določajo, da mora EU dati prednost pomoči pri obnovi in izboljšanju humanitarnega položaja s poudarkom na ranljivih skupinah, kot so ženske in otroci, in oskrbovanju zavetišč, zdravstvenih ustanov, logistični podpori in hrani; pozivamo vse države članice, da se pripravijo na izpolnjevanje dodatnih prošenj za pomoč s strani ZN; pozdravljamo predhodno zavezo Komisije za 30 milijonov EUR humanitarne pomoči; pozdravljamo odločitev držav G7, da črtajo svoje terjatve glede mednarodnega dolga Haitija, in pozivamo tudi Mednarodni denarni sklad, da v celoti izbriše neporavnani dolg države – in poudarjamo, da mora biti kakršna koli zasilna popotresna pomoč zagotovljena v obliki donacije in ne posojil, ki povzročajo dolgove.
Anna Záborská (PPE), v pisni obliki. – (FR) V primeru naravne nesreče mora humanitarna pomoč prispeti brez zamude. Na Haitiju je uspelo priskrbeti učinkovito humanitarno pomoč brez birokratskih zamud le Združenim državam. Očitno je, da so najhitrejše in najbolj učinkovite humanitarne agencije tiste, ki jih ta vzvišeni parlament redno obsoja v resolucijah: katoliška cerkev in humanitarne pobude krščanskih organizacij. V resoluciji, ki jo celostno podpiram, Parlament poziva mednarodno skupnost, da zagotovi, da bodo prebivalci Haitija in njihova vlada glavni igralci v obnovitvenem procesu, zato da bodo lahko gospodarji svoje lastne usode. Članice tudi podpirajo dejavnost EU, da ponovno zažene proizvodnjo hrane na lokalni ravni, tako da obnovi poškodovano infrastrukturo in malim kmetovalcem priskrbi potrebne materiale (seme, gnojilo in orodje), predvsem za spomladansko setev, ki se bo pričela marca in predstavlja 60 % nacionalne proizvodnje hrane. Za sedaj, medtem ko mednarodna skupnost vlaga v ustanavljanje infrastrukture, odporne proti potresom, bi rada poudarila dejstvo, da so bile prizadete tudi verske zgradbe in da bi morali mednarodni skladi porazdeliti sredstva tudi v obnovo cerkva in semenišč.
John Stuart Agnew, David Campbell Bannerman, David Cambell Bannerman, Derek Roland Clark in William (The Earl of) Dartmouth (EFD), v pisni obliki. –UKIP močno skrbijo razmere v Iranu in poziva vladi na obeh straneh, da prispeta do diplomatske, predvsem pa mirne rešitve trajnega političnega in humanitarnega razsula v državi. EU v teh razmerah ne sme posredovati, saj bi le poslabšala napeto položaj. Neodgovorni birokrati EU, namesto izvoljenih politikov, ki bi vodili pogajanja, bi poskrbeli le za slab izid za Iran in preostali svet. Pogajanja bi morala biti usklajena z drugimi nacionalnimi vladami, ne pa vsiljena od zgoraj s strani EU. Mnogo držav si želi ostati nevtralnih, kot na primer Irska, EU pa z zastopanjem teh držav v tem primeru spodkopava demokratično podprto politiko.
Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) Z močnim občutkom dolžnosti sem glasoval za listino v upanju, da bi lahko resolucija obrodila sadove. Rad bi pozdravil trud za enotnost, ki so ga vložile različne politične skupine v Parlamentu, ki so dopustile domu Evropske demokracije govoriti z enim glasom in so poudarile zelo pragmatično nagnjenje resolucije, ki EU predlaga načine, rešitve in izrecne ukrepe, kako se obnašati do Iranskega režima. Iz tega zornega kota bi rad poudaril potrebo po a) strogi obsodbi podjetij, ki Iranske oblasti oskrbujejo z opremo in tehnologijo, ki ima za cilj cenzuro in nadzor in bi morala biti prepovedana Evropskim podjetjem; b) priprošnji, ali bolje zahtevi, da se prizna absolutno nujnost spoštovanja Ženevske konvencije in pravil diplomacije; c) uvedbi več sankcij za iranske organizacije ali uradnike, ki delujejo v tujini in so odgovorni za represijo in omejevanje svoboščin v Iranu, vključno s tistimi, ki so v povezavi z iransko kršitvijo mednarodnih zavez glede jedrskih zadev; in d) kljub vsemu podpirati nadaljevanje in poglabljanje dialoga z Iranom, predvsem z njegovo civilno družbo.
Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za predlog resolucije o razmerah v Iranu, saj sem zaskrbljena nad nadaljevanjem tamkajšnjih kršitev človekovih pravic, predvsem z ozirom na pravico do združevanja, izražanja in obveščenosti, ter zato ker podpiram demokratične želje Iranskega ljudstva.
Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) V zadnjih mesecih sta iz Irana prodrli dve novici, na žalost nobena od njiju ni spodbudna. Prvič, napredek pri plemenitenju urana v jedrske namene in, drugič, zatiranje zmerne struje, ki jo vodi gospod Moussavi, ki izpodbija izide nedavnih predsedniških volitev. Ta dva dogodka sta že sama po sebi dovolj zaskrbljujoča, skupaj pa sta razlog za bolj poglobljene skrbi.
Kaj lahko rečemo o tej nestabilni državi, kjer čedalje bolj skrajna vlada ubija, muči in zapira nasprotnike, ki proti njej protestirajo na ulicah, in ki je istočasno vpletena v vztrajen program plemenitenja urana s ciljem pridobivanja jedrske energije?
Kljub izjavam fundamentalističnega režima ajatol, da so njihove namere dobre in da stremijo za jedrsko energijo v miroljubne namene, mednarodna skupnost ni prepričana in, upravičeno, v Iranu vidi rastočo grožnjo.
Poleg že začetnega zavračanja nasilnega zatiranja, ki je prizadelo iranske zmerneže, se morajo Evropska unija in njeni zavezniki ter drugi mednarodni akterji boriti za utrditev in poostritev sankcij proti Teheranu in ne smejo izključiti nobenega usklajenega prizadevanja, da bi se spoprijeli s to grožnjo.
Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Branimo pravico do izražanja in demokracijo in strinjamo se s potrebo, da izrazimo zaskrbljenost nad potekom dogodkov v Iranu v zadnjih nekaj mesecih, predvsem nad tistimi, ki zadevajo zatiranje množic s strani iranskih varnostnih sil. Vendar predlagano besedilo tega ne izraža na najbolje.
Po našem mnenju, naš nujen izraz zaskrbljenosti nad potekom dogodkov ne more obiti velike grožnje suverenosti in ozemeljski celovitosti Irana, vključno s stopnjevanjem diplomatskega in vojaškega vmešavanja, ki ga vodi administracija ZDA, vključno s kopičenjem vojaških sil ZDA v regiji. Ne smemo pozabiti, da tudi ti elementi ogrožajo pravice iranskega ljudstva in tistih sil, ki nadaljujejo prizadevanja za demokracijo, napredek in socialno pravičnost v Iranu. Sprejeto besedilo tega ne omenja.
Pravica do odločitve o prihodnjem razvoju dogodkov v Iranu pripada izključno iranskemu ljudstvu in njegovemu političnemu in družbenemu delovanju. Radi bi izrazili solidarnost z demokratičnimi organizacijami in iranskim ljudstvom, ki se borijo za socialno pravičnost in napredek v njihovi državi.
Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. – (FR) Podprla sem resolucijo, ki obsoja iranski odnos tako z vidika njegovih prizadevanj na jedrskem področju, kakor tudi z vidika napadov na svobodo izražanja, katerih vsakodnevne žrtve so njegovi prebivalci. Posluževanje nasilja nad protestniki, za katerega so se odločile iranske oblasti, je nesprejemljivo, saj predstavlja cenzuro tiska in ovire kroženju informacij.
Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Sedanji družbeni prevrat v Iranu, sistematsko zatiranje ljudstva in nasprotnikov režima, omejitve svobode tiska in svobode izražanja, neodprava smrtne kazni in nenehno nadaljevanje jedrskega programa proti mednarodni skupnosti so razlogi za globoko zaskrbljenost. Še bolj zaskrbljujoča je novica, da je prejšnji mesec Iran uspešno preizkusil novo raketo dolgega dosega, in na tak način ogroža regionalno in svetovno varnost. Nedavna odpoved obiska parlamentarne delegacije je še dodaten jasen signal, da ta država ni pripravljena sodelovati. To nas vodi do obsodbe politike, ki jo vrši Iranski režim.
Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Mnogo držav je, kjer so demokracija in človekove pravice v negotovem položaju. EU mora nadaljevati s poskusi, da spremeni ta položaj s pomočjo pozivov in podobnih metod. Dejanja Irana in njegovi poskusi, da postane jedrska sila, nas ne bi smeli presenetiti. Med drugim so rezultat zgrešene politike ZDA. Razmere lahko pomirimo le s pomočjo diplomacije, vendar se pri tem EU ne sme pustiti izkoristiti ZDA. V predlogu resolucije je navedeno, da ni bil dosežen bistven napredek in da je edina rešitev dialog. S tem se strinjam.
Sławomir Witold Nitras (PPE), v pisni obliki. – (PL) Rad bi izrazil svojo podporo resoluciji, katere cilj je jasno izraziti mnenje Evropske unije glede spoštovanja osnovnih človekovih pravic v Iranu. Zgrožen sem, kakor nas je večina, nad načinom, kako je bila obravnavana iranska opozicija. Obsodba Mohammeda Reza Alizamanija in Arasha Rahmanija na smrt zaradi političnega udejstvovanja je, po mojem mnenju, v nasprotju z vsemi standardi, ki se jih oklepamo v sodobnem svetu. Vesel sem, da je EU o tej zadevi zavzela zelo jasno stališče. Sočasno pa bi rad izrazil obžalovanje, da ni bilo enako močnega odziva, ko je bila preprečena demonstracija, ki jo je organizirala ruska opozicija 31. januarja 2010 v Moskvi in Sankt Peterburgu, in so bili zaprti njeni prireditelji, med njimi tudi Oleg Orlov, predsednik Memoriala, organizacije, ki ji je bila lansko leto podeljena nagrada Saharova. Mislim, da bi moral biti odziv visoke predstavnice EU v tem primeru tako dinamičen, kot je bil v primeru Irana, in da bi moral biti v sozvočju s trdno kritiko ruskih oblasti, ki jo je izrazil predsednik Evropskega parlamenta, gospod Buzek.
Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) Zelo pomembno je, da ponovno odpremo dialog z Iranom. Zato zelo obžalujem preložitev obiska delegacije EU v Iranu in upam, da bo lahko čim prej ponovno dogovorjen. Brez dvoma obstaja pomanjkanje spoštovanja človekovih pravic in demokracije v Iranu v njegovem sedanjem položaju. Vendar pa zaostrovanje sankcij proti Iranu ni pravilen pristop. Tudi nasprotniki Iranske vlade so proti uvedbi strožjih sankcij, ker bi glavni učinek le-teh prizadel prebivalce države. Poleg tega pa EU ponovno uporablja dvojna merila. V primeru pomembnih trgovskih partneric, kot sta Kitajska ali Indija, z veseljem zatisne oči. Iz teh razlogov sem se vzdržal.
Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasoval sem za predlog resolucije o Iranu, predvsem po nedavnih napadih, vključno z včerajšnjima napadoma na italijansko in francosko veleposlaništvo.
Dejansko mora Evropska unija postati glasnica jasnega stališča o režimu v Teheranu. Iranske oblasti igrajo pomembno vlogo pri spodbujanju nevarnega ozračja nestrpnosti in ustrahovanja določenih držav Evropske unije. Napad na veleposlaništvi so zakrivili tisti, ki želijo demokraciji pristriči krila in nasprotujejo svobodi.
Upam, da bodo Evropske institucije čim hitreje sprejele jasno stališče obsojanja teh dogodkov in da se bodo odločile za diplomatske ukrepe, ki jih je potrebno uvesti glede Irana.
Geoffrey Van Orden (ECR) , v pisni obliki. – Stranka Evropski konservativci in reformisti je podpirala močno resolucijo o Iranu. Zagovarjamo čvrsta mednarodna dejanja pri ukvarjanju z rastočo jedrsko zmogljivostjo Irana. Zato je nadvse obžalovanja vredno, da Evropski parlament ni izkoristil priložnosti, da bi podprl mednarodne pozive za dodatne sankcije. Naj bo tudi jasno, da v Teheranu na srečo ni „veleposlaništev EU“. So nacionalna veleposlaništva.
Anna Záborská (PPE), v pisni obliki. – (FR) Islamska republika Iran ne skopari z obsojanjem slabega ravnanja z muslimani po svetu. Seveda pa mule ne prenehajo s preganjanjem kristjanov in ne obsojajo pogojev, ki so prihranjeni za kristjane. Prestop v krščanstvo velja za neke vrste odpadništvo in se ga kaznuje s smrtno kaznijo. Na žalost Evropski parlament nima poguma, da bi obsodil položaj krščanskih mučenikov v Iranu. Papež Janez Pavel II. je dejal: Preganjanje vključuje različne tipe diskriminacije proti vernikom in proti celotnemu občestvu Cerkve. Tovrstne oblike diskriminacije so pogosto v uporabi sočasno s priznavanjem pravice do verske svobode in svobode vesti, in to v zakonodaji posameznih držav, kakor tudi v izjavah mednarodne narave... danes, poleg zapora, koncentracijskih taborišč, prisilnih delovnih taborišč in izgona iz lastne države obstajajo še druge kazni, ki so manj znane, vendar bolj subtilne: ne nasilna smrt, temveč neke vrste družbena smrt; ne osamitev v ječi, temveč družbena diskriminacija ali stalna omejitev osebne svobode. Če Parlament želi, da njegov poziv k spoštovanju človekovih pravic izpade resno, mora zavzeti jasnejše stališče glede podpore preganjanim kristjanom v Iranu.
Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Obstaja nevarnost, da bo Jemen postal novi Afganistan: Al Kaidino najbolj priljubljeno vadbišče in žarišče za širjenje fundamentalistov in teroristov po islamskem svetu.
Razmere družbene, politične in gospodarske degradacije, če že ne popolnega zloma, ki jih zaznamuje državljanska vojna in odsotnost kakršne koli vlade, ki bi lahko učinkovito nadzirala svoje celotno območje, so državo spremenile v kraj brez prava ali reda, ki bi lahko zaustavila pojav in rast teh izbruhov nasilja in skrajnosti.
To pomeni, da mora mednarodna skupnost zbrati več pozornosti in odločnosti pri obravnavanju zadev v zvezi z Jemnom, in da mora biti pomoč tej državi skrbno usmerjena v učinkovito izboljšanje življenjskih pogojev njenih prebivalcev.
Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Splošna situacija v Jemnu je resna svetovna skrb in v luči nedavnih terorističnih groženj mora EU odigrati vedno bolj aktivno vlogo pri preprečevanju, da bi Jemen postal še ena spodletela država v mednarodni skupnosti.
Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Osrednja točka boja proti terorizmu se je prestavila v Jemen, ki je eno od žarišč islamskih skrajnežev. Boj proti revščini in porast vojaške pomoči ne bosta odpravila težav Jemna. Rešitev je oskrba z več razvojne pomoči, tako da bi nekaterim nabornikom džihada izpod nog spodnesli preprogo. Na koncu EU ne sme dovoliti, da bi bila prisiljena igrati vlogo vojnega blagajnika za ZDA. Namesto tega mora zavzeti stališče nepristranskega posrednika, da bo lahko sprožila dialog in pripravila dolgoročno politično rešitev. Ta predlog resolucije zavzema podoben pristop, zato sem glasoval za.
Geoffrey Van Orden (ECR) , v pisni obliki. – Medtem ko se strinjam z zavzetostjo resolucije o sedanjih razmerah v Jemnu, in sem bil soudeležen pri pripravljanju njenega osnutka, se ne morem strinjati z navedbami, ki jih vsebuje, glede usklajevalne vloge, ki jo bo odigrala bodoča Služba za zunanje storitve EU v Jemnu. Med pripravo osnutka sem prosil, da se umakne omembe te službe, vendar so druge politične skupine to zavrnile. Služba je neposredni proizvod Lizbonske pogodbe, pogodbe, ki je ne odobravam in nima nobene politične legitimnosti. Služba naj bi imela mrežo „veleposlaništev EU“ in naj bi bila, pod budnim očesom nove visoke predstavnice EU/podpredsednice Komisije, odgovorna za ustvarjanje in udejstvovanje vojaške in zunanje politike EU.
Že dolgo sem nasprotnik zamisli, da bi imela EU vlogo na teh dveh političnih področjih, za kateri sem iskreno prepričan, da morata ostati izključni področji suverenih držav članic.
John Stuart Agnew, David Campbell Bannerman, Derek Roland Clark in William (The Earl of) Dartmouth (EFD), v pisni obliki. – UKIP povsem nasprotuje trgovanju z ljudmi, kajti to je sodobna različica suženjstva. Za zločince, ki so krivi tega kaznivega dejanja, zahtevamo najvišje kazni v državi in resne ukrepe, ki bodo izbrisali to dejavnost. Vendar ne moremo podpreti EU, ki uporablja trgovanje z ljudmi kot pretvezo za usklajevanje politike priseljevanja in obmejne politike brez upoštevanja izvoljenih vlad. Nacionalno politiko o teh zadevah morajo določiti volivci z glasovanjem in izvoljeni politiki, ne pa EU, ki bo spet uporabila politični prijem, s katerim jim bo odvzela demokratično odgovornost. Če ne bi bilo odprtih meja znotraj EU in bi imela vsaka država svojo lastno politiko priseljevanja, bi bilo veliko laže izkoreniniti resen organiziran kriminal in trgovanje z ljudmi.
Liam Aylward (ALDE), v pisni obliki. – (GA) Glasoval sem za ta predlog resolucije, ker moramo zagotoviti, da bo dana praktična in moralna prednost reševanju vprašanja trgovine z ljudmi in načinu, kako se ta trgovina uporablja kot vir na trgu dela.
Na podlagi Lizbonske pogodbe ima Evropska unija moč in priložnost, da okrepi evropsko politiko glede trgovine z ljudmi. Kot sem dejal med razpravo o tej resoluciji, je treba dati temu vprašanju pomembno mesto na dnevnem redu. Evropska unija je zaradi svoje pomembne vloge v svetovni trgovini in zavezanosti varstvu človekovih pravic odgovorna za boj proti trgovini z ljudmi in predvsem proti delu otrok.
Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – Trgovanje z ljudmi je eden najstrašnejših in najhujših zločinov. Boj ne more biti učinkovit brez koherentnega pristopa politike, ki se osredotoča na preprečevanje, zaščito žrtev in učinkovite sankcije za trgovce z ljudmi. Prosti pretok znotraj EU je prinesel znatne prednosti našim državljanom, vendar je hkrati odprl številne poti za trgovce z ljudmi. Več deset tisoč mladih žensk in otrok iz novih držav članic vsako leto postane žrtev tega trgovanja. Evropski parlament bo moral odigrati bistveno vlogo v boju proti trgovini z ljudmi. Mi smo tisti, ki bomo morali zagotoviti, da bodo preprečevanje, zaščita in pomoč žrtvam postavljeni med pomembna politična vprašanja. Od držav članic moramo zahtevati, da bodo v celoti izvajale sedanje politike EU in druge instrumente o trgovanju z ljudmi ter zagotovile, da bodo uvedene strožje kazni in sankcije.
Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za to resolucijo, ker se mora Evropska unija bojevati proti nezakonitemu priseljevanju in trgovanju z ljudmi. Z naraščanjem brezposelnosti bo naraščalo število ljudi, ki lahko postanejo žrtve trgovine z ljudmi ali izkoriščanja s prisilnim delom. Predvsem pa bodo ljudje, ki so izgubili delo v svoji državi, ljudje, ki so izgubili upanje na boljše življenje, iskali uspeh drugje. Takšne razmere lahko izkoriščajo zločinske združbe. Glavno področje trgovanja, ki vključuje otroke, zlasti deklice, in ženske, se že dolga leta ni spremenilo. Spolno izkoriščanje v razmerah, podobnih suženjstvu, prevladuje predvsem v vzhodni Evropi, ki je podobna prehodni poti za trgovanje z ljudmi na zahod. Pripraviti moramo strategijo ukrepov za boj proti trgovini z ljudmi, v kateri bo največja pozornost namenjena boju proti temu trgovanju, preprečevanju, varstvu žrtev in kaznim. Vse države članice morajo sprejeti stroge ukrepe za boj proti trgovini z ljudmi in zagotoviti usklajevanje nacionalne zakonodaje. Prizadevati si moramo za tesnejše sodelovanje med vsemi zainteresiranimi stranmi glede vprašanja trgovine z ljudmi.
Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ta sodobna oblika suženjstva je v zadnjih letih doživela zaskrbljujoče povečanje in je postala tretja najdonosnejša dejavnost organiziranega kriminala. Leta 2009 so ZN ocenili, da je bilo 270 000 žrtev in Europol ni zabeležil nobenega zmanjšanja trgovanja z ženskami zaradi spolnega izkoriščanja, opazil pa je povečanje števila ljudi, ki se izkoriščajo za prisilno delo. To ni sprejemljivo in pravne vrzeli ne smejo tega olajševati. Potrebujemo hiter, globalen, celovit in usklajen odziv, bodisi zakonodajni bodisi operativni. Pozivam Komisijo, da z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe takoj, ko bo mogoče, predloži nov predlog in postavi za eno svojih glavnih prednostnih nalog oblikovanje koherentne evropske politike za učinkovit boj proti trgovanju z ljudmi. Ta predlog bi moral zajemati vse vidike tega vprašanja, vključno z vprašanji, ki se nanašajo na države izvora, prehoda in cilja, ljudi, ki iščejo žrtve, jih prevažajo in izkoriščajo, ter druge posrednike, stranke in osebe, ki imajo od tega korist.
