Kazalo 
Dobesedni zapisi razprav
PDF 2401k
Sreda, 10. februar 2010 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL
1. Otvoritev seje
 2. Nedavni potres na Haitiju (vloženi predlogi resolucij): gl. zapisnik
 3. Razmere v Iranu (vloženi predlogi resolucij): gl. zapisnik
 4. Razmere v Jemnu (vloženi predlogi resolucij): gl. zapisnik
 5. Trgovina z ljudmi (vloženi predlogi resolucij): gl. zapisnik
 6. Izidi vrha o podnebnih spremembah v Københavnu (vloženi predlogi resolucij): gl. zapisnik
 7. Izvedbeni ukrepi (člen 88 poslovnika): gl. zapisnik
 8. Poročilo o napredku Hrvaške v letu 2009 - Poročilu o napredku Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v letu 2009 - Poročilo o napredku Turčije v letu 2009 (razprava
 9. Čas glasovanja
  9.1. Neobvezna in začasna uporaba mehanizma obrnjene davčne obveznosti za dobavo nekaterega blaga in storitev, dovzetnih za goljufije (sprememba Direktive 2006/112/ES) (A7-008/2010), David Casa) (glasovanje)
  9.2. Upravičenost ukrepov na stanovanjskem področju v korist marginaliziranih skupnosti (A7-0048/2009, Lamber van Nistelrooij (glasovanje)
  9.3. Upravno sodelovanje na področju obdavčevanja (A7-0006/2010, Magdalena Alvarez)
  9.4. Vzajemna pomoč pri izterjavi terjatev v zvezi z davki, dajatvami in drugimi ukrepi (A7-0002/2010, Theodor Dumitru Stolojan) (glasovanje)
  9.5. Nedavni potres na Haitiju (B7-0087/2010) (glasovanje)
  9.6. Razmere v Iranu (B7-0086/2010) (glasovanje)
  9.7. Razmere v Jemnu (B7-0021/2010) (glasovanje)
  9.8. Trgovina z ljudmi (glasovanje)
  9.9. Izidi vrha o podnebnih spremembah v Københavnu (B7-0064/2010) (glasovanje)
  9.10. Spodbujanje dobrega upravljanja v davčnih zadevah (A7-0007/2010, Leonardo Domenici) (glasovanje)
  9.11. Enakost žensk in moških v Evropski uniji – 2009 (A7-0004/2010, Marc Tarabella) (glasovanje)
  9.12. Glavni cilji za konferenco pogodbenic konvencije CITES (glasovanje)
  9.13. 2009 Poročilo o napredku Hrvaške v letu 2009 (B7-0067/2010) (glasovanje)
  9.14. Poročilo o napredku Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v letu 2009 (B7-0065/2010) (glasovanje)
  9.15. Poročilo o napredku Turčije v letu 2009 (B7-0068/2010) (glasovanje)
 10. Obrazložitev glasovanja
 11. Popravki in namere glasovanja: glej zapisnik
 12. Sprejetje zapisnika predhodne seje: glej zapisnik
 13. Sporazum med EU in ZDA o obdelavi in posredovanju podatkov o finančnih transakcijah iz Evropske unije Združenim državam za namene programa za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti (razprava)
 14. Naprave za skeniranje telesa – Delovanje obveščevalnih služb v protiterorističnih strategijah (razprava)
 15. Razmere v Ukrajini (razprava)
 16. Čas za vprašanja (vprašanja Svetu)
 17. Sestava parlamenta: gl. zapisnik
 18. Vplivi gospodarske krize na svetovno trgovino (razprava)
 19. Sporazum o prosti trgovini med EU in Južno Korejo (razprava)
 20. Dnevni red naslednje seje: glej zapisnik
 21. Zaključek seje


  

PREDSEDSTVO: GOSPOD PITTELLA
podpredsednik

 
1. Otvoritev seje
Video posnetki govorov
  

(Seja se je začela ob 8.30)

 

2. Nedavni potres na Haitiju (vloženi predlogi resolucij): gl. zapisnik

3. Razmere v Iranu (vloženi predlogi resolucij): gl. zapisnik

4. Razmere v Jemnu (vloženi predlogi resolucij): gl. zapisnik

5. Trgovina z ljudmi (vloženi predlogi resolucij): gl. zapisnik

6. Izidi vrha o podnebnih spremembah v Københavnu (vloženi predlogi resolucij): gl. zapisnik

7. Izvedbeni ukrepi (člen 88 poslovnika): gl. zapisnik

8. Poročilo o napredku Hrvaške v letu 2009 - Poročilu o napredku Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v letu 2009 - Poročilo o napredku Turčije v letu 2009 (razprava
Video posnetki govorov
MPphoto
 

  Predsednik. – Naslednja točka je skupna razprava o izjavah Sveta in Komisije o:

– poročilu o napredku Hrvaške v letu 2009 [2009/2767(RSP)]

– poročilo o napredku Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v letu 2009 [2009/2768(RSP)]

– poročilu o napredku Turčije v letu 2009 [2009/2769(RSP)]

 
  
MPphoto
 

  Diego López Garrido, predsedujoči Svetu. – (ES) Gospod predsednik, za začetek želim potrditi trdno zavezo predsedstva Sveta širitvi Evropske unije. Naše delo na tem področju bo sledilo ponovnemu soglasju o širitvi, odobreni na Evropskem svetu decembra 2006, in sklepom Sveta z dne 8. decembra 2009, ki jih je Evropski svet prav tako podprl.

Kot je poudarjeno v resoluciji tega parlamenta, o kateri bomo razpravljali, bo prva polovica letošnjega leta ključna za pogajanja s Hrvaško. Hrvaška je vstopila v zaključno fazo, vendar pa moramo storiti še veliko, preden bomo lahko dosegli uspešno dokončanje. Preučiti bomo morali težka poglavja kot so tista o konkurenci, ribištvu, sodstvu in temeljnih pravicah, okolju ter zunanji varnostni in obrambni politiki. Prav tako bomo morali začasno zapreti nekatera poglavja s finančnimi posledicami.

Zato je pred nami veliko dela. Novi komisar Štefan Füle, ki je bil moj kolega, ko sem bil evropski minister – in rad bi mu izrekel dobrodošlico in mu čestital za imenovanje –, bo izredno zaposlen z vprašanjem širitve v zvezi s Hrvaško, saj nameravamo že naslednji teden imeti začetno medvladno konferenco na ministrski ravni, da bi odprli poglavji o ribištvu in okolju, dve zelo pomembni poglavji, ki bosta, kot si lahko predstavljate, zahtevali ogromno dela in predanosti.

Dovolite mi, da vas spomnim na sklepe o Hrvaški, ki jih je Svet sprejel decembra. Sicer jih že poznate, vendar pa bi rad izpostavil nekaj točk. Svet je Hrvaško pohvalil za precejšnja prizadevanja v preteklem letu in dober splošni napredek. Navedel je tudi vrsto finančnih ukrepov za pristopna pogajanja Hrvaške in omenil, da pogajanja vstopajo v zaključno fazo.

Svet je poudaril, da mora Hrvaška na podlagi doseženega napredka doseči še znatno izboljšanje na temeljnih področjih kot so pravosodni sistem, javna uprava ter boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Zagotoviti mora tudi pravice pripadnikov manjšin, vključno z vračanjem beguncev in kazenskim pregonom vojnih zločinov, da bi prepričljivo izboljšala svoje rezultate na teh področjih.

Svet opaža tudi sodelovanje Hrvaške z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo, vendar meni, da so potrebna nadaljnja prizadevanja. Menimo, da bi na tem področju lahko dosegli nove cilje.

Seveda smo pozdravili tudi podpis arbitražnega sporazuma o mejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško. Sporazum je bil podpisan 4. novembra v Stockholmu, hrvaški parlament pa ga je ratificiral 20. novembra. Svet je spodbudil Hrvaško, naj gradi na teh prizadevanjih, da bi rešila vsa nerešena dvostranska vprašanja, zlasti mejne spore.

Svet je pozdravil tudi ustanovitev delovne skupine decembra, pred malo več kot enim mesecem, za pripravo osnutka pristopne pogodbe Hrvaške. Ključnega pomena pri pripravi države za končno vključitev v EU bo izvajanje pregledanega partnerstva za pristop. Kot sem dejal, je pred nami še veliko dela.

Ker je to skupna razprava o Hrvaški, Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji in Turčiji, bi rad povedal, da je Zahodni Balkan ena izmed glavnih prednostnih nalog Evropske unije. Stabilnost v tej regiji je za nas ključnega pomena, leta 2010 pa bomo priča številnim mejnikom v prehodu regije: napredku glede prošenj za pristop – kot smo pravkar povedali –, novemu zagonu za mrežo stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov, tesnejšemu regionalnemu sodelovanju in napredku v smeri bolj liberalnega vizumskega režima.

Vemo, da je možnost pridružitve Uniji – kar imenujemo evropska perspektiva Zahodnega Balkana – najpomembnejša spodbuda za stabilnost in reformo v teh državah. Nedvomno je možnost, resnična možnost, vendar ne avtomatična pravica.

Če preidem k Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, bi rad začel s povzetkom splošnih razmer v državi, omenil pa bom tudi resolucijo Evropskega parlamenta, za katero je bil poročevalec gospod Zoran Thaler. Resolucija izredno dobro predstavlja dinamično situacijo, polno možnosti za Nekdanjo jugoslovansko republiko Jugoslavijo. Izpostavlja mnoge izzive, s katerimi se sooča država: neuspeh pri spoštovanju zakonov, korupcija, izvajanje priporočil Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi in Urada za demokratične institucije in človekove pravice, dodeljevanje sredstev za učinkovito decentralizacijo, dostop do sodišč, večja udeležba žensk v političnem življenju, podpora organizacij civilne družbe, dolgotrajna visoka stopnja brezposelnosti, okoljski problemi itd.

Resolucija poudarja pomen časovnega okvira za odprtje pogajanj in skupne želje po čim prejšnji rešitvi vprašanja imena države, ki je trenutno predmet spora z Grčijo.

Podal bi nekaj pripomb v zvezi z dogodki, ki jih omenjate v resoluciji, kot so lokalne volitve marca in aprila – za katere OVSE meni, da so izpolnile določene standarde – in šesto srečanje Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta julija 2009, ki smo ga zaključili in ki je pokazalo, da država resnično izpolnjuje obveznosti, ki jih je sprejela s sporazumom. Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija je nadaljevala z delom na odnosih z Evropsko unijo, zaradi česar je Evropska komisija navedla, da je dosegla resničen napredek in priporočila odprtje pristopnih pogajanj.

V svojih sklepih decembra lani je Svet priznal napredek, ki ga je navedla Komisija, in se strinjal z vrnitvijo k zadevi v naslednjih nekaj mesecih. Evropski parlament je, kot veste, upošteval te sklepe Sveta z dne 8. decembra 2009.

Poleg tega je 19. decembra za državljane Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v skladu s schengenskim sistemom začel veljati brezvizumski režim.

Omeniti moramo tudi številne specifične točke v zvezi z Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo: medetnični odnosi, razhajanje mnenj med makedonskimi Slovani o „starodavnosti“ države in razhajanje mnenj o njenih odnosih s sosednjimi državami. Vse te teme se odražajo v različnih delih resolucije Parlamenta.

Če povzamem, bi rad povedal, da nekateri vidiki zahtevajo izredno pozornost, ki presega zgolj sprejetje in uporabo zakonov; nekatera vprašanja sodijo v okvir Ohridskega okvirnega sporazuma, nekatera so povsem nacionalne zadeve in druga zadevajo sosednje države.

Evropske institucije menijo, da prihodnost Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije vključuje članstvo v Evropski uniji in da bodo morale takšne težnje prevzeti obliko popolne nacionalne vključitve v skladu z Ohridskim okvirnim sporazumom. Tako meni in bo še naprej menila Evropska unija.

Nazadnje bi to priložnost izkoristil za podrobnejšo preučitev stanja pogajanj Turčije in predstavitev načrtov španskega predsedstva glede tega pomembnega vprašanja širitve.

Pomembno je – in to želim povedati takoj na začetku –, da nadaljujemo pogajanja s Turčijo, da nadaljujemo s postopkom. Upamo, da bomo na podlagi dela predhodnih predsedstev vse prepričali o potrebi po napredovanju tega postopka, kjer je mogoče.

Pogajanja so vstopila v fazo, ki je, lahko bi rekli, nekoliko bolj zapletena ali nekoliko bolj problematična, zaradi česar mora Turčija podvojiti svoja prizadevanja, da izpolni pogoje, ki so bili določeni. Čakajo nas številna tehnično zahtevna pogajalska poglavja. Vendar pa je pomembno – in tudi to želim povedati na začetku –, da Turčija napreduje glede reform, ki zadevajo Evropsko unijo.

Trenutno se tehnično delo, kot novi komisar še predobro ve, osredotoča na štiri pogajalska poglavja: javno naročanje; konkurenco; varnost preskrbe s hrano, veterinarsko in fitosanitarno politiko; in socialno politiko in zaposlovanje. Izpostaviti moramo, da je pomembno tudi poglavje o energiji, postalo pa je še zlasti pomembno po podpisu sporazuma o Nabuccu.

Na svojem zadnjem delnem zasedanju je Parlament razpravljal o Turčiji in predvsem o demokratizaciji države. Obstaja nasprotje med procesom demokratične pobude, kot jo imenuje turška vlada, na eni strani in nekaterimi zaskrbljujočimi odločitvami na drugi strani, kot je nedavna odločba ustavnega sodišča o prepovedi politične stranke, kar je bilo tudi omenjeno tu in je zelo občutljiva tema.

Zato so kljub doseženemu napredku potrebna nadaljnja prizadevanja za zagotovitev, da bo Turčija v celoti izpolnjevala københavnska merila, na številnih področjih, vključno s svobodo izražanja, svobodo tiska, versko svobodo v zakonodaji in praksi za vse verske skupnosti, spoštovanje pravic intelektualne lastnine, sindikalne pravice, pravice pripadnikov manjšin, civilni nadzor vojske, pravice žensk in otrok ter protidiskriminacijski ukrepi in ukrepi za enakost spolov. To se jasno odraža v resoluciji Parlamenta in sklepih Sveta z dne 8. decembra.

Omenil bi še nekatere druge vidike sklepov Sveta. Svet je na primer poudaril, da se mora Turčija jasno zavezati dobrim sosedskim odnosom in mirnemu reševanju sporov v skladu z listino Združenih narodov, po potrebi pa se lahko obrne na Meddržavno sodišče. V tem okviru je Unija pozvala Turčijo – kot smo storili tudi na dvostranskih srečanjih s Turčijo –, naj se izogne kakršnim koli grožnjam, povodu za spor ali ukrepanju, ki bi lahko škodovali dobrim sosedskim odnosom in mirnemu reševanju sporov.

Svet je z velikim obžalovanjem opazil tudi, da mora Turčija šele začeti izvajati predpise dodatnega protokola k pridružitvenemu sporazumu, tako imenovani protokol iz Ankare, in da še ni dovolj napredovala glede normalizacije odnosov z Republiko Ciper.

V prvi polovici leta 2010 bomo v Pridružitvenem svetu in Pridružitvenem odboru za Turčijo imeli priložnost oceniti razvoj naših odnosov; to bo dobra priložnost za preučitev pomembnih problemov, kot so politična merila, napredek pri prilagoditvi nacionalne zakonodaje in uporaba pravnega reda.

