Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 10. februar 2010 - Strasbourg

14. Naprave za skeniranje telesa – Delovanje obveščevalnih služb v protiterorističnih strategijah (razprava)

  Predsednik. Naslednja točka so skupna razprava o boju proti terorizmu in izjave Sveta in Komisije o napravah za skeniranje telesa ter delovanju obveščevalnih služb v protiterorističnih strategijah.

  Alfredo Pérez Rubalcaba, predsedujoči Sveta. – (ES) Gospod predsednik, gospe in gospodje, na začetku te razprave bi se želel zahvaliti Parlamentu za priložnost, da imamo lahko mirno razpravo o protiteroristični politiki in predvsem nekaterih elementov protiteroristične politike. Pozdravljam tudi čas, v katerem poteka ta razprava, saj je minilo že kar veliko časa od razburjenja, ki ga je po vsem svetu povzročil neuspel napad na letu v Detroit decembra lani.

Seveda, ko se zgodi nekaj takega, ko pride do spopadanja z grožnjami, kakršna je grožnja terorizma, verjamem v odziv, vendar pa precej bolj podpiram tiho in nenehno delo, počasi in sigurno, kot pravimo v moji državi. Pred Parlamentom bi želel poudariti, da je grožnja terorizma v vseh državah EU še vedno tako resnična, kot je bila.

Vemo, da nas teroristi opazujejo, vemo, da so domiselni in da poskušajo spremeniti svoje metode, da bi se izmuznili našim strategijam boja proti terorizmu. Zaradi tega mora biti domiselna in raznolika tudi naša strategija; mora se izboljšati in, kar je najpomembneje, učiti se moramo iz svojih napak, kajti napake zagotovo delamo.

Zato se vsi zavedamo, da na razpravi v tem Parlamentu o tem vprašanju verjetno ne bi uporabljali teh pojmov, če decembra ne bi bilo neuspelega napada na letu v Detroit. Z drugimi besedami, ta razprava izhaja iz potrebe po previdnostnih ukrepih in zlasti po zaključkih, ki smo jih vsi potegnili, ko smo preučevali uspeh pri letu v Detroit, ki sem ga pravkar omenil.

V središču današnje razprave so tudi analiza naših napak pri obravnavanju tega domnevnega napada ter ukrepi, ki jih različne države sprejemajo, da bi preprečile ponavljanje takšnih napak. Zato govorimo o analiziranju podatkov, o protiterorističnih službah; govorimo o izmenjavi podatkov in govorimo o napravah za skeniranje telesa. Govorimo o napakah pri napadu, ki se na srečo ni zgodil.

Ker je to tema naše razprave, bi želel omeniti nekatere najočitnejše zaključke, ki jih po mojem mnenju lahko potegnemo iz neuspelega napada na letu v Detroit. Gre za pet zaključkov.

Prvič, Detroit poudarja dejstvo, da so civilna letala še naprej prednostna tarča teroristov.

Drugič, Detroit poudarja pomen zbiranja podatkov, obenem pa tudi njihovega združevanja in analiziranja.

Tretjič, Detroit poudarja, da so člani Al Kaide zmožni sprožiti napade zunaj tega, čemur bi mi rekli njihovo lastno ozemlje. To velja za Al Kaido na Arabskem polotoku (teroristično organizacijo, za katero se sumi, da stoji za neuspelim napadom na letu v Detroit) oziroma Al Kaido v islamskih državah Magreba, ki predstavljajo grožnjo vsem nam.

Četrta stvar, ki sem jo zaključil, je, da bi nas dogodki na letu v Detroit morali spomniti, kako pomembno si je prizadevati za zaustavitev procesa radikalizacije. Po mojem mnenju je osebnost domnevnih teroristov zelo pomemben dejavnik v zvezi s tem vprašanjem.

Nazadnje, Detroit zahteva, da posebno pozornost namenimo propadlim državam ali katerim koli državam, ki jim zaradi njihovih okoliščin grozi propad.

Prvi in drugi zaključek se nanašata na stalno grožnjo civilnemu letalstvu in potrebi po združitvi vseh podatkov, ki jih imamo na voljo; vodita nas naravnost k današnji popoldanski razpravi oziroma razpravam o podatkih in njihovi uporabi ter o napravah za skeniranje telesa.

Moram reči, da to ni nova razprava in tudi ni prvič, da o tem razpravljamo v tem parlamentu. Gospod de Kerchove, koordinator za boj proti terorizmu, je v svojem zanimivem in prodornem poročilu na razpravi o tej temi v tem parlamentu 26. novembra govoril o upravljanju informacij in varstvu osebnih podatkov. Podatki in analiza podatkov sta ključna elementa v prizadevanjih za preprečevanje in obravnavanje terorizma, kar je predmet te popoldanske razprave.

Teroriste moramo identificirati, vedeti moramo, kjer načrtujejo napad, kdo jih oskrbuje z orožjem, poznati moramo glavno infrastrukturo, ki jih podpira, poznati moramo njihove komunikacijske sisteme in vse to lahko odkrijemo s pomočjo podatkovnih baz in specializiranih virov. Da bi dobili vse razpoložljive informacije, potrebujemo izmenjavo podatkov, ki jo moramo ustrezno upravljati.

Moram pa reči, da bi se nekaterim napadom, ki smo jih utrpeli v preteklosti, lahko izogniti, če bi bile informacije pravočasno na voljo vsem tistim, ki so zadolženi za izvajanje protiterorističnih ukrepov: z drugimi besedami, če bi se z informacijami ravnalo na združevalen in, oprostite izrazu, inteligenten način, kar pa se ne zgodi vedno. To nas pripelje k razpravi o upravljanju informacij.

Imamo okvir EU, znotraj katerega lahko informacije izmenjujemo na ustrezen način. Naša pred kratkim sprejeta strategija je bila del sklepov Sveta lani novembra. Njen cilj je zagotoviti varnostnim silam in obveščevalnim službam potrebne podatke za namen izboljšanja uporabnosti in učinkovitosti protiteroristične strategije. Nič drugega kot potrebne podatke, saj skupinski podatki včasih negativno vplivajo na svojo lastno vrednost in učinkovitost.

Kot kaže ta strategija, morajo biti odločitve o izmenjavi podatkov skladne, strokovne, učinkovite, uresničljive, zanesljive in razumljive vsem državljanom in strokovnjakom, ki imajo z njimi opravka. V skladu z njenimi smernicami mora strategija upoštevati izjave in pomisleke, s katerimi smo se ukvarjali v tem parlamentu: potrebo po boju proti terorizmu, kakor tudi vprašanja o človekovih pravicah, pravici do zasebnosti in varstvu osebnih podatkov.

Kot sem rekel na začetku razprave, lahko iz domnevnega napada na letu v Detroit zaključimo tudi to, da so glavni cilj terorističnih napadov komercialni zrakoplovi. Domnevni teroristi so se očitno uspeli vkrcati na zrakoplov z zadostno količino eksplozivov, da bi lahko zrakoplov raznesli v zraku in s tem onemogočili vse naše nadzorne sisteme in vse naše varnostne sisteme in mehanizme na letališčih. Z drugimi besedami, te varnostne mehanizme moramo očitno pregledati, saj je jasno, da niso zadostovali za preprečitev napada, kakršen je bil domnevni napad na letu v Detroit, ki se na srečo ni zgodil.

Naj povzamem: še naprej moramo izboljševati naše varnostne službe, da bi tako poskusili preprečiti vkrcanje teroristov ali domnevnih teroristov na komercialne lete. Vsem je treba preprečiti, da bi se na letalo vkrcali z orožjem, eksplozivi ali kemičnimi prekurzorji eksplozivov. Če bosta ta varnostna ukrepa neuspešna, moramo storiti več, da bi zaščitili naša letala in se izognili nesrečam med poleti.

Prav to je okvir te razprave o vprašanju, ki je tako pomembno za ta parlament in za Svet, torej o vprašanju naprav za skeniranje telesa.

Kot cenjeni poslanci vedo ima Komisija na področju varnosti v letalskem prometu ustrezno pristojnost, da opredeli cilje in oblikuje predpise. O teh zadevah potekajo razprave na uradnih in neuradnih zasedanjih Sveta prometnih ministrov. Želel pa bi omeniti, da je to vprašanje varnosti v letalskem prometu bilo tudi predmet razprave na neuradnem zasedanju Sveta ministrov, ki je potekalo pred nekaj tedni v Toledu.

Tam smo se dogovorili o različnih zadevah: prvič, da je pravilno in ustrezno, da EU oblikuje skupno stališče o napravah za skeniranje telesa in na splošno o vseh zaščitnih mehanizmih na naših letališčih; nesmiselno je, da so nekatera letališča manj zaščitena od drugih, saj to v resnici pomeni, da smo vsi manj zaščiteni. Zato bi bili veseli, če bi Evropska unija lahko sprejela sporazum in oblikovala skupno stališče na tej razpravi.

Drugič, v zvezi s težjo, bolj občutljivo zadevo, pri kateri je treba upoštevati več različnih vidikov: prvič je treba seveda ugotoviti, kako učinkovite so tovrstne naprave za skeniranje telesa pri preprečevanju teroristom, da bi se vkrcali na letala z eksplozivi ali kemičnimi prekurzorji eksplozivov. Drugič, ugotoviti in analizirati moramo, ali so te naprave za skeniranje telesa združljive s pravico ljudi do zasebnosti in intimnosti, na to pa morajo odgovoriti Svet, Komisija in ta parlament. Tretja zadeva, o kateri smo se dogovorili, je, da je treba ugotoviti, ali obstajajo kakršna koli zdravstvena tveganja za tiste, ki gredo skozi to napravo pred vkrcanjem na komercialen let.

Kar zadeva ta tri vprašanja: Komisija dela na treh študijah o učinkovitosti naprav za skeniranje telesa, o njihovem vplivu na zdravje in o njihovi združljivosti s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami ljudi. Te študije bodo v bližnji prihodnosti na voljo Svetu in temu parlamentu.

Zato je bilo na neformalnem zasedanju Sveta v Toledu dogovorjeno, da se te informacije raziščejo in posredujejo, da bi lahko imeli temeljito razpravo in, upajmo, dosegli enoglasno stališče o tej zadevi, kar bi bilo zelo zaželeno.

Ko bomo oblikovali to skupno stališče, bomo v celoti upoštevali resolucijo, ki jo je ta parlament sprejel 23. oktobra 2008 po razpravi o napravah za skeniranje telesa. Med razpravo smo govorili o potrebi po oceni vpliva na človekove pravice, zdravstvenih tveganjih in ekonomskem vplivu, kakor tudi o potrebi po posvetovanju z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov. Vse to je treba upoštevati na naši naslednji razpravi.

Še enkrat bi se želel zahvaliti Parlamentu za priložnost za razpravo o teh vprašanjih in za prilagodljivost v zvezi s časovnim okvirom te razprave.

  Siim Kallas, član Komisije. – Gospod predsednik, tu smo, da bi predstavili skupno stališče o nekaterih vidikih boja proti terorizmu. Moja prednostna naloga kot komisarja za promet sta nedvomno varnost in zaščita potnikov. To je glavna prednostna naloga naše skupne prometne politike in je vedno izredno pomembna.

Načrtovan teroristični napad na letu 253 v Detroit družbe Northwest Airlines 25. decembra je ponovno potrdil resničnost grožnje civilnemu letalstvu. Želim poudariti, da so bili veljavni standardi EU na področju varnosti v letalstvu 25. decembra na amsterdamskem letališču Schipol pravilno izvedeni.

Ta dogodek je predvsem pokazal na neuspeh obveščevalnih služb, na neuspeh pri „povezovanju pik“. Letalstvo je še naprej tarča teroristov. Tega dejstva ne moremo zanemariti. Varnost v letalstvu je zato treba zagotoviti z vsemi ustreznimi sredstvi ob polnem upoštevanju temeljnih pravic.

Potniki, mediji in zainteresirane strani na področju letalstva nas vsi upravičeno sprašujejo, ali so obstoječe varnostne ureditve dovolj dobre oziroma ali moramo sprejeti dodatne ukrepe. Zato se danes povsod razpravlja o novih tehnologijah pregledovanja, tako imenovanih „napravah za skeniranje telesa“.