Hkrati moramo zagotoviti, da bodo imele žrtve in priče ustrezno zaščito s takojšnjo pomočjo. Potrebna so tudi prizadevanja, da se bodo instrumenti kar najbolje izkoristili, kajti na žalost jih organi, vključno z Europolom, Eurojustom in Frontexom, na tem področju še vedno premalo uporabljajo.
Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Trdno verjamem v vzpostavitev trajne platforme na ravni Evropske unije in jo podpiram, ker bo zajamčila, da bodo politike o trgovanju z ljudmi pokrivale vidike, povezane s socialnimi zadevami in socialnim povezovanjem, pa tudi s sprejetjem ustreznih in učinkovitih programov za podporo ponovni socialni vključitvi žrtev, vključno z ukrepi, ki se nanašajo na trg dela in sistem socialnega zavarovanja.
Lena Ek, Marit Paulsen in Olle Schmidt (ALDE), v pisni obliki. – (SV) Menimo, da je izvirno besedilo odstavkov 13 in 15 glede ločevanja med žrtvami trgovanja z ljudmi in nezakonitimi priseljenci ter o dovoljenju za bivanje za ljudi, ki so bili izpostavljeni tej trgovini, boljše, vendar glasujemo za spremembe teh odstavkov zato, da bo dosežen kompromis. Zaradi tega kompromisa bodo žrtve trgovine z ljudmi dobile začasna dovoljenja za prebivanje in se bodo mejni organi začeli bolj zavedati vprašanj trgovine z ljudmi. To je prvi korak. Raje vidimo, da se resolucija sprejme zdaj in da se bo nadaljevalo delo z žrtvami trgovanja z ljudmi, ki bodo dobile stalno prebivališče.
Ioan Enciu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glasoval sem za resolucijo Evropskega parlamenta o preprečevanju trgovine z ljudmi, ker verjamem, da je zelo pomembno, da se pospeši boj proti trgovini z ljudmi, ki je dobil že zaskrbljujoče razsežnosti in pomeni resno kršitev temeljnih človekovih pravic.
Osnutek direktive, ki naj bi bila v kratkem predložena v preučitev Parlamentu, mora določiti ostre kazenske ukrepe na evropski ravni proti vsakemu človeku, ki sodeluje v trgovini te vrste. Zakonodajo držav članic je treba spremeniti in sankcije uskladiti tako, da bo zagotovljeno, da se bodo trgovcem z ljudmi naložile najvišje kazni, kajti zdaj se znatno razlikujejo od ene države do druge.
S tega stališča se je treba te nadloge lotiti tudi s čezmejnim pristopom in okrepiti sodelovanje z državami izvora in prehoda, kajti v nekaterih od njih se trgovcem z ljudmi naložijo zgolj zanemarljive kazni. Hkrati je treba predvideti varstvo in pomoč žrtvam te trgovine, predvsem ženskam in otrokom, ki glede na podatke pomenijo približno 80 % vseh žrtev.
Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za resolucijo o preprečevanju trgovine z ljudmi in podprla potrebo, da Komisija in Svet zagotovita, da bo imel boj proti tej nadlogi tudi v času gospodarske in finančne krize še naprej pomembno mesto med njunimi prednostnimi nalogami. Države članice, ki tega še niso storile, bi morale v celoti uveljaviti vse politike EU o trgovini z ljudmi na nacionalni ravni in takoj, ko bo mogoče, ratificirati druge pravne instrumente na tem področju, da bodo zagotovile večjo zaščito in pomoč žrtvam trgovine z ljudmi.
Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Današnja trgovina z ljudmi je za žrtve nehumana sodobna oblika suženjstva. Za storilce, zločinske organizacije, vključene v prostitucijo in spolno izkoriščanje, nezakonito posvojitev, prisilno delo, nezakonito priseljevanje in nezakonito trgovino z organi, pa je izjemno donosna dejavnost.
Na žalost se ta strašna realnost odvija tudi znotraj Evropske unije. Zato pozivam Evropsko komisijo, naj uvede stroge in močne ukrepe za boj proti trgovini z ljudmi. Potreben je tridelni pristop: (i) zadostna zaščita za žrtve, ki so v glavnem ženske in otroci, varovanje njihovih najbolj temeljnih pravic, kot so življenje, svoboda, telesna in moralna integriteta in spolna samoodločba; (ii) preprečevalni ukrepi pri preiskavi in odpravljanju omrežij, ki spodbujajo trgovanje z ljudmi in imajo od tega dobiček, in nazadnje (iii) hude kazni za trgovino z ljudmi in izkoriščanje ljudi v kakršne koli sramotne namene ter kazni, sorazmerne z zagrešenim zločinom.
Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Kot je navedeno v sprejeti resoluciji, je treba uvesti nujne ukrepe „proti trgovini z ljudmi na podlagi celovitega pristopa, v središču katerega bodo človekove pravice in ki bo osredotočen na boj proti trgovini, njeno preprečevanje in zaščito žrtev“; „se zavzeti za pristop, osredotočen na žrtve, kar pomeni, da je treba opredeliti, zajeti in zaščititi vse potencialne kategorije žrtev ter posvetiti posebno pozornost otrokom in drugim rizičnim skupinam“.
Seveda pa nam je žal, da so bile spremembe, ki smo jih predlagali za to resolucijo, zavrnjene, čeprav so se osredotočile na vzroke trgovine z ljudmi in načine boja proti njej, zlasti naslednje:
– boj proti brezposelnosti, marginalizaciji in revščini kot temeljnim vzrokom trgovine z ljudmi, poudarjanje nujne potrebe po spremembi gospodarske in socialne politike, z namenom, da bi dali prednost krepitvi socialnih in zaposlitvenih pravic, delovnim mestom s pravicami, dobrim javnim službam in gospodarskemu ter socialnemu napredku;
– krepitev sodelovanja in solidarnosti z državami izvora priseljencev, zlasti s prispevkom k razvoju njihovega gospodarstva, večjemu dostopu do znanja, odpisu dolga in obdavčitve finančnih transakcij.
Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasovali smo proti tej resoluciji o trgovini z ljudmi, čeprav je to eden najbolj prezira vrednih zločinov, kar jih je. To smo storili zato, ker to izkoriščate politično, da bi pridobili še večjo moč za Evropo Bruslja, njene institucije in številne agencije, ki kljub temu še naprej dokazujejo svojo neučinkovitost. To smo storili, drugič in predvsem zato, ker izrabljate pozornost, ki bi jo normalno dobile žrtve, da ustvarjate nov učinek množičnega priseljevanja: socialno in pravno pomoč, avtomatično karto za bivanje, dostop do trga dela, poenostavljen dostop do ponovne združitve družine in socialno varstvo. Vse to bi bilo dodeljeno ne glede na to, ali žrtev sodeluje z organi, da bi jim pomagala ujeti trgovce z ljudmi in odpraviti omrežja. Vse, kar bo moral kateri koli nezakoniti priseljenec storiti, da bo prišel v Evropo, bo to, da bo dejal, da je žrtev omrežja, ki je od njega izsililo na tisoče evrov. Posledično bodo, ne glede na to, kaj si o tem mislite, nezakoniti priseljenci zahtevali ta status in te ugodnosti in vi jim jih boste morali dodeliti! Saj niste odgovorni!
Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za resolucijo o preprečevanju trgovine z ljudmi, ki so jo predložile levičarske in sredinske skupine v Evropskem parlamentu, ker moramo glasno in jasno potrditi, da bi morale imeti žrtve trgovine z ljudmi, med katerimi so večinoma ženske in otroci, brezpogojno zaščito in pomoč. Te žrtve bi morale imeti prednostno pravico do brezplačne pravne pomoči, kazni proti trgovcem z ljudmi bi morale biti strožje in treba bi bilo najti načine za odvračanje strank od povpraševanja po teh storitvah. To je oblika nesprejemljivega nasilja nad ženskami in potrebni bi bili skupni ukrepi, da bi preprečili trgovino z ljudmi in zaščitili žrtve te trgovine ter sodno preganjali storilce tega nasilja.
Ian Hudghton (Verts/ALE) , v pisni obliki. – Medtem ko veliko ljudi v EU živi razmeroma udobno, je realnost, da po vsej EU, in to tudi v najbogatejših območjih, številni ljudje živijo v suženjstvu. Sama čezmejna narava trgovine z ljudmi pomeni, da je to vprašanje, kjer morajo imeti ključno vlogo institucije EU in zato pozdravljam današnjo resolucijo.
Lívia Járóka (PPE), v pisni obliki. – (HU) Trgovina z ljudmi je ena najhujših kršitev človekovih pravic in ima lahko številne oblike, od spolnega izkoriščanja in prisilnega dela, trgovine z organi, do domačega zasužnjevanja, žrtve pa so v glavnem ženske in otroci. Sedanji pravni okvir znotraj Unije ne zadošča za boj proti trgovini z ljudmi, zato je bistveno, da Evropska unija na podlagi mandata, ki ji ga zagotavlja Lizbonska pogodba, uporabi veliko močnejše ukrepe proti temu pojavu, še posebno glede zaščite in pomoči ogroženim skupinam, zlasti otrokom. V tem smislu je dobrodošla pobuda za uvedbo koordinatorja na področju boja proti trgovini z ljudmi na ravni EU, pozitivno pa je tudi dejstvo, da predlog poziva države članice k uvedbi odvračilnih kazni, ki odražajo resnost kaznivega dejanja. Zelo pomembno je, da predlog resolucije določa, da je privolitev žrtve na izkoriščanje nepomembna za pregon in da je treba žrtvi zagotoviti pomoč ne glede na njeno pripravljenost za udeležbo v postopku.
Pomembno je tudi, da se v institucionalne ukrepe za odpravo trgovine z ljudmi čim bolj vključi civilna družba in uvede kampanje obveščanja in ozaveščanja za najbolj ogrožene skupine. Upajmo, da bodo države članice ta celovit pristop, ki zajema preprečevanje, sankcije in zaščito žrtev, kmalu uveljavile v svoji lastni zakonodaji in z ratifikacijo ustreznih pravnih instrumentov naredile velik korak naprej k odpravi sodobnega suženjstva.
Filip Kaczmarek (PPE), v pisni obliki. – (PL) Gospod predsednik, podprl sem sprejetje resolucije o trgovini z ljudmi. Trgovina z ljudmi je najhujša krivica, ki jo lahko ljudje prizadenejo drugim. Grozljivo je, kako pogost je ta strašni pojav. Ne morem najti nobenega opravičila ali olajševalnih okoliščin za tiste, ki na ta način teptajo vse tiste vrednote, ki so za nas tako pomembne. Trgovina z ljudmi je zanikanje svobode, dostojanstva in enakosti. Upam, da bo Evropski parlament prispeval k omejitvi in v prihodnje k popolni odpravi trgovine z ljudmi.
Timothy Kirkhope (ECR), v pisni obliki. – Skupina ECR je enotna v stališču, da je trgovina z ljudmi nevzdržna in jo je treba ustaviti. Kljub temu pa imamo resne pomisleke o ustreznosti te resolucije pri spopadanju s temeljnimi vzroki, ki vodijo v trgovino z ljudmi in zato smo se odločili, da glasujemo proti. Skupina ECR meni, da zavzema ta resolucija „pristop, osredotočen na žrtev“, ki predpisuje, kako bi morale države članice poskrbeti za žrtve potem, ko so prodane, in torej domneva, da je pojav trgovine z ljudmi neizogiben. Vendar je skupina ECR skupaj z EPP podpisala resolucijo, ki poziva po okrepljenem sodelovanju med državami članicami, policijo in agencijami za obmejni nadzor, kadar je mogoče zavarovati osebne podatke in kadar se lahko o skrbi za žrtve odločajo posamezne države članice.
Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Vse oblike služenjstva, „sodobne“ ali drugačne, so skrajno nedopustne. Zato ta resolucija zasluži pohvalo, ker poskuša zaščititi žrtve nasilja pred razčlovečenimi apetiti po dobičku in pred družbeno in psihološko bedo, ki jo ustvarjajo. Kljub temu pa je obžalovanja vredno, da se omejuje na obravnavo žrtev kriminalnih združb v gospodarskem podzemlju, kajti trgovina z ljudmi ima tudi svojo zakonito različico, ki ni prav nič manj prezira vredna.
Neoliberalizem s svojo obsedenostjo po dobičku, nenehnim pomerjanjem delavcev drugega proti drugemu in svojimi premestitvami prav tako povzroča simbolično in telesno nasilje nad državljani. Sili jih v to, da se selijo proti svoji volji in jih peha v take težave, da naraščajo samomori, povezani z delom. Da se državljane podjarmi na tak način, da se iz njih naredi zgolj bilančno postavko v neučinkovitem, nezdravem sistemu, orodje, ki služi interesom finančnih elit, ne da bi se pokazala kakršna koli obzirnost in z ogrožanjem njihovega življenja, pa kaj je to drugega, kot ustreznica lastništvu ljudi, torej suženjstvu? Tako kot se je treba res bojevati proti kriminalu, se je treba ravno tako bojevati tudi proti institucionaliziranemu zločinu in narediti iz Evropske unije zvezo za emancipacijo državljanov.
Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Trgovina z ljudmi krši najosnovnejše človekove pravice in je oblika suženjstva, ki temelji na spolnem izkoriščanju in izkoriščanju delovne sile. Mednarodne ocene navajajo, da je trgovina z ljudmi tretja najdonosnejša nezakonita trgovina. Zdaj, ko je začela veljati Lizbonska pogodba, so se očitno okrepili ukrepi Evropske unije glede sodnega in policijskega sodelovanja. Boj proti trgovini z ljudmi mora biti eden glavnih ciljev Evropske unije in vloga Parlamenta kot sozakonodajalca pomeni, da bo moral imeti pri tem osrednjo vlogo. Boj proti trgovini z ljudmi se mora zato nadaljevati kot ena glavnih prednostnih nalog EU tudi v času gospodarske in finančne krize.
Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. – (PL) Trgovina z ljudmi je ena največjih kug začetka tega stoletja. Tistih, ki jo imenujejo sodobna oblika suženjstva, ne moremo obtoževati, da pretiravajo. To je dejavnost, ki je izjemno dobičkonosna in jo obvladujejo nevarne, organizirane zločinske združbe. V celoti podpiram predlog resolucije (B7-0029/2010) o preprečevanju trgovine z ljudmi, ki jo je predložila široka koalicija političnih skupin Evropskega parlamenta. Po mojem mnenju je Evropska komisija dolžna pripraviti načrt ukrepov za učinkovito odpravo trgovine z ljudmi. Hkrati v celoti podpiram poziv avtorjev resolucije o imenovanju koordinatorja na področju boja proti trgovini z ljudmi na ravni EU v pristojnosti komisarja za pravosodje, temeljne pravice in državljanstvo. Upam, da bo to pomenilo novo spodbudo za pospešitev ukrepanja proti trgovini z ljudmi.
Daciana Octavia Sârbu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Trgovina z ljudmi je trg, ki narašča, in je primerljiv z današnjo trgovino z drogami ali orožjem ter je pojav, ki se je razširil po vsem svetu, vendar je akutnejši v manj razvitih državah. V skladu s poročilom Delovne skupine ZN prihajajo žrtve trgovine z ljudmi iz različnega družbenega okolja, od najbogatejših do najrevnejših, od najbolj izobraženih do povsem nepismenih, od najmlajših do starejših žensk. Informacije moramo bolje koordinirati, da se bomo učinkoviteje bojevali proti temu naraščajočemu pojavu. V tem pogledu bi bilo koristno, če bi lahko Eurojust, Europol in Frontex vsako leto skupaj objavili poročilo o trgovini z ljudmi. Če hoče Evropska unija prevzeti vodilno vlogo pri spoštovanju človekovih pravic, bi se morala dejavneje vključiti v sodelovanje s tretjimi državami, da bi pomagala ustaviti ta pojav. Poleg tega obstaja potreba po boljšem financiranju programov, namenjenih boju proti trgovini z ljudmi, in po učinkovitejšem usklajevanju med institucijami v državah članicah, ki sodelujejo v boju proti tej trgovini.
Joanna Senyszyn (S&D), v pisni obliki. – (PL) Trgovina z ljudmi je najbolj groba oblika kršitve človekovih pravic. Število žrtev te sodobne oblike suženjstva iz leta v leto narašča. Stopnja odkrivanja je pri tej vrsti kaznivega dejanja zelo nizka. Zato podpiram resolucijo Evropskega parlamenta o preprečevanju trgovine z ljudmi. Proti tej trgovini se je treba bojevati z uporabo vseh možnih sredstev, za začetek s temeljito in celovito informacijsko kampanjo, ki bo prikazala obseg pojava in pripomogla k temu, da bo postala družba občutljiva za to vprašanje. Podajanje naključnih, posameznih informacij o razkrinkanih primerih trgovine z ljudmi ne zadošča. Bistveno je, da se vsakič podajo tudi naslovi institucij, ki so vključene v boj proti tej praksi.
Poročilo, ki sta ga januarja 2010 predložila Center za pravno pomoč in fundacija La Strada z naslovom „Preprečevanje trgovine z ženskami iz srednje in vzhodne Evrope: Informacije – Preprečevanje – Identifikacija – Intervencija“ opozarja, da se na Poljskem ne uporabljajo postopki, ki bi žrtvam trgovine z ljudmi zajamčili njihove pravice. Eden največjih problemov je dolgotrajno delo pri dodajanju sodobne opredelitve trgovine z ljudmi v Kazenski zakonik. Leta 2005 je bila v Varšavi podpisana Konvencija Sveta Evrope o ukrepih proti trgovini z ljudmi. Odvetniki so potrebovali tri leta, da so jo ratificirali. Danes še vedno nimamo zavezujoče opredelitve trgovine z ljudmi, kar ovira pripravljalne in sodne postopke ter s tem spoštovanje človekovih pravic na Poljskem.
Søren Bo Søndergaard (GUE/NGL), v pisni obliki. – (DA) Moj glas za se nikakor ne sme šteti kot podpora spremembam resolucije, ki vključujejo prenos več pooblastil iz držav članic na EU, kot so:
– dovoljenje EU, da določi strožje sankcije na tem področju,
– sklicevanje na Lizbonsko pogodbo, ki krepi ukrepe EU v kazenskih zadevah,
– in ustanovitev nadrejenega zakonodajnega okvira na tem področju.
Eva-Britt Svensson (GUE/NGL), v pisni obliki. – (SV) Glasovala sem za resolucijo B7-0029/2010, Trgovina z ljudmi, ker se nanaša na zelo pomembno zadevo in opozarja na dolg seznam stvari, ki jih je treba storiti v boju proti trgovini z ljudmi. Vendar moje podpore resoluciji ne bi smeli šteti za podporo predlogom v resoluciji, ki vključujejo prenos več pooblastil iz držav članic na EU, na primer dovoljenje EU, da določi strožje sankcije na tem področju, sklicevanje na Lizbonsko pogodbo, ki krepi ukrepe EU v kazenskih zadevah, in ustanovitev nadrejenega zakonodajnega okvira na tem področju.
Anna Záborská (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za resolucijo, ker osebno sodelujem v boju proti trgovini z ljudmi na Slovaškem. Jaz sem tista, ki sem sprožila kampanjo „Ali veste, kje je zdaj vaš otrok?“ Odbor žensk je med razpravo o proračunskem postopku sprejel tudi spremembo, da se začne večletna medijska kampanja z naslovom „Ali veste, kje je zdaj vaš otrok?“ v tesnem sodelovanju z organizacijami civilne družbe z namenom, da bi povečali ozaveščenost glede starševske odgovornosti, izboljšali zaščito otrok pred vsemi oblikami nasilja in se učinkoviteje bojevali proti trgovini z otroki. Ta nova resolucija, ki jo podpiram iz vsega srca, je razdeljena na pet glavnih področij: splošno, zbiranje informacij, preprečevanje, pregon in zaščito, podporo in pomoč žrtvam. Resolucija poziva Komisijo, naj prevzame pobudo, zlasti pri informacijah in preprečevanju, da bi prepoznali temeljne vzroke za trgovino z ljudmi in dejavnike v državah izvora in cilja, ki spodbujajo trgovino z ljudmi. Zanašam se na to, da otroci in mladostniki ne bodo postali žrtve trgovine z ljudmi, če se bodo starši zavedali resnih starševskih dolžnosti do svojih otrok.
John Stuart Agnew in William (The Earl of) Dartmouth (EFD), v pisni obliki. – UKIP meni, da je varstvo okolja pomembno. Čeprav oporekamo znanstveni predpostavki, na kateri temeljijo pogovori v Københavnu, ne nasprotujemo ukrepom za varstvo okolja, ki so bili sprejeti na ravni nacionalnih držav.
Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za to resolucijo, ker verjamem, da mora EU ustvariti novo razvojno paradigmo, da se bo spopadla s podnebnimi spremembami. Naslednja revidirana različica proračuna mora predvideti zadostna sredstva za ukrepe, ki lahko izpolnijo ta pomembni izziv. Ne smemo pozabiti na našo zavezo za boj proti podnebnim spremembam. Kot Evropejci se moramo zavezati ciljnemu zmanjšanju CO2 za več kot 20 % do leta 2010. Tudi sodelovanje drugih svetovnih partnerjev je pomembno za to, da bi dosegli ambiciozen, celovit in pravno zavezujoč sporazum v skladu s ciljem, da je treba preprečiti segrevanje za več kot 2 °C. Prepričan sem tudi, da morajo pobude, ki so bile oblikovane znotraj EU, glede pospeševanja in spodbujanja zelenega gospodarstva, energetske varnosti in zmanjševanja odvisnosti, ostati prednostna naloga. EU bi lahko črpala navdih za svoje politike iz moje regije, Azorov, kjer že približno 30 % energije prihaja iz obnovljivih virov.
Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Evropa in preostali svet sta vložila veliko upanja v konferenco v Københavnu. EU je bila pripravljena postati voditeljica tega srečanja in pripraviti pravno zavezujočo pogodbo, vendar se je srečanje končalo s tem, da je bilo prav malo jasno, kako naj bi se boj proti podnebnim spremembam nadalje razvijal. Rezultat sporazuma v Københavnu, ki ne zagotavlja ne ambicioznih ciljev ne zavez, ni zadovoljiv. Ambiciozni cilj EU 20-20-20 lahko preprosto ostane oddaljeni sen, če se ta zadeva ne bo rešila na globalni ravni. EU s svojo službo za zunanjepolitično delovanje mora začeti takoj, ko bo mogoče, voditi strategijo za diplomacijo na področju podnebnih sprememb in zagotoviti predvsem, da bo Evropa v pogovorih z drugimi državami enotna in bo ohranila načelno stališče, tako da bo mogoče čim prej doseči obvezen mednarodni sporazum o podnebnih spremembah.
Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pozdravljam sprejetje predloga resolucije o rezultatih 15. konference pogodbenic (COP 15), katere soavtorica sem, in rezultate pogajanj med različnimi političnimi skupinami, ki zastopajo vedno splošnejši interes za to področje s ciljem trajnostne prihodnosti. Še enkrat bi rada izrazila svoje razočaranje nad izidom københavnskega vrha in pozivam EU, naj prevzame vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam in prispeva k nastanku pravno zavezujočega sporazuma z merljivimi, prenosljivimi in preverljivimi cilji zmanjšanja na 16. konferenci pogodbenic, ki bo potekala letos v Mehiki.
Če hočemo, da bi bila evropska industrija konkurenčnejša in da bi ustvarila več delovnih mest, je bistveno, da vlaga v trajnostno prihodnost, ki bo zajemala varstvo podnebja, energetsko varnost, zmanjšanje v energetski neodvisnosti in učinkovito rabo virov. Glede na to pozivam industrializirane države, naj več vlagajo v raziskave novih tehnologij s ciljem, da se zmanjša CO2 in doseže učinkovitejša in trajnostna uporaba naravnih virov.
Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Predlog vsebuje pozitivne elemente, kot je priznavanje pomanjkanja srednje- in dolgoročnih ciljev in nejasnega ter slabotnega financiranja držav v razvoju. Vendar sem se vzdržal glasovanja, ker so bile vse spremembe moje skupine – ki je želela nadaljnje ukrepe za zmanjšanje emisij CO2 vsaj za 40 % do leta 2020 na podlagi pravno zavezujočega sporazuma, zavrnitev jedrske energije kot „čiste“ energije, več finančne pomoči za revne države in države v razvoju za razvoj in prenos tehnologije in družbeno upravičeno zeleno gospodarstvo, ki lahko okrepi vlaganja in zaposlovanje ter izboljša kakovost življenja – zavrnjene in tudi zato, ker ni bila odobrena pomembna sprememba, ki je predlagala davek v višini 0,01 % na finančne transakcije in bi lahko prinesla 20 000 milijonov EUR na leto za pomoč državam v razvoju pri boju proti podnebnim spremembam in prilagoditvi nanje. Ne morejo nas priganjati v Mehiko z nejasnim in nespodbudnim københavnskim sporazumom. Korenito moramo pregledati politiko o podnebnih spremembah, da bo v prihodnjih pogajanjih dosežen pravi sporazum. To je mogoče doseči samo s priznanjem in odpravo napak iz Københavna, kar resoluciji Evropskega parlamenta ni uspelo narediti.
Spyros Danellis (S&D), v pisni obliki. – (RO) Dejstvo, da se vrh v Københavnu na splošno opisuje kot „obžalovanja vreden neuspeh“ poskusa, da bi dosegli globalni sporazum o omejitvi emisij toplogrednih plinov, ki segrevajo podnebje Zemlje, služi samo za osvetlitev popolnega pomanjkanja uskladitve med državami članicami EU glede ZDA in držav v vzponu.
Københavnski sporazum ne določa niti cilja glede sprejemljive meje za zvišanje temperatur na svetu. Kljub temu upam na pozitiven izid in močan glas Evrope glede omejitve učinkov podnebnih sprememb na srečanju, ki bo februarja naslednje leto, ko so svetovni narodi pozvani, da predložijo svoje načrte, kako nameravajo zmanjšati emisije do leta 2020.
Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za skupno resolucijo o rezultatih konference v Københavnu, ker se na splošno strinjam z vsebino predlaganih ukrepov, z dvema pa še posebno. Prvi od teh je nujna potreba, da zastopa EU na mednarodnih pogajanjih enotno stališče, kajti le tako si bomo lahko zagotovili svetovno vodstvo pri obravnavanju tega pomembnega vprašanja. To bo imelo posledice za prihodnje generacije in zato zahteva odločno, vodilno, takojšnje in razumno ukrepanje, kot ga je EU zavzela pri drugih vprašanjih, na primer finančni krizi. Za dosego tega namena je potrebna nova „podnebna diplomacija“. Za to pa so potrebna prizadevanja, ne zgolj Evropske unije, temveč tudi Kitajske in ZDA, kot je razloženo v točkah 5 in 15 dokumenta.
Druga točka, ki bi jo rad poudaril, je potreba, da države v razvoju/v vzponu sprejmejo pravila o podnebnih spremembah, ki veljajo za države članice EU. V tem smislu sem z nekaterimi kolegi zagovarjal uvedbo davka na ogljik ob uvozu proizvodov iz tretjih držav, tako da bi to zamisel lahko obravnavali v prihodnosti, in mislim, da je to še posebno pomemben korak.
Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za predlog resolucije o rezultatih københavnskega vrha o podnebnih spremembah. Izid 15. konference pogodbenic (COP 15) je bil razočaranje. Evropska unija se mora zato z vsemi silami potruditi za zunanjo diplomacijo in enotno nastopiti, da bo zagotovila pravno zavezujoči mednarodni sporazum o podnebnih spremembah, ki bo dovoljeval dvig svetovne temperature za največ 2 °C.
Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Po mrtvilu na københavnski konferenci o podnebnih spremembah je pomembno, da Evropska unija vztraja na poti, ki jo je zasledovala do zdaj, ko je sprejela resno zavezo za trajnostni razvoj in se trudi zmanjšati emisije ogljika brez ogrožanja evropske industrije.
Nove podnebne politike, zlasti v razmerah splošne krize, ne smejo pozabiti na gospodarsko učinkovitost in ne smejo na noben način podvomiti v gospodarsko trajnost evropskih narodov. Zato pozivam k novemu pristopu k energetski politiki, ki bo temeljil na čisti energiji, učinkovitejši uporabi naravnih virov, ki so nam na voljo, in močnem vlaganju v raziskave in okolju prijaznejše tehnologije, da bomo lahko obdržali evropsko konkurenčnost in omogočili ustvarjanje delovnih mest v okviru trajnostnega razvoja.
José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) EU je v mednarodnih pogajanjih o podnebnih spremembah vedno delovala kot voditeljica. Vendar je bila kljub njeni veliki želji zadnja podnebna konferenca v Københavnu neuspeh za vse tiste, ki so bili odločeni, da dosežejo zavezujoč sporazum. Ta rezultat je daleč od stališča EU o tej zadevi in daleč od tega, kar je potrebno za zaščito podnebja. Glede na žalosten izid københavnskega vrha bi Parlament rad poslal evropski javnosti in svetu jasen signal, da ostaja zavezan boju proti podnebnim spremembam. Zdaj pripravljamo pot za naslednjo konferenco v Mehiki, na kateri bi si morali bolj prizadevati za zaveze vseh pogodbenic. Ne moremo ponoviti istih napak, ki so se zgodile v Københavnu. Vprašati se moramo, kaj je šlo narobe pri teh pogajanjih, in razmisliti, kako bomo nadaljevali, če moramo vključiti ZDA, Kitajsko in Indijo.
João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Resolucija, o kateri razpravljamo, se ne nadaljuje v kritično oceno vzrokov za neuspeh Københavna, ki je nujna. Namesto resne analize tistega dela neuspeha, ki ga je imela pri tem EU sama, večina v tem parlamentu vztraja pri iskanju grešnih kozlov, kot so Kitajska (ki ima polovico manj emisij ogljikovega dioksida v zrak na prebivalca kot EU) in zdaj države članice Bolivarske zveze za narode naše Amerike. To stališče temelji zgolj na slepoti in strankarstvu večine pomembnih politikov in spodkopava ter ruši, kar se je dejansko zgodilo v Københavnu. Predvsem pa vztraja pri učinkovitosti tržnih instrumentov, kot je trgovanje z emisijskimi dovoljenji, in se ne meni za njihovo neučinkovitost in sprevrženost, ki se je že pokazala pri njihovi uporabi. Še enkrat, potrebna razprava o tako imenovanih prožnih mehanizmih, kot je mehanizem čistega razvoja, je na stranskem tiru.
Hkrati je zavrnjena potreba po spoštovanju suverenosti držav v razvoju pri opredeljevanju in izvajanju tako imenovanih strategij prilagoditve. Nobena poštena in trajnostna rešitev problema podnebnih sprememb ali drugih okoljskih problemov ne more priti iz nerazumnega sistema, ki jih je tako in tako povzročil. Kar potrebujemo, je drug gospodarski in družbeni model, ki nasprotuje kapitalizmu.
Adam Gierek (S&D), v pisni obliki. – (PL) Ta resolucija priča o dejstvu, da „tisti, ki verjamejo“ v stališča Medvladnega odbora za podnebne spremembe niso razumeli ničesar. Glavna slabost 15. konference pogodbenic je bila nezmožnost spoštovati: občutljivost tretjih držav in držav v razvoju pa tudi nekaterih držav EU za „podnebno pravičnost“; dejstvo, da dve največji supersili, ZDA in Kitajska, tekmujeta druga z drugo gospodarsko in vojaško; ter dejstvo, da „ambiciozni“ načrti za omejitev emisij CO2 temeljijo na paradigmi antropogenega podnebnega segrevanja, ki nima velike znanstvene verodostojnosti. Alarmantne izjave Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) je treba šteti za zelo neodgovorne, kajti politične in gospodarske odločitve, ki temeljijo na njih, bodo prizadele številne prihodnje generacije. Te odločitve zato ne smejo temeljiti na mnenju ljudi, ki uresničujejo tezo, pripravljeno vnaprej, teorijo, da je človeštvo tisto, ki povzroča globalno segrevanje. Znanstveno verodostojnost IPCC spodkopavajo take stvari, kot je afera Climategate, ponarejanje trendov svetovnih temperatur (Rusija in Avstralija) in afera Glaciergate.
Zato bi bilo treba vse pravne predpise, ki so neugodni za razvoj evropskega gospodarstva in temeljijo na izjavah IPCC, takoj pregledati. Glede vprašanja podnebnih sprememb, ki je tako pomembno za celotno civilizacijo, pa je prišel za Evropsko komisijo čas, da najde podlago za svoje ukrepe v lastni metaanalizi podnebnih raziskav, ki bi jo morala opraviti ekipa klimatologov, neodvisnih od mnenja Komisije in brez vsakega političnega pritiska. Ti zadnji predpostavki v resoluciji manjkata, zato sem glasoval proti njenemu sprejetju.
Robert Goebbels (S&D), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem proti resoluciji, ker vsebuje preveč pobožnih želja. V Københavnu smo videli, kako preostali svet upošteva „vodstvo“ Unije, ko gre za podnebne spremembe. Tako imenovani københavnski dogovor je bil dosežen s pogajanji predsednika Obame s Kitajsko, Indijo, Brazilijo, Južno Afriko in nekaterimi drugimi, Barroso, Sarkozy in podobni pa niso bili niti povabljeni. Namesto, da nalagamo nova bremena našim gospodarstvom in našim državljanom, raje vlagajmo v tehnologije prihodnosti. Lansko leto je Kitajska postala vodilna svetovna izvoznica opreme za vetrne turbine in fotonapetostne celice. Evropa se mora pridružiti tej tehnološki bitki, namesto, da si sama nalaga nekakšno kolektivno kazen, ki ni naredila vtisa na nikogar zunaj Evrope in ne bo pritegnila nobenih posnemovalcev.
Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. – (FR) Moje glasovanje o tej resoluciji izraža moje razočaranje nad sporazumom, ki je bil končno dosežen v Københavnu konec leta 2009, sporazumom, za katerega menim, da je neprimeren, neambiciozen in mu manjka količinska zaveza. Prav tako mi je žal, da ni bila sprejeta sprememba, ki jo je vložila moja skupina, da bi uvedli davek v višini 0,01 % letno na finančne transakcije, ki bi znašal 20 milijard EUR na leto in bi z njim financirali prizadevanja za boj proti podnebnim spremembam v najrevnejših in najbolj neposredno prizadetih državah. Nazadnje, če naj bi imela EU kakšno težo v mednarodnih pogajanjih, kot so ta, se mora naučiti nastopati enotno, da ne bo zamudila priložnosti za ključno vlogo pri globalnih podnebnih spremembah. To bo doseženo tako, da se postavijo ambiciozni cilji za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za več kot 20 % do leta 2020.
Ian Hudghton (Verts/ALE) , v pisni obliki. – Københavnski vrh je bil v veliki meri izgubljena priložnost za prizadevanja, da bi se spopadli s podnebnimi spremembami. Moja lastna država, Škotska, je sprejela najambicioznešo zakonodajo na svetu za podnebne spremembe in nedavno sodelovanje škotske vlade z vlado na Maldivih služi kot model za mednarodni sporazum. Današnja resolucija poziva po „dvostranskih sestankih med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti“, da bi spodbudili razumevanje. Pričakujem, da bo nacionalni škotski parlament vključen v katerega od teh sestankov glede na njegovo vodilno svetovno naravnanost.
Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Ta resolucija vključuje nekatere nepomembne izboljšave s strani skupin na desni, ki so jo podpisale: omemba dela Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC), ki se nanaša na podnebne spremembe, poziv po večji vključitvi civilne družbe v delo mehiške konference, poziv EU, da zviša svoje cilje glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, ki so bili predlagani za leto 2020, nad 20 %. Vendar to ni dovolj in pohvala trga ogljika pomeni, da ti cilji izgubljajo vso prepričljivost. Pomoč, ponujena državam na jugu, ki jim dolgujemo podnebni dolg, ni dovolj.
Podobno je predlagani cilj, da se zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2020 približa 30 %, še daleč od 40 %, ki jih je predlagal IPCC. Poleg tega ni nobenega sklicevanja na pobudo bolivijskega predsednika Eva Moralesa Ayme za svetovno ljudsko konferenco o podnebnih spremembah. Do danes je to namreč edina pobuda, ki predlaga ljudstvom sveta, da bi priznala svoje pravice do ekosistema in ustanovila sodišče podnebne pravičnosti.
Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Največji upi, ki so obdajali tako opevani københavnski vrh, so propadli. Države z največjo odgovornostjo v tej zadevi niso dosegle soglasja o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Ta problem, ki se nanaša na ves svet, potrebuje hitro rešitev. Na 16. konferenci pogodbenic (COP 16) v Mehiki je potrebna večja preglednost in večji vložek civilne družbe. EU mora biti zmožna prevzeti vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam. Vse države, od ZDA do tako imenovanih držav v vzponu, vključno s Kitajsko, ki so hude onesnaževalke, morajo prav tako sprejeti svojo odgovornost v boju, ki pušča vse manj prostora za nove priložnosti. Tu gre za trajnostno prihodnost človeštva. Če ne bomo pravočasno storili ničesar, lahko dosežemo točko, od koder ni več vrnitve.
Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. – (ES) Vzdržal sem se glasovanja o Resoluciji RC-B7-0064/2010 o rezultatih københavnskega vrha o podnebnih spremembah, ker verjamem, da je bila neuspešna, glede na to, da københavnski dogovor ni pravno zavezujoč in ne določa svetovnih ciljev o zmanjšanju emisij. Razvite države na konferenci niso priznale podnebnega dolga, ki so ga dolžne državam v razvoju, niti niso pokazale obžalovanja za škodljive posledice uvedenih tržnih mehanizmov (trgovanje z ogljikom). S tem, da sem se vzdržal, želim izraziti svoje globoko razočaranje nad rezultatom vrha, ki je bil veliko pod pričakovanji državljanov.
Evropska unija mora enkrat za vselej sprejeti odgovornost in storiti vse, kar je mogoče, da se bodo emisije CO2 do leta 2020 zmanjšale za 40 %. Zato sem prepričan, da moramo predlagati nov gospodarski in družbeni model v izziv kapitalizmu. Pozdravljam odločitev, ki jo je sprejel predsednik Bolivije, Evo Morales, za organizacijo svetovne ljudske konference o podnebnih spremembah in pravicah matere Zemlje.
Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. – (PL) Københavnski podnebni vrh večina opazovalcev upravičeno šteje za neuspeh. Težko se je upreti vtisu, da so se svetovni voditelji v Københavnu šli tvegano igro in se niso potrudili, da bi dosegli najboljši dogovor, ampak so za neuspeh sporazuma obtožili drugo stran. Zaskrbljujoče je, da EU, kljub temu, da si je pripravila skupno stališče, tega ni bila sposobna uporabiti kot platformo za sporazum z drugimi državami. Evropska unija si mora začeti prizadevati, da bo zagotovila, da se bo 16. konferenca pogodbenic v Mehiki končala z uspehom. Podnebni sporazum, ki bi ga morala EU spodbujati, mora imeti tri osnovne lastnosti: mora biti pravno zavezujoč, mora pokazati solidarnost in mora biti ambiciozen. Na odločitev, ki jo je EU sprejela na vrhu v Sevilji, v skladu s katero EU ne bo omejila svojih emisij v letu 2020 za več kot 20 % v primerjavi z letom 1990, bi bilo treba gledati z zaskrbljenostjo.
Ponovljen je bil pogoj, da se bo cilj zmanjšanja emisij povečal na 30 %, če bodo druge države prve dale takšno izjavo. Zaenkrat pa mednarodne razmere kažejo, da bi lahko samo EU zagotovila zagon za pomembnejše zmanjšanje. Nihče ne bo prevzel mesta EU in EU ne sme odstopiti od vloge svetovnega spodbujevalca radikalnih sredstev v boju proti globalnemu segrevanju. EU mora dati na voljo 7,2 milijarde EUR in se zavezati, da jih bo uporabila za države, ki so najmanj razvite in najbolj ogrožene zaradi podnebnih sprememb.
Frédérique Ries (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Če hočemo potegniti nauk iz neuspeha na vrhu v Københavnu: potem je ta resolucija, za katero sem glasovala, prednostna naloga Evropskega parlamenta. Vemo, kaj je narobe: metoda ZN ne deluje več, Združene države in Kitajska se obnašajo kot nasprotnici v boju proti podnebni deregulaciji in Evropska unija ni sposobna nastopiti enotno. Čeprav vemo, kaj je narobe, moramo to še popraviti, da bomo lahko novembra 2010 dosegli sporazum v Cancúnu.
Če hoče Evropa ohraniti svoje vodstvo, bo morala pokazati inovativen pristop do podnebnega vprašanja in ponuditi še kaj drugega kot zgolj cilj globalnega zmanjšanja emisij s pomočjo izredno špekulativnega sistema trga za emisije toplogrednih plinov, to je orodja, ki ga je poleg tega vlada ZDA takoj zavrnila. Čas je, da se preide na drugačno metodo in predlaga „tehnološki“ most med industrializiranimi državami in regijami ter mikrodržavami, ki so še posebno izpostavljene podnebnim spremembam. Dodatek ambicioznih ukrepov, ki se nanašajo na čiste tehnologije, energetsko učinkovitost v zgradbah in sistem prenosa ter spodbujanje zelenih delovnih mest bodo spodbudili jutrišnje upe, upe na sporazum na prihajajočem vrhu v Cancúnu ter večje upe na skupno svetovno vizijo.
Czesław Adam Siekierski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Konferenca o podnebnih spremembah v Københavnu ni dala rešitve in se ni uspela dogovoriti za nobeno končno resolucijo ali odločitev o obsegu in razponu omejitev za emisije ali končna sredstva, ki bi se uporabila v ta namen. Vendar mislim, da ni bila poraz, čeprav gotovo ni izpolnila pričakovanj EU. Ta pričakovanja so bila nerazumna glede velikosti predlaganega zmanjšanja toplogrednih plinov in glede finančnih pričakovanj v zvezi z bojem proti podnebnim spremembam. Povrhu vsega je bilo v trditvah o vodilni vlogi v procesu boja proti podnebnim spremembam tudi nekaj nevednosti. Po mojem mnenju smo še vedno na stopnji, ko ni priporočljivo sprejemanje obvezujočih in končnih odločitev. Gre za to, da med drugim še vedno nimamo zanesljivih znanstvenih podatkov o podnebnih spremembah in vlogi človeštva v tem procesu. Pred kratkim smo bili priča sporom med strokovnjaki in znanstveniki o tej temi, ki potrjujejo, da nimajo vsi enakih pogledov na učinke globalnega segrevanja. Dodaten argument v prid prelaganju končne odločitve je gospodarska kriza, ki sili države v varčevanje in zmanjševanje izdatkov. V težkih časih gospodarske recesije zahtevajo prednostno obravnavo družbena vprašanja, kot je boj proti brezposelnosti in siromašenju družbe, podpora podjetništvu in drugi ukrepi za pospešitev gospodarske rasti.