Načrtovali smo tudi vrsto srečanj v okviru političnega dialoga na ministrski ravni, med političnimi voditelji, ki nam bodo omogočila preučiti naše odnose v širšem mednarodnem okviru. V zvezi s tem Svet pričakuje, da bo Turčija podprla tekoča pogajanja znotraj okvira ZN o vprašanju, ki sem ga pravkar omenil, namreč problemu Cipra, v skladu z zadevnimi resolucijami Varnostnega sveta ZN in z načeli, na katerih temelji Unija.

Gospod predsednik, gospe in gospodje, veselim se vaših mnenj in bom odgovoril na vse pripombe ali vprašanja, ki bi mi jih radi zastavili.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. - Zdaj bom prepustil besedo komisarju Füleju. Želim mu tudi čestitati, saj je to njegov prvi dan mandata.

 
  
MPphoto
 

  Štefan Füle, član Komisije. – Gospod predsednik, vesel sem, da je moja prva uradna naloga, odkar sem pred samo nekaj urami prevzel mandat, prav tu v Evropskem parlamentu. Menim tudi, da je odličen razvoj dogodkov, da je tema prve razprave v tem parlamentu z novo Komisijo širitev. Tretjič, zelo sem zadovoljen, da je Evropski parlament v treh poročilih izrazil močno podporo širitvi.

Resolucije so dokaz zaveze Evropskega parlamenta obetom pristopa Hrvaške, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Turčije. To je jasen znak, da bo širitev še naprej glavna prednostna naloga Evropskega parlamenta, skupaj s svojimi kolegi pa bom naredil vse, kar lahko, da pripomorem k napredovanju te zgodbe o uspehu. Zelo sem zadovoljen, da je moj prijatelj državni sekretar López Garrido pravkar v imenu Sveta in njegovega predsedstva ponovno potrdil polno podporo temu procesu.

V zvezi s Hrvaško cenim pošteno in uravnoteženo poročilo Parlamenta in bi želel čestitati poročevalcu gospodu Hannesu Swobodi. Poročilo poudarja napredek Hrvaške glede izpolnjevanja meril za pristop, vendar sočasno priznava prizadevanja, ki so še potrebna za zaključek pogajanj. Vaše poročilo tako krepi sporočila in podpira delo Komisije. Naj poudarim, da je zaključek pogajanj leta 2010 še vedno mogoč, če bo Hrvaška dosegla napredek pri izpolnjevanju vseh nedoseženih meril. Na potezi je zdaj vsekakor Hrvaška.

Hrvaška je z zadnjih letih zelo napredovala, vendar pa se mora še vedno spopasti s pomembnimi izzivi. Tu je naša ocena enaka. Hrvaška se mora osredotočiti predvsem na nadaljnjo reformo sodstva in javne uprave, boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, spoštovanje pravic manjšin, vključno z vračanjem beguncev, ter sodne postopke za vojne zločine in polno sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo.

Upanje nam vlivajo nedavni dogodki v boju proti korupciji. Upamo, da bo preiskava zločinov vodila h konkretnim rezultatom. Glede sodelovanja z ICTY, ki je še vedno temeljna zahteva, je glavni tožilec Brammertz potrdil, da še vedno ni bilo doseženo polno sodelovanje. Vendar pa je potrdil zadnje pozitivne korake kot je vzpostavitev delovne skupine, katere cilj je krepitev prizadevanj za preiskave. Upam, da bo delo delovne skupine kmalu dalo konkretne rezultate. Nazadnje, arbitražni sporazum za reševanje dvostranskega mejnega spora, ki sta ga novembra 2009 sklenili Slovenija in Hrvaška, je dal nov zagon postopku pogajanj, ki jih bo, v to sem prepričan, Hrvaška lahko uspešno zaključila z okrepitvijo prizadevanj za rešitev preostalih odprtih vprašanj.

Kar zadeva Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, je bilo leto 2009 dobro leto za njen proces reforme. Zaradi političnega soglasja med vsemi glavnimi političnimi silami je država lahko na ključnih področjih pomembno napredovala. Dosegla je liberalizacijo sistema vizumov in Komisija je lahko priporočila začetek pristopnih pogajanj. Veseli me, da Parlament in Komisija soglašata, da se morajo pristopna pogajanja začeti, kot je bilo odraženo v konstruktivnem in naprednem poročilu gospoda Thalerja. Izziv za državo zdaj predstavlja ohranitev zagona reforme.

Čeprav je izpolnila politična merila, je treba opraviti še veliko dela. Ključnega pomena za zagotavljanje napredka bosta skupna vizija prihodnosti in učinkovit politični dialog. Potrebna so nadaljnja prizadevanja predvsem glede polnega izvajanja Ohridskega okvirnega sporazuma in izboljšanja medetničnih odnosov, zagotavljanja pravne države in neodvisnega sodstva ter uspešnega pregona primerov korupcije na visoki ravni.

Gospodarska kriza države ni pustila nedotaknjene. Žal je država že trpela zaradi ene izmed najvišjih stopenj brezposelnosti v Evropi. Zdaj so bolj kot kdaj koli prej potrebni makroekonomsko upravljanje in aktivni ukrepi za trg dela, da bi z njimi omejili in nato zmanjšali brezposelnost.

Tako kot vi sem tudi jaz prepričan, da je začetek pristopnih pogajanj ključ do ohranitve zagona reforme v državi. Kar je enako pomembno, povečal bo evropsko perspektivo za širšo regijo. Zato je v strateškem interesu Evropske unije. To je sporočilo, ki ga bom predal državam članicam in državi, da bi nadaljevala proces.

Glede Turčije bi se rad zahvalil vaši poročevalki gospe Oomen-Ruijten za njena nenehna prizadevanja za pošten in uravnotežen pristop v njenem poročilu o Turčiji. Komisija ostaja zavezana pristopnemu postopku s Turčijo, saj ta postopek močno podpira politično in gospodarsko reformo.

Delo na političnih merilih ostaja še naprej izredno pomembno, zlasti kar zadeva temeljne svoboščine. V lanskem letu so bile opravljene številne ključne reforme. Nekatere med njimi bi bile še pred nekaj leti praktično nemogoče. Prejšnji teden je bil razveljavljen varnostni protokol, ki je vojski v primeru varnostnih groženj dovoljeval posredovanje brez odobritve. To je ključni dosežek v civilno–vojaških odnosih. Pozorno bomo spremljali ta postopek sprave. Prav tako obetata predložitev osnutka zakona o vzpostavitvi neodvisne institucije za človekove pravice in težko pričakovana protikorupcijska strategija, ki jo je turška vlada sprejela 21. januarja.

Še naprej podpiramo demokratično odpiranje, ki ga je začela vlada. Za uspeh te pobude sta nujna sodelovanje in podpora vseh političnih strank in vseh segmentov družbe. Vendar pa ima Komisija pomisleke glede na odločitev ustavnega sodišča, da zapre prokurdsko stranko DTP, zastopano v parlamentu. Obžalujemo tudi aretacije, ki so konec decembra potekale na jugovzhodu. Obsojamo teroristične napade, do katerih je prišlo istočasno. Noben izmed teh dogodkov ni koristen za uspešno izvajanje demokratičnega odprtja.

 
  
MPphoto
 

  Hannes Swoboda, avtor.(DE) Gospod predsednik, najprej bi se toplo zahvalil Svetu in gospodu Füleju za njuni izjavi, zlasti glede Hrvaške. Te izjave kažejo, da sta Svet in tudi Komisija odločena čim hitreje zaključiti ta postopek. Z gospodom Fülejem se tudi strinjam, da je mogoče z dobro voljo in ustrezno politiko letos zaključiti pogajanja s Hrvaško. Seveda je predvsem odgovornost Hrvaške, da stori potrebne korake.

Tu bi rad povedal, da je Hrvaška predvsem v zadnjih mesecih pomembno napredovala glede korupcije. Hrvaška je pokazala, da ni nihče nad zakonom ali izvzet iz ukrepov za boj proti korupciji. To pošilja pomemben signal. Hrvaška se je tudi sporazumela s Slovenijo in sorazmerno hitro ratificirala sporazum v parlamentu, kar kaže, da obstaja močna skupna odločenost, da izpolni potrebne zahteve. Upam, da se bo enako tudi kmalu zgodilo v Sloveniji. Prepričan sem, da slovenska vlada popolnoma podpira sporazum, in upam, da bo mogoče kmalu rešiti domače politične probleme in ratificirati sporazum.

Vendar pa je še vedno treba opraviti nekaj dela. Omenjeno je že bilo, da je boj proti korupciji pomemben element. Vendar pa se situacija ne bo spremenila čez noč. Na tem področju obstajajo številna nerešena vprašanja, vendar pa sem prepričan, da so vlada in zadevni javni organi pripravljeni nadaljevati ta boj brez izvajanja političnega vpliva.

V zvezi z reformo sodstva ne gre samo za boj proti korupciji, ampak tudi za številna druga vprašanja, kot je na primer usposabljanje sodnikov. Hrvaška mora storiti številne korake, da bi vzpostavila sodoben pravosodni sistem, in upam, da se bo to zgodilo kmalu.

Glede sodelovanja z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY) je gospod Füle podal točen in celovit opis situacije. Gospod Brammertz je Odboru za zunanje zadeve zagotovil, da se dela veliko. Gre samo za to, da se najde nekatere dokumente, povezane s primerom proti generalu Gotovini, toda gospod Brammertz je povedal, da ne ve, ali ti dokumenti še obstajajo ali pa so bili že uničeni. Mogoče je tudi, da nekateri izmed njih nikoli niso obstajali. Kljub temu upam, da bo Hrvaška v zvezi s tem storila vse, kar je v njeni moči. Želel bi, da ima delovna skupina, ki jo je omenil gospod Füle, široko podporo strokovnjakov iz drugih držav, ne da bi samodejno vnaprej potrdili prizadevanja Hrvaške. Vendar pa menim, da je bil na tem področju storjen precejšen napredek. Upam, da bo nekaj nerešenih postranskih zadev zaključenih v naslednjih nekaj tednih ali mesecih, da bi se gospod Brammertz prepričal o popolnem sodelovanju.

Veliko je bilo doseženo tudi glede vračanja beguncev ali notranje razseljenih oseb. Še vedno obstaja nekaj podrobnih problemov, ki jih je sorazmerno težko rešiti. Če so ljudje pobegnili iz domov, ki jim niso pripadali, kjer so bili najemniki, kot na primer v socialnih stanovanjih, ki so obstajala v nekdanji Jugoslaviji, je njihovo vračanje težko organizirati tako, da imajo ponovno dom. Čeprav se načeloma želi vrniti veliko ljudi, je za njih zaradi gospodarske krize in brezposelnosti, ko pridejo v regije, kjer je stopnja brezposelnosti že visoka, dejansko nepraktično, da se vrnejo v takšnem številu.

Res je, da je bil na tem področju storjen precejšen napredek. Prepričan sem, da bosta trenutna vlada in, upam, da tudi opozicija sodelovali pri zaključnih korakih. V zadnjih mesecih se je na Hrvaškem vedno znova izkazalo, da je skupni pristop k evropskim vprašanjem odločilni dejavnik. Obstajati mora razširjena odločenost za reševanje odprtih problemov in kljub notranjim razlikam je treba odločno pojasniti, da pot vodi v Evropo in da mora Hrvaška tja priti čim hitreje.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Zoran Thaler, avtor.(SL) Leto 2009 je bilo dobro leto za državo kandidatko Makedonijo. To ugotavlja Komisija Evropske unije, to ugotavljata obe predsedstvi, švedsko in sedaj špansko. In to ugotavlja moje predloženo poročilo.

Oblasti v Skopju so obravnavale in izpolnile ključne prednostne naloge partnerstva za pristop, tako imenovane benchmarks. Kot drugo je Makedonija že julija lani kot prva izpolnila vse pogoje za vizno liberalizacijo, ki je potem pričela veljati 19. decembra. Rešila je vprašanje meje s Kosovom in država dobro sodeluje v regionalnih iniciativah, kot so CEFTA in South-East European Cooperation Process. Dobro sodeluje z mednarodnim kazenskim sodiščem za bivšo Jugoslavijo v Haagu. Prejšnji teden je parlament sprejel resolucijo o Srebrenici.

Kaj želimo v Parlamentu doseči z resolucijo, z mojim poročilom o napredku Makedonije? Predvsem želimo pomagati. Želimo pomagati Makedoniji, da stopa po poti stabilnosti v Evropski uniji. Treba se je zavedati, da je to edina republika bivše Jugoslavije, ki se je uspela izogniti Miloševićevim vojnam.

Drugič, želimo pomagati naši članici Grčiji in s tem celotni Evropski uniji. Kajti moramo se zavedati, državi gre približno toliko dobro, kot gre njenim sosedam. To je empirično dejstvo, ki se ga da dokazati. Zato vabim naše prijatelje, našo članico Grčijo, naj skupaj z vlado v Skopju reši ta problem in svobodno zadiha proti severu. Postane iskren, pošten, širokogruden voditelj, mentor in sponzor Balkana. To današnji Balkan potrebuje.

Tukaj bi rad posebej pozdravil agendo 2014, iniciativo, ki jo je sprožila nova grška vlada gospoda Papandreua. Bravo za to iniciativo. Sem na strani Grčije in naredimo skupaj vse, da se približamo temu cilju. Izkažimo solidarnost, tako naši članici kot obratno. Solidarnost mora biti vzajemna.

Moramo se zavedati, da je Balkan kot vožnja s kolesom. Dokler se premika, dokler gre naprej, je relativno vse v redu. Če se ustavi, če je blokiran, če pride v pat pozicijo, pademo, vsi skupaj pademo. Takrat pade mir, stabilnost, varnost in socialna kohezivnost.

Za konec bi rad poudaril še to: Makedonija je kandidatka od leta 2005. Vsi se moramo zavedati posledic naših odločitev kot tudi neodločitev. Kadarkoli sem v Skopju, jim to jasno povem: na vas je odgovornost, da najdete rešitev s svojo sosedo Grčijo.

Zato pozovimo tudi s tega mesta vlado, oblasti v Skopju, v Atenah, v Sofiji in tudi nas, špansko predsedstvo, komisarja Füleja, zunanjo ministrico Ashtonovo in Parlament: storimo vse, vsak na svojem področju, da jim pomagamo rešiti ta problem. S tem bomo dosegli drugačen, boljši Balkan, kot smo mu bili priča zadnjih 20 let.

 
  
MPphoto
 

  Ria Oomen-Ruijten, avtorica.(NL) Dovolite mi, da za začetek toplo pozdravim komisarja Füleja: čestitam vam za imenovanje in se veselim dobrega sodelovanja z vami.

Gospod predsednik, zahvaliti se želim vsem kolegom poslancem, katerih konstruktivni prispevki k poročilu so omogočili, da smo dosegli soglasje na večini področij. Še enkrat bi ponovila, da je moj cilj kot poročevalke za ta parlament ustvariti situacijo, kjer lahko pošljemo jasno, uravnoteženo in celovito sporočilo. Menim, da lahko to storimo samo, če si skupaj prizadevamo za veliko večino.

Za Turčijo imam pravzaprav tri sporočila. Najprej, in tako se začne tudi poročilo, imamo odprto razpravo, nato je tu ustava in izvajanje zakonodaje. Začela bom z odprto razpravo, demokratičnim odprtjem. S popolnoma objektivnega vidika pozdravljamo široko razpravo, ki jo je lansko leto začela turška vlada, o pravicah Kurdov, alevitov, vlogi vojske in tako dalje.