V zvezi z uporabo naprav za skeniranje telesa na letališčih strokovnjaki s področja varnosti v letalstvu menijo, da imajo te naprave boljšo zmogljivost odkrivanja od obstoječe opreme za pregledovanje. Nekateri menijo, da so precej boljše. Nekateri menijo, da ne gre za nekakšen velik napredek, še vedno pa ni popolnoma jasno, kakšno dodano vrednost te naprave zagotavljajo varnosti v letalstvu in kakšne so njihove posledice za zdravje in zasebnost.

Kot je Parlament opozoril že leta 2008, uporaba tehnologije za slikanje telesa odpira številna vprašanja, ki so predvsem povezana z zasebnostjo, varstvom podatkov in zdravjem. Aprila vam nameravam predstaviti poročilo o tehnologiji za slikanje in njeni uporabi na letališčih EU. To poročilo bo obravnavalo vprašanja, ki so postavljena v resoluciji Evropskega parlamenta iz leta 2008.

Resno jih moramo preučiti. Odločiti se moramo tudi, ali bi se ta vprašanja bolje reševala na nacionalni ali na evropski ravni. Po mojem mnenju bi bil okvir EU boljši. To pravim na podlagi naših izkušenj pri skupnem pristopu po 11. septembru in ob upoštevanju učinkovitosti enotnega trga na področju letalstva. Okvir EU zagotavlja enotne standarde tako v zvezi z varnostjo kot spoštovanjem posameznikovih pravic.

Na koncu bi želel poudariti, da je varnost v letalstvu precej večje vprašanje od uvedbe nove tehnologije za pregledovanje. Da bi se borili proti terorizmu, katerega tarča je civilno letalstvo, potrebujemo širok niz združenih in usklajenih ukrepov – obveščanje, profiliranje, različne metode iskanja in mednarodno sodelovanje. Kot je pravkar povedal gospod minister, se teroristi razvijajo. Tudi mi se moramo razvijati, naprave za skeniranje telesa pa so edini element te vrste.

Veselim se vaših stališč in se vam zahvaljujem za pozornost.

  Cecilia Malmström, članica Komisije. – Gospod predsednik, to je novi dvojni pristop Komisije. Kot je pokazala predhodna razprava, zdaj ko imamo Lizbonsko pogodbo delo na ravni EU vstopa v novo fazo. Zelo sem zadovoljna in počaščena, da bom v boju proti terorizmu in glede drugih varnostnih zadev delala skupaj z vami. To bomo seveda delali ob sočasnem popolnem upoštevanju, da so države članice tiste, ki so nazadnje odgovorne za vse operativno in obveščevalno delo na tem področju.

Spomnila bi vas – nekateri ste bili na mojem zaslišanju pred nekaj tedni –, da sem obljubila, da bom izvedla oceno vseh protiterorističnih politik. Kot prvi korak sem svoje službe prosila, naj pripravijo pregled in oceno vsega, kar je bilo doseženo doslej. To bo podlaga, v skladu s katero se bom odločila, kako nadaljevati. Oceniti moramo in v celoti povzeti vse, kar imamo, vplive, kaj manjka in kaj se prekriva, da bi lahko predlagali nove ukrepe in bolj premišljene ukrepe. Veselim se, da vam bom lahko predložila to oceno in o njej razpravljala z vami.

Vendar pa ta pregled stanja ne pomeni, da se ne zavedam popolnoma dejstva, da se grožnja terorizma ni zmanjšala. Kot sta povedala moj kolega gospod Kallas in predsedstvo Sveta, vemo, da je terorizem še vedno ena izmed največjih groženj za naše vrednote in naše demokracije. Nedavno je to pokazal let v Denver.

Imamo statistike Europola, ki kažejo, da so leta 2008 države članice EU prijavile skupno 515 neuspešnih ali uspešnih terorističnih napadov znotraj Evrope; 359 posameznikov je bilo obtoženih terorizma in se jim je sodilo v skupno 187 sodnih postopkih; 50 % teh je bilo povezanih z Al Kaido ali islamskim terorizmom, 39 % pa s separatističnim terorizmom, kot so aktivnosti ETA v Španiji. Vemo tudi, da smo leta 2008 imeli tragične dogodke in strašno bombardiranje v Mumbaju, katerih cilj so bili tudi evropski državljani, med njimi poslanci tega parlamenta. Ti dogodki in številke Europola govorijo jasen jezik: terorizem je še vedno prisoten in pomembno je, da ne postanemo nepazljivi in da zagotovimo, da se v boju proti terorizmu uporablja vsa orodja, pri čemer se seveda vedno popolnoma spoštuje temeljne pravice.

Če pogledamo instrumente, ki jih imamo danes, nam je na razpolago protiteroristična strategija EU, razvita po napadih v Madridu in Londonu. Ta strategija poudarja zavezanost EU boju proti terorizmu na svetovni ravni ob sočasnem spoštovanju človekovih pravic in povečanju varnosti Evrope, s čimer svojim državljanom zagotavlja življenje v območju svobode, varnosti in pravice. To je zaveza, ki je seveda še veljavna.

Ne more biti svobode brez varnosti in ne more biti varnosti brez svobode. Zato spoštovanje temeljnih pravic v boju proti terorizmu ni samo zahteva vsake demokratične družbe, ampak je potrebno za zagotavljanje, da naše politike ostanejo verodostojne, zakonite in trajnostne. Zato Komisija predlaga samo ukrepe, ki bodo še naprej predmet pregleda zakonodaje EU, zlasti v zvezi s temeljnimi pravicami in strogo oceno učinka, vključno z učinkom na osebne podatke in posameznike.

Terorizem je, kot vsi vemo, svetovni pojav, in zato bomo ostali zavezani sodelovanju z vsemi našimi zavezniki in partnerji ter mednarodnimi organizacijami po vsem svetu.

V zvezi z notranjo razsežnostjo zoperstavljanja terorizmu in njegovega preprečevanja imamo v svoji protiteroristični strategiji nekatere ključne cilje, kako lahko Unija prispeva v boju proti terorizmu. Povsem se strinjam s temi cilji, predvsem s potrebo po končanju nasilne radikalizacije, zaščiti naše kritične infrastrukture, podpori žrtvam, izboljšani izmenjavi informacij med nacionalnimi organi in sodelovanju z vsemi ustreznimi zainteresiranimi stranmi. Odzvati se moramo na nekonvencionalne grožnje in izboljšati odkrivanje groženj. Teroristom moramo odvzeti finančne vire in več vlagati v raziskave in tehnološki razvoj.

Ta razvoj teh politik je seveda močno podpirala Evropska komisija v sodelovanju z državami članicami. V preteklem letu je Komisija pomembno prispevala k približevanju pravnih okvirov držav članic pri tem delu. Imamo na primer evropski nalog za prijetje, ki je ustvaril skupni dogovor po vsej EU o terorističnih kaznivih dejanjih in olajšal izročitvene postopke med državami članicami EU. Izvajali smo tudi pomembne dejavnosti za preprečevanje zlorabe interneta s strani teroristov, obravnavali ugodne pogoje za teroristično radikalizacijo, začeli evropski program za zaščito kritičnih infrastruktur in teroristom omejili dostop do sredstev, ki jih potrebujejo za svoja dejanja – financiranja in eksplozivov.

Akcijski načrt EU za povečanje varnosti eksplozivov predvideva pomembne ukrepe za dvig praga za teroriste, ki hočejo eksploziv uporabiti za napad. Predlagala bi zakonodajni okvir za obravnavanje nevarnosti, povezanih s predhodnimi sestavinami za izdelavo improviziranih eksplozivnih naprav. To bom storila letos.

Imamo tudi akcijski načrt CBRN, ki ga je junija lani predlagala Komisija in potrdil Svet. Ta akcijski načrt je sestavljen iz 130 ukrepov. Komisija je namenila do 100 milijonov EUR, ki bi bili na voljo iz obstoječih finančnih programov, za lažje izvajanje.

Povsem sem zavezana zagotavljanju, da bo Evropska komisija v prihodnjih letih nadaljevala z razvojem svoje vloge posrednice in pobudnice sodelovanja, mrež strokovnjakov, izmenjave dobrih praks, združevanja virov, izboljšanja raziskav in razvoja skupnih pristopov k nadnacionalnim izzivom. Pregledati bomo morali tudi uporabo naših finančnih virov. To lahko naredimo v vzpostavitvijo notranjega varnostnega sklada, ki je predviden v stockholmskem programu.

V velikem merilu mora mednarodna izmenjava informacij v zvezi z zbiranjem podatkov in shranjevanjem podatkov, ki zadevajo tisoče državljanov, upoštevati – in to je bilo zelo očitno v naši zadnji razpravi – zelo visoke standarde varstva podatkov, da bi se preprečila njihova zloraba in napačno ravnanje z njimi. Zagotoviti moramo tudi, kot je dejal komisar Kallas, da točke med seboj povežemo na ustrezen način. Skupaj s kolegico Viviane Reding bom v bližnji prihodnosti predložila kombinirani režim za varstvo podatkov, ki bo zajemal tudi policijsko in pravosodno sodelovanje.

Vse to bo upoštevano v oceni in bo v okviru notranje varnostne strategije, ki vam jo bomo predložili v kratkem.

Nazadnje, naj zaključim s tem, da povem, da lahko v boju proti terorizmu dolgoročno uspemo samo, če bomo ostali sposobni sporočati svoje vrednote in bomo še naprej spoštovali temeljne pravice. Izogniti se moramo temu, da bi se naše politike dojemalo kot dvoumne ali da uporabljajo dvojne standarde. Svojo visoko moralno držo lahko zagovarjamo in preprečujemo odtujevanje naše družbe in načina življenja samo, če ostanemo zvesti svojim vrednotam demokracije in pravne države.

  Predsednik. – Dali ste nam zelo obetajočo perspektivo. Morda boste nekega dne vi, gospod Kallas in gospa Reding, sočasno predstavljala Komisijo.

  Manfred Weber, v imenu skupine PPE. – (DE) Gospod predsednik, gospod Rubalcaba, komisarji, vesel sem, da danes ne govorimo samo o sistemu SWIFT in napravah za skeniranje telesa, ampak na splošno razpravljamo tudi o boju proti terorizmu, saj je to tema, ki zadeva nas vse. Če se ozremo nazaj, moramo reči, da je terorizem resnična grožnja ljudem Evrope Naše ukrepanje je pozitivno, iskreno pa bi se zahvalil tudi javnim organom. Ljudje, ki so odgovorni za varnost, so v zadnjih letih opravili dobro delo. Zahvalil bi se tudi našim partnerjem.

Zdaj se moramo ozreti v prihodnost. S čim se bomo soočali v naslednjih nekaj letih? V zvezi s tem imam tri posebne zahteve oziroma predloge. Prva zadeva sodelovanje med organi v Evropi. Vsak dokument je opremljen z vrstico, ki poudarja pomen sodelovanja in krepitve našega sodelovanja. To so čudovite besede, vendar pa se v praksi ni zgodilo nič. Prav tako se v zvezi s praktičnim sodelovanjem ponovno ni nič zgodilo v Toledu. Ni pomanjkanja ukrepanja – to je bilo pojasnjeno v Detroitu. Tisto, kar nam primanjkuje, je sodelovanje med organi. To je srž problema. Zato bi Svet prosil, naj končno opravi svoje delo na tem področju, Komisijo pa pozval, naj poda nekaj ustreznih predlogov.

Moja druga pripomba je, da moramo raziskati svojo obstoječo zakonodajo v zvezi z zbiranjem podatkov in podatkov mobilnih telefonov na primer v primeru hrambe podatkov. Zato imate pri tej oceni podporo skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov). Po nekajletnem premoru je pomembno, da jo preskusimo.

Tretjič, pravkar smo razpravljali o sistemu SWIFT. Parlament bi vprašal, zakaj mora biti naše sodelovanje z Združenimi državami organizirano na takšen način. Biti mora organizirano tako, ker Evropejci nismo v položaju, da bi sami ocenjevali podatke. Zato se zastavlja vprašanje, ali smo dovolj samozavestni, da jih bomo ocenjevali sami. To je še ena misel za prihodnost.

  Saïd El Khadraoui, v imenu skupine S&D. – (NL) V kratkem času, ki mi je bil dodeljen, bi želel v imenu Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu opredeliti tri pomembne osnovne pogoje, ki so po našem mnenju ključni za presojo vprašanja morebitne uvedbe naprav za skeniranje telesa, ki se jih je ne tako davno predstavljalo kot čudežno sredstvo.