Peter Skinner (S&D), v pisni obliki. – Medtem, ko je bilo mogoče končne izide vrha v Københavnu razumeti kot razočaranje, je treba nadaljnja prizadevanja pohvaliti. Pri tem preprosto ni druge možnosti kot skupno ukrepanje.
Ker bo imela Evropska unija še naprej ključno vlogo v pripravah na naslednjo konferenco v Mehiki, je treba zagotoviti, da bodo vsa prizadevanja politično sprejeta na svetovni ravni. Številni znanstveniki in drugi opazovalci v razpravah poudarjajo, da se državljani nagibajo k temu, da bodo podprli predloge glede podnebnih sprememb. Tisti, ki se zanašajo zgolj na ustvajanje ozračja strahu in sovražnosti, bolj malo pripomorejo k pripravi argumentov v njihov prid.
Smer, ki so jo sprejele vlade EU in jo vodi minister Ed Miliband, je dobila podporo in ponuja resnično upanje na dogovor. Parlament mora še naprej podpirati ta pristop.
Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. – (NL) Glasoval sem za to resolucijo, ker poziva, da se zavzame odločnejša smer v pogajanjih o globalni podnebni politiki. Poleg tega odsotnost mednarodnega sporazuma ni razlog, da bi se še naprej odlagali ukrepi politike EU za izvedbo prejšnjih zavez EU, da se naše emisije zmanjšajo za 20 % do leta 2020.
Parlament ponovno poudarja svoj cilj, naj se to zmanjšanje dvigne na 30 %. Dobro je, da Parlament izrecno navaja, da bodo pobude, sprejete za pospeševanje in spodbujanje zelenega gospodarstva, energetske varnosti in omejevanja energetske odvisnosti, vedno bolj olajševale pridobivanje zaveze za dosego zmanjšanja za 30 %.
Pomembno je, da se iz neuspeha v Københavnu potegne nauk. Zato moramo sprejeti pomembno samokritiko, da EU med pogajanji ni bila sposobna z določenimi predhodnimi zavezami za mednarodno vladno financiranje podnebnih ukrepov pridobiti zaupanja v državah v razvoju. Pomembno je tudi spoznati, da skupni prispevek EU k prizadevanjem, da bi dosegli zmanjšanje in financirali potrebe prilagajanja v državah v razvoju do leta 2020, ne more biti pod zneskom 30 milijard EUR na leto. Upam, da bo imela mehiška konferenca uspešen izid.
Thomas Ulmer (PPE), v pisni obliki. – (DE) Glasoval sem proti resoluciji. Na žalost so bile številne dobre spremembe zavrnjene. Zdi se, da je občutek ljudi za resničnost v zvezi z varstvom podnebja izpuhtel. Kritične pripombe in primerno znanstveno delo o varstvu podnebja so zavrnjeni, Evropa pa je dobila dovoljenje, da nadaljuje sama. To ni tisto, kar jaz razumem pod odgovorno politiko za naše državljane.
Marie-Christine Vergiat (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Vzdržala sem se glasovanja o resoluciji Evropskega parlamenta o københavnskem vrhu, ker ne dokazuje, da je kos neuspehu tega vrha, čeprav je Evropski parlament jasno obsodil pomanjkljivosti Evropske unije v navedeni priložnosti.
Priznati je treba, da so bili sprejeti nekateri pozitivni ukrepi, na primer pozivi Komisiji, naj bo ambicioznejša glede emisij toplogrednih plinov in naj odobri ustrezno financiranje za odpravo teh plinov.
Druge spremembe pa so nesprejemljive, ker prepuščajo urejanje trgu s pomočjo dovoljenj za emisije, mehanizmi čistega razvoja in podobnim. Poleg tega je bila Evropski uniji dana zahteva, naj vstopi v pogajanja z Združenimi državami, da bi se oblikoval čezatlantski trg ogljika.
Na koncu, obžalujem, da je bil zavrnjen poziv za uvedbo zelenega Tobinovega davka, ki bi s svojim prihodkom pomagal državam v razvoju v boju proti podnebnim spremembam.
V logiki sistema, ki je povzročil podnebne spremembe, ni mogoče najti nobene trajne, resne ali celovite rešitve. Evropska unija je dolžna napredovati in biti za vzgled, ne glede na to, kakšno je stališče drugih držav. To lahko stori, če si je sposobna zagotoviti potrebne vire.
Anna Záborská (PPE), v pisni obliki. – (FR) Københavnska konferenca je bila neuspeh. Vendar ta sporazum pomeni prvi korak, ki povezuje večino pogodbenic in je podlaga za zaveze zmanjševanju, financiranju, merjenju, obveščanju in preverjanju ukrepov za ublažitev podnebnih sprememb in boj proti krčenju gozdov. V podpori resoluciji sem izrazila željo, da bi se uvedla „podnebna diplomacija“ na mednarodni ravni z osnovnim ciljem, da varuje svet. Parlament je tudi naznanil, da skupni prispevek Unije za prizadevanja za zmanjšanje podnebnih sprememb in v pomoč državam v razvoju za prilagoditev ne bi smel znašati manj kot 30 000 milijonov EUR na leto od zdaj pa do leta 2020, s tem da vemo, da se lahko ta številka poveča, ker se pojavlja novo znanje o resnosti podnebnih sprememb in udeleženi stroški. Poleg okoljske romantičnosti pa ne smemo pozabiti na evropsko industrijo. Zato menim, da je za konkurenčnost evropske industrije bistveno, da bi imele tudi druge industrializirane države zunaj EU podobna prizadevanja in da bi se države v razvoju in gospodarstva v vzponu zavezale za razumna znižanja. Cilji zniževanja morajo biti merljivi, znatni in preverljivi za vsakogar, če hočemo imeti podnebno pravičnost.
Iva Zanicchi (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasovala sem za predloge resolucije o izidu københavnske konference o podnebnih spremembah kljub nekaterim nejasnostim.
V Københavnu, kjer sem bila navzoča kot predstavnica Evropskega parlamenta, je bil dosežen pravno nezavezujoč dogovor. Ne le, da ta dogovor ne ponuja ustreznega odgovora za mednarodni boj proti podnebnim spremembam, ampak tudi ne rešuje problema izkrivljenih razmer v mednarodni konkurenci. Te delujejo na škodo evropskih podjetij, ki morajo v nasprotju s svojimi glavnimi konkurenti iz drugih držav, kot so Združene države in Kitajska, že izpolnjevati ambiciozne cilje za zmanjšanje emisij.
Prepričana sem, da si mora Evropska unija prizadevati za opredelitev učinkovite strategije za prihajajoča mednarodna srečanja; to je strategije, ki ima cilj, da spodbuja zelene tehnologije, energetsko učinkovitost in obnovljive vire; strategije, ki uvaja resnično učinkovit globalni sistem boja proti podnebnim spremembam – in to strategije, ki ne daje nobene podpore izkrivljanju mednarodne konkurence.
Nessa Childers (S&D), v pisni obliki. – Vzdržala sem se glasovanja o poročilu gospoda Domenicija kljub veliki večini razumnih predlogov, ki jih vsebuje. Obstaja potreba po nadaljnji podrobni razpravi o različnih vprašanjih, ki jih odpira. Po eni strani je treba zagotoviti, da različne davčne ureditve za pravne osebe ne bodo omogočale podjetjem, da bi se izogibala odgovornosti, da podpirajo družbo z deležem svojih dobičkov s pošteno ureditvijo davka od dobička pravnih oseb. Vendar je treba posebno pozornost nameniti tudi negativnemu vplivu, ki bi ga lahko imela skupna konsolidirana osnova za davek od dobička pravnih oseb v malih državah, kot je Irska, kjer so ravni blaginje in zaposlovanja v veliki meri odvisne od njihove zmogljivosti, da pritegnejo tuje naložbe.
Proinsias De Rossa (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo o spodbujanju dobrega upravljanja v davčnih zadevah, ki je ključ za obnovo svetovnega gospodarstva. Zahteva preglednost, izmenjavo informacij, čezmejno sodelovanje in pošteno davčno konkurenco. Odvrača davčno goljufijo in izogibanje davkom za konkurenčno prednost podjetij, ki izpolnjujejo svoje davčne obveznosti, in zmanjšuje pritisk na vlade za zmanjšanje stopenj davka od dobička pravnih oseb, ki prelaga davčno breme na delavce in gospodinjstva z nizkimi dohodki, hkrati pa vsiljuje zmanjšanje javnih storitev. Vsak evropski sporazum o skupni konsolidirani osnovi za davek od dobička pravnih oseb mora upoštevati potrebe geografsko oddaljenih regij EU, kot je Irska, in njihovo zmožnost, da pritegnejo neposredne tuje naložbe. Pri skupni konsolidirani osnovi za davek od dobička pravnih oseb (CCCTB) ne gre za skupno davčno stopnjo. Obdavčitev družb je izključna odgovornost vsake države članice. CCCTB je bila zamišljena zaradi uvedbe skupne pravne podlage za izračun dobičkov družb s poslovnimi enotami v najmanj dveh državah članicah. To poročilo pravi glede CCCTB, da [EP] „opozarja, da bi z uvedbo skupne konsolidirane osnove za davek od dobička pravnih oseb v EU znotraj konsolidiranih skupin lažje odpravili težave dvojnih obdavčitev in transfernih cen“, zato pozdravljam predlog irske vlade v letošnjem osnutku irskega finančnega zakona za urejanje transfernih cen v nadnacionalnih podjetjih.
Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Pozdravljamo izrecno izjavo v poročilu, da [EP]: „odločno obsoja, da davčne oaze vzpodbujajo izogibanje davkom, davčne utaje in beg kapitala ter imajo koristi od tega; zato poziva države članice, naj boj proti davčnim oazam, utaji davkov in nezakonitemu begu kapitala obravnavajo kot prednostno nalogo“.
Podpiramo tudi izjavo, da „skupaj s pobudami pod vodstvom OECD“ „rezultati ne zadostujejo za spoprijem z izzivi, ki jih predstavljajo davčne oaze in središča z ugodnim davčnim sistemom, in jim morajo slediti odločni, učinkoviti in usklajeni ukrepi“ in celo, da „obveznosti, ki jih je do sedaj sprejela skupina G20, ne zadostujejo za obravnavanje izzivov, ki jih prinašajo davčne utaje, davčne oaze in središča z ugodnim davčnim sistemom“.
Najpomembnejše pa seveda ni bilo, da se to omeji zgolj na dobre namene, ampak učinkovit boj in odprava davčnih oaz in središč z ugodnim davčnim sistemom, zlasti kadar v nekaterih primerih javni primanjkljaj spremlja določena mera dramatičnosti, ki je namenjena izvajanju in celo povečanju istih neoliberalnih politik, ki bi še enkrat izstavile račun za krizo delavcem in ljudem.
Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Pri dobrem upravljanju v davčnih zadevah ne gre za boj proti goljufiji, znosno obdavčitev ali dobro uporabo javnih sredstev. Gre za sistematično preganjanje davkoplačevalca, v glavnem evropskega davkoplačevalca in samodejno izmenjavo informacij o njegovih bančnih računih, ne da bi on kar koli zagrešil. Še več, tu ne govorim o velikih družbah ali zelo bogatih posameznikih, ki bodo vedno imeli sredstva, da se izmuznejo iz mreže, ampak o povprečnem Evropejcu.
Vaše govorjenje o davčnih oazah je hinavsko: udrihate proti Lihtenštajnu in Karibom, ne rečete pa niti besede o največji evropski davčni oazi, o finančnem središču Londona, ali o tistih v Združenih državah. Prav tako ne rečete ničesar o tem, kar je omogočilo obstoj teh oaz: o davčnem peklu, ki je zdaj značilen za večino evropskih držav članic, ohromljenih zaradi dolgov in primanjkljajev. Kajti javni izdatki so se silno povečali, da bi pokrili socialne posledice vaših gospodarskih politik in ogromne stroške množičnega priseljevanja. Države članice namreč ne morejo več financirati svojih dolgov, razen če se zatečejo na trge in upoštevajo njihove pogoje, kar pomeni, da bi danes 15 do 20 % proračunskih odhodkov države, kot je Francija, pokrilo samo njena plačila obresti. Ne bodo nas uporabljali kot moralni alibi za takšno politiko.
Marian Harkin (ALDE), v pisni obliki. – Uporaba CCCTB za boj proti dvojnemu obdavčevanju je pretiravanje, od katerega je več škode kot koristi. Obstajajo veliko učinkovitejši načini za bojevanje proti dvojnemu obdavčevanju. Zato sem glasovala proti uvodni izjavi 25.
Ian Hudghton (Verts/ALE) , v pisni obliki. – Sedanja gospodarska kriza je osvetlila številna življenjsko pomembna področja, na katerih je potrebno narediti reformo znotraj Evrope in po vsem svetu. Dobro upravljanje v davčnih zadevah je zelo pomemben element zdravega gospodarstva in EU mora imeti ključno vlogo pri spodbujanju mednarodnega dobrega upravljanja v teh zadevah.
Arlene McCarthy (S&D), v pisni obliki. – Davčna goljufija in utaje davkov vsako leto povzročijo izgubo, ocenjeno na 200 milijard EUR – denar, ukraden davkoplačevalcem v bogatem svetu in najpotrebnejšim v svetu v razvoju. Treba se je spopasti s to nadlogo in moja delegacija podpira to poročilo, ki pošilja močno sporočilo, da Evropski parlament ne bo dopuščal goljufije, utaje ali nekaznovanega delovanja davčnih oaz.
Še posebno pozdravljam jasno izjavo, da moramo stremeti k temu, da bo samodejna izmenjava informacij postala splošno pravilo. Študije kažejo, da je to najučinkovitejši način za spopadanje z davčnimi utajami in zaščito prihodkov. Tisti, ki nasprotujejo tem pozivom, delujejo v interesu neznatne elite bogatih posameznikov in podjetij, ki izrabljajo davčne oaze, in proti številnim, ki plačujejo davke in so odvisni od storitev, ki so plačane iz teh davkov.
Poročilo se nanaša na prihodnjo oceno učinka predlagane skupne konsolidirane osnove za davek od dobička pravnih oseb. Čeprav nimamo nič proti nadaljnji analizi, bi moja delegacija potrebovala močna ustrezna dokazila, preden bi se lahko odločila za podporo temu predlogu. Tudi poročilo zahteva analizo možnosti za sankcije proti davčnim oazam, ki jo podpiramo brez poseganja v končno odločitev.
Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Dobro davčno upravljanje je bistveno za zagotovitev jamstva na izredno pomembnih področjih, kot so načela preglednosti, izmenjava informacij in poštena davčna konkurenca. Finančna kriza je ustvarila še večji pritisk na vse v zvezi z bojem proti davčnim utajam in goljufijam, skupaj z bojem proti davčnim oazam. V času, ko milijoni ljudi po vsem svetu trpijo zaradi učinkov krize, bi se bilo nesmiselno bojevati s tistimi, ki ne izpolnjujejo svojih dolžnosti. Ta pobuda pomeni pomemben signal iz EU tretjim državam in jim pošilja sporočilo, da se učinkovito bojuje proti vsemu v zvezi z davčnimi oazami. Boj proti davčnim oazam po vsem svetu ni zgolj stvar pravičnosti pri davkih, ampak predvsem družbene pravičnosti.
Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Politiko dobrega upravljanja moramo izvajati v Evropski uniji in zunaj nje že zato, da nasprotujemo nepošteni davčni konkurenci, še posebej v tistih državah, ki pomenijo davčne oaze. Preglednost in fizična izmenjava informacij sta temelja poštene konkurence in poštene razporeditve davčnega bremena.
Poleg tega je dobro davčno upravljanje pomemben predpogoj za ohranitev celovitosti finančnih trgov. Predlogi za upravno sodelovanje in vzajemno pomoč pri izterjavi, ki jih sprejemamo na tem plenarnem zasedanju, nas vodijo v to smer. Na mednarodni ravni je pogajanje s tretjimi državami za sklenitev sporazumov o davčnih goljufijah, ki vključujejo klavzulo o izmenjavi informacij, eden od instrumentov, ki jih lahko EU uporabi za spodbujanje dobrega upravljanja v davčnih zadevah v tretjih državah.
Izjave petih držav, s katerimi ima EU varčevalni sporazum (Monako, Švica, Lihtenštajn, Andora in San Marino) so pomemben korak k odpravi stanja popolnega neravnotežja. Takšnim izjavam mora seveda slediti sklenitev pravno zavezujočih sporazumov. EU mora delovati tudi kot gonilna sila v tem sektorju, dajati dober zgled in slediti temu, kar je vrh G20 pravkar spravil v tek.
Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, tema dobrega davčnega upravljanja je bila vedno zelo pomembna, vendar je postala še pomembnejša po veliki gospodarski in finančni krizi, ki je prizadela našo celino pred dvema letoma.
Zadnja leta se je o tej temi razpravljalo v evropskih in mednarodnih vrhih, še posebej v zvezi z bojem proti davčnim utajam in davčnim oazam. Obstajajo dokazi o zavezah in volji Komisije, vendar moramo nedvomno uveljaviti resno politiko, da bomo preprečili davčne utaje prek družb, ki služijo za kuliso in se izogibajo davčnim zakonom s preprostim klikanjem po internetu.
Prepričan sem, da lahko načelo dobrega upravljanja, ki temelji na načelu preglednosti in izmenjavi informacij, tvori podlago za zasledovanje prednostnega cilja Evropske unije, to je boja proti davčnim oazam, utaji davkov in nezakonitemu begu kapitala.
Evropska unija mora biti na mednarodni ravni tudi enotna in se bojevati za izboljšanje standardov OECD, da bi dosegla samodejno izmenjavo informacij namesto izmenjave na podlagi zahtevka. In zato bom glasoval za poročilo.
Evelyn Regner (S&D), v pisni obliki. – (DE) Glasovala sem za poročilo, ki spodbuja dobro upravljanje v davčnih zadevah, ker menim, da je učinkovit boj proti davčnim goljufijam in utajam davkov zelo pomemben. Poleg tega moramo premagati blokado davčnih vprašanj v Svetu ministrov in okrepiti dobro upravljanje na področju obdavčevanja.
Robert Goebbels (S&D), v pisni obliki. – (FR) Sem za mednarodno sodelovanje pri davčnih utajah, vendar dvomim, da je upravno sodelovanje, ki vodi v samodejno izmenjavo vseh podatkov v zvezi s sredstvi evropskih državljanov, najboljši način, da se doseže poštena obdavčitev. Odtegnitev pri viru za vse finančne transakcije bi bila veliko učinkovitejši način.
Takšna odtegnitev pri viru bi bila končni davek. Lahko postane evropski vir. Tako imenovano „dobro upravljanje“, ki ga priporoča Evropski parlament, razgalja vse vidike zasebnosti državljanov. Uničuje varstvo posameznih podatkov, ki bi jih, paradoksalno, Evropski parlament rad zavaroval z dokumentom SWIFT. Zato nisem glasoval za ti poročili.
Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Čeprav je treba premagati davčne goljufije, zaradi tega ne smemo pozabiti, da goljufija sama ne bi nikoli povzročila gospodarske krize, ki jo danes doživljamo. Ta kriza je strukturna kriza kapitalizma in ima izvor v sami logiki tega sistema, v vrednotah, ki jih evropske elite slepo poveličujejo. Glasujem za to besedilo, ker obsojam zasledovanje osebnega dobička na škodo skupnega dobra. Ta logika je ravno toliko del davčne goljufije kakor evropskega neoliberalizma, ki je ne glede na neodločnost veliko bolj odgovoren za neuspeh razvojnih ciljev tisočletja kakor goljufija.
DDV, ki ga to besedilo prav tako podpira, je eden od odklonov tega sistema. To je najbolj nepravičen davek na svetu, ker podreja vse državljane isti stopnji obdavčitve kljub ogromnim razlikam v dohodku, ki so znak neoliberalizma. Škoda je, da se besedilo ne ukvarja z osnovnim problemom in ne poskuša končno postaviti na dnevni red evropske politike pošteno razdelitev ustvarjenega bogastva za skupno dobro.
John Stuart Agnew in William (The Earl of) Dartmouth (EFD), v pisni obliki. – Čeprav UKIP verjame v enakost moških in žensk, zavračamo vsak poskus EU za sprejemanje predpisov na tem področju. Verjamemo, da so za to področje primernejši ukrepi na nacionalni ravni.
Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za poročilo gospoda Tarabella, ker menim, da je enakost moških in žensk v Evropski uniji, kot jo priznavata Pogodba o Evropski uniji in Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, temeljno načelo, ki se še vedno ne izvaja na enotno.
Ne glede na razliko v plači med moškimi in ženskami, poklicno segregacijo in spolne stereotipe je cilj poročila, da poudari načelo enakega plačila za enako delo, kot je določeno v pogodbah Skupnosti od leta 1957. Poudarja, da ima gospodarska, finančna in družbena kriza, ki stiska Evropsko unijo in preostali svet, resničen učinek na ženske, njihove delovne razmere, njihov položaj v družbi in na enakost žensk in moških v Evropski uniji.