Vendar pa je, gospod predsednik, sodba ustavnega sodišča decembra lani zagotovila, da bo ponovno prišlo do terorističnih napadov. Sledil je val aretacij članov Stranke demokratične družbe (DTP), grožnja aretacije pa še visi nad poslanci turškega parlamenta. Zdi se, da se bo odprta in pozitivna razprava, ki je potekala od poletja, predčasno končala. Kot predstavnica ljudi, gospod predsednik, spoštujem sodbe s pravnega vidika, vendar pa prav tako vem, da je ustavno sodišče glede prepovedi političnih strank dejalo, naj Turčija odločno nadaljuje s tem, kar sta priporočila Svet Evrope in Beneška komisija. Turčijo pozivam, naj to stori, da bi zagotovila, da ne bo ponovno prišlo do takšne nesrečne situacije.

Gospod predsednik, to me vodi k drugi sodbi sodišča, in sicer k razveljavitvi zakona o omejitvi sodne pristojnosti vojaškega sodišča. Kot parlamentarci ne moremo kritizirati sodbe, vendar pa ta ponovno kaže, da je podlaga za to sodbo, ustava, neprimerna v smislu, da – in to moram previdno ubesediti – daje podlago za takšne sodbe. Zato ponovno pozivamo Turčijo, naj nemudoma revidira svojo ustavo, saj je to edino, kar lahko prinese resnične reforme, ki so tako potrebne za modernizacijo turške družbe.

Gospod predsednik, moja tretja poglavitna točka zadeva izvajanje in uveljavljanje zakonodaje, ki je bila sprejeta. Na področju človekovih pravic, verske svobode in slabega ravnanja z osumljenimi zločinci mora Turčija izpolnjevati standard, ki je bil določen. Gospod predsednik, zato pozivam, naj se uveljavljanju posveti dodatna pozornost.

Zdaj se bom posvetila spremembam. Glede Cipra sem si s poročevalci v senci prizadevala doseči jasen in obsežen kompromis. Turčija mora vedeti, da je treba dodatni protokol, ki je bil dogovorjen, sprejeti brez odlašanja. V točki 34 sem vse strani pozvala, naj zagotovijo, da se najde rešitev glede delitve Cipra. S to točko torej odločno pozivam Turčijo, naj pošlje pozitivne znake.

Gospod predsednik, v novi točki 48 poudarjamo, da je treba oba voditelja spodbuditi in ohrabriti, naj kmalu najdeta rešitev za otok. To je absolutno potrebno. Gospe Cornelissen bi povedala, da bo skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), kot pričakovano, podprla vašo spremembo o nasilju nad ženskami, čeprav je morda nekoliko odveč.

Gospod predsednik, nazadnje bi rada še enkrat poudarila, da je tudi letos moj cilj sestaviti poročilo, ki podaja sporočilo, ki je kritično, toda tudi uravnoteženo. Prepričana sem, da bomo, če to poročilo sprejmemo z veliko večino, našli tudi dobro rešitev za Turčijo z modernizacije države in ustvarjanjem blaginje za vse njene državljane.

 
  
MPphoto
 

  Bernd Posselt, v imenu skupine PPE. – (DE) Gospod predsednik, naša pričakovanja glede Sveta in Komisije so jasna. Letos pričakujemo zaključek pogajanj s Hrvaško in začetek pogajanj z Makedonijo. To vključuje priznanje, da je politika o manjšinskih skupinah v teh dveh državah boljša kot v mnogih državah članicah Evropske unije in so manjšinske skupine v obeh državah zastopane v vladi. Gospod Füle, vprašanje vračanja beguncev, če mi dovolite, da rečem tako, je Hrvaška obvladala na način, ki bi lahko služil kot zgled za druge države. Zato bi rad jasno povedal, da moramo pojasniti tem državam, da si morajo še naprej prizadevati. Vendar pa je nesprejemljivo reči, da je zdaj na potezi samo Hrvaška. Hrvaška je ratificirala mejni sporazum in pridružujem se pozivu gospoda Swobode, naj slovenska vlada stori enako. Svet mora odpreti še tri pogajalska poglavja. Španskega predstavnika Sveta ministrov bi pozval, naj zagotovi, da se odprejo med španskim predsedovanjem. To bo Hrvaški, če se jo bo obravnavalo pošteno, omogočilo, da pogajanja zaključi letos.

Tudi glede sramotne blokade Makedonije zaradi vprašanja imena v tem primeru ni na potezi samo Makedonija. Odgovorne so tudi države članice, ki so vzpostavile blokado, ki je v nasprotju z mednarodnim pravom. Tu bi rad pojasnil, da se mora EU vesti verodostojno, z drugimi besedami, od drugih moramo zahtevati stvari, vendar pa moramo tudi izpolnjevati svoje lastne standarde, drugače bomo izgubili vso verodostojnost. Menim, da je pomembno, da si letos v tem parlamentu po dolgi in težavni poti prizadevamo za glasovanje o Hrvaški. Potem se nam tu lahko pridružijo opazovalci, enako kot so se nam pridružili češki, slovenski in madžarski opazovalci, ki smo jih prijazno sprejeli. Upam, da bodo naslednje leto ali še eno leto kasneje na Hrvaškem evropske volitve in da se nam bodo hrvaški poslanci pridružili tu v Parlamentu in nam pomagali pripraviti pristop drugih južnih evropskih držav, prva izmed katerih bo Makedonija.

 
  
MPphoto
 

  Kristian Vigenin, v imenu skupine S&D.(BG) Gospod predsednik, gospod Füle, rad bi se pridružil čestitkam, naslovljenih na vas kot na novega člana Evropske komisije, in povedal, da je morda pomemben znak, da je prva razprava v tem parlamentu, ki vključuje novo Komisijo, o širitvi.

Pravzaprav nam ni treba ponavljati, da se je širitev izkazala za eno izmed najuspešnejših politik Evropske unije. Želim vam veliko uspeha. Naš parlament bo naredil vse, kar lahko, da vas podpre pri teh prizadevanjih, saj smo tu v Evropskem parlamentu najodločnejši zagovorniki širitve te regije varnosti, blaginje in pravic državljanov, to je Evropske unije.

Menim, da so v zvezi s tem izjave treh poročevalcev izpostavile resno delo, ki so ga opravili Odbor za zunanje zadeve in oni sami. Za to jim želim čestitati in povedati, da je ta tri poročila, o katerih danes tu razpravljamo, sprejela velika večina v Odboru za zunanje zadeve. Menim, da bo tako tudi danes.

Poudaril bi, da želimo naša poročila uporabiti tudi za pošiljanje zelo jasnega znaka trem državam, čeprav bo splošna razprava v določeni meri razvodenela naša sporočila, da ostajamo zavezani procesu, vendar pa obstajajo vprašanja, ki se jim ni mogoče izogniti in glede katerih morajo te tri države ukrepati. Večinoma so povezana z dejstvom, da Evropski parlament ne more in ne bo spregledal cele vrste vprašanj, ki zadevajo izpolnjevanje københavnskih meril, ki podpirajo varstvo temeljnih pravic, medijsko svobodo in svobodo združevanja ter tudi varstvo pravic manjšin, dobre sosedske odnose itd.

Rad bi se na kratko zadržal pri treh vprašanjih, ki so po mojem mnenju temeljnega pomena za napredovanje pristopa teh treh držav. Prvič, v zvezi s Hrvaško je jasno, da je pot do članstva za to državo že odprta. Sporazum, dosežen s Slovenijo, je izredno pomemben, vendar pa pozivamo k njegovi čim prejšnji ratifikaciji, da bo zagotavljal možnost za zaključek pogajanj s Hrvaško do konca tega leta.

Glede Makedonije upamo, da bo Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija pokazala potrebno prožnost. Upamo tudi, da bo nova grška vlada našla rešitev za vprašanje imena, tako da lahko Makedonija še letos prejme datum za začetek pogajanj.

V zvezi s Turčijo se ni mogoče izogniti vprašanju Cipra. Dokler ne bo dosežen napredek tu, Turčija ne more upati na pomemben napredek v svojem procesu povezovanja.

 
  
MPphoto
 

  Ivo Vajgl, v imenu skupine ALDE.(SL) Z resolucijo, ki jo danes sprejemamo o Hrvaški tukaj v Evropskem parlamentu, priznavamo tej državi, da je uresničila napredek pri zadovoljevanju kriterijev za vključevanje v Evropsko unijo, napredek pri demokratičnih sistemskih reformah in prilagajanju svoje zakonodaje zahtevam acquisa. To uvršča Hrvaško na vrh liste držav s perspektivo polnopravnega članstva v Evropski uniji in odpira možnost, ki smo jo zapisali tudi v dokumentu, da zaključi pogajanja še v tem letu.

Z zadovoljstvom je mogoče ugotoviti, da je nova hrvaška premierka, gospa Kosorjeva, uspešno in hitro zastavila svoje delo na področjih, kjer so bile doslej največje zamude: pri boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu, pri implementaciji programa administrativnih reform, obravnavi vojnih zločinov, v zakonskem oziroma ustavnem zagotavljanju ustreznega statusa narodnostnih in drugih manjšin.

Nova hrvaška vlada je s sosedo Slovenijo s podpisom sporazuma o arbitraži o meji ne samo odstranila oviro pri pogajalskem procesu, ampak utrla pot reševanju drugih odprtih vprašanj. Pomembno je, da Hrvaška nadaljuje z reševanjem obmejnih vprašanj tudi z drugimi sosednjimi državami in da se pogovori o tem vodijo po načelih bona fide in pacta sunt servanda.

Naj opozorim, da resolucija, ki je na nastala pod odličnim vodstvom kolege poročevalca Hannesa Svobode, objektivno in dobronamerno opozarja tudi na probleme, kjer ima Hrvaška še veliko dela za opraviti, pa naj si bo za sodelovanje s haaškim tribunalom, doslednejšim preganjanjem korupcije, prestrukturiranjem gospodarstva, financ ali pa za bolj zavzeto in iskreno odstranjanje ovir za povratek srbskega prebivalstva. Hrvaška je tudi njihova domovina.

Pozitivno poročilo o napredku Hrvaške in Makedonije naj bo tudi pozitivno znamenje odprtosti za širitev Evropske unije na vse države zahodnega Balkana in potrditev obvez, ki smo jih sprejeli do teh držav, vključno s Turčijo, če izpolnijo vse potrebne kriterije, to pa je odvisno predvsem od njih samih. Na koncu še dobre želje novemu komisarju, gospodu Füleju, prepričan sem, da boste odlično opravili svoje naloge.

 
  
MPphoto
 

  Franziska Katharina Brantner, v imenu skupine Verts/ALE. – Gospod predsednik, v imenu skupine Verts/ALE bi rada najprej v tem parlamentu pozdravila gospoda Füleja kot komisarja. Veselimo se dela z vami in našega prihodnjega sodelovanja. Zahvalila bi se tudi gospodu Swobodi za dobro sodelovanje glede poročila o Hrvaški. Menim, da smo v postopku dobro sodelovali, in zahvaljujem se svojim kolegom.

Povedal bi samo, da bi nam bilo ljubše imeti razpravo v svežnju, tako da bi zjutraj imeli vse tri države, toda ločene dele. Menim, da bi bilo to bolj smiselno, namesto da so vse pomešane med seboj, vendar pa je to obrobna pripomba.

(DE) Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze je za pristop Hrvaške k Evropski uniji čim prej in pozdravljamo hiter napredek, ki ga je dosegla ta država. Hiter pristop Hrvaške bo celotnemu Zahodnemu Balkanu poslal pomemben znak o varnostni politiki. Pomeni, da obljuba članstva, ki so jo evropski voditelji držav ali vlad v Solunu dali vsem državam Zahodnega Balkana, še vedno drži. Verodostojnost in veljavnost te obljube predstavlja veliko spodbudo za vse države v regiji, da izvedejo daljnosežne reforme, ki bodo te države naredile varnejše, stabilnejše in uspešnejše.

V zvezi s Hrvaško je pomembno povedati, da je treba tam okrepiti javno upravo in jo narediti preglednejšo. Odločilni dejavnik tu ni samo sprejetje nove zakonodaje, ampak predvsem njeno upravno izvajanje. V skupini Verts/ALE si želimo boljših rezultatov na tem področju. Menimo, da je edina rešitev za težave s korupcijo in organiziranim kriminalom dosledno izvajanje nove zakonodaje in direktiv. Enako velja za sodstvo in posebno pomembno poglavje o pravosodnem sistemu, o katerem še niso potekala pogajanja. Napovedi hrvaške vlade so dobra stvar, vendar pa jim mora slediti ukrepanje, ki prinese dejanske izboljšave za razmere na sodiščih. Želimo si večjo preglednost in manj političnega vpliva na tem področju.

Zato predlagamo štiri spremembe, glede katerih bi vas pozvala, da glasujete zanje. Prva zadeva boj proti korupciji. Želimo, da sta vključena predvsem gradbeni sektor in sektor urbanističnega načrtovanja, saj se tu oddajajo največja javna naročila.

Drugič, v točki 19 želimo navedbo, da je položaj homoseksualnih moških in lezbijk nezadovoljiv. Prišlo je do večkratnih napadov na ljudi iz te manjšinske skupine. Zdaj smo prejeli zagotovila hrvaške vlade, da se nekatere izmed teh primerov preiskuje. Menimo, da je to zelo pozitiven znak in bi radi hrvaške organe spodbudili, naj pospešijo izvajanje zakona o protidiskriminaciji.

Nazadnje bi pripomnila, da nimamo vizije za novo energetsko politiko za Hrvaško. Zato bi vas radi pozvali, da podprete našo spremembo 7. Veselimo se skorajšnjega pristopa Hrvaške k Evropski uniji.

 
  
MPphoto
 

  Charles Tannock, v imenu skupine ECR. – Gospod predsednik, skupina ECR je za širitev Evropske unije. Ne vidimo samo pomembnih koristi v večjem enotnem trgu, ampak upamo tudi – za razliko od nekaterih poslancev tega parlamenta – na slabitev federalističnih ambicij v središču Evropske unije. Vendar pa morajo kandidatke izpolnjevati stroge in zahtevne standarde, kot so določeni v københavnskih merilih.

Zato se v celoti strinjamo z doslednim pristopom Komisije za pripravo kandidatk za članstvo in njeno pripravljenostjo, da se uči iz predhodnih širitev, predvsem zadnje, ko sta pristopili Bolgarija in Romunija in ko so obstajali nerešeni problemi na področju organiziranega kriminala in korupcije. Hrvaška je skupaj z Islandijo – če bo potrjena kot kandidatka – nedvomno država, ki je najbolj pripravljena na pridružitev Evropski uniji, njen pristop pa bo pripomogel k stabilizaciji Zahodnega Balkana. Čeprav priznavamo, da mejni spor s Slovenijo ostaja nerešen, menimo, da dvostranski spori ne bi smeli preprečevati članstva Hrvaške. Italija nenazadnje ni preprečila pristopa Slovenije kljub takratnemu mejnemu sporu in sporu o manjšinah.

Kot pojasnjuje poročilo Komisije, je tudi Hrvaška dosegla precejšen napredek pri izpolnjevanju pogajalskih meril, zavezanost države pričakovanjem EU pa ostaja močna. Tudi Makedonija se je zdaj vrnila na pot k članstvu in pozdravljamo njeno liberalizacijo vizumske ureditve EU skupaj s Srbijo in Črno goro ter podpiramo neposredne pozive Svetu, naj dovoli začetek pogajanj za članstvo Makedonije.