Najprej moramo imeti usklajen, celovit evropski pristop. Zato moramo imeti evropska pravila, saj se drugače samo preloži varnostni problem in ustvari zmedo, o tem pa je govoril predsedujoči Svetu, vendar pa želim špansko predsedstvo opozoriti, da so številni člani Sveta medtem ubrali solistični pristop, in pozivam vas, da to izrecno obsodite.

Drugič, potrebujemo globalni pristop k varnosti in protiterorizmu, to pa pomeni, da se moramo izogibati prenagljenim zaključkom, da moramo ustaviti politike napovedi, da morebitne uvedbe naprav za skeniranje telesa ni mogoče gledati ločeno od širšega okvira drugih obstoječih ali potencialnih ukrepov in da jo moramo videti tudi v okviru drugih vidikov,kot so javno zdravje in proračunske posledice.

Tretja pripomba je, da moramo tudi prenehati dajati vtis, da bodo te naprave za skeniranje telesa zagotovile 100-odstotno varnost. Verjetno veste, da te naprave na primer lahko najdejo eksploziv, ki se nahaja na telesu, vendar ne eksploziva, ki se nahaja v telesu.

Gospod predsednik, za konec bi rad povedal, da zato podpiram tudi pristop Komisije, da se pred predložitvijo predloga najprej opravi preskuse.

  Gesine Meissner, v imenu skupine ALDE. – (DE) Gospod predsednik, gospod Rubalcaba je pravilno ugotovil, da trenutno nimamo varnega sistema letalskih prevozov. Na tem področju potrebujemo več varnosti. Dogodka v Detroitu in Münchnu sta pokazala, da pri zagotavljanju varnosti obstajajo luknje. Zato se v nori naglici uvajajo naprave za skeniranje telesa, kot da bi bile čudežno zdravilo. Uvedli so jih že v ZDA, na Nizozemskem in v drugih državah.

Vendar pa to odpira vprašanje, ali bodo naprave za skeniranje telesa res prispevale k večji varnosti letalskega prevoza. To je eno od ključnih vprašanj, ki si jih moramo zastaviti. Pravzaprav se glede naprav za skeniranje telesa pojavlja cel niz vprašanj. Kakšna vrsta tehnologije se uporablja? Kakšno sevanje oddajajo? Ali škodujejo zdravju? Kaj lahko ljudje, ki rokujejo z njimi, vidijo? Le nekaj zelenih ali rdečih pik ali celo osebo, ki se jo skenira? In nazadnje, ali lahko zagotovimo varstvo podatkov? Te naprave za skeniranje telesa so tudi drage. Če jih bomo nameščali, kdo jih bo plačal?

Veliko je vprašanj, na katera je treba odgovoriti, in prav to zdaj počnemo. To želite tudi vi in nam predstavite rešitev. Karkoli se zgodi, potrebujemo rešitev, ki bo veljala za vso Evropo. Prav tako moramo upoštevati Tel Aviv in možnost uporabe druge metode. Poiskati moramo napadalce z bombami in ne bomb. Ker ta metoda vključuje diskriminacijo, je ne moremo sprejeti masovno, ampak moramo raziskati vse možnosti in pri tem varovati temeljne pravice.

  Judith Sargentini, v imenu skupine Verts/ALE. – (NL) Parlament je pred časom postavil zahteve, ki jih morajo naprave za skeniranje telesa izpolnjevati ob morebitni uvedbi. Te specifikacije so zajemale zasebnost, varstvo podatkov, človeško dostojanstvo, zdravje in svobodno izbiro.

Obstajajo tehnologije, ki izpolnjujejo vse te zahteve, kar pomeni, da morajo biti rentgenski in radiografski posnetki in posnetki golega človeka zastareli, mi pa smo ta trenutek usmerjeni v napačno smer. Na letališču Heathrow v Londonu se ta oprema že uporablja brez možnosti izbire. Nova oprema se uvaja v Italiji. Nizozemski minister za pravosodje poziva, naj bi to opremo uvedli na vseh letališčih po Evropi, ne le za lete v Združene države Amerike, temveč za vse.

Če bomo zgolj nadaljevali s staro razpravo o tehnologiji, se bomo še naprej izogibali pravemu vprašanju, resnemu vprašanju, in sicer ali nam to dejansko kaj pomaga in ali si želimo takšno družbo? Strinjam se s kolegom poslancem iz Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu, ki zastavlja prav ta vprašanja. Razmisliti moramo o tem, v kakšni Evropi želimo živeti, kajti popolna varnost ne obstaja.

  Peter van Dalen, v imenu skupine ECR. – (NL) Najnovejša generacija naprav za skeniranje telesa izpolnjuje zahteve, ki jih je opredelil Parlament. Varnostno osebje vidi na zaslonu slike z obrisi človeka in točkami, ki kažejo, kje se prenašajo tekočine, orožje in prepovedani predmeti. Če se odkrijejo takšne točke, se zadevnega potnika ločeno pregleda na samem mestu.

Najnovejše naprave za skeniranje prav tako nimajo nobenega učinka na zdravje. Sevanje, ki ga oddajajo, je manjše kot pri mobilnih telefonih. Še več, naprave za skeniranje so prav tako prijazne do uporabnika. Vrste pri varnostnih pregledih bodo krajše, saj je na uro mogoče skenirati več potnikov. To bo vplivalo tudi na spremembo stroškov za letalske potnike.

Gospod predsednik, najnovejše naprave za skeniranje so dodatna varnostna orodja. Prav tako sta zelo potrebna profiliranje in izmenjava obveščevalnih podatkov. Po mojem mnenju lahko hitro nadaljujemo z uvajanjem teh orodij kot dodatnih orodij.

  Rui Tavares, v imenu skupine GUE/NGL. – (PT) Pred nekaj dnevi sem prejel elektronsko sporočilo od lobista, ki prodaja naprave za skeniranje telesa. To sporočilo je govorilo o obdobju „po Detroitu“. V tem ni bilo nič presenetljivega. Vsaka naprava stane 250 000 EUR. Z njihovo prodajo je mogoče zaslužiti celo premoženje, vendar pa sem se ob branju tega elektronskega sporočila in razmišljanju o obdobju po Detroitu, kjer so terorista pri amaterskem poskusu nadvladali ostali potniki na letalu, vprašal, ali si ta napad res zasluži, da se po njem imenuje zgodovinsko obdobje.

Tega si ne zasluži, razen če se to nanaša na obdobje skrajne predrznosti. Ne more se kar vse uporabiti kot izgovor za povečanje ravni vdiranja v zasebno življenje posameznikov. Evropski državljani morajo prav tako vedeti, da smo mi v Parlamentu odgovorni. Da, res je treba preiskovati terorizem. Res je, da policija tako kot letališča potrebuje vedno več podatkov, vendar je prav tako pomembno, da raziskave temeljijo na jasnih predpostavkah, in Komisija ter Svet imata številne predpostavke. Žal mi je, da moram reči, da so nepravilne.

O zamisli, da se teroristična grožnja ni zmanjšala, je mogoče in bi tu bilo treba razpravljati. Mnenje, da se terorizem razvija in bi se morali razvijati tudi mi, drži, vendar je najprej treba svoje delo dobro opraviti, kajti napad v Detroitu ali bolje rečeno, poskus napada, bi bili zlahka preprečili. Zdaj pa smo se znašli v razpravi o podatkovnih bazah in policijskih praksah prihodnosti.

Bodo na letališčih ob odkritju, da teroristi lahko zaužijejo materiale za izdelavo bomb, začeli izvajati endoskopijo? Si želimo iti tako daleč? Prišel bo čas, ko se bo moral ta Parlament usesti in o zadevi razpravljati previdno in s spoštovanjem do pravic javnosti.

  Rolandas Paksas, v imenu skupine EFD. – (LT) Evropski parlament mora storiti vse, da se zagotovi, da obveščevalne agencije ne izkoristijo vojne proti terorju kot opravičilo za mučenje, skrivne zapore ali celo coup d’état, kjer se bo temu uprlo.

Gospod predsednik, dovolite, da citiram izjavo, ki jo je britanski ambasador v Uzbekistanu, gospod Craig Murray, dal začasnemu odboru Evropskega parlamenta. „V Uzbekistanu sem videl veliko dokazov o mučenju. Naletel sem na datoteko o priporniku, ki je umrl med zaslišanjem zaradi simulacije utapljanja v vreli vodi“. Med pričanjem je še en uradnik, Sir Michael Wood, izjavil, da „v skladu s Konvencijo ZN proti mučenju prejem obveščevalnih podatkov, pridobljenih z mučenjem, ni nezakonito, če mučenja nismo sami izvajali.“

Bi se lahko še bolj posmehovali človekovim pravicam?

Gospod predsednik, pozivam vas, da ponovno odprete parlamentarno preiskavo in se ponovno zbere začasni odbor glede izrednih izročitev in zaporov z zaporniki CIE v Evropi.

  Philip Claeys (NI). – (NL) Previdni moramo biti, da se razprava o terorizmu ne omeji na razpravo o napravah za skeniranje telesa ali varstvo podatkov. Osupljivo je, da v svojih izjavah niti Svet niti Komisija nista omenila radikalnega islamizma, ki je še vedno plodno okolje in leglo mednarodnega terorizma. Ker nam zaradi politične korektnosti več ne dovolijo videti resnice, je vsak pristop obsojen na propad, še preden se sploh začne.

Komisija in Parlament poudarjata spoštovanje državljanskih svoboščin, kar je prav in nujno, vendar je nevarnost v tem, da se izgubljamo v formalizmu, in prav to vidimo v razpravi o programu za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti. Nekatere strani so krive za razvnemanje čustev javnosti proti vsakršnemu pristopu v boju proti terorizmu in na ta način nikakor ne moremo služiti državljanom Evrope.

  Werner Kuhn (PPE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, za skupino Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) je vojna proti terorizmu glavni izziv 21. stoletja. S tem izzivom se spopadamo tako na tehnični kot parlamentarni ravni.

V Odboru za promet in turizem nismo le izvajali uredbe v zvezi s prepovedjo tekočin v ročni prtljagi, ampak se zelo podrobno ukvarjamo z napravami za skeniranje telesa. Najprej bi rad povedal eno stvar. Trenutno nimamo popolne varnosti, kot so že poudarjali številni drugi govorniki, in je tudi v prihodnje nikoli ne bomo imeli. Vendar pa lahko razvijemo naravne tehnike, ki nam bodo omogočile, da se popolni varnosti asimptotično približamo.

Upoštevati moramo nekaj temeljnih pravil tako izven kot znotraj Parlamenta. Vse skupine se že zdaj strinjamo, da naj bi bil učinek na zdravje potnikov čim manjši. Zato je treba uvesti napredne naprave za skeniranje telesa, ki delujejo v skladu s posebnimi načeli. Seveda je očitno, da je treba zaščititi osebne pravice. Ko govorimo o vrsti pregleda, ki naj bi se uporabljal, ne bi smeli navajati le naprav za skeniranje telesa, ki skenirajo golo telo.

V Odboru za promet in turizem smo se z Odborom za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve dogovorili, da nam bo Komisija do konca marca ali v začetku aprila, vsekakor pa pred poletnimi počitnicami, predstavila predlog zakonodaje o napravah za skeniranje telesa. Na tem področju je treba upoštevati številne dejavnike. To vključuje dosledno sodelovanje med Odborom za promet in turizem, ki prevzema vodilno vlogo, in Odborom za državljanske svoboščine, pravosodjem in notranjimi zadevami, zanesljivost opreme, evropsko certificiranje in vzpostavitev istih pogojev po vsej Evropi, da se lahko zagotovi varnost na celotni celini.

  Claude Moraes (S&D). – Gospod predsednik, rekli ste, da so trije komisarji, ki so za to odgovorni. To nas zelo veseli. Lahko citiram edinega, ki ga ni tukaj. Komisar Reding je prejšnji teden dejal „to, kar vemo, je, da naprave za skeniranje telesa morda predstavljajo precejšno možnost vdiranja v zasebnost, zato je treba v celoti upoštevati ves njihov vpliv“.