John Attard-Montalto (S&D), v pisni obliki. – Rad bi razložil svoj glasovalni vzorec v zvezi s poročilom gospoda Tarabella z naslovom „Enakost žensk in moških v Evropski uniji – 2009“. Veliko sprememb se je neposredno ali posredno sklicevalo na splav. Malta je proti splavu. Glavne politične stranke so pri tem vprašanju popolnoma enotne. Večji del družbe se prav tako strinja s tem pogledom. Poleg tega so verski in moralni vidiki pomemben element.
Regina Bastos (PPE), v pisni obliki. – (PT) Evropska komisija v svojem poročilu o enakosti moških in žensk v EU v letu 2009 poudarja, da so glavne razlike med spoloma v usklajevanju družinskega in poklicnega življenja, poklicni in sektorski segregaciji po spolu, razlikah v plači in nizki stopnji zaposlenosti žensk. Te razlike med moškimi in ženskami so se še posebno poslabšale v sedanji gospodarski, finančni in socialni krizi. Glasovala sem proti poročilu, ker menim, da je bilo izkrivljeno z vnašanjem vprašanj, kot je dostop do splava in prost dostop do nasvetov o splavu. To so zelo občutljive teme in v skladu z načelom subsidiarnosti so stvar posameznih držav članic.
Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za to poročilo, ker je ob zapletenih gospodarskih, finančnih in družbenih razmerah pomembnejše kot kdaj koli, da se izvaja eno najpomembnejših temeljnih načel Evropske unije – enakost moških in žensk. Vsaka država članica mora zagotoviti, da bodo delavci obeh spolov prejemali enako plačilo za delo enake vrednosti. Za spodbuditev enakosti moških in žensk moramo zagotoviti, da si bodo moški in ženske delili družinske in gospodinjske obveznosti. Zelo pomembno je, da se očetovski dopust še prej zagotovi v direktivi, da bodo ustvarjeni pogoji za očete in bodo lahko prispevali k negi otroka. Žrtve trgovine z ljudmi so večinoma ženske. Zato pozivam tiste države članice, ki še niso ratificirale Konvencije Sveta Evrope o ukrepih proti trgovini z ljudmi, naj to storijo brez odlašanja.
Carlo Casini (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem proti resoluciji o enakosti žensk in moških v Evropski uniji (2009), čeprav se strinjam z večjim delom njene vsebine, ker ne moremo pozivati po enakosti za eno skupino ljudi, ne da bi jo hkrati odrekli drugi.
Sklicujem se na odstavek 38, ki zatrjuje, da jamči pravice žensk s tem, ko jim zagotavlja lahek dostop do splava. Uničenje najmanjših in najranljivejših posameznikov v obliki nerojenih otrok se ne more šteti za način potrditve dostojanstva in svobode žensk. Na delu je zarota proti življenju, ki uporablja preizkušene in preskušene načine, da nas slepi. Treba je razkriti, za kaj gre.
Sestavljanje izredno poštenih zahtev z izredno nepoštenimi zahtevki in sprevračanjem pomena besed so ukane, ki so se izkazale za učinkovite med glasovanjem Evropskega parlamenta, vendar nočem imeti nobenega opravka s tem. Ne moremo govoriti o drami splava, ki si zasluži pozornost politikov pa tudi moralistov, ne da bi priznali tudi pravice novorojenih ali vsaj pozvali po pravilnem izobraževanju v zvezi z življenjem in po organiziranju oblik podpore za težke ali nezaželene nosečnosti in jim omogočili, da se naravno sklenejo.
Françoise Castex (S&D), v pisni obliki. – (FR) Pozdravljam sprejetje tega poročila o enakosti moških in žensk v EU. To poročilo poudarja, da je nujno potrebna pobuda Skupnosti za učinkovit boj proti nasilju nad ženskami. Sprejetje te resolucije povezuje dve razsežnosti, ki ju štejem za temeljni. Prvič, priporočilo za očetovski dopust na evropski ravni. Če naj obstaja enakost pri zaposlovanju, je potrebna tudi enakost v družbenem in družinskem življenju. Ta resolucija poudarja odgovornost Komisije za pripravo zakonodaje na tem področju. A resnično prava zmaga tega glasovanja je, da ponovno potrdi pravico do splava. Od leta 2002 ni nobeno evropsko besedilo ponovno potrdilo te pravice zaradi zadržkov ene desničarske evropske stranke. Ženske morajo imeti nadzor nad svojimi spolnimi in reproduktivnimi pravicami. Seveda je treba storiti še veliko več glede resničnega dostopa do informacij, kontracepcije in splava, a Tarabellovo poročilo se mora uporabiti kot temeljno izhodišče podpore za pripravo evropske zakonodaje v tem sektorju.
Nessa Childers (S&D), v pisni obliki. – Danes sem glasovala za to poročilo, ki je napredne narave, saj ima cilj, da spodbuja enakost moških in žensk, vključno s področji starševskega dopusta, nege otroka, nasilja v družini in razlik v plačilu. Spodbuja tudi veliko širšo ozaveščenost o vprašanjih spolnega zdravja žensk in moških. Vendar to ni zakonodajni predlog. To je predvsem izjava o načelih, ki jih brez problema podprem. To je v skladu z načeli, ki jih zagovarjajo laburistične in socialnodemokratske stranke po vsej Evropi. Treba je opozoriti, da je zagotavljanje storitev splava popolnoma in izključno stvar posameznih držav članic. To poročilo tega ne spreminja in ne more spremeniti.
Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem proti poročilu o enakosti moških in žensk v EU v letu 2009, ker menim, da je bilo izkrivljeno z odpiranjem vprašanj, kot sta dostop do umetne prekinitve nosečnosti in prost dostop do nasvetov o tem. To so zelo občutljive teme in v skladu z načelom subsidiarnosti so samo stvar posameznih držav članic.
Proinsias De Rossa (S&D), v pisni obliki. – Močno podpiram to poročilo. Enakost žensk in moških je že dolgo temeljno načelo Evropske unije. A kljub napredku na tem področju še vedno ostajajo neenakosti. Razkorak v stopnjah zaposlenosti med ženskami in moškimi se manjša, a za ženske je še vedno verjetneje, da bodo zaposlene s skrajšanim delovnim časom in/ali za določen čas in da bodo ostale večinoma na slabo plačanih delovnih mestih. V Evropi dela s krajšim delovnim časom štirikrat več žensk kot moških. Razlika v plačilu med spoloma (17,4 %) se je od leta 2000 komaj kaj zmanjšala. Da bi povprečna ženska zaslužila enako, kot zasluži povprečen moški v koledarskem letu, mora delati do konca februarja naslednje leto, skupno 418 dni. Svetovna gospodarska, finančna in socialna kriza je ženskam zadala „dvojni udarec“. Panoge, v katerih ženske pomenijo večino delovne sile, so v javnem sektorju (npr. izobraževanje, zdravstvo in socialno skrbstvo), ki je še posebej na udaru za ukinjanje delovnih mest. Poleg tega so zaradi zmanjševanja storitev, kot so varstvo otrok, nega starejših, pomoč pri učenju ipd., ženske, ki so jih uporabljale, prisiljene pustiti službo in te naloge prevzeti same.
Robert Dušek (S&D), v pisni obliki. – (CS) Poročilo Marca Tarabella jasno poudarja največjo oviro za enakost spolov. Vem, da nekateri poslanci ne jemljejo resno vprašanja neenakosti spolov in s tem povezane diskriminacije. Kljub temu pa se zavedam teh zapletov. Svetovna gospodarska kriza je poslabšala razmere in kaže, da bodo ženske „žrtvovane“ s fiskalnimi politikami zmanjševanja stroškov, ki zmanjšujejo porodniška nadomestila in izdatke za socialne storitve. Ker je pri ženskah že po izročilu večje tveganje za revščino in nizke dohodke, ker prekinejo ali končajo svojo poklicno pot, da bi si ustvarile družino, ker dajejo prednost moževi poklicni poti ali pa skrbijo za otroke in starejše, poročevalec predlaga ustrezna sredstva za izboljšanje. Gospod Tarabella pravilno navaja, da se načelo „enako plačilo za enako delo“, ki velja v pogodbah od leta 1957, ne spoštuje in da ženske v nekaterih državah članicah še vedno niso plačane za enako delo po enaki ceni kakor moški.
Poleg tega obstajajo številne politike EU, namenjene pomoči družinam z otroki, ki ne omenjajo samskih mater ali očetov, ki živijo z otroki. Pravilna je tudi zahteva, da se plačilo za očetovski dopust zakonsko uredi na evropski ravni. Poštena razdelitev družinskih in domačih odgovornosti žensk in moških bo pomagala razrešiti položaj. Iz omenjenih razlogov soglašam z oceno poročila 2009/2010 in sem glasoval za njegovo sprejetje.
Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo gospoda Tarabella o enakosti moških in žensk v Evropski uniji v letu 2009, ker predlaga posebne in inovativne ukrepe in politike v zvezi z enakostjo spolov. Priprava direktive o preprečevanju in boju proti vsem oblikam nasilja nad ženskami in uvedba očetovskega dopusta v evropsko zakonodajo sodita med predloge, za katere menim, da so bistveni za spodbujanje enakosti spolov in so jamstvo za enakopravnejšo delitev družinskih obveznosti med moškimi in ženskami.
Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Nekaj ni v redu, če Parlament zahteva spoštovanje, vendar ga ne more doseči.
Ustrezna in resna vprašanja kakršno je to, si zaslužijo našo pozornost, razpravo in iskanje največjega skupnega imenovalca. Niti pomislim ne, da bi bilo to težko doseči. Kljub temu se prikrito in zahrbtno uvajanje spornih vprašanj pod krinko prav teh tem sprevrača v obžalovanja vredno navado. Parlament je spet deloval zgolj kot oglasna deska za najskrajnejše dnevne rede.
Ne morem si kaj, da ne bi odločno zavrnil tega poskusa spodbujanja liberalizacije splava in nespoštovanja človeškega življenja in dostojanstva, ki ga prinaša pod pretvezo podpiranja enakosti moških in žensk, in nezakonitega poskusa povezovanja obeh vzrokov ter manipulacije z močjo držav članic v teh zadevah.
Ta obsedenost z razširjanjem pojma spolnega in reproduktivnega zdravja na vključitev splava, hkrati z izsiljevanjem, naj se izvaja povsod, kaže na obliko zahrtnih metod, ki jih uporabljajo tisti, ki skušajo olepšati realnost. S temi evfemizmi, namenjenimi oslabitvi zavedanja, ni nič manj surov, nasilje nad ženskami nič manj okrutno in ta strategija nič manj obžalovanja vredna.
José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) „Nasilje nad ženskami je morda najsramotnejša kršitev človekovih pravic ... Ne pozna nobenih meja, ne geografskih ne kulturnih ne premoženjskih. Dokler se nadaljuje, ne moremo trditi, da je bil dosežen kakršen koli dejanski napredek na področju enakosti, razvoja in miru.“ To so besede nekdanjega generalnega sekretarja Združenih narodov, Kofi Annana, in na žalost še vedno veljajo. Diskriminacija na podlagi spola danes v razvitem svetu in Evropi vztraja, ker je strukturni problem, in ima hude posledice v neenakih možnostih. Danes še vedno obstajajo razlike med moškimi in ženskami, v izobrazbi, jeziku, dodeljevanju domačih dolžnosti, dostopu do dela in izvajanju poklicnih dolžnosti. Prepričan sem, da bi morali dostop do dela, napredovanje ter opravljanje zaposlitve v zasebnem ali javnem sektorju ali celo v politiki temeljiti na zaslugah in kakovosti posameznika, ne glede na spol. Vendar sem glasoval proti resoluciji zaradi uvajanja občutljivih vprašanj, kot je dostop do splava, o čemer odločajo države članice same.
Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Sprejetje te resolucije v Parlamentu je bilo ključno, kljub želji konzervativne desnice, da bi jo preprečila, ker vsebuje pomembne pravice za ženske. Poročilu je kljub nekaterim pomanjkljivostim uspelo poudariti pomembne točke, kot so potreba po očetovskem dopustu, ki je povezan s porodniškim dopustom, vprašanje spolnih in reproduktivnih pravic in potreba po pospešitvi boja proti neenakosti in diskriminaciji na delovnem mestu, proti nasilju in trgovini z ženskami in dekleti ter obsodba revščine in negotovega, slabo plačanega dela, ki so mu podvržene številne ženske.
Pomembno je bilo, da se še enkrat pokaže odobravanje zamisli, da „morajo ženske imeti nadzor nad svojimi spolnimi in reproduktivnimi pravicami z lahkim dostopom do kontracepcije in splava“.
Ta resolucija ima posebno odmevnost na predvečer stote obletnice praznovanja dneva žena in 15. obletnice pekinških izhodišč. Upajmo, da bo prišlo do tega, da bo v resnici izvedena.
Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Da, ženske se srečujejo s posebnimi težavami. A kot ponavadi v tem parlamentu, je bil začetni namen dober, potem pa je vodil v izkrivljeno analizo in divje predloge.
To poročilo slika karikaturo evropske družbe, za katero je značilna vsakodnevna in sistematična sovražnost do žensk. Politike za oživitev gospodarstva so očitno seksistične, ker se nagibajo k pomoči moškim delovnim sektorjem, prav tako stroge proračunske politike, ker vplivajo na feminizirane javne sektorje … Nasprotno pa je vse popolnoma tiho o posledicah množične navzočnosti priseljencev v Evropi, s kulturo in praksami, v katerih so ženske ujete v manjvredni položaj, svetlobna leta daleč od naših vrednot in zamisli.
Vse je tiho tudi o negativnih posledicah vašega govora o skupnem egalitarizmu. Ženske postopoma izgubljajo posebne in zakonite socialne pravice, pridobljene ob priznanju njihove vloge mater. Nazadnje, vse je tiho tudi o starševskih plačah, ki so edini način, da se ženskam omogoči izbiro med poklicnim in družinskim življenjem ali usklajevanje med obema.
Za konec, ko vidim številne kolege poslance, ki jih zanese histerija in vsiljevanje splošnega množičnega in obveznega splava, dvignjenega na raven temeljne vrednote za Evropo na poti v kolektivni samomor, mi postane kljub vsemu žal, da niso njihove matere splavile.
Jacky Hénin (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Čeprav ostro nasprotujem vsem negativnim ukrepom EU – in teh je veliko – jih podpiram, kadar gredo stvari v pravo smer. To poročilo vsebuje močne pozive (zlasti Evropski komisiji) glede neenake obravnave, ki so je deležne ženske, za uvedbo očetovskega dopusta, vzpostavitev leta za boj proti nasilju nad ženskami in pravico do lahkega dostopa do kontracepcije in splava. Poročilo tudi poudarja, da morajo imeti ženske brezplačen dostop do svetovanja o splavu.
Razlog za moj pozitiven glas je torej doseženo izboljšanje, vendar mora biti to izboljšanje bolj očitno v praksi.
To še toliko bolj, ker lahko samo obžalujem zavrnitev večine v Parlamentu, da bi podprla oblikovanje evropske listine o pravicah žensk, evropskega centra za spremljanje spolnega nasilja in „mednarodnega dneva enakega plačila”. Podobno se Parlament ni niti poskusil spopasti z globjimi vzroki teh neenakosti, ki ležijo v samem pravilu trga gospodarskega sistema, ki ga Evropa uporablja vsak dan.
Ian Hudghton (Verts/ALE) , v pisni obliki. – Čeprav je enakost med spoloma v EU temeljna pravica, priznana v Pogodbi o Evropski uniji, so nesprejemljive ravni neenakosti ostale še na številnih področjih. Jasno je, da ostajajo veliki problemi in zato je nujno, da se institucije EU pozitivno potrudijo prepoznati in poiskati rešitve teh vprašanj, kjer koli obstajajo.
Gunnar Hökmark, Christofer Fjellner in Anna Ibrisagic (PPE), v pisni obliki. – (SV) Danes, 10. februarja 2010 smo švedski konzervativci glasovali proti poročilu o enakosti žensk in moških – 2009 (A7-0004/2010). Čeprav se strinjamo z željo poročevalca po izboljšanju enakosti žensk in moških v Evropi, se nam ne zdi, da bi bila prava pot vmešavanje v suverenost držav članic z zahtevami po tako imenovanem gender budgeting, pripravi proračuna ob upoštevanju vidika spola, in pozivanjem držav članic, naj ne zmanjšujejo socialnih dodatkov, ter uvajanjem kvot prek zakonodaje. Enakost mora biti dosežena na ravni posameznika z razširitvijo možnosti za vplivanje na lastne razmere – ne z zakonodajo na evropski ravni in potezami politike, kot so posebej imenovani dnevi, novi organi EU in listina EU o pravicah žensk. Obstaja že listina EU o državljanskih svoboščinah in človekovih pravicah, ki jo je okrepila Lizbonska pogodba in zajema tudi ženske. Moramo se zavzeti za načelo subsidiarnosti. Pri končnem glasovanju smo zato glasovali proti poročilu, čeprav ima seveda točke, s katerimi se strinjamo; v celoti na primer podpiramo izjavo, da morajo imeti ženske nadzor nad svojimi spolnimi in reproduktivnimi pravicami.
Monica Luisa Macovei (PPE), v pisni obliki. – Glasovala sem za uvodno izjavo X in večji del odstavka 38, vzdržala sem se pri enem delu odstavka 38 iz naslednjih razlogov:
kot glavno načelo je treba spoštovati ženske spolne in reproduktivne pravice, zlasti v smislu enakosti moških in žensk, kar je zajamčeno z Listino EU o temeljnih pravicah (čl. 23).
Vendar sem prepričana, da bi se morale ženske naučiti same zavarovati pred nezaželeno nosečnostjo, z drugimi besedami, kadar imajo lahek dostop do kontracepcije in posebnega svetovanja, je splav težje upravičiti.
Moji volivci v Romuniji bi bili razočarani, če bi glasovala drugače. Poleg tega je v našem razmišljanju še vedno živa preteklost – kot je bilo poudarjeno v poročilu, ki ga je naročil predsednik Romunije – ko je komunistična stranka uvedla krute ukrepe proti splavu, da bi zagotovila nadzor stranke nad zasebnimi življenji žensk. Veliko žensk je umrlo zaradi nezakonitih splavov, ki so bili opravljeni brez medicinske pomoči.
Erminia Mazzoni (PPE), v pisni obliki. – (IT) V celoti podpiram gonilni duh resolucije, ki ima to dobro stran, da temelji na predpostavki, da je razprava o demografskih spremembah povezana z razpravo o ukrepih, ki so potrebni v boju proti gospodarski in finančni krizi na trgu dela.
Glede na to, da naša analiza napredka pri doseganju lizbonskih ciljev ni spodbudna, pozdravljamo poziv, ki ga izraža resolucija, naj se pospešijo zakonodajne spremembe v državah članicah, poostrijo postopki za ugotavljanje kršitev in spodbudi večja udeležba žensk v ključnih sektorjih na trgu dela, ki odražajo cilje, dosežene do zdaj v zvezi z usposabljanjem.
Ob tem moram povedati, da se sploh ne strinjam, kar sem izrazila že ob glasovanju, s to škodljivo željo po spodbujanju družbe splavov z zagotavljanjem pobud za prost dostop do prekinitve nosečnosti.
Predpostavka, da morajo imeti ženske lažje dosegljiv splav, da bodo pridobile svojo pravico do spolne svobode, ne nasprotuje le splošno veljavni morali, temveč je tudi v nasprotju z načeli iz uvodne izjave Z, ki navaja, da je „višja rodnost zaradi pričakovanih zahtev v prihodnosti“ osrednjega pomena za evropske ukrepe. Ostajam čvrsto zavezana spodbujanju odgovorne spolne kulture.
Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Ženske so glavne žrtve gospodarske in socialne krize, ki so jo ustvarile neoliberalne politike Evropske unije. Zahvaljujoč krizi narašča število negotovih služb in delovnih mest z obveznim krajšim delovnim časom. Patriarhat še vedno popolnoma preveva našo družbo. Zdaj jo je zaznamovala še odločna vrnitev stigmatizacije z versko podlago in ženske so za vedno žrtve teh sprememb.
Zato je razveseljujoče videti, da je Evropski parlament dal na dnevni red tako pomembno zadevo, kot je enakost žensk in moških. Je pa sramota, da se besedilo ne osredotoča na resnično neenakopravno naravo neoliberalizma. Neoliberalizem je odgovoren za številne probleme, zaradi katerih trpijo ženske, in v poglabljanju neenakosti med spoloma vidi samo še eno pot do uspešnosti.
Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Neenakost med moškimi in ženskami na različnih ravneh, glede na poklic, sektor ali različne stereotipe, se je z leti zabrisala. Enakost med moškimi in ženskami v EU postaja vedno bolj resničnost in čeprav so še vedno primeri diskriminacije, začenjamo opažati zelo pozitiven razvoj.
Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Čeprav so bile na področju enakih možnosti za ženske uvedene številne izboljšave, je treba še vedno veliko narediti. Ena najpomembnejših stvari je zagotovitev večje podpore za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, ki je za mnoge ženske, predvsem matere samohranilke, nepremostljiva ovira. Dejstvo, da je še vedno večja verjetnost, da bodo odgovorni položaji zaupani moškim, dokazuje, da je enakost pri delu mogoče doseči samo s spremembo stališč in ne z nalaganjem kvot, še posebno zato, ker so kvote sporne in zlahka povzročijo navzkrižje. Ker se to poročilo ne ukvarja s kritiko, da se lahko integracija načela enakosti spolov zasuče tudi v drugo smer, sem glasoval proti.