Skupina ECR meni, da je treba skorajda smešen spor o imenu z Grčijo rešiti razumno in hitro. Predsednik Ivanov je dal zagon ambicijam Makedonije glede EU in upamo, da bo njegova prošnja za srečanje z novo izvoljenim predsednikom Grčije obravnavana v duhu prijateljstva in sosedskih odnosov. Prošnja Turčije za članstvo ostaja problematična, nenazadnje na področju človekovih pravic. Nedavni grozljivi primer najstnice, ki je bila živa pokopana zaradi tega, ker je govorila s fanti, zagotavlja strelivo za tiste, ki pravijo, da Turčiji ni mesto v Evropski uniji. Njeno nepriznavanje Cipra ali neizvajanje protokolov iz Ankare in zavlačevanje z ratifikacijo pogodbe za ponovno vzpostavitev odnosov z Armenijo so veliko razočaranje.

Nazadnje bi rad kot stalni poročevalec Parlamenta za Črno goro dodal, da je bilo po mojem mnenju, ko sem nedavno obiskal državo, razbrati, da je na dobri poti k statusu kandidatke, in upam, da se bo to zgodilo čim prej.

Za konec bi tudi jaz izkoristil priložnost in v imenu svoje skupine, skupine ECR, čestital komisarju Füleju za njegovo včerajšnjo izvolitev, moja skupina pa bo polno sodelovala z njim pri njegovih prihodnjih nalogah.

 
  
MPphoto
 

  Takis Hadjigeorgiou, v imenu skupine GUE/NGL.(EL) Že na samem začetku želimo poudariti, da smo za vključitev Turčije. Tako menimo in v to verjamemo. Predvsem za Turčijo samo je za zaščito pravic vseh manjšin potrebno, da zmanjša volilno omejitev za sedeže v parlamentu in zaščiti pravice delavcev, kot so pravica do stavke in kolektivna pogajanja.

Iskanje prave politične rešitve za kurdski problem, priznavanje armenskega genocida, normalizacija odnosov s sosednjimi državami in končanje zasedbe Cipra so nekatera izmed vprašanj, ki jih Turčija mora obravnavati. Kot je poudaril Svet, mora Turčija nujno in brez nadaljnjega odlašanja popolnoma in brez razlikovanja spoštovati dodatni protokol k Sporazumu iz Ankare.

Z ignoriranjem mednarodnega prava Turčija preprečuje, da bi Republika Ciper izvrševala svoje suverene pravice v svoji izključni ekonomski coni. Zato izjavljamo, da se ne strinjamo s stališčem, da je treba odpreti zadevno poglavje o energiji.

Za zaključek bi rad omenil namero nekaterih poslancev, da glasujejo za spremembo, ki vse zainteresirane strani poziva, naj pripomorejo k rešitvi vprašanja Cipra. Prepričan sem, da bodo vsi pomagali. Toda ali ni nesprejemljivo, da bi bili vsi enako odgovorni, da bi bila žrtev in okupator enako odgovorna? Če hočemo rešiti vprašanje Cipra, moramo poudariti obveznosti Turčije. Odkrito se moramo pogovoriti s Turčijo, katere vključitev, še enkrat ponavljam, podpiramo. Vendar pa podpiramo vključevanje Turčije v Evropsko unijo in ne vključevanja Evropske unije v Turčijo.

 
  
MPphoto
 

  Bastiaan Belder, v imenu skupine EFD.(NL) Kljub tveganju, da ponovno razburim turške diplomate – oglejte si njihove reakcije na številne spremembe Evropskega parlamenta –, Svet in Komisijo pozivam, naj na dnevni red bližnjih pogajanj s turškimi oblastmi vključijo naslednjih pet točk.

1. Odobritev statusa pravne osebe vsem verskim skupnostim v Turčiji – temeljni predpogoj za uresničitev verske svobode v Turčiji.

2. Takojšnje prenehanje javne sovražne kampanje proti turškim kristjanom pod pretvezo dovoljevanja dvojno negativnega izraza „misijonarske dejavnosti“ v šolskih učbenikih in lokalnih medijih, kot da bi bili turški kristjani po definiciji prevratni in bi nameravali spodkopati državo.

3. Takojšnje prenehanje očitne diskriminacije proti neislamskim manjšinam pri zapolnitvi pomembnih civilnih in vojaških delovnih mest znotraj aparata turške vlade.

4. Učinkoviti vladni ukrepi proti naraščajočemu antisemitizmu v javnem življenju v Turčiji. Turški akademik je nedavno govoril o zastrupljenem ozračju. Vesel sem, da je ozračje še vedno dovolj odprto, da akademik javno pove takšne stvari. Zato so potrebni učinkoviti vladni ukrepi proti naraščajočemu antisemitizmu v javnem življenju v Turčiji, v zvezi s tem pa bi moral predvsem predsednik vlade Erdoğan prevzeti vodilno vlogo.

5. Nazadnje, natančna ureditev odnosov z Islamsko republiko Iran s čezatlantsko politiko o Teheranu in njegovem spornem jedrskem programu. Turčija se mora izjasniti o svojem stališču o vse nujnejšem vprašanju teheranskega jedrskega programa. Kot članica Nata in država kandidatka za članstvo v EU mora Turčija jasno opredeliti svoje stališče. Njena izbira mora biti jasna.

Svet in Komisijo pozivam, naj resno vzameta københavnska merila in vztrajno kritiziranje Turčije, ki sem ga omenil, komisar, vam pa bi še enkrat zaželel vse najboljše v vaši novi vlogi. Veselim se konstruktivnih posvetovanj in prepričan sem, da boste resno vzeli københavnska merila in da bomo zato lahko delali na modernizaciji Turčije, države, ki bi jo rad spoštoval tudi sam.

 
  
MPphoto
 

  Barry Madlener (NI).(NL) Gospod Füle, pozdravljeni v Parlamentu! Gospod predsednik, nizozemska Stranka za svobodo (PVV), moja stranka, se je odločila neodvisno delovati v tem parlamentu. Pri tem smo odlično sodelovali s skupino Evropa svobode in demokracije in z gospodom Messerschmidtom, ki bi se jima rad iskreno zahvalil.

Gospod predsednik, najprej bi rad povedal, da PVV ne zagovarja širitve – ne za Hrvaško, ne za Makedonijo in vsekakor ne za Turčijo. Turška zasedba Cipra je nezakonita, v to smo prepričani vsi v tem parlamentu, kljub temu pa se še naprej ukvarjamo z njo, ne da bi jo zaradi tega odločno obsodili. Turčiji ne nalagamo nobenih sankcij – ali skoraj nobenih sankcij. Zame je to neodločno vedenje in zato sem predložil spremembo, ki obsoja to zasedbo in Turčiji ukazuje, naj umakne svoje enote s Cipra, in sicer takoj. Zato upam, da boste vsi podprli to spremembo.

Še več, svoboda tiska v Turčiji je pod velikim pritiskom. Ko sem obiskal Turčijo, se je moral tisk raziti. To moramo odločno obsoditi in zato sem predložil spremembo 16.

Zdaj, gospe in gospodje, prehajamo na Iran, nepošteno državo. Gospod Ahmadinejad, islamski diktator, terorizira svoje lastno prebivalstvo, Izrael hoče izbrisati z zemljevida in to tudi odkrito pove, dela na raketah dolgega dosega, redno izvaja preizkuse raket in je včeraj začel z bogatitvijo urana, ki je primeren za jedrsko orožje. Gospe in gospodje, ne moremo drugega, kot izraziti svoje razočaranje. Turčija, ki hoče pristopiti k EU, ima iransko vlado za veliko prijateljico in jo je treba zaradi tega odločno obsoditi, zato sem predložil spremembo 17. Zanašam se na vašo podporo.

Nadalje bi omenil pogajanja s Turčijo. Turčija, ki ima za prijatelja Iran, zaseda Ciper, zatira kristjane, krši pravice žensk, je članica Organizacije islamske konference (OIC), izvaja šeriatsko pravo, ki omejuje človekove pravice, in je islamska država, nikoli ne more pristopiti k tej Uniji. Ne smemo dovoliti, da se to zgodi, zato sem predložil spremembi 18 in 19, katerih cilj je končanje pristopnih pogajanj. Upam, da boste vsi podprli moje spremembe.

 
  
MPphoto
 

  Eduard Kukan (PPE). – Gospod predsednik, najprej želim čestitati Zoranu Thalerju za njegovo poročilo ter se njemu in vsem drugim kolegom zahvaliti za njihovo zelo konstruktivno delo pri pripravi tega predloga resolucije. Iskreno pozdravljam komisarja Füleja in mu želim veliko uspeha pri njegovem prihodnjem delu.

Evropska ljudska stranka meni, da je Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija v zadnjem letu dosegla številne pozitivne premike. Napredek, ki ga je dosegla pri izpolnjevanju večine meril za začetek pristopnih pogajanj EU, je velik in pomemben. Dejstvo, da je Komisija priporočila začetek pogajanj z Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, je treba razumeti kot jasno sporočilo, da je ta država na pravi poti.

Parlament mora zato trdno podpreti to priporočilo in s sprejetjem te resolucije poslati pozitiven znak državi in celotni regiji. Upam, da bo Evropski svet potrdil odločitev Komisije in poziv, vključen v to resolucijo, ter v bližnji prihodnosti brez nadaljnjega odlašanja dal zeleno luč za pogajanja z Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo. Menim tudi, da bodo, vse dokler se to ne bo zgodilo, pogajanja o vprašanju imena napredovala in se bodo izboljšali odnosi s sosednjimi državami.

Nekdanja jugoslovanska republika Jugoslavija se mora zoperstaviti izzivu in pokazati, da je pripravljena izpolniti københavnska merila, na podlagi katerih je treba oceniti njeno ambicijo, da postane članica EU.

 
  
MPphoto
 

  Raimon Obiols (S&D). - (ES) Menim, da je poročilo o napredku Turčije v smeri pristopa k Evropski uniji, o katerem bomo glasovali danes, pozitivno. Je odkrito in nekoliko kritično; vendar pa je uravnoteženo poročilo in za to čestitam poročevalki gospe Oomen-Ruijten.

Seveda bi naša politična skupina bolj poudarila določene vidike. Vendar pa smo izpogajali široko soglasje, ker verjamemo, da mora Parlament čim bolj podpreti to poročilo.

V zvezi s tem moramo poslati jasno sporočilo. Biti mora pozitivno sporočilo, dobronamerno, vendar pa mora biti tudi strogo, da bi dalo zagon pogajalskemu postopku in spodbudilo napredovanje demokratičnih reform za modernizacijo Turčije. Glede tega moramo biti jasni: premagati moramo to obdobje lenobnosti in neodločnosti v pogajalskem postopku.

Glede na javnomnenjske raziskave se je javna podpora pristopu v Turčiji zmanjšala, to javno dojemanje pa se mora spremeniti. Edini način za dosego tega je zagotoviti, da bodo pogajanja in reforme napredovali, da Evropska unija pokaže, da spoštuje zaveze, ki jih je sprejela, in da se tudi izogiba temu, da bi pošiljala nasprotujoče si znake, ki ustvarjajo negotovost. Seveda mora tudi Turčija storiti odločne korake na poti proti reformi.

Pred nami sta dva scenarija: začarani krog razhajanj, soočenj in nezaupanja; ali uspešni krog resnih, strogih, toda jasnih pogajanj.

Če bo to poročilo vsaj malo prispevalo k napredku v tej smeri, potem menim, da smo lahko zadovoljni.

 
  
MPphoto
 

  Jorgo Chatzimarkakis (ALDE). - (DE) Gospod predsednik, kot vodja delegacije bi rad najprej čestital gospodu Thalerju za njegovo zelo uravnoteženo poročilo. Skopje je izvedlo reforme in je na poti do pridružitve Evropski uniji. To zelo pozdravljamo in smo zelo zadovoljni. Liberalizacija vizumske ureditve je bila morda najjasnejši in najočitnejši znak. Bila je mejnik v našem sodelovanju. Ta cilj je bil dosežen samo zaradi tesnega sodelovanja z državami članicami EU. Predstavlja odprtost, povezanost in sodelovanje.

Vendar pa ne smemo pozabiti, da je bil Makedoniji status kandidatke za pristop odobren pred štirimi leti, vse od takrat pa se nenehno sprašujemo, kdaj se bo končno pridružila Evropski uniji. Vse strani bi pozval, naj zagotovijo, da bo rešen spor o imenu, ki je trenutno v središču pozornosti. Izkoristiti moramo zagon, ki sta ga dali odločitev Sveta decembra in nova grška vlada. Ta zagon iz dneva v dan pojema. Vsem stranem bi rad razložil, da bo cilj pristopa Makedonije še bolj potisnjen v ozadje, če se zdaj osredotočimo na druge teme. Zagotovo nočemo, da bi se to zgodilo, zato si moramo na tem področju nadvse prizadevati.

 
  
MPphoto
 

  Marije Cornelissen (Verts/ALE).(NL) V zadnjih šestih mesecih sem izkoristila vsako priložnost za obisk Balkana in Turčije in pogovor s tamkajšnjimi ljudmi. Sijajno je dejansko videti, kaj se tam dogaja v zvezi s pristopom: pomembni politični dosežki, vendar tudi in predvsem popolnoma praktične spremembe, ki koristijo ljudem, ki tam živijo.

V Črni gori se na primer končno priznava obstoj homoseksualnosti. V Turčiji je zavetiščem za ženske končno uspelo doseči dobre odnose s policijo, če navedem samo dva primera. Navdušeni bi morali biti nad tem, kar se dosega v teh državah in kar se dobro odvija, vendar pa moramo biti sočasno jasni glede tega, kaj je še treba storiti.

Evropski parlament in države članice morajo še naprej vztrajati pri merilih, ki smo jih določili na začetku postopka. Vendar pa se moramo izogniti tudi razvodenitvi moči pristopnega postopka s postavljanjem dodatnih ovir.

Za trenutek bi se osredotočila na Makedonijo. Vsi se strinjamo, da je treba rešiti dvostranski problem imena. Strinjamo se tudi, da mora EU zagotoviti vso možno podporo v tem procesu. Dvostranski problemi sami po sebi ne smejo predstavljati ovire za pristopni postopek. To velja za Makedonijo, vendar pa prav toliko tudi za Hrvaško, Srbijo, Turčijo, Kosovo in Islandijo. Za ljudi, ki tam živijo, je možnost pridružitve preveč pomembna, da bi bila odvisna od rešitve dvostranskega spora.

Zato vas vse pozivam, da glasujete tudi za našo spremembo, spremembo 4, katere namen je v poročilo o Makedoniji vključiti novo točko 30(2). Prosim vas tudi, da v zvezi s temi tremi poročili ne pozabite, kako zelo pomemben je pristopni postopek.

 
  
MPphoto
 

  Tomasz Piotr Poręba (ECR).(PL) Gospod predsednik, komisar, najprej bi vam želel čestitati, gospod Füle, za vašo izvolitev na ta položaj. Prepričan sem, da bomo plodno in učinkovito sodelovali pri prihodnji širitvi Evropske unije. Prepričan sem tudi, da bomo pred koncem tega leta zaključili pogajalski postopek Evropske unije s Hrvaško. Prav tako sem prepričan, da boste kmalu začeli tudi pogajalski postopek z Makedonijo. Upam, da se bo tudi to zgodilo letos.

V tem govoru bi rad poudaril izredno vlogo Hrvaške kot prihodnje države članice Evropske unije, zlasti v okviru obrambe naših skupnih vrednot in varnosti naše celine. Cenimo, da so hrvaške enote kot del Nata prisotne na Kosovu in v Afganistanu. Približno 300 hrvaških vojakov, diplomatov in policistov sodeluje tudi v operacijah ISAF v treh regijah v Afganistanu. Naš novi zaveznik je pogumno podprl naš boj proti terorizmu v številnih misijah Nata. Prepričan sem, da bo članstvo Hrvaške v Evropski uniji prispevalo k nadaljevanju stabilnosti v delu Evrope, ki je pred samo nekaj leti doživljal neizprosen spor in etnično čiščenje.