To je natančno takšna izjava, ki bi jih morali dajati v tej začetni fazi. Mi, socialisti in demokrati, smo prepričani, da se tehnologija lahko bori proti terorizmu, in gospa Malmström je to pravilno položila v širši morebitni pravni okvir, o katerem je govorila.

To je resen boj. Na letališčih so me že večkrat ustavili. Če lahko tehnologija pospeši ta prehod in me pri tem ne bodo s kom zamenjali, potem je to krasna zadeva, številni ljudje, ki jih zastopam v svojem volilnem okrožju in s katerimi ob varnostnem pregledu grdo ravnajo ali jih izdvojijo, pa si želijo le varnosti. To bomo zagotovili v dobrem in skupnem pristopu z Odborom za promet, prav tako pa želijo, da se njihove državljanske svoboščine zaščitijo pred učinki terorizma, tako da na nobenem letališču ne bo šibkega člena. Tiste države članice, ki so s tem že začele, bi morale vedeti, da je potreben vseevropski pristop, učinkovit in varen pristop.

  Sarah Ludford (ALDE). – Gospod predsednik, rada bi spregovorila o spoštovanju pravne države s strani obveščevalnih služb. Danes je sodba drugostopenjskega sodišča v Združenem kraljestvu razkrila skrivni poskus britanske vlade. Potrdila je to, kar je Parlament pred tremi leti imenoval pretresljiva novica o tem, da so tajne službe Združenega kraljestva sodelovale pri mučenju britanskega prebivalca in žrtve izročitve Binyana Mohameda.

Kaj meni Svet o popolni kršitvi člena 6 Pogodbe EU in Konvencije proti mučenju? Leta 2006 sem v London vodila delegacijo poslancev EP iz začasnega odbora glede izrednih izročitev in mučenja. Tedanji obrambni minister Združenega kraljestva, Geoffrey Horn, je polovico srečanja zapravil za to, da bi me spametoval, ker sem rekla, da preiskujemo sokrivdo Združenega kraljestva. Meni in, kar je še pomembneje, britanski in evropski javnosti, dolguje opravičilo.

V Združenem kraljestvu se morajo zdaj zgoditi štiri stvari: popolnoma neodvisna preiskava sokrivde Združenega kraljestva pri zlorabah med vojno proti terorju v letih, ko je laburistična vlada Združenega kraljestva nastopala kot Bushev koder; hitra policijska preiskava in, če je treba, pregon zaradi kršenja Konvencije proti mučenju; razkritje navodil, ki so bila dana uslužbencem obveščevalne službe Združenega kraljestva in ugotavljanje, ali jim je bilo rečeno, naj o soočenju z mučenjem molčijo; polna parlamentarna odgovornost – ki je v združenem kraljestvu za obveščevalne službe nimamo.

  Philip Bradbourn (ECR). – Gospod predsednik, pa spet nazaj k napravam za skeniranje telesa. Ostajam mnenja, da je treba pozdraviti vsak ukrep, ki povečuje varnost potnikov.

Vendar pa mora ta biti sorazmeren in mora nedolžnim potnikom – veliki večini – izkazati spoštovanje, ki si ga zaslužijo. Po poskusu razstrelitve letala v ZDA na božični dan, smo videli, kaj pomeni refleksna reakcija za uvedbo vseh mogočih sredstev za povečanje varnosti. V nekaterih državah članicah in še zlasti v moji je uporaba takšnih naprav zdaj obvezna brez možnosti, kot je „preiskava z detektorjem“ – tako imenovana taktika „ni skeniranja, ni poleta“.

Načeloma tej politiki nasprotujem. Glede zasebnosti moram povedati, da odločitev vlade Združenega kraljestva o odpravi zakonodaje o zaščiti otrok zaradi uvedbe naprav za skeniranje telesa ni nič drugega kot škandal. Pogledati si moramo dejstvo, da pri božičnem dnevu – vprašanje, ki je ponovno odprlo to razpravo – ni šlo za nezadostno varovanje na letališčih. Če citiram predsednika ZDA, je to bila „odpoved sistema ustrezne izmenjave obveščevalnih podatkov“.

Nekateri strokovnjaki so že povedali, da takšne naprave za skeniranje uporabljenega eksploziva ne bi odkrile.

Nazadnje moram na žalost povedati, da sam zdaj menim, da potrebujemo ustrezen sistem za profiliranje potnikov.

  Mario Borghezio (EFD). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, terorizem se nenehno razvija in mi moramo ostati na vrhu spreminjajočega se scenarija.

Posamezne teroriste je težko prepoznati in tu se pogovarjamo o zakonodaji v zvezi z zasebnostjo in o tem ali sprejeti ali ne tehnološko napredne ukrepe. Mislim, da bi nas namesto tega morale skrbeti določene sodbe, ki jih je izdalo sodišče v Luksemburgu, ki odpirajo kršitve združene fronte zahoda proti terorizmu ali če ga obravnavamo po njegovem pravem imenu – islamski terorizem – in smo zelo previdni glede pravne politične korektnosti.

Pravna politična korektnost nikomur ne koristi, nas nikamor ne vodi in nas slabi, ko bi morali predstavljati zelo močno fronto, kajti obstaja nenehna nevarnost, ki je zdaj, ko je teroriste tako težko identificirati, še resnejša. Toliko o napravah za skeniranje telesa. Lahko se pojavijo vsepovsod: jutri zjutraj bodo morda na letalu, s katerim nameravamo potovati.

Če bo Evropa vztrajala s pretiranim zagotavljanjem civilnih svoboščin, bomo odprli izredno nevarno kršitev notranje varnosti naših narodov, in to je tisto, kar naj bi skrbelo komisarja. Namesto tega je vse preveč splošen in strahopeten, ko mu islamskega terorizma in nevarnosti, ki jo ta predstavlja, ne uspe prepoznati s pravim imenom.

  Martin Ehrenhauser (NI). – (DE) Gospod predsednik, leta 2000 je po svetu umrlo 1.200 ljudi kot posledica terorističnih napadov. Osem let pozneje, leta 2008, je število naraslo na 16 000 ljudi. Za primerjavo naj povem, da 6000 ljudi vsak dan umre za AIDS-om.

Kaj nam te številke povedo? Prvič, terorizem povzroča histerijo, ki se odraža v nerazumnem omejevanju pravic državljanov, kot velja za primer naprav za skeniranje telesa ali trenutni sporazum SWIFT. Drugič, vojna proti terorju ni uspela. Uspelo ji je le še povečati problem. Glede sodelovanja med varnostnimi službami v Evropski uniji bi rad povedal, da Evropski parlament nujno potrebuje demokratične pravice do nadzora na tem področju, kot je pravilo v vsaki demokratični državi članici. Poleg tega bi želel Komisiji priporočiti, da podpre uvedbo skupnega standardiziranega uporabniškega vmesnika (CSUI). Prizadevati si moramo za razvoj tega vmesnika, ki ga mora financirati Komisija.

  Teresa Jiménez-Becerril Barrio (PPE). – (ES) Gospod predsednik, ko obravnavamo tako resno temo, kot je terorizem, ne bi smeli čakati, da se stvari zgodijo in šele nato ukrepamo. Dogodke bi morali predvideti, vendar jih ne. Na žalost po vsakem napadu le spremenimo svoj odziv, kot je to bilo po neuspelem napadu v Detroitu, ki nas danes sili v sprejem odločitev za zagotavljanje varnosti letalskega prometa.

Sprejem odločitve glede naprav za skeniranje telesa je odgovornost, ki se ji, gospe in gospodje, ne moremo izogniti. Ne moremo več čakati, ker tudi teroristi ne čakajo.

In posledično mora Komisija čim prej zagotoviti, da se bosta ohranili dostojanstvo in zasebnost posameznikov in da ne bo nobenih škodljivih učinkov na zdravje.

Ko so ta zagotovila dana, moramo odločitve sprejeti za Evropsko unijo kot celoto. Vsem tistim, ki jih skrbi kršitev naših temeljnih pravic, pravim, da ni večje pravice, kot je pravica do življenja, tisti pa, ki svobodo cenimo bolj kot vse, moramo imeti možnost živeti varno, da se čutimo resnično svobodne.

  Juan Fernando López Aguilar (S&D). – (ES) Gospod predsednik, terorizem je globalna grožnja in spopadanje z njo je odgovornost, ki si jo vsi delimo. Tudi v zvezi s tem nam Lizbonska pogodba postavlja temelje, da bomo končno lahko razvili skupno protiteroristično politiko v Evropski uniji.

Povsem se strinjam s predsedujočim Svetu in bi rad izpostavil nekatere od elementov, na katerih mora biti zgrajena takšna skupna politika.

Prvi je povečanje izmenjave informacij, še zlasti v zvezi s prizadevanji za preprečevanje terorističnih napadov ter raziskavami v mehanizme financiranja.

Drugi je uporaba vsega znanstvenega in tehnološkega napredka, doseženega v boju proti terorizmu, ob vsem dolžnem spoštovanju temeljnih pravic posameznika.

Tretji je delo s tretjimi državami, še zlasti z Afganistanom, Pakistanom in državami Afriškega roga.

Četrtič, v razpravi o varnosti v letalskem prometu moramo zagotoviti, da so tehnološki napredki, in sicer naprave za skeniranje telesa, skladni glede zdravja človeka in zasebnosti in predvsem, da ne vplivajo na čas obdelave na letališčih ali udobje potnikov.

Vendar pa obstajajo tudi trije institucionalni elementi. Prvi je COSI, Stalni odbor za notranjo varnost. Drugi je izjava o ukrepih v boju proti terorizmu, dana na zadnjem neformalnem srečanju Sveta za pravosodje in notranje zadeve (PNZ) Evropske unije v Toledu. Tretji je čezatlantsko območje varnosti, ki mora zagotoviti tesno sodelovanje z Združenimi državami Amerike v boju proti skupni nevarnosti.

  Charles Goerens (ALDE). – (FR) Gospod predsednik, eno od sredstev za preprečevanje terorizma je informacija. Poleg tega pa morajo te informacije krožiti. Je danes temu res tako? Nič ni bolj gotovo. Ali obveščevalne službe Združenih držav svoje evropske sogovornike seznanjajo z najnovejšimi podatki? Kar zadeva domnevnega terorista, ki so ga prijeli naletu Amsterdam-Detroit, vsekakor še vedno obstaja razlog za dvom.

Poleg tega incidenta obstaja vprašanje, če sistem za izmenjavo protiterorističnih podatkov na splošno resnično spoštuje načelo vzajemnosti. V zvezi s tem nujno potrebujemo parlamentarno nadzorno telo.

Pravzaprav ni nobene potrebe, da se naš parlament poziva, naj podpre prenos vse več osebnih podatkov naših državljanov, če v nasprotju s tem oblasti ZDA naše službe prikrajšajo za bistvene protiteroristične podatke. To ima za posledico oblikovanje parlamentarnega nadzornega odbora v Evropskem parlamentu.

  Mara Bizzotto (EFD). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, priznati moram, da imam, ko govorimo o boju prozi terorizmu le v smislu obveščevalnih podatkov in tehnologije, vedno občutek, da stvari še nismo prišli do dna in bi želeli pozdraviti neko bolezen zgolj z osredotočenjem na njene simptome in ne na vzroke.

Mar ni prišel čas, da se problema terorizma lotimo tako, da preučimo bistvo, namesto da se omejujemo na zunanje učinke? Lotiti se jedra problema na primer pomeni začenjanje zavedanja, da je terorizem tudi neposredno izražanje nezmožnosti ali pomanjkanja volje etničnih skupin, da bi se vključile v strukturo družbe v Evropi.

Razmišljam in sprašujem Parlament: si želimo razprave o terorizmu? Ima Parlament pogum, da se smelo loti politične razprave na ravni vključevanja muslimanov v Evropi in njihove pripravljenosti deliti zahodne vrednote, pravice in svoboščine? Komisiji sem tako predložila vprašanje glede burke, da bi spodbodla ta Parlament, da se odprto spopade s tem vprašanjem. Zdi se, da se nihče ni pripravljen ukvarjati s to temo.

Zanima me in sprašujem vas, gospe in gospodje iz vseh političnih skupin: če politični forum, ki zastopa prebivalce Evrope, ne more izraziti mnenje glede teh tematik, kakšno mnenje lahko ta sploh izrazi?