Mariya Nedelcheva (PPE), v pisni obliki. – (FR) Resolucija o enakosti med ženskami in moškimi v Evropski uniji se mi zdi povsem uravnotežena in pozdravljam delo, ki ga je opravil gospod Tarabella, da je dosegel ta izid. Očitne neenakosti med moškimi in ženskami so danes še vedno navzoče v sektorju zaposlovanja, zlasti ko gre za razlike v plačilu ali celo za usklajevanje dela in družinskega življenja. Na tem področju so še vedno potrebna prizadevanja.
Še več, v zvezi z varstvom spolnih in reproduktivnih pravic je bistveno, da imajo ženske dostop do kontracepcije in splava. Ženske morajo imeti možnost za popolno telesno neodvisnost. Zato sem glasovala za ukrepe v zvezi z varstvom teh pravic.
Za konec, glasovala sem proti oblikovanju evropske listine o pravicah žensk, ker Lizbonska pogodba, Listina o temeljnih pravicah, ki vključuje pravice žensk, tvori sestavni del pogodb. Ta listina je pravno zavezujoča in omogoča ženskam, da so zaščitene na enak način kot moški.
Rareş-Lucian Niculescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) V Romuniji je bil leta 1967 sprejet odlok, ki je prepovedoval splave, kar je pomenilo, da so ženske izgubile pravico, da bi izbirale med nadaljevanjem nosečnosti in njeno prekinitvijo. Ta prepoved je imela na romunsko družbo globok travmatičen vpliv in spoznali smo, kako nevarna je takšna odločitev.
Ženske bi morale imeti nadzor nad svojimi spolnimi in reproduktivnimi pravicami. Zato sem glasoval za vse vidike, povezane z lahkim dostopom do kontracepcije in splava, ki jih zajema Tarabellovo poročilo, in nazadnje za poročilo kot celoto.
Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zapletenost poročila, ki ga danes preučujemo, je bila očitna že med delom Odbora za pravice žensk in enakost spolov, kjer sta sprejetje besedila omogočili smešna večina treh glasov in vsesplošna odsotnost poslancev EP.
Mislim, da je bila zakonodaja o zaščiti žensk učinkovita že od leta 1975. Namesto, da si prizadevamo pripraviti nove direktive, sem torej prepričan, da bi morali zagotoviti, da bodo vlade v celoti uporabljale obstoječe zakone.
Zato sem se, čeprav nisem imel nobene želje glasovati proti poročilu, ki ima gotovo nekatere pozitivne vidike, raje ogradil od drugih vidikov, da bi poudaril svoje nestrinjanje z nekaterimi deli, zlasti tistimi, ki se nanašajo na splav, o katerem mi, katoliki, seveda nismo pripravljeni sklepati kompromisov.
Cristian Dan Preda (PPE), v pisni obliki. – (RO) Čeprav splavu ne nasprotujem, sem glasoval proti odstavku 38, ker se lahko razlaga, kot da spodbuja takšno prakso. Poleg tega podpiram lažji dostop do kontracepcije in izobraževanja o teh zadevah, ker je to najboljši način, da se izognemo neželeni nosečnosti. Po drugi strani pa menim, da želijo nekatere skupnosti iz različnih razlogov obdržati pristojnost nadzora nad splavom na nacionalni ravni, kar bi jim morali tudi dovoliti. To je področje, kjer bi morali uporabljati načelo subsidiarnosti. Menim, da razprava o tej zadevi v poročilu o enakosti med moškimi in ženskami v Evropski uniji ni najboljša rešitev.
Evelyn Regner (S&D), v pisni obliki. – (DE) Glasovala sem za poročilo o enakosti med moškimi in ženskami v Evropski uniji, ker je v skladu s temeljnim prepričanjem, da imajo ženske neomejeno pravico do avtonomnosti, zlasti glede svojih spolnih in reproduktivnih pravic, kar vključuje enostaven dostop do kontracepcije in splava. Te pravice so bistveni del zasnove in samopodobe sodobne evropske družbe.
Alf Svensson (PPE) , v pisni obliki. – (SV) Včeraj sem glasoval proti poročilu o enakosti med ženskami in moškimi. To pa predvsem zato, ker menim, da je mnogo točk v poročilu v nasprotju z načelom subsidiarnosti, kot na primer glede kvot. Vzdržal sem se glasovanja o uvodni izjavi X in odstavku 38, ki zadevata dostop žensk do splava. Menim, da bi obstoječe besedilo kršilo načelo subsidiarnosti. Menim, da gre za splošno načelo, in sicer da se na ravni EU ne bi smeli ukvarjati z zadevami, o katerih lahko posamezne države članice same odločajo na nacionalni ravni. Seveda podpiram stališče Švedske glede te zadeve, t.j. da je odločitev glede splava navsezadnje odločitev ženske same in ne zadeva zakonodajalce.
Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) Evropska unija trenutno doživlja hudo gospodarsko, finančno in družbeno krizo, ki močno vpliva na poklicno in zasebno življenje žensk. Spolna segregacija pri poklicih, razkol pri osebnih dohodkih in težave pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja so ovire, ki ženskam preprečujejo polno udeležbo na trgu delovne sile. Ne glede na izboljšave na delovnem mestu in vedno večje število žensk na odgovornih delovnih mestih je še vedno potrebna večja ozaveščenost o enakopravni obravnavi. To poročilo bi morali ugodno sprejeti, saj nam daje priložnost, da ponovno opredelimo smernice za odpravo razlik med moškimi in ženskami na trgu delovne sile. Le takrat lahko EU doseže svoje cilje s področja rasti, zaposlovanja in družbene kohezije. Vendar so bile v poročilo na žalost vključene tudi določbe o „polnih in reproduktivnih pravicah“, saj gre za poročilo, ki se pojavlja v okviru gospodarske krize in zadeva predvsem vpliv krize na delovne razmere žensk in mesto ženske v družbi. Zaradi zgoraj navedenih razlogov in ker predlagane spremembe odstavka 38, ki sem jih podprl in so po mojem mnenju bistvene za ekonomičnost dokumenta, niso bile odobrene, sem glasoval proti poročilu o enakosti med moškimi in ženskami v Evropski uniji.
Thomas Ulmer (PPE), v pisni obliki. – (DE) Glasoval sem proti poročilu, ker mi moje osnovno prepričanje ne dovoli, da bi sprejel neomejeno pravico do splava in reprodukcije. Menim, da je pravica do življenja temeljna pravica, ki jo moramo braniti in spoštovati v vsakem primeru. Ostali deli poročila so povsem sprejemljivi in dokazujejo, da je Evropa napredovala na področju enakosti žensk. Dodatna pozitivna stran je dejstvo, da je družinskim obveznostim posvečen veliko večji pomen.
Marina Yannakoudakis (ECR), v pisni obliki. – Skupina ECR najodločneje podpira enakost med moškimi in ženskami ter zlasti načelo enakih osebnih dohodkov in enakih možnosti na delovnem mestu. Skupina ECR se je odločila glasovati za odstavke, ki podpirajo takšno enakost. Vendar pa je skupina ECR glasovala proti tej resoluciji iz dveh posebnih razlogov. Prvič, nasprotujemo vsakemu zakonu, ki predpostavlja, da je zdravje žensk, njihova izobrazba in pravica do reprodukcije odgovornost EU, in ne držav članic. Drugič, čeprav skupina ECR v celoti podpira potrebo po določbah o materinstvu in očetovstvu, smo se odločili, da se vzdržimo takšnih navedb v tem poročilu, ker nasprotujemo vsakršni družinski politiki, zapovedani na ravni EU, saj o tem odločajo nacionalne vlade.
Anna Záborská (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem proti tej resoluciji. Resolucija ločuje moške in ženske, namesto da bi jih združevala. Besedilo odstavka 36 ni prav nič naivno: „ženske morajo imeti nadzor nad svojimi spolnimi in reproduktivnimi pravicami, zlasti preko enostavnega dostopa do kontracepcije in splava.“ Poročevalec tudi vztraja, da morajo imeti ženske brezplačen dostop do svetovanja o splavu. Vendar pa so države članice edine pristojne za vprašanje splava. Ker ta resolucija nima zavezujoče pravne moči, se ne more uporabiti za izvajanje pritiska, da bi se splav liberaliziral. Parlament nato poziva k boju proti spolnim stereotipom, zlasti glede opravil, ki jih opravljajo moški in ženske v okviru družine. Resolucija poudarja pomen zagotavljanja vzgoje predšolskih otrok, storitve otroške nege in zagotavljanja pomoči za ostarele in druge vzdrževane osebe. S tem želi Parlament uničiti naravno družino, kot mesto socializacije in solidarnosti med generacijami. Resolucija ne ponuja nobene dodane vrednosti za ženske, moške ali za Unijo. To je obžalovanja vredno, saj je spoštovanje ljudi, ki so drugačni, in spodbujanje enakih priložnosti za moške in ženske, resničen izziv za družbo.
Artur Zasada (PPE), v pisni obliki. – (PL) Glasoval sem proti resoluciji. Poročevalec gospod Tarabella ni upošteval nacionalnega okvira. Morala je del svetovnega nazora, ki je vključen v pravni sistem države. Poskus, da se v poljsko zakonodajo vključi možnost neomejenega dostopa do splava, je nekaj nenaravnega in bo očitno spodbudilo nasprotovanje. Po lastni vesti in ob upoštevanju pravnih predpisov, ki so veljavni na Poljskem, sem glasoval proti resoluciji. S tem jasno izjavljam, da so v skladu z načelom subsidiarnosti za tako občutljive zadeve pristojni le zakonodajalci posameznih 27 držav članic.
Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Na splošno sem glasoval za predlog resolucije o strateških ciljih EU za 15. konferenco podpisnic Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES). Podprl sem tudi spremembe, da bi se navadni tun vključil v dodatek II CITES v skladu z nedavnimi priporočili ad hoc odbora Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), ki je podprl obvestilo o vključitvi navadnega tuna v dodatek II CITES. Zato je generalna skupščina Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT) določila znatno zmanjšanje ulova navadnega tuna, in sicer za 13 500 ton, Evropska komisija pa je ponovno izjavila, da je zaskrbljena zaradi vedno manjšega staleža tuna in se zavezala, da bo izvedla zanesljivejše znanstvene raziskave.
Zavedam se, da je izguba biotske raznovrstnosti resen problem po vsem svetu in verjamem, da bi morali obstajati drugi predlogi, posvečeni ohranitvi tudi drugih živali. Menim, da je ta konferenca ključnega pomena za preživetje in trajnost mnogih vrst. Na koncu sem prepričan, da je popolna prepoved mednarodne trgovine s tunom, t.j. uvrstitev tuna v dodatek I, preuranjena, saj bi to sprožilo krizo v tem sektorju brez utemeljenih konkretnih dejstev.
John Attard-Montalto (S&D), v pisni obliki. – V zvezi z resolucijo o glavnih ciljih za konferenco podpisnic Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) sem glasoval proti ukinitvi ribolova navadnega tuna. Tako sem glasoval zato, ker bo to zelo negativno vplivalo na preživljanje malteških ribičev. Velika večina malteških ribičev nima možnosti loviti drugih vrst rib ali loviti v drugih ribolovnih območjih, ker uporablja tradicionalni način ribolova. Poleg tega sem prepričan, da merila za uvrstitev v CITES niso izpolnjena v primeru navadnega tuna.
Liam Aylward (ALDE), v pisni obliki. – (GA) Glasoval sem za poročilo o Konvenciji CITES. Živalske in rastlinske vrste izumirajo tisočkrat hitreje, kot bi se to dogajalo v naravnih razmerah. Človekovo delovanje povečuje stopnjo izumiranja in ogroža biotsko raznovrstnost. CITES je glavno sredstvo mednarodnih prizadevanj v boju proti glavnim nevarnostim, ki pretijo boitski raznovrstnosti, v boju proti nezakoniti trgovini in za uporabo ustrezne uredbe o trgovini s prosto živečimi živalmi.
Podpiram tiste, ki želijo, da bi bili mednarodni izvršilni zakonodajni organi bolj udeleženi v preprečevanju kriminala s področja prosto živečih živali in da bi se soočili z nevarnostmi, ki jih lahko povzroči elektronsko trgovanje. Zato podpiram tudi priporočilo, da se okrepi oddelek za okoljski kriminal.
Želim opozoriti na to, da bodo ukrepi CITES vplivali na poklice v revnih podeželskih skupnostih in tistih, ki so za preživetje odvisni od trgovine z nekaterimi vrstami. Še naprej moramo pomagati tem državam pri uveljavljanju seznama CITES, tako da bomo lahko sodelovali s tistimi, ki so v svojih območjih odvisni od prosto živečih živali.
Christine De Veyrac (PPE), v pisni obliki. – (FR) Evropski parlament poziva k popolni prepovedi trženja navadnega tuna na mednarodni ravni. Kot izvoljena predstavnica občine Sète nisem glasoval za ta ukrep: do danes ni bilo doseženega nobenega soglasja glede te prepovedi, tako med znanstveniki kot, če smem dodati, med okoljskimi združenji. Vendar pa bom, če bo tako radikalna prepoved sprejeta marca na mednarodni konferenci v Dohi, pozvala Evropsko komisijo, naj ne blokira finančnega nadomestila, ki ga bodo države članice morda potrebovale za plačevanje ribičev. V zadnjih letih so si ribiči močno prizadevali, da bi upoštevali vedno bolj omejevalne kvote, posodobili svoje flote in tako dalje. Ne bi bilo primerno, da bi jih prisilili v spremembo njihovega poklica v prihodnosti, ne da bi jim dodelili znatno finančno pomoč.
Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za resolucijo z naslovom „Glavni cilji za konferenco podpisnic CITES“, saj se mora zaščita biotske raznovrstnosti okrepiti v okviru naslednje konference podpisnic Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami. Biotska raznovrstnost je življenjskega pomena za blaginjo in preživetje človeštva. Moramo biti ambiciozni pri naših zahtevah, da se zaščitijo vse vrste, ki jim grozi izumrtje.
Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) je trenutno glavni globalni sporazum o ohranitvi prosto živečih vrst. Cilj konvencije je preprečiti prekomerno izkoriščanje teh vrst za namene mednarodne trgovine. Zato je tvorno sodelovanje Evropske unije na 15. konferenci podpisnic, ki bo potekala naslednjega marca, bistvenega pomena.
Soglašam, de je pomembno ohraniti ogrožene vrste zaradi varovanja biotske raznovrstnosti in ekološkega ravnotežja našega planeta ter priznavam, da trajnostni razvoj predpostavlja razumno uporabo naravnih virov, ne da bi bile pri tem ovirane dejavnosti, potrebne za razvoj.
Zato se zavedam, da je v času, ko razpravljamo o spremembah dodatkov k CITES, pomembno zagotoviti tudi zadostno zaščito ogroženih prosto živečih vrst, ne da bi ogrozili ali povzročili izginotje dejavnosti, ki mnogim skupnostim zagotavljajo sposobnost gospodarskega in družbenega preživetja.
João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) je učinkovala kot pomembno sredstvo pri ohranitvi ogroženih živalskih in rastlinskih vrst, zlasti tistih, ki privlačijo tržne interese; zato se morajo te vrste zavarovati in obogatiti. Zavedamo se, da so odločitve o spremembah te konvencije, kot tudi njenih dodatkov, pomembne, saj nam omogočajo, da priznamo in upoštevamo dokazane spremembe v stanju ohranjevanja vrst. Takšne odločitve morajo biti podprte s podatki in utemeljenimi znanstvenimi mnenji. Ne verjamemo, da je glede na dosegljive podatke predlog za uvrstitev navadnega tuna (Thunnus thynnus) v dodatek I CITES utemeljen. Želimo opozoriti, da so na zadnjem srečanju Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT) novembra 2009 strokovnjaki ugotovili, da gre pri tej vrsti za prelov, kar pa ne kaže na popolno prepoved ribolova. Priporočila so pokazala na znatno zmanjšanje ulova, ki je bil omejen na 8 000 do 15 000 ton, zgornja omejitev pa je bila določena na 13 500 ton. V takšnih okoliščinah menimo, da bi bilo treba počakati na oceno in priporočilo strokovnjakov ter pozorno spremljati razmere v letu 2010.
Françoise Grossetête (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za resolucijo. Eden od ciljev te resolucije je ohraniti navadnega tuna, ki je bistveni del ravnotežja v biotski raznovrstnosti morskega okolja.
Prepoved mednarodne trgovine z navadnim tunom nam bo omogočila ohraniti naše staleže navadnega tuna, ki jim preti prelov.
Vendar pa mora Evropa preveriti ukrepe, ki so jih sprejele tretje države, sicer ne bomo mogli razložiti našim ribičem v Evropi, kako lahko japonski, libijski ali tunizijski ribiči, ki lovijo z vlečno mrežo, povsem zakonito ropajo naše staleže navadnega tuna.
Morali se bomo osredotočiti tudi na pogajanja za organizacijo ekskluzivnega ekonomskega območja, ki bo omogočil ohranitev ribolova majhnega obsega, saj slednji ne ogroža virov.
Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za prepoved trgovine z navadnim tunom in posledično za nadomestilo za sektor tuna, kot je določeno v spremembi, ki sem jo sopodpisala in je bila delno sprejeta. Zato bi moral biti navadni tun uvrščen v dodatek I Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES), pod pogojem splošnega odstopanja za domači trg, da se ohrani obalni ribolov majhnega obsega, in strožjega nadzora nezakonitega ribolova. Morali bi obravnavati ne samo to ogroženo vrsto, katere staleži so se zmanjšali za 60% v zadnjih 10 letih, temveč bi morali zagotoviti tudi znatno pomoč ribičem in lastnikom plovil, ki jih bo prizadel ta ukrep. To je neobhodno potrebno.
Danuta Jazłowiecka (PPE), v pisni obliki. Glasovala sem za uvrstitev navadnega tuna v dodatek I CITES, ker je večina ad hoc strokovne posvetovalne komisije FAO menila, da dosegljivi dokazi podpirajo predlog za uvrstitev. Vrsta je utrpela občutno poslabšanje; prizadel jo je prelov, preti pa ji tudi prekomerno izkoriščanje za mednarodno trgovino. Zato izpolnjuje merila za uvrstitev v dodatek I CITES.
Oriol Junqueras Vies (Verts/ALE), v pisni obliki. – (ES) Trenutne razmere navadnega tuna so nevzdržne, njegovo preživetje pa se lahko zajamči z zmanjšanjem kvot; lahko še dodam, da so bile kvote vedno višje, kot so jih predlagali znanstveniki. Uvrstitev navadnega tuna v dodatek I Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) in posledična prepoved mednarodne trgovine s to vrsto je rešitev, ki najbolje jamči njeno oživitev. Vendar bi bilo treba opozoriti, da so nekateri sektorji ribištva ukrepali odgovorno, upoštevali kvote in se prilagodili vsem zahtevam, ki so bile uvedene v zadnjih letih. Zato sem glasoval za uvrstitev navadnega tuna v dodatek I CITES pod naslednjimi pogoji, ki so bili na koncu odobreni: sprememba Uredbe Sveta (ES) št. 338/97, ki uvaja splošno odstopanje za domači trg; finančna podpora Evropske unije za prizadete lastnike plovil in poostritev nadzora ter kazni v boju proti nezakonitem in neurejenem ribolovu. Glasoval sem tudi za to, da se uvrstitev navadnega tuna v dodatek I prestavi za 18 mesecev, če bo to podprto z neodvisnim znanstvenim poročilom. Ta predlog ni bil sprejet.
Erminia Mazzoni (PPE), v pisni obliki. Danes, 10. februarja 2010, je bil Evropski parlament pozvan, da izrazi svoje poglede na strateške cilje EU za 15. srečanje podpisnic Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES), ki bo potekalo v Dohi (Katar) 13. do 25. marca 2010. Čeprav ima Parlament posvetovalno vlogo, sem ne glede na to menila, da je pomembno podpisati spremembo in o njej glasovati; namen spremembe je odpraviti uvrstitev rdeče korale v dodatek II konvencije, kar bi pomenilo znatno zmanjšanje ulova rdeče korale in trgovanja z njo kot ogroženo vrsto. Menim, da je uvrstitev Corallium spp v dodatek II resnično pretirano previdna in ni ustrezno potrjena z znanstvenimi podatki. Gospodarske in družbene posledice, ki bi jih ta uvrstitev lahko imela za italijansko gospodarstvo, zlasti za nekatera območja južne Italije, so me poleg tega močno zaskrbele in me prepričale, da sem glasovala za to spremembo. Dejansko menim, da bi bilo učinkoviteje, če bi našim podjetjem tega sektorja dovolili več časa, da bi prestrukturirali svojo proizvodnjo in tako ohranili konkurenčnost na trgu.
Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Navadni tun je ogrožen z izumrtjem, ker je bil nadzor nad prelovom tega vira neuspešen. Prepoved njegovega trženja je zdaj verjetno neizbežna. Njen namen je zaščititi to vrsto. Mnogo ribičev, zlasti francoskih, ki se zavedajo tega problema, že dolga leta po svojih najboljših močeh prilagajajo svoja plovila uredbam in upoštevajo ribolovne kvote, ki so potrebne za zagotovitev preživetja navadnega tuna. To so ribiči, ki jih je kriza že močno prizadela in bodo glavne žrtve teh ukrepov, potrebnih zaradi nezakonitega ribolova in skrivnih industrijskih omrežij. Prizadevanja teh ribičev ne smejo pasti le na njihova ramena.