Če bo Hrvaška dokončala vse reforme, lahko pred koncem tega leta zaključi pogajanja z Evropsko unijo. To je dober cilj in pozivam vse, da podprejo ta prizadevanja. Ceniti moramo dejstvo, da je Zagreb izvedel številne reforme, zlasti na področju pravosodnega sistema in javne uprave ter tudi v zvezi z bojem proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Pridružitev Hrvaške družini držav članic je del naše strategije za izgradnjo celine demokracije in blaginje. Primer te balkanske države potrjuje, da je proces širitve Evropske unije močna spodbuda politični in gospodarski reformi v državah, ki težijo k članstvu. Spomnimo se na to tudi, ko bomo obravnavali našo vzhodno sosedo Ukrajino.

 
  
MPphoto
 

  Niki Tzavela (EFD).(EL) Gospod predsednik, v zadnjem letu je turška večplastna zunanja politika povzročila zmedo znotraj mednarodne skupnosti in tudi v laičnem delu turške družbe. Kam gre Turčija? Proti večkulturni Evropi ali proti vseislamski državi?

Naj na kratko spomnim Parlament na njegovo politično vedenje do Irana, njegov nesprejemljiv diplomatski jezik proti Izraelu, spor z Egiptom zaradi meje v Gazi in nedavno odločitev turške vlade, da ukine vstopne vizume za 7 arabskih držav. Kot vemo, mnoge izmed njih dajejo zavetje skrajnim islamskim združenjem, katerih člani lahko zdaj nemoteno vstopijo v Evropo in na zahod. Predvsem vprašanje ukinitve vizumov je ogorčilo laično državo v Turčiji.

Če uvedemo nove sankcije proti Iranu, bo turško stališče v Varnostnem svetu ZN izhodiščna točka za pojasnitev prihodnosti moderne Turčije, takrat pa bomo v tej dvorani drugače govorili o njej.

 
  
MPphoto
 

  Philip Claeys (NI).(NL) Iz razumljivih razlogov javno mnenje v Evropi ostro nasprotuje pristopu Turčije, neevropske in islamske države. Predhodna Komisija je obljubila, da bodo pogajanja s Turčijo prekinjena, če se bo ugotovilo, da Turčija ne izpolnjuje svojih demokratičnih obveznosti in da bi morala pogajanja iti v korak s procesom reforme v Turčiji. Nobena izmed teh obljub ni bila izpolnjena.

Nasprotno, vedno znova se odpirajo nova poglavja, Turčija pa se premika nazaj namesto naprej. Zakonsko se prepoveduje politične stranke, prihaja do aretacij kurdskih majorjev, kristjane pa se ustrahuje, nad njimi izvaja nasilje in so žrtev upravnih predsodkov. Krščanski pisatelji in akademiki se morajo skrivati. prišel nisem niti še do pojavov, kot so vsiljene poroke in tako imenovani uboji iz časti.

Kateri skrajni rok bo Komisija postavila Turčiji za priznanje vseh držav Evropske unije? Kdaj bo morala Turčija začeti izpolnjevati protokol iz Ankare? Kdaj bo končana nezakonita vojaška zasedba Cipra?

 
  
MPphoto
 

  José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra (PPE). - (ES) Gospod predsednik, tako kot moji kolegi poslanci bi tudi jaz rad čestital gospodu Füleju za njegov položaj in upam, da se bo odlični vtis, ki ga je naredil na zaslišanju v Odboru za zunanje zadeve, potrdil v teku njegovega mandata, zlasti na občutljivem področju širitve.

Povedal bi nekaj besed o Turčiji, najprej pa bi čestital naši poročevalki gospe Oomen-Ruijten za odlične rezultate v odboru.

Njeno poročilo, ki se nanaša na leti 2008 in 2009 ne pretirava in ne podcenjuje zadeve; poudarja prizadevanja Turčije za izpolnjevanje københavnskih pogojev in meril.

Vendar pa je treba po mojem mnenju ta prizadevanja obravnavati v trenutnem okviru Turčije in v okviru njene trenutne politične situacije: sedem let zmerne islamske vlade gospoda Erdoğana, z volitvami, ki bodo julija 2011; država, ki vre zaradi primerov operacije Kladivo; zaradi razveljavitve protokola Emasya, ki je pomembne pristojnosti prenesel na vojsko; in predvsem zaradi sodbe, ki je prepovedala dejavnosti Stranke demokratične družbe v Turčiji.

Ta okvir pomeni, komisar, da je treba turški primer obravnavati zelo previdno. Turčija mora izpolniti pogoje in zahteve københavnskih meril in seveda mora izvrševati protokol iz Ankare. Vendar pa ni treba povedati, komisar, da bi lahko pošiljanje kakršnih koli napačnih signalov v tem okviru in situaciji lahko imelo zelo resne posledice za varnost Evropske unije, zlasti če vladajoča stranka nima tripetinske večine, ki jo potrebuje v parlamentu, da bi spremenila ustavo; takšen znak bi lahko povzročil resen pretres v že tako nestabilni državi, ki je strateška partnerica zahoda v okviru Atlantskega zavezništva.

V pogajalskem postopku moramo biti nadvse previdni, da ne bi storili kakršne koli napake.

 
  
MPphoto
 

  Richard Howitt (S&D). – Gospod predsednik, najprej bi javno ponovil moje čestitke komisarju Füleju. Na prvi dan vašega dela na tem položaju smo vas zgodaj spravili iz postelje in mislim, da se bo to zgodilo še večkrat.

V Turčiji vlada velika javna skepsa glede tega, ali bo EU držala svojo obljubo, in tako kot se spopadamo s skepso med našimi javnostmi znotraj EU, je vaš izziv, komisar, da ste pošteni in objektivni – in da, s tem se pridobiva zaupanje javnosti. Toda tudi, da pozitivno predstavite širitev, pridobite skeptično javnost, naša skupina pa vas bo pri tem podpirala.

Glede Turčije ostaja Skupina socialdemokratov in demokratov za pristop, za reformo. Poročilo Komisije o napredku navaja, da se prizadevanja za reformo ponovno nadaljujejo, vendar pa jih je treba okrepiti. Strinjamo se. Dovolite mi, da glede tega prvega poročila v petih letih tega parlamenta svoje uvodne pripombe osredotočim na to, kako bi morali kot Parlament obravnavati Turčijo. Poročevalki bi rad povedal, da cenim njeno iskreno zavezanost iskanju soglasja v tem parlamentu in se ji zahvaljujem za sodelovanje. Upam, da si boste v naslednjih letih pred predložitvijo sprememb za plenarno zasedanje za dogovorjene kompromise v odboru prizadevali za soglasje političnih skupin, saj so naša razhajanja majhna.

Toda pravi preskus za vaše poročanje in za ta parlament je zagotoviti, da svoj vpliv uporabimo, da leto za letom zagotavljamo nenehen napredek pri usmerjanju Turčije proti pristopu, to pa zahteva vodenje tu in tudi v državi.

Ciprskim kolegom bi rad povedal, da razumemo bolečino krivice, ki jo čutite. V naši skupini smo si prizadevali, da vas popolnoma vključimo v svoje soglasje, vendar pa smo odločeni, da si bomo v tem ključnem času prizadevali zavzeti stališča, ki podpirajo prizadevanja za spravo, da bi zagotovili pravico za obe strani in ne bi vnaprej napovedovali izida v imenu katere koli strani.

Drugim v tem parlamentu bi povedal, da je potrebna konstruktivna kritika Turčije; mi sami smo kritični prijatelji. Toda tistim, ki v tej razpravi nasprotujejo Turčiji, bi povedal, da ste manjšina; preštevilne izmed vas vodijo verska nestrpnost do islama in iskanje lastnih političnih koristi, zato namerno ustvarjate prazne strahove o priseljevanju. Ti argumenti so nagnusni in odbijajoči, vi pa prav tako.

Nazadnje moramo večini v tem parlamentu, ki si želi pristopa Turčije, to povedati vedno znova. Predirljivemu glasu tistih, ki to zavračajo, ne smemo dopustiti, da nas utiša. Pričakujemo, da bodo naši turški kolegi nadaljevali z bolečimi spremembami v svoji družbi, ki bodo imele nepopustljiv vpliv na njihovo domačo politiko.

Te reforma so same po sebi dobre, toda tisti izmed nas, ki v tem parlamentu pravimo, da si želimo pristop: zagotoviti moramo, da se bo njihov trud izplačal, in storiti, kar pravimo, odpreti in zapreti poglavja glede na sposobnost, izpolniti obljube Sveta in delovati v dobri veri.

 
  
MPphoto
 

  Norica Nicolai (ALDE).(RO) V svojem govoru se bom omejila samo na Makedonijo, saj bi rada poudarila, da poročilo kaže napredek položaja Makedonije in podpira politično odločitev o začetku pogajanj s to državo.

Ne bom omenjala uravnoteženosti poročila in načina, na katerega podrobno opisuje pozitivne in negativne dejavnike, s katerimi se sooča država.

Poudarila bi dvoje. Povolilne in javnomnenjske raziskave v Makedoniji poudarjajo, da je ta država ena izmed najbolj „evropsko optimističnih“ v regiji. Menim, da je podpora prebivalstva pogoj za uspeh pogajalskega postopka. Drugič, menim, da mora Grčija kot država članica Evropske unije razumeti evropske modele za spravo z zgodovino in si nadvse prizadevati, da zagotovi, da spor o imenu Makedonije ne bo predstavljal ovire pri napredku te države v smeri proti Evropi, saj je kakršno koli drugačno vedenje v nasprotju z duhom in usodo Evrope.

 
  
MPphoto
 

  Hélène Flautre (Verts/ALE). (FR) Gospod predsednik, najprej bi pozdravila komisarja Füleja in mu čestitala.

Dvanajsto zaslišanje na sojenju domnevnim morilcem Hranta Dinka je bilo v ponedeljek v Carigradu. Uradni opazovalci na sojenju so prvič imeli občutek, da se sodišče resnično trudi ugotoviti resnico in da je tožilec izpostavil povezave med tem sojenjem – sojenjem domnevnim morilcem Hranta Dinka – in drugimi sojenju, ki potekajo – kot je sojenje mreži Ergenekon.

To dejstvo je še zlasti pomembno, ker se tu sodi vsakemu političnemu umoru, nestrpnosti znotraj družbe in nekaznovanju, ki še vedno prevladuje. Poleg tega je to stališče, ki so ga jasno izražale družine žrtev teh političnih umorov, ko so se ob omenjanju turške „globoke države“ izjasnile za „globoko družino“ Hranta Dinka. To vam pripovedujem, ker se stvari premikajo naprej in ker znotraj turške civilne družbe obstaja želja in gibanje za reformo, katere namen je spodbujanje demokracije in pravic, ta želja in to gibanje pa sta izredno močna.

Navedla bi še en primer, ki trenutno odmeva v časopisju – kazniva dejanja zaradi časti so že bila omenjena –, in sicer primer 16-letnega dekleta, ki je bilo najdeno pokopano v kurniku, ker jo je družinski svet obsodil zaradi pogovarjanja z dečki. To je grozljivo in je kaznivo dejanje. Člane te družine bo očitno treba zapreti.

Dejstvo je, da pred nekaj leti takšna kazniva dejanja niso polnila stolpcev v časopisih. Zato je razveseljivo danes videti, da se teh „zločinov iz časti“, ki so zgolj barbarski zločini, v turški družbi ne tolerira več. Turška družba je v stanju nenehnih sprememb, celo pretresov, in menim, da se moramo, ko bomo razpravljali o Turčiji, dobro zavedati, da vsaka reforma v tej državi globoko vpliva na odnose med državljani, državo, turško zgodovino in demokracijo. To so vsekakor ključni elementi.

Menim, da mora biti naš proces povsem iskren. Danes se priznava iskrenost našega procesa in se sklada z našo zmožnostjo, da podpremo zapleten, kritični in zgodovinski proces na Cipru. Danes mora EU Cipru jasno povedati, da smo pripravljeni z uporabo vseh sredstev, ki so nam na voljo, vključno z gospodarskimi in finančnimi sredstvi, podpirati in jamčiti sporazum, dosežen med severom in jugom, in da smo odločeni tudi zagotoviti, da nič znotraj zakonodaje EU ne more ovirati dosege soglasja na Cipru. Prevzeti moramo vodstvo; od tega vprašanja je odvisna tudi prihodnost članstva Turčije v EU.

 
  
MPphoto
 

  Geoffrey Van Orden (ECR). – Gospod predsednik, ne zgodi se pogosto, da se strinjam z gospo Flautre, vendar pa se strinjam z mnogimi pripombami, ki jih je pravkar podala. Najprej bi pozval k več odkritosti v našem pristopu k Turčiji. Prepričan sem, da si vsi želimo dobrih odnosov s Turčijo, mnogi izmed nas, verjetno večina, si želimo, da bi Turčija nekega dne postala članica Evropske unije, drugačne Evropske unije, kot se razvija danes. To pa zato, ker nekateri priznavajo, da bi pristop Turčije neizogibno spremenil naravo projekta EU, ki takšen kot je vodi k neželenemu političnemu povezovanju, na katerega so tako odporni.

Za Komisijo imam eno ali dve vprašanji. Kaj se je zgodilo s pogajanji s Turčijo? Zakaj je odprtih tako malo poglavij? Zakaj v času, ko smo v vseh državah zelo zaskrbljeni zaradi energetske varnosti, Turčija pa ima takšno ključno geografsko lego, da lahko zagotovi poti za cevovode iz Kaspijskega morja, ni odprto poglavje o energiji? In s skorajšnjimi predsedniškimi volitvami na Cipru in pogovorih o združevanju, ki potekajo, je Ciper še kako zelo v naših mislih. O Turčiji v tej dvorani skorajda ne moremo razpravljati, ne da bi omenili Ciper, vendar pa bi bilo morda bolj v pomoč, če bi EU Turčiji, namesto da jo vedno kritizira, zagotovila večjo podporo pri tem vprašanju. Zakaj samo pozivamo Turčijo, naj uporabi svoj vpliv, ko igrata ključno vlogo Grčija in Republika Ciper, obe članici EU?

Strinjam se, da bi bilo treba turške vojaške enote na Severnem Cipru precej zmanjšati. Pravzaprav redno predlagam turškim odposlancem, da bi bilo enostransko zmanjšanje enot pogumen ukrep, ki gradi zaupanje, vendar pa vsi vemo, da bi se prisotnost turških enot zmanjšala na samo 650 in grška prisotnost na 950, če bi uveljavili Annanov načrt. Zakaj Evropska unija ni držala svoje obljube, ki jo je dala maja 2004, o končanju izolacije Severnega Cipra?

Izmed vseh krajev na svetu, kjer bi EU morda dejansko lahko igrala koristno vlogo in izvajala blag vpliv, izstopa Ciper – vendar nismo prisotni. Ne krivimo Turčije za notranje težave EU.

 
  
MPphoto
 

  Charalampos Angourakis (GUE/NGL).(EL) Gospod predsednik, naše stališče glede širitve Evropske unije se sklada z našim stališčem glede vključevanja Grčije, moje države, v Evropsko unijo in bojem za njeno osvoboditev izpod tega imperialističnega stroja.

Pri celotnem procesu širitve gre za krepitev Nata in Natovo zasedbo zahodnega Balkana, za odcepitev Kosova in destabilizacijo Bosne in Hercegovine, za spodbijanje meja in spodkopavanje stabilnosti na območju s strani Evropske unije, za prisilo nad Srbi, za nova trenja in nesoglasja na Balkanu.