  Diane Dodds (NI). – Gospod predsednik, kot predstavnica Severne Irske še predobro poznam učinek terorizma na nedolžne civiliste: umor in hude telesne poškodbe, ki so jih zadali medtem, ko so ljudje opravljali svoje sobotne nakupe na Shankhill Road v Belfastu; mlade in stare so vrgli v zrak kot dejanje v spomin padlih v obeh svetovnih vojnah v Enniskillenu – dejanja, izvedena v imenu irskega republikanizma. Tu se pogovarjamo o sodelovanju med varnostnimi silami. Iz izkušenj Severne Irske lahko vidimo, da je njihov prispevek preprečil izgubo številnih življenj; v to sploh ne dvomim. Svoje varnostne sile moramo podpreti z opremo, ki jo potrebujejo za preprečevanje terorizma.

Tisti, ki so danes tehtali varnost in zaščito ter svobodo izbire in varstvo podatkov, naj premislijo, kaj natančno mislijo. Verjemite mi, terorizem uničuje življenja in razbija skupnosti. Danes sem v tej dvorani celo slišala, da je terorizem histerija. Kakšen popoln nesmisel! Verjemite mi, ko strelec skuša vzeti življenje, je to hladna in smrtonosna stvarnost – to je nekaj, kar moje volilno okrožje dobro pozna.

  Carlos Coelho (PPE). – (PT) Gospod predsednik, mislim, da se vsi strinjamo glede potrebe po zaščiti ljudi in blaga in zagotavljanju varnosti javnega prevoza. Glede naprav za skeniranje telesa obstajajo upravičeni pomisleki. Upam, da bodo študije, ki jih izvaja Komisija, razrešile tri od njih. Prosim, da jih nemudoma zaključijo in jih predložijo Parlamentu. Najprej, ali je ta naprava potrebna in učinkovita? Drugič, ali je ali ni zdravju škodljiva? Tretjič, ali krši zasebnost in dostojanstvo posameznika ali ne?

Vendar pa so tu še drugi pomisleki. Najprej so nam rekli, da bo neobvezne. Ljudje naj bi se odločali med napravo za skeniranje telesa in starim sistemom osebnega pregleda. Vendar se zdi, da določene države članice izvajajo načelo „ni pregleda, ni poleta“ kot obvezno.

Komisarki Ceciliji Malmström bi rad čestital za celovito presojo, o kateri bo razpravljala s Parlamentom in poudaril, da smo odgovorni, da najdemo rešitve, ki spodbujajo varnost, ne da bi ogrožale pravice posameznikov.

  Nathalie Griesbeck (ALDE). – (FR) Gospod predsednik, vsi se želimo boriti proti terorizmu in nevarnosti, ki jo ta predstavlja za demokracijo; mislim, da se v našem parlamentu glede tega strinjamo. Čeprav se mi zdi rek, da „ljudje, ki so pripravljeni žrtvovati malo svobode za malo varnosti, na koncu izgubijo oboje“, povsem pretiran, sem prepričana, da moramo storiti vse, da vzpostavimo ravnovesje med svobodo in varnostjo, ker je to temelj demokracije in ker bodo brez tega ravnovesja teroristi zmagali, če jim uspe nas vse ustrahovati.

V zvezi z napravami za skeniranje telesa imam dve vprašanji. Ali te naprave za skeniranje danes v smislu varnosti že zagotavljajo pogoje za varnost? Glede svobode me kot članico Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve zanima, če glede zdravje obstaja kakšno tveganje in seveda, ali obstaja tveganje glede kršenja posameznikove zasebnosti in s tem temeljnih pravic ter glede uporabe teh posnetkov. Odločno počakajmo na delo Komisije, da bomo potem lahko dosegli napredek in da bomo to storili kot Evropska unija vsi skupaj, da se zagotovi naša varnost v evropskem demokratičnem prostoru.

  Predsednik. – Zaradi pomanjkanja časa ne morem sprejeti nič več pripomb bodisi po sistemu „modrega kartončka“ bodisi po postopku „catch-the-eye“.

  Gerard Batten (EFD). – Predsednik, terorizem se opredeljuje kot uporaba nasilja in zastraševanja za dosego političnih ciljev.

Tisti, ki cenimo mir, svobodo in demokracijo, bi morali biti glede terorizma zaskrbljeni, ker je uspešen. Sinn Féin/IRA je zdaj na položajih v vladi Severne Irske. Na svoji poti do uspeha preko volilne skrinjice so bombardirali, streljali in morili.

Ali obstaja boljši primer uspešnega terorizma kot komunizem v Rusiji, vzhodni Evropi in Aziji?

Kitajsko po 61 letih oblasti še vedno terorizira kitajska komunistična stranka. Boljši primeri uspešnega terorizma ne obstajajo.

Evropska komisija, za katero je včeraj glasoval ta Parlament, vsebuje komuniste, bivše brezpogojno zveste podrejene v brutalnih komunističnih režimih v vzhodni Evropi, ter njihove sopotnike revolucije. In predsednik Evropske komisije, gospod Barroso, je seveda nekdanji maoist. Nobenega dvoma ni, da se bo prihodnjim teroristom to zdelo izjemno vzpodbudno.

  Carlo Fidanza (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, varnost naše družbe je vrednota, o kateri se ni mogoče pogajati in za kar si moramo odločno prizadevati.

Povsem jasno je, da je treba učinkovite varnostne preglede podpreti z višjo ravnjo sodelovanja med obveščevalnimi sistemi in uporabo tehnološko izpopolnjenih instrumentov. Evropski ministri so dobro ravnali, saj se niso predali čustvom, ampak so se namesto tega posvetili temu, kako se lotiti usklajevanja te operacije.

Nekatere vlade so začele zakonito preizkušati naprave za skeniranje telesa na občutljivejših poteh. Če ne želimo končati z evropskim prostorom, kjer bodo veljali neenotni standardi, moramo čim prej pridobiti rezultate študij, ki se trenutno izvajajo. Seveda moramo braniti osebne pravice, vendar naj bi pri tem ne prežali na strahove ljudi.

Pogovarjajmo se o zdravju, ponovno potrdimo načelo previdnosti, prosimo za potrditev morebitnih poškodb, ki so posledica izpostavljenosti radijskim valovom ali rentgenskim žarkom, vendar pa prenehajmo tarnati glede poseganja v zasebnost le zaradi nekaj nejasnih posnetkov teles brez obrazov, ki se nemudoma izbrišejo, kot bi GPS, mobilni telefoni ali televizijske kamere že leta ne bili del našega življenja.

Dokler bodo obstajali ti mednarodni centri za urjenje teroristov, se moramo naučiti živeti s tem odrekanjem, državljanom pa moramo dati trdne odgovore in učinkovite rešitve z eno samo omejitvijo: fizično integriteto posameznika.

  Predsednik. – Gospe in gospodje, prišli smo do postopka catch-the-eye. Imam imena, ki jih bom klical. Po minuti bom preprosto izključil mikrofon. Ne bom uporabljal kladivca, ne bom vas prosil in ne želim, da me napačno razumete.

Govornike bom klical po zaporedju, ki ga imam:

Gospod Zasada

Gospod Iacolino

Gospod Matula

Gospod Leichtfried

Gospod Enciu

Gospa Flašíková Beňová

Gospod Tannock

Gospa Ernst

Gospa Rivasi

in gospod Mölzer.

Vsak ima minuto časa in to je to. Opravičujem se vsem ostalim.

  Artur Zasada (PPE). – (PL) Gospod predsednik, glede na današnjo razpravo pušča uporaba naprav za skeniranje telesa številna vprašanja še vedno brez odgovorov. Varnost potnikov je seveda najpomembnejša, vendar pa pri uporabljenih zaščitnih metodah ne smemo pozabiti potrebnega občutka za mero. Uporaba takšne opreme še vedno pušča številna odprta vprašanja. Kakšen učinek imajo naprave za skeniranje telesa na zdravje potnikov, ki so izpostavljeni skeniranju? Kako se bo zagotovila zaščita posnetkov ljudi, ki se jih skenira? Ali ni bolje poostriti obstoječi sistem, kot pa porabiti milijarde evrov za opremo, čeprav je znano, da oprema ne odkrije eksploziva, skritega v človekovem telesu? Obvezni uvedbi naprav za skeniranje telesa na evropskih letališčih bi morali nasprotovati, dokler ne dobimo odgovorov na ta vprašanja.

Na koncu imam še pripombo – občutek imam, da smo našli rešitev, zdaj pa iščemo problem, katerega naj bi s tem rešili. Morda so naprave za skeniranje rešitev, vendar pa zagotovo ne bodo rešile problema varnosti na letališčih.

  Salvatore Iacolino (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v bistvu sem želel povedati naslednje: noben problem ni tako resen, kot je problem osebnih pravic in zaščite zasebnosti, kadar ta pravica ni ustrezno varovana.

Če smo prav v tem Parlamentu pred nekaj tedni sprejeli resolucijo o stockholmskem programu, je to bilo zato, ker smo dosegli ravnovesje med različnimi potrebami: prvič, potrebo po svobodi posameznika, drugič, potrebo po zasebnosti in tretjič, po varnosti.

Če smo danes zaskrbljeni, ker bi radi zagotovili, da se Evropska unija loti tega skupnega problema, države članice pa so že šle svojo pot, je to verjetno zato, ker se s precejšnjim izzivom, kot je varovanje mejnih prehodov in druge zadeve, ki sodijo zraven, v praksi morda še nismo srečali.

Zato pozivam špansko predsedstvo in komisarje, da na podlagi okrepljenega sodelovanja in kulture informacij drug z drugim sodelujejo.

  Iosif Matula (PPE). – (RO) Na začetku svojega govora bi rad pojasnil, da z razpravo ne le potrjujemo obstoj tveganja terorizma, ampak tudi podarjamo potrebo po tem, da smo v boju proti temu pojavu korak naprej.

Vendar pa ima razprava o uvedbi naprav za skeniranje telesa na letališčih v vseh državah članicah Evropske unije širše posledice. O učinkovitosti tega ukrepa bi se zaradi dejstva, da ta tehnologija ne more odkriti snovi, ki so bile zaužite ali so eksploziv v obliki prahu, dalo razpravljati. Prav tako pa nam predstavlja problem varnosti v zvezi z zdravjem potnikov, še zlasti tistih, ki pogosto prehajajo skozi takšne naprave za skeniranje.

Prav tako ne moremo prezreti vprašanja temeljnih pravic državljanov, pravice do zasebnosti in dostojanstva, dokler bodo naprave za skeniranje zagotavljale podrobno sliko človeškega telesa. Po mojem mnenju je treba izvesti neodvisne študije, da se ugotovi ne le varnost tehnologije, ki naj bi se uporabljala, ampak tudi učinkovitost …

(Predsednik je prekinil govornika)

  Jörg Leichtfried (S&D). – (DE) Gospod predsednik, načelo, ki velja za varnost letalskega prometa, je, da se evropska odgovornost nenehno povečuje. Posamezna država članica ne more več početi, kar hoče. To še zlasti velja za naprave za skeniranje telesa. Imamo varnostno načelo vse na enem mestu, kar pomeni, da so bodisi potrebni evropski predpisi glede naprav za skeniranje telesa bodisi teh predpisov ni in prav tako ni naprav za skeniranje telesa. Druga možnost je načelo, da vsak počne, kar želi in nihče ne počne, kar bi bilo treba, vendar pa vsi nekaj počnejo.

Če naj bi uvedli takšen ukrep, se moramo pogovoriti, kdo bo za to plačal in kako se bo financiralo, kajti tako naprave za skeniranje tekočin kot naprave za skeniranje telesa stanejo ogromno denarja. Slučajno sem poročevalec za to področje in vesel bi bil, če bi se Svet v zvezi s tem vprašanjem postopoma začel premikati, ker je pomembno, da se načeloma določi, da je javna varnost javna zadeva in se mora vsaj delno financirati z javnimi sredstvi.

  Ioan Enciu (S&D). – (RO) Pozornost Komisije, Sveta in kolegov poslancev bi želel usmeriti na stranske učinke in povečano tveganje za rakotvorne pogoje ter genetske mutacije, ki sledijo ponavljajočemu se izpostavljanju sevanju gama in X žarkov in teraherčnemu sevanju.