Ne moremo zahtevati, da se žrtvujejo v interesu našega planeta, medtem ko so se predstavniki zakonite oblasti, ki so se zbrali v Københavnu, očitno izognili temu vprašanju. Zato se mora uporabiti načelo ZN o skupni odgovornosti za okoljske probleme, prizadevanja ribičev pa se morajo poplačati v obliki prispevka Evropske unije. Poleg tega bi vzpostavitev pravega ekskluzivnega ekonomskega območja v Sredozemlju s strani Francije zagotovila zatočišče virom in istočasno obdržala pri življenju ribolov majhnega obsega, ki spoštuje ekološko ravnotežje.
Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) EU mora biti prisotna na 15. konferenci podpisnic Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) z jasno opredeljenimi cilji za vrste, ki jim grozi izumrtje in jih je treba zaščititi. Konvencija CITES je bistvenega pomena za ohranitev prosto živečih živali, njen cilj pa je preprečitev prekomernega izkoriščanja prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst za namene zunanje trgovine.
Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. – (ES) Glasovanja glede Resolucije B7-0069/2010 o strateških ciljih EU za 15. srečanje konference podpisnic Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) sem se vzdržal, ker menim, da se navadni tun ne bi smel uvrstiti v dodatek I CITES. To bi pomenilo konec tradicionalnega, trajnostnega načina ribolova, medtem ko so za izčrpane staleže dejansko krive industrijske ribiške ladje, ki lovijo z zapornimi plavaricami. Pozivam k priznanju, da so vsi načini ribolova imeli svojo vlogo pri zaskrbljujočih razmerah navadnega tuna, in k novi pravičnejši porazdelitvi kvot ter ostrejšim ukrepom.
Iz tega razloga bi bilo treba spodbujati tradicionalne načine ribolova, saj omogočajo preživetje tisočem ljudi in so veliko bolj selektivne. Moramo biti pravični: med industrijskim ribolovom in tradicionalnimi načini ribolova so ogromne razlike. Želim poudariti pomen zaščite navadnega tuna, vendar moramo doseči tudi ravnotežje, ki bo zajamčilo ohranitev vrst, ne da bi bili pri tem kaznovani sredozemski načini ribolova, kot je način almadraba.
Frédérique Ries (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Glavni namen te resolucije o Konvenciji CITES, ki je usmerjena v vrste v nevarnosti izumrtja, je temeljnega pomena: doseči evropsko soglasje glede prepovedi mednarodne trgovine z navadnim tunom. Soočamo se z ribiči, ki so sovražno razpoloženi do te prepovedi, znanstveniki in okoljski strokovnjaki pa so dali znak za alarm. Ne glede na drastična prizadevanja zadnjih let, se lahko zgodi, da bo glede na sedanje stanje navadni tun v treh letih enostavno izginil. Italija je že ukrepala in sprejela moratorij od leta 2010 naprej. To je storila tudi Francija, vendar na veliko bolj dvoumen način, saj bo rabila 18 mesecev za „oceno stanja virov.“ Španija in Malta pa ostajata nemi, kar je obsojanja vredno. Vendar so razmere resnično nujne in le koreniti ukrepi lahko omogočijo obnovitev staležev. To je tudi edini način, da se zaščiti srednjeročno in dolgoročno preživljanje ribičev.
Ta resolucija v bistvu ne pomeni popolne prepovedi ribolova navadnega tuna, kakor tudi ne pomeni, da bo ta riba izginila z našega jedilnika. Dovoljena bosta ribolov v majhnem obsegu in športni ribolov. Ukrep o prepovedi mednarodne trgovine bi moral zadostovati za zavarovanje vrste glede na to, da je 80 % ulova navadnega tuna v Sredozemlju izvoženega neposredno na Japonsko.
Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. – (NL) Glasoval sem za, čeprav menim, da je bilo prvotno besedilo Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane boljše, zlasti glede navedb o navadnem tunu. Vendar je pomembno, da Parlament Svetu in Komisiji sporoči, da podpiramo uvrstitev navadnega tuna v dodatek I CITES. Bolje bi bilo, če trije pogoji plenarnega zasedanja ne bi bili vključeni, vendar sem podprl spremembo, ki predlaga podporo prizadetim ribolovnim skupnostim.
Podpiramo tudi Komisijo in države članice pri njihovih prizadevanjih, da se polarni medved prestavi iz dodatka II CITES v dodatek I.
Zelo pomemben pogoj glede Komisije in držav članic je ta, da preprečijo poskus Tanzanije in Zimbabveja, da zaradi trgovanja prenesejo afriškega slona iz dodatka I CITES v dodatek II. Parlament tudi želi, da bi se zavrnili vsi predlogi za prenos afriškega slona v nižji dodatek, in sicer vsaj dokler ne bo mogoče pridobiti ustrezne ocene učinka enkratne prodaje novembra 2008 s strani Bocvane, Namibije, Južne Afrike in Zimbabveja, saj je vedno več znakov, da se povsod po Afriki povečuje nezakonita in organizirana trgovina s proizvodi teh živali.
Dominique Vlasto (PPE), v pisni obliki. – (FR) Znanstvena poročila o sedanji biomasi navadnega tuna so alarmantna: nenadzorovan industrijski ribolov je močno okrnil staleže. Takšen industrijski in mednarodni ribolov ogroža tradicionalni obalni ribolov v Sredozemlju. Da bi se izognili ekološki katastrofi, ki je dvakrat hujša zaradi gospodarske krize v ribolovnem sektorju, je nujno treba uvesti politiko mednarodne prepovedi industrijskega ribolova navadnega tuna. Zahtevam, da se uskladita dve glavni vprašanji: učinkovita zaščita navadnega tuna, da se omogoči njegovo preživetje in dajanje na trg v prihodnosti, in podpora evropskim obalnim ribičem, katerih preživljanje je delno odvisno od te trgovine. To je razlog, zaradi katerega podpiram uvrstitev navadnega tuna v dodatek I CITES, da se prepreči njegovo izkoriščanje in izumrtje, vendar pod naslednjimi pogoji: stalno znanstveno ocenjevanje, da se ugotovi natančno stanje biomase te vrste; ekonomska in socialna podpora za evropske akterje v ribolovnem sektorju, predvsem pa uvedba odstopanja za domačo trgovino z navadnim tunom v pomoč industriji majhnega obsega, in da se prepreči uničenje obalnega ribolova majhnega obsega.
Anna Záborská (PPE), v pisni obliki. Washingtonska konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, znana pod kratico CITES, je mednarodni sporazum med državami. Vse države članice so podpisnice te konvencije. Njen namen je zagotoviti, da mednarodna trgovina z ogroženimi vrstami prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst ne ogrozi preživetja vrst, katerim pripadajo. Mednarodna trgovina z ogroženimi vrstami je ocenjena na vrednost več milijard dolarjev na leto, pri čemer gre za več sto milijonov rastlinskih in živalskih primerkov. Na žalost je EU ena glavnih trgov nezakonite trgovine s prosto živečimi vrstami. Obstoj sporazuma, ki jamči trajnostno trgovino, je pomemben, če hočemo ohraniti te vire za prihodnje generacije. V okviru EU se nacionalne zakonodaje razlikujejo med državami članicami. Da bi zagotovili boljšo zaščito prosto živečih vrst, bi bilo treba izboljšati povezovanje prizadevanj držav članic in evropskih institucij, da se zagotovi spoštovanje zakonodaje EU s področja trgovine s prosto živečimi vrstami. Unija se bo enakovredno odzvala tudi na druge podpisnice CITES. In zato sem glasoval za resolucijo.
Elena Băsescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Glasovala sem za sprejetje poročila o napredku Hrvaške iz leta 2009. Menim, da gre za uravnoteženo poročilo, ki opisuje napredek Hrvaške pri izpolnjevanju meril za pridružitev Evropski uniji. Pogajanja o pristopu se niso premaknila z mrtve točke več kot devet mesecev, ponovno pa so se začela oktobra 2009. Hrvaška mora nadaljevati proces reform in prilagajanje evropski zakonodaji, da bi uspešno zaključila pogajanja do konca tega leta. Poročilo poleg tega opredeljuje več vprašanj, ki vplivajo na proces integracije Hrvaške v Evropsko unijo. Evropski parlament spodbuja hrvaško oblast, da premaga te ovire in pospeši prizadevanja za rešitev vseh mejnih sporov s sosednjimi državami. Poročilo, ki ga je sprejela generalna skupščina Evropskega parlamenta vključuje spremembe, ki sem jih predložila. Spremembe spodbujajo Hrvaško, da nadaljuje s prizadevanji za spodbuditev kulturne raznolikosti. Eden od mojih predlogov zadeva podporo Hrvaški za razvoj čezmejnih projektov sodelovanja, katerih namen je doseči socialno, ekonomsko in ozemeljsko kohezijo ter dvigniti življenjski standard ljudi, ki živijo na obmejnih območjih.
Philip Claeys (NI), v pisni obliki. – (NL) Ali se ta Parlament resnično ni nič naučil na preteklih napakah? Tudi poročili o Bolgariji in Romuniji večkrat navajata, da je korupcija povsod prisotna in da je učinkovitost policije ter pravosodja povsem nezadostna. Ne glede na to je bil pristop teh dveh držav izglasovan, vsem pa so znane posledice. Članstvo v EU in ogromen pritok finančnih sredstev, ki iz tega izhaja, sta dodatno zakoreninila korupcijo, ki je bila že prisotna.
Menim, da Hrvaški lahko dovolimo pristop, vendar resnično samo takrat, ko bo pripravljena in korupcija družbe ne bo več držala v svoji pesti. Po pristopu Hrvaške – kot sem že izjavil, pa mislim, da to ne bo tako kmalu – je treba prenehati s širitvijo. Pristop vseh držav zahodnega Balkana, kakor to predvideva poročilo, je po mojem mnenju nesprejemljiv.
Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) Uveljavljanje demokracije je dolg proces, ki zahteva odločno zavezo s strani vlade in civilne družbe. Pot demokracije je negotova in polna težav – mi portugalci to še kako dobro poznamo. Če temu dodamo propad države, ki je bila ne glede na federalno ureditev precej centralizirana, vladal pa ji je diktatorski režim, ki je propadel in privedel do strahovite vojne, ki jo prihodnje generacije ne bodo tako kmalu pozabile, smo lahko izredno zadovoljni, kot sem bila jaz, da glasujemo za to resolucijo, ki prinaša dobre novice o napredku Hrvaške. Sicer pa vem, da je treba storiti še veliko in se zavedam, da brez svobodnega in neodvisnega pravosodnega sistema, niti pravna država niti človekove pravice ne morejo biti zajamčene, ker ni tujih vlaganj in napredka.
To velja za Hrvaško in tudi za vse ostale potencialne države kandidatke. Zavedam se tudi, da je hitrost približevanja Hrvaške EU odvisna od Hrvaška same, saj so pravila za članstvo jasna in dobro znana. Vem, da Hrvaška lahko uresniči svoje težnje. Upajmo, da bodo pogajanja zaključena do konca tega leta. Sicer pa lahko Hrvaška računa na našo celovito podporo.
Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za predlog resolucije o poročilu o napredku Hrvaške iz leta 2009, ker sem prepričana, da bo Zagrebu uspelo premagati izzive, s katerimi se sooča, in zaključiti pogajanja za pristop k Evropski uniji leta 2010. Zato je bistveno, da se pospešeno nadaljujejo reforme na različnih področjih pravnega reda Skupnosti in tudi sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo.
Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Hrvaška je močno napredovala na mnogih različnih področjih, kar pomeni, da ni le sposobna postati zanesljiv partner Evropske unije, temveč tudi močna kandidatka za članstvo. Ne glede na osebne tragedije in materialno uničenje, ki so razdejali to državo v krvavih spopadih, katere je povzročila implozija nekdanje Jugoslavije, smo priča izrednim prizadevanjem ponovne izgradnje Hrvaške in njenega doslednega napredka na poti približevanja EU.
Čeprav je treba storiti še veliko, zlasti na sektorskih področjih, je Hrvaška očitno storila dovolj, da si zasluži mesto med državami članicami, in upam, da se bo lahko kmalu pridružila EU.
Upam, da bodo možnost vstopa Hrvaške v Evropsko unijo na Balkanu razumeli kot znak upanja, in da bodo druge države na tem območju, zlasti Srbija, prepoznale prednosti in ugodnosti odločitve za Evropo na nacionalni in mednarodni ravni.
Poleg tega upam, da bodo vprašanja glede meje s Slovenijo rešena nemudoma, saj kvarijo ta proces, in da se bo to zgodilo v duhu največje resnosti, temeljitosti in dobronamernosti.
Lívia Járóka (PPE), v pisni obliki. Želim vas opozoriti na vidik ocenjevanja napredka zadevnih držav, ki je redkokdaj izpostavljen: razmere Romov. EU je spoznala, kako pomembno je vzpostaviti pravni okvir za boj proti diskriminaciji in je do leta 2004 uspela uveljaviti nekatere dejanske izboljšave, tako da je poostrila pristopne pogoje za nove države članice. Veseli me, da so poročila o napredku precej kritična do dosežkov teh treh držav in razkrivajo, da je bila le Hrvaška sposobna doseči nekaj napredka pri spodbujanju socialne vključenosti Romov.
Držve kandidatke morajo biti nemudoma vključene v prizadevanja na evropski ravni za vključitev Romov, saj so pristopna pogajanja enkratna priložnost, da pride do pomembnega premika v vladnem odnosu do zagotavljanja enakega dostopa Romov do zaposlitve, izobrazbe, stanovanja in zdravstvene nege, do spodbujanja politične udeležbe in opolnomočenja civilnega gibanja Romov. Vse evropske države – sedanje in prihodnje članice Evropske unije – si morajo s skupnimi močmi prizadevati, da bi premagale zgodovinsko socialno izključenost največje etnične manjšine naše celine, in sodelovati v akcijskem načrtu skupnosti, ki zagotavlja ustrezen pravni vzvod, da prisili sodelujoče v izpolnjevanje svojih zavez.
Monica Luisa Macovei (PPE), v pisni obliki. Glasovala sem za spremembo 6, ker soglašam s tem, da si mora Hrvaška dodatno prizadevati za zmanjšanje predsodkov in se boriti proti vsem vrstam diskriminacije, vključno glede spolne usmerjenosti (to je eden od razlogov za nediskriminacijo iz člena 21 Listine EU o temeljnih pravicah).
Moj pristop do vprašanja diskriminacije glede spolne usmerjenosti in tudi glede diskriminacije manjšin je skladen z zakonodajo EU in drugimi mednarodnimi zakoni o človekovih pravicah ter s pogledi mojih volilcev v Romuniji, kot tudi z lastnim prepričanjem.
Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Če sem glasoval proti temu poročilu o napredku, še ne pomeni da sem proti Hrvaški. Hrvaško ljudstvo si ne zasluži kakršnega koli izobčenja. Vendar pa obsojam evropsko-liberalni diktat, kateremu so podvržene tako države članice kot tudi države kandidatke. Ekonomski vidik københavnskih meril, liberalizacija trgov, ki jih ta vidik zahteva, ogroža socialne pravice držav kandidatk. Članstvo novih držav bom podprl le takrat, ko bo EU izvajala regionalno integracijo v korist vseh državljanov, ki jo sestavljajo, ne pa v korist interesov kapitala, ki trenutno prevladuje v EU in ji zagotavlja integracijski okvir, nad katerim nimajo državljani nobenega nadzora.
Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ne glede na devet mesečni zastoj v pogajanjih zaradi mejnega spora s Slovenijo si je Hrvaška močno prizadevala doseči članstvo v EU. Glede političnih in ekonomskih meril ter meril regionalnega sodelovanja je Hrvaška dokazala, da je zelo sposobna uskladiti se z obveznimi in predhodno določenimi pogoji. Čeprav je pot še dolga in naše potovanje do širitve težavno, pozdravljam napredek, ki je bil dosežen pri pridruževanju Hrvaške, tudi kot način pomiritve balkanske regije.
Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Hrvaška je nedvomno tista država med kandidatkami za pridružitev, ki je do danes dosegla največji napredek. Zato bi bilo pravično, da se pogajanja pospešijo in se po možnosti zaključijo še to leto. Seveda je pri tem izvajanje pravnega reda Skupnosti bistvena zahteva. Ker poročilo podpira cilje Hrvaške, sem glasoval njemu v prid.
Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) Hrvaška je močno napredovala v različnih pogledih, tako na področju notranje kot zunanje politike. Zato sem glasoval za predlog resolucije in podpiram hiter pristop Hrvaške k EU.
Czesław Adam Siekierski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Sprejeli smo pomembno resolucijo, ki ocenjuje stanje pristopnih pogajanj s Hrvaško. Pomembno je, da je v resoluciji navedeno, katere ukrepe bi bilo treba sprejeti za pospešitev pristopnih pogovorov, da bodo tehnične podrobnosti lahko zaključene leta 2010. Hrvaški organi bi se morali bolj prizadevati, da bi ljudem zagotovili boljše informacije o koristih članstva v EU. Delovanje Hrvaške v okviru enotnega, skupnega evropskega trga bo privedlo do razvoja trgovinske izmenjave, dotoka vlaganj in splošne gospodarske rasti.
Podpora iz sredstev EU za posodobitev hrvaškega gospodarstva, izgradnjo infrastrukture in prestrukturiranje kmetijstva tudi ni zanemarljiva. Lahko bi navedli veliko primerov koristi, ki si jih bile deležne države pristopnice v zadnjih dveh širitvah. Že sama pripadnost združeni Evropi zagotovo ni brez pomena. Pogajanja s področja ribištva, okolja in skupne zunanje in varnostne politike bi bilo treba odblokirati čim prej.
Pričakujem, da bosta predsedstvo in Komisija sprejela posebne ukrepe na tem področju. Do zdaj smo razlagali, da je dodatna širitev mogoča le po sprejetju Lizbonske pogodbe. Pogodba je zdaj veljavna in morali bi pospešiti pogovore o članstvu Hrvaške skupaj s pripravami na širitev Unije z vključitvijo drugih balkanskih držav. Ta je zelo pomembno za stabilnost na tem območju.
Thomas Ulmer (PPE), v pisni obliki. – (DE) Glasovanja glede poročila o Hrvaški sem se vzdržal, ker je časovni pritisk, ki ga omenja poročilo, za pripravo Hrvaške na pristop v prvi polovici leta 2010 po mojem mnenju nepotreben. Za naglico ni nobene potrebe in ni nobenega časovnega pritiska, ki bi opravičeval ta proces.
Anna Záborská (PPE), v pisni obliki. – (FR) Resolucija o Hrvaški je politične narave in ni pravno zavezujoča. Glasovala sem za, ker bi morala Hrvaška postati država članica v bližnji prihodnosti. Če ne bi bilo vojne na Balkanu, bi pristopila leta 2004. Odstavek 21 o manjšini LGBT, ki je tako kontroverzen, kot je nekoristen, je bil predstavljen na plenarnem zasedanju. Glasovala sem proti temu odstavku. Hrvaška je podpisnica Splošne deklaracije človekovih pravic ZN in Evropske konvencije o človekovih pravicah Sveta Evrope. Zato ni razloga za sum, da je Hrvaška sovražno razpoložena do manjšine LGBT. Ne glede na simbolne pritiske je Hrvaška ohranila vse nacionalne pristojnosti na področjih, povezanih z nediskriminacijo. Zato sem pozvala družinske organizacije Hrvaške, s katerimi sem se nedavno sestala med obiskom v te državi, naj nadaljujejo odlično delo v korist javnega dobrega njihove države in boljše prihodnosti za vse v Evropi. Sposobnost prevzema dolžnosti, ki jih narekuje pristop k Uniji, in uskladitev z pravnim redom Skupnosti ne bi smelo pomeniti zanikanja tradicionalne nacionalne kulture prihodnjih držav članic.
Elena Băsescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Glasovala sem za poročilo o napredku Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije iz leta 2009, ker verjamem, da gre za pomembno poročilo, ki bo pozitivno vplivalo na pristopni proces te države. Perspektiva članstva v Evropski uniji je glavni dejavnik, ki jamči stabilnost in nadaljevanje procesa reform na zahodnem Balkanu, vključno z Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo. Poročilo ugotavlja, da je ta država dosegla napredek, ko je sprejela potrebno zakonodajo za pristop k Evropski uniji. Menim, da se mora oblast Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v naslednjem obdobju predvsem usmeriti v izvajanje sprejetih standardov. Poleg tega si je treba prizadevati za izboljšanje medetničnih odnosov in dialog s sosednjimi državami ter za uskladitev zakonodaje na področju varstva okolja. Danes sprejeto poročilo vključuje spremembe, ki sem jih predlagala; spremembe priporočajo krepitev sposobnosti upravljanja predpristopnih sredstev Evropske unije in podporo za izvajanje potrebnih reform kot del pristopnega procesa.
Göran Färm, Anna Hedh, Olle Ludvigsson, Marita Ulvskog in Åsa Westlund (S&D), v pisni obliki.
– (SV) Švedski socialni demokrati smo glasovali proti spremembi 4 kot del širšega kompromisa. Menimo, da je pomembneje izkazati splošno soglasje v podporo članstva Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, kot pa da ponovno poudarjamo naše stališče, t.j. da nesporazumi med to državo in njenimi sosedi ne bi smeli vplivati na njeno priložnost za pristop k Evropski uniji.
Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija je lep primer mozaika interesov in etničnih skupin, ki ni vedno miren ali soglasen, vendar je značilen za balkansko regijo.