Ker tako imenovana dvostranska vprašanja sploh niso dvostranska vprašanja; so mednarodna vprašanja, zato jih obravnavajo Združeni narodi. Sočasno je na območju Balkana neverjetna kriza, ki so jo očitno povzročile reforme, ki so jim bili podvrženi ljudje v teh državah, da bi lahko pristopile k Evropski uniji.

Ta proces je v skladu z brezkompromisnostjo Ankare glede vprašanja Cipra, s casus belli v Egejskem morju, ki ga podpirajo Frontex, ki spodbija meje na območju, in učinkovita prepoved sindikalizma in drugih demokratičnih ureditev v Turčiji.

To je še en razlog, da podpiramo delavce v teh državah, ki so proti povezovanju, da bi se lahko borili za svoje pravice.

 
  
MPphoto
 

  Lorenzo Fontana (EFD). - (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, švedsko in špansko predsedstvo sta članstvo Turčije v Evropski uniji postavila za prednostno temo, kot da bi to zdaj bilo določeno vnaprej.

Menimo, da članstvo Turčije iz mnogih razlogov ni realno ali primerno. Prvič, ker Turčija geografsko ne leži znotraj Evrope; drugič, ker Turčija postaja vse bolj islamska in je Ankara pravzaprav vodilna članica največje mednarodne vseislamske organizacije OIC; tretjič, ker se preganja verske manjšine, njihova manjvrednost pa je ukoreninjena v družbi; četrtič, ker Turčija še naprej uradno zanika genocid nad milijonom in pol armenskih kristjanov ter zaseda Ciper v vojaškem in političnem smislu, kar pomeni kršitev mednarodnega prava.

Ne smemo pozabiti niti, da bomo s Turčijo v Evropski uniji na svojih mejah imeli države kot so Irak, Iran in Sirija. Nazadnje, zapomniti si moramo tudi, da bo Turčija s svojimi 90 milijoni prebivalcev do leta 2030 imela največ prebivalcev v Evropski uniji. To pomeni, da bi imela največje število poslancev v Evropskem parlamentu in najpomembnejši odstotek glasov v Evropskem svetu; ravnotežje v Evropi bi se zagotovo porušilo.

 
  
MPphoto
 

  Diane Dodds (NI). – Gospod predsednik, tako kot mnogi drugi kolegi v tej dvorani danes zjutraj, bi tudi jaz pozvala k odkritosti in realnosti v razpravi, predvsem v zvezi s Turčijo. Podpiram tiste kolege, ki so pozvali k proaktivni podpori Cipra pri iskanju nekakšne rešitve s Turčijo.

Našo pozornost bi na kratko obrnila k enemu vidiku tega, kar sem opazila, to pa je stiska številnih državljanov, ki jih zastopam in ki so zaradi nepremičninskih prevar v Turčiji utrpeli velike finančne izgube. Odkar sem julija postala poslanka Evropskega parlamenta, so v stik z menoj stopili mnogi volivci, ki so v nepremičnine vložili velike zneske od 50 000 EUR do 150 000 EUR in ki so nato izgubili to naložbo, ki je v mnogih primerih videti kot očitna goljufiva dejavnost. Pozivam, da zadevo preuči Komisija in v zvezi z njo ukrepa proaktivno.

 
  
MPphoto
 

  Elmar Brok (PPE).(DE) Gospod predsednik, gospod López Garrido, komisar, doslej je bila širitvena politika uspešna, čeprav se moramo, kot smo videli v zadnjem krogu, bolj osredotočiti predvsem na notranji razvoj v teh državah v zvezi s pravno državo, korupcijo in podobnimi vprašanji. Menim, da se to dogaja v trenutnih pogajanjih. Po mojem mnenju smo dosegli zelo dober napredek s Hrvaško in lahko hitro zaključimo postopek. Vendar pa je seveda pomembno, da so v vsakem primeru izpolnjena københavnska merila, vključno s sposobnostjo povezovanja Evropske unije, saj se moramo zavedati tveganja našega prevelikega obsega.

Izpolnili bomo svoje obveznosti do zahodnega Balkana, vendar pa je lahko v posameznih primerih pot zelo dolga. Tega se moramo zavedati, da ne bi vzbujali lažnega upanja. Po drugi strani je jasno, da je evropska perspektiva dragoceno orodje in morda edino razpoložljivo za vzdrževanje določenega pritiska, da bi zagotovili, da se bo proces notranjih reform v teh državah nadaljeval glede dozorelosti trga in tudi političnega sistema.

Turčija se mi zdi problematična, če pogledam njeno vedenje do Berlina in če upoštevam Ciper, versko svobodo, svobodo mnenja, prepoved političnih strank in podobne zadeve. Samo vprašam se lahko, ali bodo zadnji ukrepi, ki so potrebni – z vidika miselnosti in ne oblike –, sprejeti zato, da se zagotovi, da lahko Turčija postane članica, in ali smo lahko prepričani, da je Evropska unija sposobna vključiti Turčijo.

Gospod Füle, imate pomembno priložnost, saj imate širok razpon odgovornosti, ki vključujejo širitveno politiko in sosedsko politiko. Obe se nanašata na evropsko perspektivo, vendar uporabljata različna orodja. Zaradi tega imate zanimivo delo in upam, da boste v njem uživali.

 
  
MPphoto
 

  Michael Cashman (S&D). – Gospod predsednik, pozdravljam poročila o napredku pri vključevanju, govoriti pa želim najprej o Makedoniji in Hrvaški, nato pa o Turčiji. Vesel sem, da se lahko navežem na cenjenega prijatelja gospoda Broka, ki je omenil københavnska merila. Smem poudariti, da se o københavnskih merilih ni mogoče pogajati, še zlasti ko gre za pravice manjšin in človekove pravice, in potemtakem Makedoniji in Hrvaški ne uspe odražati pravnega reda Skupnosti, predvsem glede nediskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti .

Obema državama bi povedal, da je pristopni postopek priložnost za približevanje njune zakonodaje in razlago državljanom, zakaj je to potrebno, in da se, ko se pridružite temu klubu, ne pridružite klubu, ki temelji na jedilniku po izbiri. Odločno bomo uveljavljali pravni red in zlasti člen 19, ki Uniji daje pravico, da se bori proti diskriminaciji na podlagi – in to je zelo pomemben seznam – rase, narodnosti, vere, prepričanja, starosti, invalidnosti in spolne usmerjenosti. Zakaj je to pomembno? Ker bi lahko ena oseba doživljala diskriminacijo na vsaki posamezni podlagi, in če ne bi storili nič glede ene, bi postalo nepomembno vse dobro, ki ste ga storili glede druge. Zato pravim, da se o pravicah lezbijk, gejev in biseksualcev ni mogoče pogajati. Takoj uveljavite protidiskriminacijsko zakonodajo. Resnični preskus vsake civilizacije ni to, kako ravna z večino, ampak kako ravna z manjšinami, ki sestavljajo večino.

Glede Turčije je bil dosežen napredek in z zadovoljstvom citiram Ban Ki Muna, ki pravi, da je bil dosežen napredek glede Cipra. V Parlamentu moramo to pozdraviti. Gospa Dodds ima prav: če bomo del rešitve, moramo biti popolnoma odkriti in povezati strani. Vendar pa glede protidiskriminacije želim, da nadaljujejo.

Protidiskriminacija je v ustavi, vendar pa se mora odražati v zakonodaji, še zlasti v zvezi z lezbijkami, geji, biseksualci in transseksualci, ki so pogosto umorjeni samo iz razloga, da so transseksualci. Zato dovolite Turčiji, da nadaljuje v tej smeri, pod enakimi pogoji, enakimi pravili. Če spodkopljemo pristopna načela, nam zmanjka načel.

 
  
MPphoto
 

  Alexander Graf Lambsdorff (ALDE).(DE) Gospod predsednik, najprej bi rad povedal, da sem nekoliko presenečen, da nas izmed vseh prav gospod Cashman iz Združenega kraljestva, ki ga zelo cenim, opominja, da se mora država, ki se pridruži Evropski uniji, vključiti v vsak vidik Unije in ne more ubrati pristopa po svoji izbiri. To se mi zdi nekoliko čudno.

Vendar pa bi rad razpravljal o Turčiji. Drugi govorniki so dejali, da je Turčija družba v gibanju, in to je res. Vendar pa moramo zavoljo odkritosti pojasniti, da to ni enosmerno gibanje proti evropskim vrednotam. Turčija se premika naprej in nazaj. Vzemimo primer oboroženih sil. Vsekakor smo zadovoljni z odredbo, ki preprečuje posredovanje oboroženih sil brez politične odobritve. To je dobro. Vendar pa sodba ustavnega sodišča predstavlja tudi drug del slike in preprečuje, da se pripadnike oboroženih sil postavi pred civilna sodišča. To seveda ni dobro.

Če pogledamo primer svobode govora in mnenja, je res, da poteka živahna razprava o številnih temah, ki so bile nekoč tabu, vključno s pravicami manjšin in spolnih manjšin, gospod Cashman. Mislimo, da je to zelo dobro. Vendar pa sočasno obstaja prepoved na spletišču YouTube in pravne določbe, ki vzpostavljajo okvir, ki ustvarja pravno negotovost glede vprašanja svobode govora in mnenja, ki je posebno pomembno za Skupino zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo. Odvija se tudi „zasebna vojna“ proti Doğanovi skupini. Vse to je zelo obžalovanja vredno.

Drug primer je primer vloge žensk. Vsekakor je dobro, da se o tako imenovanih ubojih iz časti, ki so barbarski zločin, razpravlja v medijih, toda ali res verjamemo, da se turška družba enosmerno pomika proti prevzemu evropskih vrednot o enakosti? Menim, da ni tako.

Povedati želim tudi nekaj o tem, kar je rekel gospod Howitt. Res je, da imamo postopek – pristopna pogajanja –, ki ga moramo izpeljati v dobri veri. Vendar pa to ni samodejen postopek. Med tem postopkom nismo odgovorni samo za pristopno kandidatko. Naša glavna odgovornost je Evropska unija. Naša širitvena politika mora biti verodostojna, naš pristop do pristopnih kandidatk pa mora biti odkrit in verodostojen. Reči moram, da se mi včasih zdi moteče, da obstaja zavezništvo med Zelenimi, ki hočejo močno Evropo in čim prejšnjo širitev, in poslanci kot je gospod van Orden, ki hočejo čim prej vključiti nove države, da bi oslabili Evropsko unijo. To se mi zdi zelo čudno.

Obstaja pristopna perspektiva, vendar pa bo do pristopa prišlo samo, če bodo izpolnjena vsa merila.

(Govornik se je strinjal, da sprejme vprašanje na podlagi modrega kartončka v skladu s členom 149(8).)

 
  
MPphoto
 

  Michael Cashman (S&D). – Gospod predsednik, gospod Lambsdorff je obtožil Združeno kraljestvo. Pozivam ga, naj Parlamentu pojasni, kje Združeno kraljestvo krši svoje obveznosti iz Pogodbe.

 
  
MPphoto
 

  Alexander Graf Lambsdorff (ALDE).(DE) Gospod predsednik, nisem rekel, da Združeno kraljestvo krši svoje obveznosti iz Pogodbe. Izpostavil sem samo dejstvo, da Združeno kraljestvo ne sodeluje na določenih pomembnih političnih področjih evropskega povezovanja, kot so schengen, evro, Evropska socialna listina in – če sem prav razumel – Listina o temeljnih pravicah. To so vse področja, ki niso ravno nepomembna.

 
  
MPphoto
 

  Ulrike Lunacek (Verts/ALE).(DE) Gospod predsednik, najprej bi gospodu Lambsdorffu povedala, da zavračam njegove obtožbe. Rekli ste, da je skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze hotela širitev za vsako ceno. Povsem jasno nam je, da smo za širitev, seveda vključno s Turčijo in Balkanom, vendar samo, če bodo izpolnjena vsa merila. Glede Turčije bi rada povedala, da kljub vsem problemom, ki so bili omenjeni danes, menim, da ima turška vlada voljo za nadaljevanje. Ministrstvo za notranje zadeve je na primer razveljavilo protokol, ki je doslej oboroženim silam dovoljeval, da neodvisno posredujejo v varnostnih vprašanjih. To je zelo pomembno. Upam, da bo večina v tem parlamentu podprla našo spremembo 10, ki zadeva spremljanje ciljev pristopa. To je edini način, da EU ohrani svojo verodostojnost v zvezi z danimi obljubami – cilj pristopa z vsemi izpolnjenimi merili.

Glede vprašanja Makedonije je na mnogih področjih prišlo do znatnega napredka. To priznam in sem zadovoljna. Če se navežem na točko, ki jo je gospod Cashman že omenil, naj povem, da ni prav, da vlada uvede protidiskriminacijsko zakonodajo, ki ne vključuje spolne usmerjenosti. To je evropsko pravo. O človekovih pravicah se ni mogoče pogajati in upam, da bo večina v tem parlamentu glasovala za te skupne evropske človekove pravice v naši spremembi.

 
  
MPphoto
 

  Ryszard Czarnecki (ECR).(PL) Gospod predsednik, komisar, rad bi vam čestital, gospod Füle, in povedal, da upam, da boste tako dober komisar kot ste bili kandidat. Vaše zaslišanje je bilo resnično odlično. Gospodu Lambsdorffu bi zagotovil, da ima gospod Van Orden zelo rad Evropo. Vendar pa noče, da bi se med to Evropo in njene državljane vrinila evrobirokracija.

Danes govorimo o širitvi in dobro je, da govorimo o njej, saj Evropa, in ne skrivajmo tega, doživlja določeno institucionalno krizo, eden izmed načinov za izhod iz nje pa je širitev Evropske unije. To bi nam lahko dalo določeno energijo, določen zagon, zato se splača ubrati to pot. Evropa brez teh balkanskih pljuč ni Evropa. Pristop Hrvaške, evropske države z evropsko kulturo in evropsko zgodovino, je treba doseči čim prej. Vendar pa realno razmislimo tudi o čim prejšnjem članstvu držav, kot so Srbija, Črna gora, Makedonija ter Bosna in Hercegovina. To je nekaj, kar je resnično zelo pomembno. Članstvo Turčije je nekaj, kar je precej bolj oddaljeno in do katerega zagotovo ne bo prišlo v naslednjih 10 letih.

 
  
MPphoto
 

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL).(EL) Gospod predsednik, dejstvo, da smo kot Konfederalna skupina Evropske združene levice/Zelene nordijske levice za širitev Evropske unije, ne pomeni, da nismo zaskrbljeni zaradi dveh stvari:

prva stvar je, da to, kar se trenutno ustvarja, ni Evropa socialne kohezije in solidarnosti; je tržna Evropa in, drugič, v določenih primerih je širitvena politika problematično povezana z mednarodnim pravom. Sklicujem se na poročilo o Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, v katerem se poročevalec, če ne reši enostransko vprašanja imena kot v točki 17, sistematično izmika temu, da bi navedel, da se rešitev išče in jo je treba iskati znotraj ZN. To iz problema naredi mednarodni problem, kar tudi je, ne bilateralnega problema, in pošilja točnejše sporočilo kot je samo splošno upanje, da se bo problem rešil sam od sebe.

Lahko bi tudi rekli o tempora o mores, saj se meni, da je dejstvo, da Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija sodeluje – ponavljam, sodeluje – v vojaških misijah EU v Afganistanu, zelo pomembno zanjo, državo s slabimi gospodarskimi in vojaškimi viri, prav tako pa je pomembno dejstvo, da v nasprotju z Resolucijo ZN 1244/1999 enostransko priznava Kosovo.