Učinki in tveganje sevanja rentgenskih žarkov so dobro znani v medicini, kjer se ponavljajoča izpostavljenost takšni vrsti sevanja ne priporoča. Javnost se manj zaveda učinkov teraherčnega sevanja. Poleg dejstva, da naprave za skeniranje s T žarki zagotavljajo natančne 3D posnetke človeškega telesa, kar je v nasprotju s posameznikovo pravico do zasebnosti, ponavljajoče izpostavljanje takšnemu sevanju lahko povzroči lezije verig DNK, pozneje pa se lahko pojavijo genetske nepravilnosti.

Poudaril bi rad, da tveganja in stiske, ki bi jim lahko bili izpostavljeni, če bi se naprave za skeniranje telesa morda uporabljale v velikem obsegu skupaj z negotovostjo glede njihove učinkovitosti, ne upravičijo takšne rešitve …

(Predsednik je prekinil govornika)

  Monika Flašíková Beňová (S&D). – (SK) Terorizem nima nobenih vrednot in prav tako nima kakršnega koli globljega pomena. Edini cilj terorizma je smrt. Smrt civilistov pri najnižjih možnih stroških. To je morda zgodba različnih samomorilskih napadalcev. Ta cilj pa je tudi žalostno dejstvo, da nas je terorizem pripeljal do tega, da se uvajajo različni ukrepi, ki se osredotočijo na zaščito civilnega prebivalstva z uporabo metod, ki na nek način zmanjšujejo pravice civilnega prebivalstva.

Zato bi bilo zelo dobro, če bi to plenarno zasedanje ob priliki odobrilo naprave za skeniranje in bi lahko začeli razmišljati o sprejemu zakonodaje in poenotenju na področju pravosodja in notranjih zadev, kajti le sprejem novih tehnoloških ukrepov nam bo res v pomoč v boju proti terorizmu.

  Charles Tannock (ECR). – Gospod predsednik, nedavna najava ministrskega predsednika Gordona Browna glede obvezne rentgenske tehnologija za slikanje od spredaj in zadaj v napravah za skeniranje telesa na britanskih letališčih je po mojem mnenju sramotna.

Tokrat se ionizirajoče sevanje prvič vsiljuje ljudem, kar vključuje otroke in nosečnice, in se široko uporablja na zdravih posameznikih v nezdravstvene namene.

Blagi nizkoenergijski rentgenski žarki se bolj absorbirajo kot visokoenergijski kozmični žarki, ki jih sprejmeš med letenjem, in so tako bolj in ne manj nevarni za kožo in mehka tkiva. Poleg tega diagnostični medicinski rentgenski žarki uporabniku, pacientu, nudijo možnost svinčene zaščite spolnih žlez, da se zmanjša skupna doza sevanja, ki povzroča poškodbe DNK in poznejše genske mutacije – pri teh napravah pa to ni mogoče.

Kot zdravnik in pogost letalski potnik iz zdravstvenih razlogov povsem zavračam ta drakonski ukrep, da sploh ne omenjam razlogov, kot so zasebnost in neučinkovitost, in upam, da bo EU takšne obvezne ukrepe zavrnila za vso Evropo. Pač pa zagovarjam uvedbo profiliranja potnikov v izraelskem slogu.

  Cornelia Ernst (GUE/NGL). – (DE) Gospod predsednik, povsem nesporno je, da naprave za skeniranje telesa jasno predstavljajo vdor v zasebnost in to resen vdor. Postaviti si moramo dve vprašanji. Prvo vprašanje zadeva obseg, do katerega je ta odziv še sorazmeren in res lahko pomaga pri doseganju cilja v boju proti terorizmu. Trenutno na to vprašanje nimamo nobenih jasnih odgovorov. Zato podpiram, kar je gospa Malmström povedala v zvezi s potrebo po ovrednotenju vseh vrst naprav za skeniranje. Želim, da je ta ocena končana, preden karkoli naredimo.

Drugo vprašanje zadeva tveganja za zdravje. Vsi v tej dvorani in tudi tisti poslanci, ki so trenutno kje drugje, bomo morali vsak teden večkrat skozi te naprave za skeniranje telesa. Jaz bi to morala storiti dvakrat tedensko. To je dolgoročni ukrep in rada bi vedela, v kakšni meri bo ta škodoval mojemu zdravju. Na tem področju ni bilo izvedenih nobenih pravih ocen. Dokaj jasno bi želela povedati, da svojega telesa nisem pripravljena izpostavljati napravam za skeniranje telesa, dokler te ocene niso izdelane. Zato pozivam k jasnim odgovorom in ne naglim odzivom.

  Michèle Rivasi (Verts/ALE). – (FR) Gospod predsednik, rada bi povezala napravo za skeniranje, zdravje in terorizem. Kaj meni Medagencijski odbor za radiološko zaščito, ki združuje Evropsko komisijo, IAEA – Mednarodno agencijo za jedrsko energijo – in Agencijo za jedrsko energijo? Pravi, da nosečnice in otroci ne smejo biti izpostavljeni skeniranju telesa, četudi so odmerki zelo majhni.

Res bi se morali zavedati, da pogosto izpostavljanje nizkim odmerkom sevanja lahko povzroča raka in deformacije. Moje vprašanje se tako nanaša na obrazložitev tveganj. Glede na obstoj alternativnih tehnologij, ki omogočajo doseganje enakih ciljev, je treba te naprave za skeniranje upravičiti glede na izbran cilj in vedeti moramo …

(Predsednik je prekinil govornico)

  Andreas Mölzer (NI). – (DE) Gospod predsednik, ne smemo pozabiti, da so napačne informacije in slabe odločitve, ki so jih obveščevalne službe ZDA večkrat ponovile, omogočile dejanja mednarodnega terorizma. Kljub temu pa se nikoli ni podvomilo v koristnost različnih protiterorističnih ukrepov. Namesto tega vsakemu napadu sledijo nadaljnje omejitve državljanskih pravic in svoboščin. Evropski parlament se prebuja šele zdaj, ko so se državljani EU zavezani pred ZDA sleči tako dobesedno kot finančno. Prosojen državljan postaja vse bolj stvaren in vse to temelji na podatkih in informacijah tajnih služb, katerih vloga in zanesljivost sta postali zelo sporni, nenazadnje od vojn v Afganistanu in Iraku.

Poleg dvomov glede koristi, izvedljivosti in skladnosti naprav za skeniranje telesa z osebnimi pravicami se zdi izredno malo verjetno, da bi ti radikalne islamiste odvrnili od njihovih terorističnih namer. Za boj proti islamskemu terorizmu moramo sprejeti skladne ukrepe, vendar pa moramo ustaviti to, da se državljane EU nenehno …

(Predsednik je prekinil govornika)

  Alfredo Pérez Rubalcaba, predsedujoči Svetu. – (ES) Gospod predsednik, zelo pozorno sem poslušal vse govore o tej tematiki vseh skupin in poslancev. Slišali smo nekaj izredno zanimivih mnenj in te pozdravljam.

Rad bi vas spomnil, kot sem to storil v svojem prvem govoru, da vsekakor nisem naklonjen razpravam o tako kompleksni in občutljivi temi, kot je boj proti terorizmu, po napadih ali navideznih napadih.

Očitno moramo preučiti te napade ali očitne napade, da bi ugotovili, kje so težave v naših varnostnih sistemih, vendar pa ni nikakršnega dvoma, kot je bilo vedno znova rečeno danes popoldne, da mora biti politika boja proti terorizmu dobro premišljena, biti mora mirna in preudarna politika in uporabljati se mora sorazmerno.

Če sprejmemo ukrepe, ki bodo spodkopali naša načela, verjetno delamo hudo napako. Zato moramo na primer razčleniti, kaj se je zgodilo v Detroitu, da poskušamo preprečiti napake, ne smemo pa se refleksno odzvati po vsakem napadu, kajti to bi se verjetno odrazilo v našem sprejemanju ukrepov, ki bi v nekaterih primerih ne imeli smisla.

Evropa ima strategijo za politiko boja proti terorizmu. Imamo dobro strategijo za boj proti terorizmu v Evropski uniji, takšno, ki se je v zadnjih letih izkazala kot učinkovita. Pogledati si moramo ukrepe varnostnih sil v različnih državah, da bi videli, v kakšni meri se je ob številnih priložnostih uporabljala skupna strategija, ki smo jo uvedli pred leti.

Imamo pomembno osebnost, koordinatorja za preprečevanje terorizma, čigar govori so zelo zanimivi. Še enkrat vam priporočam, da si podrobno pogledate njegov zadnji govor v tem parlamentu, kajti prepričan sem, da je to odličen govor, ki izpostavlja obseg naše strategije. Nedavno smo se resnično trudili, da bi v tej strategiji konkretno pozornost namenili preprečevanju in ne, kot je to veljalo v prvih letih njene uporabe, ko je bilo več poudarka na odkrivanju.

Seveda je v boju proti terorizmu najpomembnejši element preprečevanje, kar z drugimi besedami pomeni preprečevanje napadov. Zato se v skupnih prizadevanjih, kot sem že rekel, osredotočimo na preprečevanje. Tudi zato se osredotočamo na vidike, kot so radikalizem, ki sem ga omenil v svojem govoru tako kot tudi komisar. Zato si želimo razčleniti politike, ki se izvajajo v posameznih državah, da bi preprečili radikalizacijo, ki je brez dvoma glavni vzrok številnih terorističnih napadov, ki smo jih utrpeli v zadnjih letih.

Prav tako si želimo zagotoviti pravilno izmenjavo informacij. V Parlamentu se je to poudarjalo ob različnih priložnostih. Pomembno je, da ne preneseš vseh informacij, ki jih imaš, ampak preneseš informacije, ki so pomembne za tiste, ki jih prejmejo. To so tiste informacije, ki jih je treba posredovati. Cilj ni v tem, da bi bili zasuti z informacijami, ampak bi imeli orodja za upravljanje informacij, s katerimi bi bila izmenjava, kolikor je mogoče učinkovita.

V tem smislu so bile v Evropski uniji nedavno dosežene znatne izboljšave. Imamo strategijo, ki bo, ko se bo izvajala, na primer izboljšala delovanje sistemov izmenjave. Ko govorim o izmenjavi, mislim na Europol, mislim na Eurojust, mislim na COSI, ki so ga omenjali nekateri poslanci, in na koncu mislim tudi na izmenjavo informacij in kako jo narediti učinkovitejšo.

Nazadnje pa, res je, sporne naprave za skeniranje telesa so zdaj na dnevnem redu in prepričan sem, kot sem dejal v svojem prvem govoru in kot je dejal tudi komisar, da je to vprašanje, ki se ga moramo lotiti. V idealnem primeru se bomo lahko odločili glede skupne rešitve na evropski ravni. Če pa do tega ne bo prišlo, bo lahko vsaka država izvajala svoje lastne politike in verjetno bodo tudi v primeru skupne rešitve nekatere države morda nadaljevale s svojimi lastnimi politikami v skladu z lastno zakonodajo. Vendar pa je le malo dvoma, da bi bilo skupno stališče v tej zadevi izredno koristno.

Da bi sprejeli takšno stališče in v skladu s tem, kar sem povedal na začetku govora, pa potrebujemo umirjeno in premišljeno razpravo, ki bi se osredotočila na tri elemente, ki jih trenutno preučuje Komisija: prvič, učinkovitost naprav za skeniranje (ali so ali niso učinkoviti, kakšne so njihove omejitve in kaj lahko in česa ne moremo zahtevati od njih); drugič, njihova skladnost s temeljnimi pravicami in svoboščinami posameznika; in tretjič, njihova primernost za zdravje ljudi, ki bodo morali prehajati skozi te naprave.

Mislim, da so to tiste tri tematike, ki jih moramo preučiti. Ko bodo poročila na voljo, bomo sprejeli skupno stališče, ki je po mojem mnenju nujno.

Gospod predsednik, še enkrat bi rad povedal, kako zelo cenim govore tu v tem parlamentu, ki jih imam za zelo koristne za delo Sveta.