Vsi ključni politični akterji soglašajo, da je približevanje Evropski uniji najboljši način napredovanja za to državo, vendar je na poti do članstva še veliko ovir.
Nekatere ovire so materialne narave, druge bolj zgodovinske ali politične. Politične ovire, kot je trenutno ime nove države, povzročajo napetost s sosednjimi državami, zlasti z Grčijo, zato si moramo s skupnimi močmi resno prizadevati, da jih odstranimo.
Stabilizacija pravne države, redne svobodne in pravične volitve ter utrditev vseh vidikov demokracije, vključno z izvajanjem načela subsidiarnosti in decentralizacije, so izzivi, ki še čakajo Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, če želi vztrajati v svojih prizadevanjih za članstvo v Evropski uniji. Resnično upam, da bo vztrajala.
Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. – (RO) Prepričan sem, da je vlada Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije dosegla znaten napredek v letu 2009, kar je tudi poudarjeno v resoluciji o poročilu dejavnosti za leto 2009. Z glasovanjem v prid poročila zlasti pozdravljam naslednje vidike: odprava vizuma, sodelovanje v civilnih in vojaških misijah EU, akreditacija nacionalnih organov za sestavine instrumenta za predpristopno pomoč (IPA) za regionalni in podeželski razvoj, kot tudi dosežen napredek pri pripravah na prevzem upravljanja sredstev v okviru instrumenta za predpristopno pomoč. Upam, da se bodo pristopna pogajanja začela v blišnji prihodnosti in da bo na marčevskem srečanju na vrhu Evropski svet potrdil, da sprejema priporočilo Komisije za začetek pogajanj. Glede vprašanja imena soglašam s stališčem poročevalca, da morata Grčija in Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija pospešiti prizadevanja na najvišji ravni, da bi dosegli skupno sprejemljivo rešitev pod okriljem ZN. Menim tudi, da mora Evropska unija zagotoviti pomoč kot del pogajalskega procesa.
Monica Luisa Macovei (PPE), v pisni obliki. Glasovala sem za spremembo 18, ker je sprejetje protiskriminacijskih določb o spolni usmerjenosti pogoj za pristop k EU in ker vlada s povečano pravno zaščito pred diskriminacijo opozori celotno družbo na vrednost vseh članov družbe. Spolna usmerjenost je ena od razlogov za nediskriminacijo iz člena 21 Listine EU o temeljnih pravicah. Moj pristop do vprašanja diskriminacije glede spolne usmerjenosti in tudi glede diskriminacije manjšin je skladen z zakonodajo EU in drugimi mednarodnimi zakoni o človekovih pravicah ter s pogledi mojih volivcev v Romuniji, kot tudi z lastnim prepričanjem.
Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Če sem glasoval proti temu poročilu o napredku, še ne pomeni da sem proti NJRM. Ljudstvo NJRM si ne zasluži kakršnega koli izobčenja. Vendar pa obsojam evropsko-liberalni diktat, kateremu so podvržene tako države članice kot tudi države kandidatke. Ekonomski vidik københavnskih meril, liberalizacija trgov, ki jih ta vidik zahteva, ogroža socialne pravice držav kandidatk. Članstvo novih držav bom podprl le takrat, ko bo EU izvajala regionalno integracijo v korist vseh državljanov, ki jo sestavljajo, ne pa v korist interesov kapitala, ki trenutno prevladuje v EU in ji zagotavlja integracijski okvir, nad katerim nimajo državljani nobenega nadzora.
Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Od zadnjega poročila o napredku je Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija občutno napredovala. Pomembno je poudariti, da je bila perspektiva članstva v EU ena glavnih gonilnih sil razvoja in reform v državah na Balkanu. Merila za članstvo, ki jih zahteva EU, in zadeve v zvezi s političnim, gospodarskim in regionalnim sodelovanjem mora Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija zdaj sprejeti in izpolniti, če želi postati članica EU v bližnji prihodnosti.
Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Menim, da moramo podpreti pristopne težnje Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, ker ta država nedvomno sodi v evropsko, zahodno kulturno ozadje in je v zadnjih mesecih in letih dosegla napredek na številnih področjih. To poročilo podaja zelo dober opis naslednjih korakov, ki jih je treba storiti. Makedonija mora nedvomno dodatno izboljšati odnose s svojimi sosedi, zlasti pa mora po najboljših močeh rešiti spor z Grčijo glede imena. Glasoval sem za poročilo, ker uravnoteženo predstavlja vse udeležene dejavnike.
Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) Zaradi očitnega napredka, ki ga je dosegla Makedonija, sem glasoval za predlog resolucije.
Justas Vincas Paleckis (S&D), v pisni obliki. – (LT) V prejšnjem mandatu sem kot uslužbenec Delegacije za odnose z Makedonijo (nekdanja jugoslovanska republika) obiskal to državo. Zato se veselim njenih dosežkov. Leto 2009 je bilo za Makedonijo uspešno. EU je uvedla brezvizumski režim za to državo. To zlasti spodbuja razvoj stikov med ljudstvi. Lani je Makedonija določila mejo s Kosovom in izboljšala odnose z Grčijo. V resoluciji o napredku Makedonije iz leta 2009 pri izpolnjevanju meril za članstvo v EU smo opozorili na dejstvo, da bi morala biti vlada te države bolj pozorna do vprašanj etničnih manjšin in si prizadevati za večjo preglednost sredstev javnega obveščanja. Institucije EU smo pozvali, da pomagajo rešiti spor med Skopjem in Atenami glede imena Makedonske države.
Svet ministrov EU smo tudi pozvali, da sprejmejo začetek pristopnih pogovorov z Makedonijo v marcu. Za napredek, ki ga je Makedonija dosegla leta 2009, je delno zaslužna privlačnost EU. Ni dvoma, da perspektiva članstva v EU spodbuja Makedonijo v smeri pozitivnih sprememb. Ta država izvaja pomembne reforme. Zato sem glasoval za resolucijo, ki hvali reforme, vendar poudarja tudi časovni načrt za dodatno napredovanje.
Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, podpiram predlog resolucije o poročilu o napredku Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije.
V celoti soglašam s pristopom resolucije, ki je skladen s priporočilom Komisije in podpira začetek pogajanj z NJRM, ter sem prepričan, da je to bistven korak za razvoj te države in stabilnost območja, ki je bistven za interese Evropske unije.
Andrew Henry William Brons (NI), v pisni obliki. Glasovanja glede poročil o napredku Hrvaške in Makedonije sem se vzdržal. Tega nisem storil zato, ker bi morda menil, da je ena ali druga država neprimerna za članstvo v Evropski uniji. Točneje rečeno: po moji oceni je EU neprimerna organizacija za članstvo katerekoli od teh dveh držav. Članstvo v Evropski uniji pomeni odpoved precejšnje suverenosti in nedobrodošlo vmešavanje zakonodaje EU v vsakdanje življenje. Vedno bolj uničevalno deluje na svobodo govora, pisanja in celo misli. Obe državi sta pridobili neodvisnost od jugoslovanske federacije in se zdaj pripravljata na predajo svoje suverenosti Evropski uniji.
Elena Băsescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Glasoval sem za sprejetje poročila o napredku Turčije iz leta 2009. Čeprav so se pristopna pogajanja s Turčijo začela 3. oktobra 2005, je bil do zdaj dosežen zelo majhen napredek. Evropski parlament meni, da Turčija še vedno ne izpolnjuje kobenhavnskih političnih meril. Potrebna je daljnosežna ustavna reforma za zagotovitev večjega spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Evropska komisija je ugotovila, da je pri političnih reformah leta 2009 Turčija dosegla določeno stopnjo napredka, čeprav je bila ta omejena. Razmere v Turčiji so se izboljšale glede svobode izražanja v jezikih manjšin.
Prepričana sem, da mora Evropska unija nadaljevati dialog s Turčijo in izkazati odprtost do te države. Turčija je za Evropo zelo pomembna, tako z vidika gospodarskih in političnih povezav, kot z vidika energetske varnosti Evropske unije. Moja država želi razviti partnerstvo s Turčijo, kot del sinergije Črnega morja in sosedskih programov Evropske unije.
Philip Claeys (NI), v pisni obliki. – (NL) Na koncu sem glasoval proti resoluciji, ker smo po spremembi v Odboru za zunaje zadeve in na plenarnem zasedanju na koncu dobili besedilo, ki predpostavlja turško članstvo v Evropski uniji. Bolje bi bilo poudariti, da ne gre za pogajanja z neznanim koncem, kar bi omogočilo bolj realistične alternative, kot je prednostno partnerstvo. Povsem je jasno, da Turčija ne izpolnjuje pogojev za pristop k EU, to pa se ne bo spremenilo v naslednjih 10, 15 ali 20 letih.
Lara Comi (PPE), v pisni obliki. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, odločila sem se, da se vzdržim končnega glasovanja glede resolucije o poročilu o napredku Turčije iz leta 2009.
Čeprav besedilo kritizira sposobnost te države, da prevzame odgovornosti pristopa k Evropski uniji, moje vzdržanje izraža celo bolj previdno stališče.
Trenutne razmere v Turčiji glede demokracije, pravne države in varovanja človekovih pravic ter pravic manjšin so še vedno daleč od evropskih standardov. S tem mislim zlasti na turški volilni sistem, ki ne spoštuje pluralizma, na zakon o ukinitvi političnih strank, vmešavanje vojske v politično življenje, kurdsko vprašanje ter na nenehno omejevanje pravic manjšin, svobode veroizpovedi in svobode tiska. To so za nas temeljne vrednote in načela, ki predstavljajo temeljni kamen evropskega procesa integracije.
Res je, da bi sprejem te države v Evropsko unijo lahko prinesel večje gospodarske koristi, zlasti za naše države, vendar verjamem, da je izpolnjevanje københavnskih meril prednostni pogoj, ki ga mora Unija strogo nadzorovati.
Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) Popolnoma je razumljivo, da politična, gospodarska in kulturna elita v Turčiji teži k članstvu v EU. Vendar so vrednote, tradicija in pravila, po katerih se ravnamo, znane v javnosti in jih ne moremo spremeniti le zato, da bi se nam kdorkoli lahko pridružil. Vse je odvisno od držav kandidatk, ali jih bodo sprejele in se poskušale po njih ravnati po sprejemu v EU in nič prej. Vendar pa ima v dolgem pogajalskem procesu, ki poteka z EU, turško ljudstvo občutek, da so mu vsiljene kršitve njegovih običajev in navad – sicer moramo ugotoviti, da se niti ne spoštujejo – , čeprav bo članstvo Turčije zavrnjeno z referendumom, ki bo zagotovo izvedeno v državah članicah, vendar pa bo na koncu med politiki prišlo do sporazuma.
Sicer pa je Turčija prijateljska država z bogato zgodovino in kulturo. Je naša partnerica v Natu in si zasluži, da jo obravnavamo kot tako. Glede na to bi predlagal, da se celo v tako pozni fazi izvede referendum v Turčiji, s katerim bi se ljudi odločili, ali priznajo in želijo sprejeti naša načela in vrednote, ali pa bi zdaj želeli začeti pogajanja o novem poglobljenem posebnem partnerstvu z EU.
Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za predlog resolucije o poročilu o napredku Turčije iz leta 2009, saj menim, da je v interesu tako EU kot Turčije, da se nadaljuje proces članstva. Verjamem, da mora EU izpolniti zaveze, ki jih ima do Tručije. Vendar mora biti tudi Turčija še naprej zavezana procesu reform, ki so v teku.
Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Turčija je še daleč od izpolnjevanja meril, ki jih je sprejela na kobenhavnskem srečanju na vrhu in zdi se, ne le da jim je manj zavezana, temveč kaže tudi manj interesa, da bi jih izpolnila.
V tem smislu je bilo leto 2009 težavno, saj je postalo jasno, da Turčijo še vedno loči globoka vrzel od držav članic Evropske unije glede vprašanj s področja politike, zakonodaje, človekovih pravic, svobode združevanja, izražanja in obveščanja ter mnogo drugih.
Ne glede na to, kakšni bodo odnosi med EU in Turčijo v prihodnje, upam, da se bodo stekali in sledili pot dialoga in učinkovitega sodelovanja, in da bo Turčija v lastno korist nadaljevala v smeri svobode in demokracije po zgledu zahodnega sveta.
José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Poleg gospodarskega, političnega in družbenega pomena je turško članstvo v EU tudi izziv za obe strani in nosi velik simbolni pomen kot potencialni most med vzhodom in zahodom. Na svetovnem prizorišču je Evropska unija vzor gospodarskega razvoja in večkulturno območje, ki spodbuja spoštovanje manjšin ter enakopravnost vse ljudi ne glede na spol, raso, etnično pripadnost ali veroizpoved. To so neodtujljive vrednote projekta evropskeg integracije, ki predstavljajo priložnost za turško ljudstvo in miroljubno izboljšanje njegove etnične in kulturne raznolikosti. Vendar pa proces zaprositve za članstvo v EU še vedno traja brez vidnega dosežka, saj se je dolga pot začela s formalno zaprositvijo za članstvo leta 1987, ki je privedlo do začetka pogajanj leta 2005.
Glede na učinkovitost tega procesa zato verjamem, da je bistvenega pomena to, da kot prednostno nalogo spodbujamo referendum v Turčiji, da bi se javnost lahko jasno izrazila glede privolitve v polno članstvo EU in vse, kar prinaša glede socialnih in kulturnih načel in vrednot; ali pa namesto tega želi poglobljeno partnerstvo z EU.
Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Če sem glasoval proti temu poročilu o napredku, še ne pomeni da sem proti Turčiji. Turško ljudstvo si ne zasluži kakršnega koli izobčenja. Vendar pa obsojam evropsko-liberalni diktat, kateremu so podvržene tako države članice kot tudi države kandidatke. Ekonomski vidik københavnskih meril, liberalizacija trgov, ki jih ta vidik zahteva, ogroža socialne pravice držav kandidatk. Članstvo novih držav bom podprl le takrat, ko bo EU izvajala regionalno integracijo v korist vseh državljanov, ki jo sestavljajo, ne pa v korist interesov kapitala, ki trenutno prevladuje v EU in ji zagotavlja integracijski okvir, nad katerim nimajo državljani nobenega nadzora.
Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glede članstva Turčije v EU imam pomisleke. Nadaljnja okupacija dela Cipra, zavrnitev odprtja pristanišč in letališč na tem območju, kršitve pravic političnih, verskih in etničnih manjšin, diskriminacija žensk, izključitev političnih strank in razveljavitev zakonov, ki omejujejo pristojnost vojaških sodišč, so nekateri primeri, ki to dokazujejo. So pa tudi druga temeljna vprašanja. Večina turškega ozemlja ne sodi v Evropo. Turčija ima islamsko identiteto, ki se močno razlikuje od judovsko-krščanske identitete večine držav EU. S strateškega stališča bi bile za EU meje z Irakom in Kurdistanom problematične. Varnost države je zagotovljena le z vojaško močjo. Poleg tega bi pritok ljudi iz države z najštevilnejšim prebivalstvom v EU povzročil močno neravnovesje na trgu delovne sile. S tem ne zanikamo priznanja, da si je Turčija v zadnjih letih prizadevala izpolniti merila, ki jih zahteva EU, in se zavedamo neprecenljive vloge, ki jo ima ta država v okviru Nata. Morda bi bilo mnogo bolje, da se Turčiji zajamči privilegiran in prednostni status partnerstva z EU, kot pa da ustvarimo lažna pričakovanja in upanje na članstvo, kar bi se težko uskladilo z dejstvi in okoliščinami.
Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. – (ES) Glasovanja glede Resolucije B7-0068/2010 o poročilu o napredku Turčije iz leta 2009 sem se vzdržal, ker verjamem, da ima Turčija zelo negativno vlogo v pogajanjih med predsednikom Republike Ciper in predstavnikom turško-ciprske skupnosti. Turčija ne spoštuje resolucij Združenih narodov in krši mednarodno prvo: na severnem delu Cipra vzdržuje 40 000 vojakov, mesto Famagusta je še vedno zaprto in pod vojaško okupacijo, Turčija pa še naprej pošilja priseljence na severni del otoka.
Menim, da bi morala Evropska unija spremljati pogajanja in Turčiji poslati nedvoumno sporočilo: če vztraja pri svojem sedanjem stališču, ne bo nikoli mogla postati članica EU, ker še naprej okupira ozemlje Cipra, ki je država članica Evropske unije. Zato sta popoln umik turških vojakov iz Republike Cipra in vrnitev mesta Famagusta pogoja sine qua non za pristop Turčije k Evropski uniji.
Czesław Adam Siekierski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Turčija je storila ogromno v prizadevanjih, da bi izpolnila københavnska merila. Dosežen je bil izjemen napredek pri izpolnjevanju standardov tržnega gospodarstva. Če govorimo o spremembah na področju politike, demokracije ali človekovih pravic, pa ugotovimo, da je prišlo do pomembnega napredka pri oblikovanju zakonodaje, vendar njeno izvajanje ni bilo tako uspešno. Tudi to je treba razumeti, saj je potrebna sprememba v zavesti družbe, to pa se zgodi zelo počasi. Ne glede na to je treba izpolnjevati evropske standarde s področja človekovih pravic, pravic žensk in ravnanja z zaporniki ter glede nacionalnih in verskih manjšin.
Nekatere nasprotnike turškega pristopa vodijo razlogi, ki niso povezani z vsebino vprašanja, drugi se bojijo, da bo Turčija, kot velika država, imela velik vpliv na odločanje v EU, saj je v skladu z Lizbonsko pogodbo volilna moč vsake države članice odvisna od števila prebivalcev. Članstvo Turčije bo zagotovo ogromna obremenitev za proračun EU, vendar se je treba zavedati, da gre za velik trg, ki je pomemben za EU. Turčija je pomembna članica Nata in pomemben partner ZDA ter mnogih držav članic EU. Gre tudi za ozemlje, preko katerega bi lahko tekle poti za prenos energetskih virov v Evropo.
Na koncu ne smemo pozabiti, da bi Turčija lahko postala most za medverski dialog, kot tudi kulturni in celo makroregionalni dialog. Prisotnost Turčije v Uniji bi lahko pomagala stabilizirati to veliko in pomembno regijo sveta. Turčija se mora zavedati, da ne more spremeniti svoje preteklosti. Napake je treba priznati. Potem je lažje živeti in vzpostaviti dobre odnose s svojimi sosedi.
Renate Sommer (PPE), v pisni obliki. – (DE) V nasprotju s Komisijo in Svetom je Evropski parlament lahko zelo jasno opisal mnoge probleme v Turčiji in probleme, povezane s to državo. Prepoved kurdsko usmerjene stranke demokratične družbe (DTP) pomeni napad na mlado demokracijo v državi, zlasti pa na kurdsko manjšino, ki predstavlja 20 % prebivalstva. Dejstvo, da gre za 27. prepoved stranke v 10 letih, daje jasno sliko, kako Turčija razume demokracijo. Ukinitev zakonodaje, ki omejuje jurisdikcijo vojaških sodišč, je še en pokazatelj neenotnosti v državi. Kakor hitro turška vlada načrtuje nekoliko popuščanja EU, to razkrije nacionalistična opozicija.
Na skoraj vseh področjih se je napredek ustavil, ali pa je prišlo do nazadovanja. Turška vlada poskuša s povračilnimi ukrepi v kali zatreti kritike sovražno razpoloženih novinarjev in medijskih organizacij. Za pravico veroizpovedi se uporabljajo dvojna merila. Predsednik vlade želi ukiniti prepoved nošenja naglavne rute in omejitev starosti v šolah Korana, istočasno pa diskriminira verske manjšine in jih neprestano nadleguje. To je obupen razvoj dogodkov. V takšnih okoliščinah se zdi povsem razumljivo, da glavni turški pogajalec gospod Bagis ni resno vzel naše resolucije, in tudi ne naših demokratičnih struktur odločanja. Turčija je zelo jasno pokazala, da je še vedno nekaj generacij odmaknjena od pristopa k EU.
Ernst Strasser (PPE), v pisni obliki. – (DE) Bistvena predpogoja za nadaljevanje pogajanj s Turčijo sta dosledno izvajanje protokola iz Ankare in priznanje države članice EU na Cipru.
Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) Zaprositev Turčije za članstvo v EU je postal dolgotrajen proces, na njegov izid pa je treba še počakati. Turčija se je zavezala, da bo uvedla reforme, vzpostavila dobre odnose s svojimi sosedi in se postopno uskladila s pravnim redom Skupnosti. Vendar je treba ta prizadevanja pospešiti, da bi se v celoti izpolnila merila, določena na københavnskem srečanju na vrhu, in da bi se izvajali pravosodni in volilni sistem ter zakonodaja.
Napredek v smeri dejanskih reform se je ustavil leta 2009, tako da bodo vprašanja, kot so neodprtje pristanišč in letališč na Cipru, verjetno vplivala na pogajalski proces. Odločitev turškega ustavnega sodišča, da prepove kurdsko usmerjeno stranko demokratične družbe in ukinitev zakonodaje, ki omejuje jurisdikcijo vojaških sodišč, prav tako pomenita zamudo v procesu.
Dejstvo je, da so reforme potrebne in nujne, kakor to veli resolucija Parlamenta. Vendar je v okviru, ki zahteva večja prizadevanja za izpolnitev meril v procesu zaprositve za članstvo, predlog za referendum vmesen. Referendum bi vprašal turško ljudstvo, ali dejansko priznava in želi sprejeti evropska načela in vrednote, ali pa si želi novo in poglobljeno posebno partnerstvo z EU.