Rekel bi, da je politična širitev s problematičnim odnosom do mednarodnega prava problematična sama po sebi.

 
  
MPphoto
 

  Jaroslav Paška (EFD). (SK) Za začetek želim povedati, da se mi zdita poročili o Hrvaški in Makedoniji dobri in dobro pripravljeni, zato menim, da bi moralo pohvaliti delo poročevalcev in podpreti sprejetje poročil.

Glede Turčije me prevzema občutek, da se na tem področju igramo skrivalnice. Turški organi navzven oznanjajo prizadevanja za spremembe, toda v resničnosti je v družbi prišlo le do malo sprememb. Očetje še vedno prodajajo svoje hčere ali jih menjajo za živino. Moški, ki kupujejo žene, z njimi ravnajo kot s sužnji.

Trdno sem prepričan, da bo proces približevanja civilizacij zapleten in dolgotrajen ter ne bo enostaven ne za nas ne za turško družbo. Zato menim, da se moramo v tem primeru oborožiti s potrpljenjem in moramo biti pripravljeni na dolga pogajanja, vendar pa moramo v teh pogajanjih biti korektni in pošteni ter odkrito spregovoriti o vseh problemih. To je v našem interesu in tudi v interesu Turkov, ko pa bo ta problem rešen in uspešno zaključen, bo to dosežek za Evropo in tudi za Turčijo.

 
  
MPphoto
 

  Ioannis Kasoulides (PPE). – Gospod predsednik, v skupini EPP smo vsi za to, da se držimo priporočil Komisije, da se začnejo pristopna pogajanja z Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo. Vemo tudi, da morata Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija in Grčija doseči dogovor o vprašanju imena, da bi se ta pogajanja lahko začela.

Vprašanje imena je v Grčijo pravo politično vprašanje. Nobena grška vlada ne more preživeti, če se dovoli, da se pogajanja začnejo brez dogovora o imenu. To je politična realnost. Ne glede na to, kaj o tem vprašanju menijo kolegi, moramo Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji dati prijateljski, prožen nasvet, če hočemo biti dobri svetovalci. Z zavračanjem vprašanja imena, ki ga na primer imenujemo „smešno“, postanemo slabi svetovalci Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji in ne služimo namenu.

Turčija mora vedeti, kako obsežna je turška dokumentacija za državo z njenim obsegom prebivalstva. Gre za sposobnost EU, da zmore takšno širitev, proračunske omejitve in tako dalje, zato mora Turčija razumeti, kako zelo lažja – in brez ovir in zamrznjenih poglavij – bi bila njena pot do pristopa brez teže problema Cipra. Prispevati mora k vprašanjem jamstev, prisotnosti enot in pravici do enostranskega vojaškega posredovanja, ki ga Ciper ne potrebuje.

 
  
MPphoto
 

  Victor Boştinaru (S&D). – Gospod predsednik, pozdravljam vsa prizadevanja in napredek Hrvaške proti njenemu pristopu k Evropski uniji. Ta bo vsekakor predstavljala pomemben korak naprej v smeri evropskega povezovanja za celotno regijo Zahodnega Balkana. Upam, da bo leto 2010 zelo dobro leto za Hrvaško in tudi Zahodni Balkan, vendar pa bi izpostavil tudi potrebo po preučitvi in ustrezni obravnavi vprašanja beguncev in notranje razseljenih oseb.

Preberite zadnje poročilo visokega komisarja ZN za begunce. Kot veste, je bil leta 2005 v Sarajevu podpisan sporazum med Hrvaško, Bosno in Hercegovino ter Črno goro – tako imenovana Sarajevska deklaracija. Namen sporazuma je bil rešiti problem zelo velikega števila beguncev in notranje razseljenih oseb zaradi konflikta v regiji. Vendar pa to vprašanje še vedno ni rešeno. Zelo si želim, da bi Hrvaška končno potrdila svojo pripravljenost za ponovni zagon Sarajevske deklaracije in končala situacijo, ki je po mojem mnenju zelo občutljiva, in to vsaj pred njenim pristopom.

Zelo pozdravljam zavezanost Komisije, da spomladi ponovno začne pogajanja, in pred vami ponavljam, da je treba ta problem rešiti enkrat za vselej, preden se Hrvaška pridruži EU.

Zadnja pripomba o Turčiji: ko boste presojali Turčijo, vas pozivam, naj vas ne vodi naši predsodki na podlagi vere, narodnosti in klišejev.

 
  
MPphoto
 

  Lena Ek (ALDE).(SV) Gospod predsednik, kot podpredsednica delegacije Parlamenta za Hrvaško se veselim dneva, ko bodo v klopeh tega parlamenta sedeli hrvaški poslanci. Hrvaška je zelo napredovala s svojimi prizadevanji za dosego članstva in je sprejela mnoge težke odločitve, da bi se spopadla z evropsko razsežnostjo. Pred članstvom je treba sestaviti pomembne dele sestavljanke.

Zadeva, ki mi je zelo pri srcu, je decentralizacija; z drugimi besedami, sprejemanje političnih odločitev čim bližje ljudem. Ko dodamo četrto raven sprejemanja odločitev, tako kot v primeru članstva v EU, je izredno pomembno, da se ljudje zavedajo, katere odločitve je treba sprejeti na lokalni, regionalni, nacionalni ravni in ravni EU. Glede tega poročilo o napredku kaže, da je treba storiti še veliko.

Druge izrazite šibke točke so pravna gotovost, boj proti korupciji in položaj žensk na trgu dela – področja, na katerih si mora Hrvaška bolj prizadevati. Vendar pa lahko vidim, da je bil dosežen velik napredek in da nova hrvaška vlada tem vprašanjem pripisuje velik pomen. Resnično upam, da ne bo trajalo dolgo, da bodo v tem parlamentu z nami hrvaški kolegi.

 
  
MPphoto
 

  Michail Tremopoulos (Verts/ALE).(EL) Gospod predsednik, izpostavil bi, da si Balkan danes prizadeva, kot si je tudi v celotnem 20. stoletju, da bi našel ravnotežje med težkim nasledstvom nacionalizma in potrebo po skupnih evropskih možnostih v neposredni prihodnosti.

Današnji predlog resolucije o Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji si prizadeva odraziti to občutljivo ravnotežje. Vendar pa mu to ne uspeva. Pritisk, naj se pogajanja začnejo takoj, ustvarja bojazen pred pošiljanjem napačnih signalov pogovorom o vprašanju imena. Po drugi strani pa bi odlog za nedoločen čas lahko ponovno spodbudil enako neproduktivno vedenje.

Nekatere spremembe so pozitivne. Vendar pa bi poudaril, da kakršna koli oblika nacionalizma najprej škoduje lastni državi. Grčija mora najti svoje ravnotežje. Kot grški Makedonec pozivam k umirjenosti; v sporu o imenu potrebujemo soobstoj dveh različnih narodov s pravico do samoodločbe, ki oba uporabljata ime Makedonija. Kompromis takšne vrste bi spodbudil ustvarjanje medsebojnega zaupanja, ki je nujno potrebno v tem času ekološke krize, ko je na neposredne sosede treba gledati kot na nujne sodelavke v boju proti njej.

 
  
MPphoto
 

  Edvard Kožušník (ECR). (CS) Začeti želim z zahvalo vsem kolegom poslancem za pripravo celotnega poročila. Sočasno bi pozdravil novega komisarja in mu zaželel veliko uspeha z njegovim nadvse zanimivim delovnim področjem. Imam samo tri pripombe, saj je bilo v razpravi že veliko povedano. Po mojem mnenju moramo poudariti tudi, da je treba samo širitev razumeti kot eno izmed možnih rešitev za obnovo gospodarske rasti v Evropski uniji, in tega ne smemo izgubiti izpred oči. Moja druga pripomba se nanaša na besedo „celovitost“. Po mojem mnenju moramo celovito zajeti vidik balkanskega vprašanja in se ne moremo osredotočiti smo na eno določeno državo, pa naj bo to Hrvaška ali Makedonija, ampak moramo ubrati celovit pristop do držav, kot je na primer Srbija. Tudi v primeru Turčije moramo izreči jasen „da“ ali „ne“, saj ne smemo zavajati Tirčije in ji obljubljati morebitnega prihodnjega članstva. Izreči moramo jasen „da“ ali „ne“.

 
  
MPphoto
 

  Willy Meyer (GUE/NGL). – (ES) Gospod predsednik, komisar, gospod predsedujoči Svetu, trenutno bi morala Evropska unija pozorno spremljati pogajanja, ki potekajo na najvišji ravni z voditelji dveh glavnih skupnosti na Cipru.

Turčija v teh pogajanjih igra zelo negativno vlogo. Ne podpira razumne rešitve, zato mora Evropska unija poslati jasno, nedvoumno sporočilo: Turčija ne more obdržati 40 000 vojakov, ki zasedajo severni del Cipra v nasprotju z mednarodnim pravom. Ne sme še naprej zasedati mesta Famagusta, s čimer krši resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov. Na severni del otoka ne sme še naprej pošiljati naseljencev, ki dušijo turško skupnost na Cipru. To je pot, ki jo trenutno ubira Turčija.

Evropska unija, Komisija, Svet in Parlament morajo Turčiji poslati nedvoumno sporočilo: če bo Turčija vztrajala pri svojem stališču, se nikoli ne bo mogla pridružiti Evropski uniji. To je sporočilo, ki ga je treba poslati na tej kritični točki v pogajanjih o ponovni združitvi Cipra, ki je država članica Evropske unije.

 
  
MPphoto
 

  Nikolaos Salavrakos (EFD).(EL) Gospod predsednik, nisem spregledal dejstva, da je Turčija velika država, ki poleg tega, da ima notranje socialne probleme, ki so navedeni v poročilu, ukrepa – po mojem mnenju – protislovno v svoji zunanji politiki.

Medtem ko si turška vlada prizadeva, da bi se pokazala kot zmerna, se zdi, da so oborožene sile države napadalne do Grčije, pri čemer nenehno kršijo zračni prostor Grčije nad Egejskim morjem, in nenehno nadlegujejo Frontex. Omeniti je treba, da Turčija, kljub temu, da sta Grčija in Turčija državi članici Nata, grozi Grčiji s casus belli v smislu razširitve svojih ozemeljskih voda in z zavračanjem priznanja države Ciper, ki je država članica Evropske unije.

Nazadnje, zdi se, da turška vlada trenutno ni sposobna zagotavljati suverenosti ljudstva v državi in načrtuje otomanski imperij nove vrste, kot je bilo mogoče razbrati iz srečanja v Sarajevu v začetku novembra, ki se ga je udeležil minister Davutoglu. Čudi me tudi spogledovanje turške vlade z Iranom, kar je v nasprotju s stališči mednarodne skupnosti in Evropske unije.

Poleg tega ne smemo spregledati dejstva, da Turčija v nasprotju z načrtom dopušča in morda celo spodbuja gibanje nezakonitih priseljencev čez svoje ozemlje na poti v države Evropske unije in tudi ne izpolnjuje svojih obveznosti glede izdajanja dovoljenj za pristajanje in privezovanje ciprskim letalom in ladjam.

 
  
MPphoto
 

  Gunnar Hökmark (PPE). – Gospod predsednik, gospodu Swobodi bi se rad zahvalil za njegovo poročilo o Hrvaški; priznava prizadevanja in dosežke hrvaške vlade. Menim, da je pomembno povedati, da se ta država zdaj približuje članstvu, kar poudarja – in to govorim predsedstvu Sveta –, da je treba zaključiti pogajanja s Hrvaško v letu 2010.

Toda menim, da je vredno izpostaviti tudi sporočilo, da prizadevanja Hrvaške niso bila zaradi nas. Hrvaško delajo boljšo državo in boljšo družbo za njene državljane, s tem pa Hrvaška postaja boljša soseda in prispeva k Evropi, saj mora biti boj proti organiziranemu kriminalu ali korupciji čezmejen, in za nas so dosežki na Hrvaškem prednost.

Enako velja za druge države kandidatke. Vsi dosežki, ki jih vidimo, so v korist Evropi, in reči moram, da glede na izkušnje, ki jih imamo s procesom širitve, obžalujemo zelo malo svojih dosežkov; naša perspektiva, ko govorimo o Turčiji, Makedoniji ali drugih državah Zahodnega Balkana, mora biti enaka. Ko izvajajo reformo, postajajo sosede. Če zapremo vrata, tvegamo nove probleme in nove grožnje evropskim vrednotam; poudariti moramo potrebo po skupnem napredovanju, da bi dosegli boljšo evropsko širitev na podlagi meril, ki jih v celoti podpiramo.

 
  
MPphoto
 

  Luigi Berlinguer (S&D). - (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zaključek pogajanj s Hrvaško v letu 2010 je izvedljiv načrt, poročilo gospoda Swobode pa je uravnotežen pregled našega napredka in korakov, ki so še pred nami.

Pravosodje je zdaj tisto področje, na katerem je potrebna temeljita reforma. Ne zadostuje samo zaključek potrebnih reform sistemov, sprejetje novih zakonov in zahtevano sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo.

Poudarjam potrebo po gradnji prave pravne kulture in miselnosti v skladu z evropskimi standardi. Ključna za to je neodvisnost sodstva, ki je osrednje vprašanje, in tudi usposabljanje, zaposlovanje in kariera sodnikov, z drugimi besedami, dejstvo, da vlada ne sme postavljati pogojev katerim koli sodnikom. Komisijo pozivam, naj preuči potrebo po brezkompromisnih ukrepih, ki bodo obravnavali ta vprašanja v zadnji fazi pogajanj.

 
  
MPphoto
 

  Andrew Duff (ALDE). – Gospod predsednik, pozdravljam komisarja Füleja. Pogovori med gospodom Christofiasom in gospodom Talat so, kot vemo, v kritični fazi. Da bi uspeli, mora javno mnenje podpirati rešitev spora. Vzpostavitev zaupanja je nujno potrebna. Turčija mora poslati signale. Žal se zdi, da je trgovinski dosje povsem blokiran, zato je začetek umika enot težavna, vendar pametna poteza za vzpostavitev javne podpore na jugu in na severu, da bi pokazali, da je obet trajne rešitve spora dejansko resničen.

Vsi se zavedamo, da so obeti za napredovanje s pristopom Turčije resnično slabi, če se ciprskega problema ne reši zdaj. Zdaj je čas za ukrepanje. Upam, da bo Komisija kot del svojega odgovora na razpravo odgovorila številnim govornikom, ki so načeli vprašanje Cipra.

 
  
MPphoto
 

  Mario Mauro (PPE). - (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, podpreti želimo članstvo Hrvaške in zato hrvaške oblasti pozivamo, naj zagotovijo, da se premoženje italijanskih državljanov, ki je bilo nacionalizirano ob koncu 2. svetovne vojne in ki ga imajo kljub zahtevam evropskega prava še vedno v lasti država ali občinske institucije, vrne zakonitim lastnikom.

Podpreti želimo članstvo Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in zato pozivamo k skladnosti z metodo soglasja, delom zgodovine Evropske unije, in evropske institucije pozivamo, naj zagotovijo solidarno podporo za mnenja vseh držav članic glede razlogov, ki še vedno ovirajo to pot.

S Turčijo želimo govoriti jezik resnice. Poročilo gospe Oomen-Ruijten je takšno: ne zanika, da je pot posejana s težavami, in nepristransko je, da so københavnska merila trdna referenčna točka. Zato je dobro, da Parlament odločno obsoja kršitve človekovih pravic in pomanjkanje demokracije.