  Sarah Ludford (ALDE). – Gospod predsednik, Svetu sem zastavila neposredno vprašanje in rada bi odgovor nanj. Vprašala sem, kaj Svet meni o očitnem kršenju člena 6 – klavzuli o temeljnih pravicah – Pogodbe EU v luči sodbe drugostopenjskega sodišča v Združenem kraljestvu, ki potrjuje, da je Združeno kraljestvo krivo …

(Predsednik je prekinil govornico)

  Siim Kallas, član Komisije. – Gospod predsednik, gospe in gospodje, najlepša hvala za vaše prispevke, vendar moram reči, da danes nismo dobili predloga o uvedbi nekih novih naprav, ki bi bile obvezne v vseh državah članicah in na vseh letališčih. Ne gre za to. Smo le v procesu skrbnega pregledovanja teh novih tehnologij in k vam se spet vrnemo po aprilu po obsežnem poročilu, ki bo preučilo vse vidike teh novih tehnologij.

Tudi sam imam nekaj pomislekov, še zlasti glede učinkovitosti in, kot je nekdo tukaj dejal, sorazmernosti uporabe te nove tehnologije, vendar pa novih tehnologij ne bi smeli zavrniti brez premisleka. Terorizem se razvija in tudi mi moramo uporabiti vse tehnološke dosežke, da branimo svoje državljane in potnike. Zato ne demonizirajmo novih tehnologij. Skupaj s kolegicama Cecilijo Malmström in Viviane Reding bomo predlagali skupni evropski pristop z vsemi potrebnimi zahtevami glede vseh tehnoloških, pravnih vprašanj in temeljnih pravic ter vprašanj in vidikov zasebnosti. Zagotovo bomo predlagali skupni evropski pristop, pristop, glede katerega obstaja sporazumni dogovor in ki se mu tu daje prednost, in mislim, da prav tako v številnih državah članicah.

To bomo počeli v bližnji prihodnosti. Vrnili se bomo s poročilom in nato nadaljevali razpravo. Verjemite mi, da ne gre za nikakršno zaroto glede takojšnjega uvajanja nekih novih naprav; nobena tehnološka rešitev ni povsem neprebojna ali jamči 100% varnost, varnost letalstva pa je še posebno kompleksno področje, kjer potrebujemo veliko različnih kombiniranih ukrepov in prav tako zelo močno mednarodno sodelovanje.

Tako bomo po tem poročilu prišli s konkretnimi predlogi in bomo zagotovo predlagali skupni evropski pristop o tem, kakšni naj bi morda bili standardi in kakšne naj bi bile zahteve, če bi se države članice odločile za uvajanje novih tehnologij preverjanja.

  Cecilia Malmström, članica Komisije. – Gospod predsednik, to je zares izredno pomembna razprava. Protiterorizem je pomembno orodje v boju proti terorizmu. Glede učinkov terorizma in grožnje, ki jo ta predstavlja ne le posameznikom, ampak družbam, demokracijam in našim temeljnim vrednotam, imamo v Evropski uniji boleče izkušnje.

Države članice so seveda operativno odgovorne in odgovorne za svoje obveščevalne podatke, vendar sem prepričana, da lahko na evropski ravni storimo še veliko več, da bi uskladili in uglasili orodja, ki jih imamo. Zato sem naše službe prosila, naj zelo hitro izvedejo analizo politik, okvira in orodij, ki jih že imamo, da bi videli, kaj je mogoče izboljšati in kako jih lahko uporabimo na še bolj inteligenten način. Strinjam se z določenimi poslanci, ki so to rekli. Prav tako sem prepričana, da lahko Europol, Eurojust in države članice veliko bolje in bolj usklajeno sodelujejo. Zagotovo obstajajo ukrepi, ki to omogočajo.

Dogodki kot tisti v Detroitu so pomembni, ker nam služijo kot neke vrste budilka, ki nas opozori na dejstvo, da je terorizem še vedno prisoten; še vedno je zelo pomembna grožnja. Od nas politikov zahtevajo in pritiskajo, naj stvari hitro opravimo, da se uvedejo izboljšave in takoj zaščitijo državljani. To je povsem naravno. Naša odgovornost je, da zagotavljamo varnost, vendar pa tudi, da ukrepamo po temeljitih analizah, ocenah in razpravah, da lahko predlagamo ustrezne in sorazmerne ukrepe, kot sta zatrdila tudi komisar Siim Kallas in Svet. To bomo storili. Prav tako bomo v celoti upoštevali spoštovanje temeljnih pravic.

Tako bo delala Komisija. K vam se bomo vrnili z bolj podrobnimi predlogi, ko bomo izvedli ocene, in naprej razpravljali z vami. Zahvaljujem se vam za zelo pomembno in dejavno razpravo.

  Predsednik. – Razprava je zaključena.

  Inés Ayala Sender (S&D). – (ES) Gospod predsednik, preden končamo, bi želela tudi jaz spregovoriti o pravilnosti postopka v tej zadevi in izrazila presenečenje, kajti ko se je postopek catch-the-eye začel, sem dvignila roko, misleč, da se je ta takrat šele začel, vi pa ste že imeli poln seznam. Želela bi, da se merila catch-the-eye standardizirajo, da bi lahko vsi imeli besedo, kajti zdelo se je, da so govorili še drugi poslanci, čeprav ste rekli, da imate poln seznam.

Zato želim le izraziti svoje presenečenje in zahtevati, da smo naslednjič vsi seznanjeni s tem, kaj je treba storiti, da lahko dobiš besedo.

(Predsednik je razložil postopek „catch-the-eye“ in zakaj govornici ni dal besede.

Pisne izjave (člen 149)

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Terorizem v Evropski uniji ostaja grožnja na visoki ravni. Zato so države članice okrepile svoja prizadevanja za izboljšanje orodij, ki se uporabljajo za preprečevanje terorizma in boj proti njemu. Sprejetje Lizbonske pogodbe ponuja priložnost za mnogo učinkovitejši odziv na vseh področjih, ki so neposredno ali posredno povezana z bojem proti terorizmu. Uporaba naprav za skeniranje telesa je občutljivo vprašanje. Menim, da obstajajo pomembni dejavniki, ki jih je treba pred sprejetjem odločitve o tem pozorno preučiti. Ti se nanašajo na učinkovitost naprav za skeniranje, spoštovanje pravice do zasebnosti, finančne posledice njihove uporabe še zlasti glede na visoke stroške nabave in predvsem, kako uporaba teh naprav vpliva na zdravje tistih, ki se jih pregleduje. Evropska komisija mora pripraviti tri študije o uporabi in učinkih naprav za skeniranje telesa. Zato sem prepričana, da je pomembno, da počakamo na zaključke strokovnjakov in jih skrbno razčlenimo in šele nato sprejmemo odločitev glede skupnega stališča o tem vprašanju.

  John Attard-Montalto (S&D), v pisni obliki. – Ko se izpostavi vprašanje protiterorističnih ukrepov, se razprava vedno osredotoči na vpliv na državljanske svoboščine. Moje stališče je vedno bilo, da gre za vprašanje prednostnih nalog. To je vprašanje, ali so potniki pripravljeni žrtvovati svoje neugodje za varnost. Skupine za državljanske svoboščine imajo dolžnost, da pretehtajo vse nove ukrepe, ki se zagovarjajo. Dolžnost tistih, ki predlagajo nove ukrepe, kot so naprave za skeniranje telesa, je, da dokažejo njihovo nujnost. Čeprav rešitve običajno temeljijo na kompromisu, v tem primeru kompromis morda ni mogoč. Očitno je, da sedanji postopki, še zlasti telesnih pregledov, ne zadostujejo. Ugotovljeno je bilo, da so naprave za skeniranje telesa učinkovitejše. Težava je, da se lahko prizadene potnikovo „dostojanstvo“. Zato je to vprašanje, ki ga je treba obravnavati. Obstajajo številne možnosti.

Na primer različne naprave za skeniranje telesa za različna spola, ki jih upravlja osebje istega spola.

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Zagotavljanje varnosti letalskega prevoza v boju proti terorizmu je brez dvoma bistveno, vendar pa moramo preveriti, kakšne vplive imajo ti ukrepi, oblikovani za zagotavljanje varnosti, na naše zdravje, temeljne pravice in svoboščine, zasebnost in dostojanstvo. Uporaba naprav za skeniranje telesa, kot ene od tehničnih rešitev, je zelo resna zadeva, ki se nanaša na uporabo novih tehnologij za varnost državljanov, zato upam, da bo Komisija končno predstavila oceno vplivov naprav za skeniranje telesa na zdravje ljudi in temeljne človekove pravice in svoboščine. Pozornost bi rada usmerila na dejstvo, da je ob uporabi novih tehničnih ukrepov, katerih cilj je doseganje visoke ravni varnosti na letališčih, prav tako zelo pomembno, da se določijo ločnice med človekovimi pravicami in samo varnostjo, saj ti ukrepi niso povezani le z varstvom državljanov, ampak vplivajo na njihove pravice in svoboščine. Komisija mora še predstaviti poročilo o oceni vplivov, ki naj bi potrdilo, da bodo prav naprave za skeniranje telesa zagotovile učinkovito zaščito ljudi, ki potujejo po zraku, zato še vedno obstajajo dvomi, če bodo ti tehnični varnostni ukrepi varni, učinkoviti in temeljiti. Ko bodo enkrat ocenjene obstoječe razmere, moramo z delom na tem občutljivem področju nadaljevati.

  Nessa Childers (S&D), v pisni obliki. – Evropski parlament ne more dati soglasja za uvedbo naprav za skeniranje telesa, ki so v glavnem vrsta rentgenskih žarkov, preden evropske oblasti ustrezno ne obravnavajo pomislekov, ki te naprave obdajajo v zvezi z zdravjem in zasebnostjo. Vem, da imajo pogosti letalski potniki pomisleke, sama pa sem zaskrbljena glede pregledovanja drugih potnikov, kot so nosečnice in otroci, z napravami za skeniranje. Huda zaskrbljenost se prav tako pojavlja glede značaja teh posnetkov, in zagotoviti moramo, da se zaščiti zasebnost evropskih državljanov, preden se dogovorimo o široki distribuciji teh naprav, ki vzamejo veliko časa in so drage. Glede na to, da so ameriške oblasti priznale, da so za neuspeh krive njihove varnostne agencije in ne letališka tehnologija, kar je pripeljalo do nedavnega terorističnega preplaha v Detroitu, verjamem, da bi bilo treba pred vlaganjem v to sporno tehnologijo preučiti še druge različne manj drage metode – kot je okrepljeno delovanje obveščevalne, različne metode pregledov in okrepljeno mednarodno sodelovanje. Ameriški ustanovitveni oče Benjamin Franklin je nekoč dejal, da si „tisti, ki varnost postavi daleč pred svobodo, ne zasluži nobene“, in prepričana sem, da bi Evropi dobro šlo, če bi v prihajajočih mesecih za nasvet še zlasti upoštevala.

  Proinsias De Rossa (S&D), v pisni obliki. – Mednarodna zveza novinarjev, ki zastopa 600 000 novinarjev v 125 državah, je izraelske oblasti pozvala, naj prekličejo nalog za deportacijo novinarja Jareda Malsina, ker je bil deportiran zaradi poročil o razmerah na Zahodnem bregu in v Gazi, ki so bila zelo kritična do izraelske vlade. Deportacijo so obsodili kot nevzdržno kršenje svobode tiska. Poleg tega je 13 izraelskih organizacij za človekove pravice protestiralo pri izraelskem Knessetu in predsedniku vlade Netanyahu zaradi vse bolj sistematičnih kampanj proti organizacijam za človekove pravice v Izraelu. Poročali so, da Izrael zdaj zahteva, naj Evropska unija preneha s finančno pomočjo organizacijam za človekove pravice v Izraelu in na zasedenih palestinskih ozemljih. Gospod predsednik, rad bi vas prosil, da stopite v stik s predsednikom vlade Netanyahujem, da pojasnite, da je Evropska unija ustanovljena na spoštovanju pravice do svobode govora, pravice do kritiziranja lastne vlade, svobode tiska in pravice do mirnih protestov kot temeljev demokratične države. Predsednika vlade Netanyahuja je prav tako treba spomniti, da trgovinski sporazumi EU od vseh, s katerimi poslujemo, zahtevajo, da spoštujejo te pravice.

  Christine De Veyrac (PPE), v pisni obliki. – (FR) Skoraj 10 let po 11. septembru je teroristična grožnja še vedno prisotna in letala so eno od najljubših orodij teroristov, da prizadenejo svoje lastne države. Najti moramo način, da zaščitimo naše državljane in preprečimo, da bi postali žrtve terorističnih dejanj. Naprave za skeniranje telesa so morda način krepitve varnosti na letališčih in letalih. Pred sprejetjem odločitve pa se moramo prepričati, da te naprave ne kršijo posameznikovih svoboščin in niso škodljive za zdravje potnikov ali letališkega osebja. Z velikim zanimanjem čakam študijo, ki jo bo marca v zvezi s tem predložila Evropska komisija. Pri obravnavi različnih vidikov, povezanih z njihovo uporabo, naj bi to poročilo omogočilo certificiranje naprav za skeniranje po vsej Evropi, ki bi ob zaščiti državljanskih svoboščin in zdravja izboljševali varnost. Da bi vsi državljani uživali enako zaščito, upam, da bomo po predložitvi študije Evropske komisije spodbudili države članice, da se glede te zadeve dogovorijo.

  Kinga Gál (PPE) , v pisni obliki. – (HU) Gospod predsednik, gospe in gospodje, kolekcija varnostnih ukrepov na mednarodnih letališčih se nenehno povečuje, tako kot se letalska varnost – naša varnost – spopada z več in več izzivi. Obenem pa številni elementi že sprejetih ukrepov, načrtovanih ali preizkušenih za izboljšanje letalske varnosti, že presegajo strogo letalske zahteve ali zahteve letalske varnosti. Zato bi morali ta vprašanja raziskati v njihovem celotnem okviru. Varnost je ključno vprašanje v naših življenjih – je najpomembnejše vprašanje. Vendar pa se varne počutimo le, ko varnostni ukrepi ne omejujejo naših pravic nesorazmerno, ne kršijo naših osebnih pravic in v nekaterih primerih ne škodijo zdravju, in ko ukrepi, sprejeti za zagotavljanje naše varnosti v celoti, niso nesorazmerni, se jih ne da zaobiti in imajo ustrezno raven učinkovitosti. Potrebujemo naprave, kot so naprave za skeniranje telesa, ki zagotavljajo učinkovito spremljanje potniškega prometa, se uporabljajo na podlagi prostovoljne privolitve ob upoštevanju med drugim potnikov, ki imajo bistvene zdravstvene vsadke (elektronski spodbujevalec ali kovinski vsadki), niso zdravju škodljivi, ne škodijo otrokom, nosečnicam ali pogostim letalskim potnikom, in nazadnje ne beležijo slikovnih podatkov in se uporabljajo le za ustrezno obveščanje v primeru tveganja. Zato je nadaljnja razprava o uvajanju testnih naprav za skeniranje koristna le po izvedbi dovolj podrobne ocene vplivov zgoraj navedenih pogojev. Za nas je sprejemljiva le uporaba naprav, ki so skladne s tem nizom zahtev.

  Jim Higgins (PPE), v pisni obliki. – Ne moremo čakati še na eno katastrofo, preden ukrepamo, da se zaščitijo letalski potniki. Upravni organ letališča v Dublinu (DAA) ima javni razpis za naprave za skeniranje telesa v vrednosti 2 milijonov EUR. DAA je izjavil, da če dobijo zeleno luč Ministrstva za promet, kar se zdi zelo verjetno, in se oprema izkaže kot uspešna, se bodo naprave za skeniranje razširile tudi na letališči Cork in Shannon. Vendar pa je komisar za zaščito podatkov zaskrbljen, da bi vsaka poteza irskih oblasti glede uvedbe naprav za skeniranje bila deležna ustreznega premisleka ter uravnovesila potrebo po varnosti s pravicami posameznikov do zasebnosti. Letališče Manchester, kjer se preizkuša ena od naprav za skeniranje, zatrjuje, da črno bele slike niso pornografske ali erotične in jih pregleduje en sam uradnik na oddaljeni lokaciji, po tem pa se te nemudoma uničijo. Naprave za skeniranje niso nezmotljive, so pa trenutno najboljša tehnologija, ki je na voljo, zato moramo uporabiti orodja, ki jih imamo pri roki, da zmanjšamo teroristično grožnjo. Glede vprašanja naprav za skeniranje potrebujemo vseevropski pristop – varnost na letališčih mora biti enotna. Željno čakam zaključek poročila Komisije o vplivih naprav za skeniranje telesa.

  Danuta Jazłowiecka (PPE), v pisni obliki. – (PL) Gospe in gospodje, ob poslušanju današnje debate, bi človek lahko dobil vtis, da je glavni problem, s katerimi se trenutno spopadajo evropske države, ali povečati uporabo naprav za skeniranje telesa na letališčih ali omejiti možnosti njihovega uvajanja. Vendar se mi zdi, da to trenutno ni pravilno razumevanje zadeve. S tega stališča problem zagotavljanja varstva človekovih pravic prav tako ni zelo pomemben. Temeljno vprašanje, ki naj bi si ga zastavili, je, ali se bodo nove metode in instrumenti, ki jih predlagajo posebne službe, uporabljale učinkovito? Če se odpovemo delu svoje svobode v prid varnosti, bo naša varnost res zagotovljena? Zaradi informacij, ki jih o tem prejemamo, smo zelo skeptični. Če ustrezne službe ne morejo zagotoviti niti učinkovitega preverjanja potnih listov in če ne znajo uporabiti informacij, ki jih imajo – kar se je tako jasno pokazalo z incidentom na letu do Detroita –, kakšno zagotovilo imamo, da bodo lahko učinkovito uporabljali nove instrumente? Zgodovina nas uči, da se v kriznih razmerah posebne službe odločijo za najpreprostejšo pot. Zahtevajo nova pooblastila, več denarja in boljše instrumente, ne znajo pa izkoristiti možnosti, ki jih že imajo. Nekdo bi se moral zavzemati za zdravo pamet in zdrav skepticizem in zdi se mi, da vloga, ki jo v zvezi s tem igra Evropski parlament, ni nepomembna.

  Elżbieta Katarzyna Łukacijewska (PPE), v pisni obliki. – (PL) Dogodki zadnjih let nas silijo, da iščemo nove rešitve, ki bodo potnikom zagotavljale največjo možno varnost. Teroristična grožnja nas je pripravila, da smo bolj pripravljeni omejiti svojo lastno svobodo. Upam, da bo pred sprejetjem odločitve o splošni uvedbi naprav za skeniranje telesa na letališčih pripravljena temeljita analiza o njihovi učinkovitosti in varnosti kot tudi stroških, ki jih predstavljajo. Ne želimo, da se ponovi, kar se je zgodilo ob množičnem uvajanju cepiv proti gripi A1/H1N1, ko so vlade v navalu panike od proizvajalcev kupovale zaloge cepiv, ki so zdaj neuporabljene. Morda bi bilo bolj učinkovito, če bi uporabili rešitve, ki so jih razvili Izraelci, kjer je poudarek na opazovanju obnašanja potnikov in temeljitem preverjanju tistih, ki vzbujajo največ suma in ne vseh. Ta sistem je v več letih dokazal svojo učinkovitost.

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. – (RO) Kot poslanci Evropskega parlamenta imamo dolžnost, da se vključimo v reševanje vprašanj, ki jih odpirajo naprave za skeniranje telesa tako glede boja proti terorizmu kot državljanskih in osebnih pravic Evropejcev.

Popolnoma se strinjam s tem, da najdemo uresničljive rešitve za izboljšanje varnosti naših državljanov. Vendar pa moramo zagotoviti varstvo vseh pravic naših sodržavljanov v Evropski uniji. To pomeni pravico do zasebnosti in temeljno pravico do osebnega dostojanstva, kar mora biti v ravnovesju s konceptom varnosti naprav na letališčih. Vprašanje, ki se zastavlja v tem okviru, je, ali so te naprave za skeniranje telesa najboljša rešitev za rešitev problemov varnosti na letališčih.

Mislim, da mora Evropa reči DA iskanju rešitev za boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu in NE kršenju pravice do zasebnosti in osebnega dostojanstva, ki je osnovno načelo demokracije.

  Ioan Mircea Paşcu (S&D), v pisni obliki. – Vsakič, ko se resnični ali dozdevni terorist vkrca na letalo in se posmehuje budnosti naših pogumnih varnostnikov in njihovim čudovitim napravam, so milijoni potnikov v letih, ki sledijo, deležni bolj nesrečnega življenja. Teroristi 11. septembra so bili nepredstavljivo uspešni: uspelo jim je spremeniti naša življenja – na slabše – za vedno! Mi na vzhodu smo se želeli znebiti svojega „velikega brata“, v zameno pa smo dobili „zahodno“ različico, ki je bolj prefinjena, a nič manj strašljiva. Številni „varnostniki“ na nekaterih letališčih se grdo obnašajo; mislijo, da so nad zakonom in na vsakega potnika gledajo kot na osumljenca in si drznejo pregledati vsak delček prtljage brez kakršnega koli pojasnila in seveda opravičila, ko se njihov „sum“ izkaže kot neutemeljen. In če si drznete ugovarjati, se ti smejijo v obraz. Strinjali bi se, da je to zloraba. Zato je skrajni čas, da komisija preuči dejavnosti teh podjetij in uvede standarde obnašanja do velike večine poštenih državljanov. Navsezadnje imamo Listino o temeljnih pravicah, ki naj jo enako spoštujejo vsi Evropejci, vključno s tistimi, ki so na letališčih odgovorni za varnost.

  Joanna Senyszyn (S&D), v pisni obliki. – (PL) Da bi se učinkovito borili proti terorizmu, moramo delovati usklajeno, kar vključuje predpise EU o napravah za skeniranje. Načela, ki jih sprejmemo, morajo zajemati varstvo osnovnih pravic in osebnih podatkov kot tudi nekaj, kar ni nič manj pomembno – zdravje državljanov. Sprejeti je treba odločitev o obvezni uporabi opreme za skeniranje. Nesmiselno je govoriti o tem, če naj bi bilo skeniranje prostovoljno. Težko si je predstavljati, da bi se teroristi strinjali s skeniranjem. Seveda pa je zelo pomembno vprašanje varnost naprav za skeniranje za zdravje. Mnenja glede tega so deljena, od češkega Urada za jedrsko varnost, ki govori o tem, da oprema za skeniranje oddaja sevanje, ki je zdravju človeka škodljivo, do francoskega Osrednjega direktorata za civilno letalstvo, ki meni, da je oprema povsem varna. Bistveni so nadaljnji preskusi, ki naj pokažejo, katere naprave za skeniranje so za zdravje varne, in morebitne stranske učinke njihove uporabe. Raziskavo naj bi usklajevala Evropska komisija ob polnem sodelovanju držav članic. Naprave za skeniranje, ki bi se uporabljale, morajo imeti potrdilo, ki dopušča uporabo v vseh državah članicah. Tako se bomo izognili podvajanjem stroškov raziskav v posameznih državah članicah in bomo prepričani, da se zdravje državljanov ščiti enako v vseh državah članicah.

  Joanna Katarzyna Skrzydlewska (PPE), v pisni obliki. – (PL) Gospod predsednik, na nekaterih evropskih letališčih se je uvedla nova metoda pregledovanja potnikov. Poleg sedanjih oblik varnosti so se začeli uporabljati naprave za skeniranje celega telesa. Večina letalskih potnikov je odločno proti tem napravam in vidijo v tej obliki pregleda kršitev temeljnih človekovih pravic, vključno s pravico do zaupnosti in varstva osebnega dostojanstva. Poleg tega, in to je zelo pomembno, se odpor še poglablja zaradi pomanjkanja poznavanja učinkov naprave za skeniranje na zdravje tistih, ki se skenirajo.

Nobenih jasnih predpisov ni glede shranjevanja in zaščite podatkov, zbranih s skeniranjem. Prav tako se trdi, da naprave za skeniranje niso niti približno tako visoko učinkoviti, kot to zatrjujejo njihovi proizvajalci. Le upamo lahko, da se njihova učinkovitost ne bo izkazala kot podobna cepivu proti svinjski gripi, ki je bilo glede na končno analizo učinkovito le pri dvigovanju prihodkov farmacevtskih koncernov. Ob upoštevanju vseh teh utemeljenih dvomov mislim, da bi morala Evropska komisija natančno opredeliti načela za zaščito pravic potnikov, kar bi obenem zagotavljalo njihovo varnost.