Vendar pa tistih, ki ustvarjajo pot te prošnje za članstvo, skorajda paradoksalno ni najti v tej dvorani. Najti jih je mogoče med predstavniki mnogih vlad, ki na vsakem uradnem srečanju obljubljajo tisto, kar je v njihovem interesu, da zanikajo v javnosti. Na podlagi poročila gospe Oomen-Ruijten je koristno krepiti orodja prednostnega partnerstva, ko čakamo na razvoj, ki ga ne bodo določali predsodki, ampak popoln in odgovoren prevzem vsebine pravnega reda Skupnosti.

 
  
  

PREDSEDSTVO: GOSPA KRATSA-TSAGAROPOULOU
podpredsednica

 
  
MPphoto
 

  Kinga Göncz (S&D). (HU) Podati želim pripombo glede poročil o Hrvaški in Makedoniji. Menim, da je pomembno navesti, da je napredovanje pristopnega postopka za jugovzhodne evropske države predvsem v interesu Evropske unije, saj so stabilnost, blaginja in napredek reform v regiji pomembni ne samo za države kandidatke, ampak za celotno Evropsko unijo. V primeru obeh držav so napredek zavirala vprašanja, ki zadevajo sosedske odnose. Menim, da je izredno pomembno uporabiti ustrezno politično modrost, pogum in medsebojno dobro voljo za rešitev teh vprašanj, ne samo s strani teh držav kandidatk, ampak tudi s strani držav kandidatk Evropske unije. To se je zgodilo v primeru Hrvaške in resnično upam, da bo zavezanost španskega predsedstva spodbudila tudi napredek v vprašanju imena, ki ga morata rešiti Makedonija in Grčija. Kot tretja članica predsedniškega tria bi rada Madžarska nadaljevala s tem postopkom in pomagala pri njem.

 
  
MPphoto
 

  Nadja Hirsch (ALDE).(DE) Gospa predsednica, najprej čestitam gospodu Füleju za njegovo imenovanje za komisarja. Čestitati želim tudi poročevalcu gospodu Swobodi za njegovo poročilo. Je zelo uravnotežena predstavitev napredka Hrvaške. Sočasno jasno kaže področja, na katerih mora Hrvaška še opraviti delo, da bi lahko zaključila pristopni postopek.

Pomembno je tudi, da statistika iz raziskave Eurobarometra, izvedene jeseni lansko leto, kaže, da je 84 % Hrvatov nezadovoljnih z demokracijo v svoji državi. To pomeni, da niso potrebne samo reforme sodstva, ampak tudi izboljšanje položaja manjšin. Pomembno je tudi zagotoviti, da je zajamčena svoboda tiska. Prebivalstvo mora te reforme spodbuditi in izvajati, predvsem pa podpirati. V formalnem smislu je mogoče merila zagotovo hitro izpolniti, vendar pa mora biti za procesom celotno prebivalstvo in mora pozdraviti pristop Hrvaške k EU.

 
  
MPphoto
 

  Jarosław Leszek Wałęsa (PPE).(PL) Gospa predsednica, pristop Turčije k Evropski uniji v nekaterih krogih povzroča veliko nasprotovanj. Da bi ta se ta postopek izvajal ob medsebojnem razumevanju, je treba zagotoviti visoko stopnjo kakovosti. Izpolnjevanje strogih, toda jasnih pogojev, ki so razumljivi in sta jih sprejeli obe strani, je podlaga za sprejetje novih članic, to pa velja tudi za Turčijo.

Zdaj bi se rad zahvalil poročevalki gospe Oomen-Ruijten za celovito poročilo o napredku Turčije v letu 2009. Letos je poročilo bolj kritično in žal upravičeno usmerja pozornost k majhnemu napredku Turčije, zlasti glede vprašanj svoboščin državljanov in pravosodnega sistema. Vendar pa stagnacija procesa demokratizacije ni bila vse, kar se je zgodilo lani, zato moramo biti kritični glede tega, kje ni bilo napredka ali kje se je situacija poslabšala, vendar pa moramo pokazati tudi, da cenimo spremembe na bolje. Po eni strani se zanemarja potrebo po krepitvi načel pravne države, ustava pa temelji na tej zakonodaji, zato bi to morala postati prednostna naloga. Po drugi strani Turčija vlaga veliko prizadevanj v pogajanja, ki so se začela, in pozdravljam spremembe ter željo Turčije, da nadaljuje z reformami, da bi izpolnila københavnska merila.

Vendar pa dobri nameni niso vse. Pred Ankaro je še veliko izzivov na poti do članstva v Evropski uniji, ti pa niso enostavni. Prepričan sem, da bo Turčiji uspelo premagati vse ovire, in državi želim veliko uspeha pri reformiranju.

 
  
MPphoto
 

  Debora Serracchiani (S&D). - (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, članstvo Hrvaške v Evropski uniji poudarja spreminjanje evropske identitete, ki je sposobna izraziti skupne vrednote nove Evrope, čeprav združuje, in ne prekriva, individualnost svojih številnih prebivalcev.

Republika Hrvaška si je močno prizadevala za izpolnitev zahtevanih standardov, zlasti glede boja proti organiziranemu kriminalu z novimi protimafijskimi ukrepi, vendar pa si mora prizadevati še naprej, zlasti na področju sodstva, preden se lahko leta 2010 pogajanja zaključijo.

Institucije Republike Hrvaške lahko naredijo nadaljnje korake naprej, da bi izpolnile zahteve Protokola št. 1 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah, podpisanega leta 1952 v Parizu, in preučijo vračanje nacionaliziranega premoženja zakonitim lastnikom.

 
  
MPphoto
 

  Sophia in 't Veld (ALDE). – Gospa predsednica, najprej bi tudi jaz v Parlamentu pozdravila komisarja Füleja.

Poročevalec je predložil zelo uravnotežen predlog resolucije. Turčija je resnično dobro napredovala, vendar pa je treba nujno obravnavati mnoge pomisleke. Odpraviti je treba grozljivi pojav ubojev iz časti in tudi ubijanje transseksualcev. Ravno včeraj smo izvedeli za uboj transseksualke v Antaliji. Turška vlada mora nujno zagotoviti, da uboji transseksualcev ne bodo še naprej ostajali nekaznovani.

Poleg tega ponovno pozivam turško vlado, naj zagotovi svobodo združevanja in konča sistematične poskuse odprave organizacij LGTB. Resolucija upravičeno poziva k verski svobodi in svobodi izražanja. Za liberalce so te svoboščine v središču naše demokracije in so predpogoji za članstvo v EU, o katerih se ni mogoče pogajati.

Če od Turčije zahtevamo, da izpolnjuje standarde EU, moramo zagotoviti, da jih izpolnjujemo tudi sami. Gre za verodostojnost in moralno avtoriteto. Proti homofobiji, obvezni verski vzgoji in omejitvam svobode tiska se je treba enako boriti tudi v trenutnih državah članicah.

 
  
MPphoto
 

  Cristian Dan Preda (PPE).(RO) Kot je poudarjeno tudi v poročilu gospe Oomen-Ruijten report, se je Turčija v letu 2009 jasno zavezala poti reforme in dobrim odnosom s svojimi sosedami. Poleg tega so oblasti spodbujale javno razpravo o določenih področjih, ki so ključnega pomena za proces reforme, kot so: vloga sodstva, pravice etničnih manjšin in vloga vojske v političnem življenju te države.

Po drugi strani je podpis sporazuma o Nabuccu pokazal zavezanost Turčije vzpostavitvi varne dobave plina znotraj Evrope, kar kažejo tudi pogajanja Turčije za pridružitev evropski energetski skupnosti.

Turčija je pokazala ključno vlogo, ki jo igra kot akter v regiji, z vzpostavitvijo normalnih odnosov z Armenijo in izboljšanjem odnosov z Irakom in regionalno kurdsko vlado. Vsekakor ne smemo pozabiti njenega sodelovanja v sinergiji Črnega morja, ki je bila začeta pred tremi leti s ciljem spodbujanja stabilnosti in reform v državah okoli Črnega morja.

Nočem, da pozabimo nekatere osnovne razloge, ki zagovarjajo pristop te države k Evropski uniji. Turčija je vsekakor članica evropske družine in je pomembna partnerica v dialogu med civilizacijami. Približevanje laične, demokratične in moderne Turčije Evropski uniji je vsekakor pridobitev za našo skupnost.

 
  
MPphoto
 

  Csaba Sándor Tabajdi (S&D).(HU) Zelo sem vesel, da bo delovno področje širitve v pristojnosti komisarja Füleja, ki je kot osrednji evropski politik najprimernejši za razumevanje težkega bremena, ki ga nosita jugovzhodna Evropa in Zahodni Balkan v smislu etničnih in medetničnih sporov ter dvostranskih sosedskih sporov. Zahodni Balkan in Balkan nista nikoli bila stabilna, razen v kratkem obdobju Titove Jugoslavije. Pristop k Uniji je edina možnost za stabilizacijo regije. To sta dokazali širitvi leta 2004 in leta 2007, kot je pokazal na primer pomemben pozitiven učinek na odnose med Madžarsko in Romunijo.

Sočasno bi rad pozornost komisarja Füleja in Parlamenta pritegnil k dejstvu, da je treba vse medetnične probleme, vsa pomembna vprašanja in sosedske odnose rešiti pred pristopom, saj bo Evropska unija spričo takšnih vprašanj po pristopu nemočna. Poglejte samo nerešeni problem Rusov v Latviji ali Slovaško, kjer so politike Ficove vlade vodile k poslabšanju odnosov med slovaško večino in madžarsko manjšino.

Zato je v primeru Zahodnega Balkana, kjer so ti problemi še bolj zapleteni, zlasti pomembno, da se jih reši v zvezi z vsako državo. Hrvaška je soseda Madžarske, zato je nadvse pomembno, da Hrvaška čim prej postane članica Evropske unije. Za Hrvaško je zelo pomembno, da se sooči s svojimi odgovornostmi v smislu vojne in da omogoči vrnitev beguncev. To je zelo pomembno vprašanje. Z Makedonijo je treba čim prej začeti pogajanja, kot je v svojem odličnem poročilu omenil tudi gospod Thaler. Nazadnje bi glede Turčije povedal, da ne more postati članica Evropske unije, dokler se Kurdom ne prizna avtonomije v najširšem možnem pomenu, dokler niso rešene pravice žensk in spolnih manjšin in dokler se Turčija ne opraviči za armenski genocid.

 
  
MPphoto
 

  Metin Kazak (ALDE).(FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, čestital bi gospe Oomen-Ruijten za njeno vestno delo. Vendar se mi zdi, da je razlika med besedilom, sprejetim lani, in besedilom o Turčiji, ki nam je bilo predloženo zdaj.

Parlament je v svoji resoluciji iz leta 2009 poudaril pogajanja s Ciprom, vendar ni določil kakršnih koli predpogojev v zvezi s kolonijami ali situacijo v Famagusti. Ta vprašanja se rešuje v šestih pogajalskih poglavjih, ki se jih obravnava pod okriljem ZN. Zato menim, da lahko tako odločno, pristransko stališče Parlamenta škodi tem pogajanjem in nas prikaže kot pristranske.

Kot je 16. novembra 2006 poudaril nekdanji komisar, je vračilo Famaguste njenim zakonitim prebivalcem vprašanje, ki ga bo treba obravnavati pod okriljem ZN kot del splošne rešitve ciprskega vprašanja.

Navedel bi še enega izmed sklepov Sveta. Leta 2004 je turška skupnost na Cipru jasno izrazila svojo željo po prihodnosti v EU. Svet je odločil končati izolacijo te skupnosti in pospešiti ponovno združitev Cipra s spodbujanjem gospodarskega razvoja turške skupnosti na Cipru.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  György Schöpflin (PPE). – Gospa predsednica, pozdravil bi komisarja Füleja in ministra. Vsi smo lahko zadovoljni z napredkom Hrvaške ob zaključevanju njenega pristopnega postopka. Ključna področja upravljanja je treba uskladiti z zahtevami pravnega reda Skupnosti, nekatere izmed teh sprememb – bodimo odkriti glede tega – pa bodo v nasprotju s tradicijo in pričakovanji. Zato pogajanja o preoblikovanju zahtevajo ključno dejanje politične volje.

Naj dodam, da se prizadevanja izplačajo, zlasti za sorazmerno majhno državo kot je Hrvaška ali pravzaprav – in velja enako – za druge države Zahodnega Balkana. Članstvo v EU – menim, da ga jemljemo za samoumevno – zagotavlja vrsto prednosti v političnem, gospodarskem, kulturnem in varnostnem smislu.

Vendar pa se največji smer prilagoditve skriva drugje. Eno je spremeniti strukture upravljanja, nekaj povsem drugega pa je sprememba odnosa družbe v nekaj radikalno drugačnega od oblik in vsebin, ki so bile razvite v Evropski uniji. Oba sta običajno medsebojno oddaljena, zagotovo pa bodo v družbi obstajali elementi, nekateri zelo močni, ki bodo v novi delitvi videli samo slabe strani zase.

Ne delajmo si utvar o tem. Hrvaški organi morajo ne samo zaključiti svoja pogajanja z Evropsko unijo, ampak morajo sočasno storiti tudi, kar lahko, da spremenijo socialno držo. Lahko se izkaže, da bo to težja naloga.

 
  
MPphoto
 

  Maria Eleni Koppa (S&D).(EL) Gospa predsednica, tri poročila, o katerih razpravljamo danes, odražajo trdno stališče Evropskega parlamenta o nadaljevanju procesa širitve. Vendar pa obstajajo pomembne razlike.

Dovolite mi, da začnem s čestitkami Hannesu Swobodi za njegovo poročilo o Hrvaški. Vsi smo zadovoljni, da se bo ta država v kratkem pridružila Evropski uniji.

Kar zadeva Turčijo, ostaja sporočilo izjemno uravnoteženega poročila gospe Oomen-Ruijten enako kot v prejšnjih letih. Turčija mora spoštovati vse svoje pogodbene obveznosti, kot so storile tudi vse prejšnje države kandidatke. Pristop je in mora biti končni cilj. Vendar pa ne moremo imeti pristopa à la carte, prilagojenega Turčiji. Turčija je velika država, ki mora sprejeti, da so nadaljevanje reforme, spoštovanje človekovih pravic, ustrezna pomoč pri reševanju ciprskega vprašanja, dobri sosedski odnosi in odprava casus belli, ki ga ima glede držav članic, so koraki, ki jo bodo približali Uniji.

Glede Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije pošilja poročilo gospoda Zorana Thalerja pozitivno sporočilo državi. Grčija poziva voditelje Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije naj se za pogajalsko mizo usedejo v dobri veri, da bi se našla medsebojno sprejemljiva rešitev v okviru ZN. Grška vlada ve, da proces potrebuje nov zagon, in je resnično odločena, da se vprašanje reši. Od druge strani pričakujemo enako odkrito stališče.

 
  
MPphoto
 

  Andrej Kovačev (PPE).(BG) Gospa predsednica, komisar Füle, pozdravljeni v Parlamentu. Želim vam veliko uspeha pri vašem delu. Čestitati želim gospodu Swobodi, gospodu Thalerju in gospe Oomen-Ruijten za njihova uravnotežena, objektivna poročila.

Evropski parlament je ob številnih priložnostih izrazil svojo politično željo za države Zahodnega Balkana, da se pridružijo Evropski uniji, in izrazil pripravljenost pomagati tem državam, da lahko hitro izpolnijo merila za članstvo. Hrvaška je v ciljni ravnini. Močno upam, da bo pristopna pogodba za to državo podpisana letos. Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija je napredovala glede izpolnjevanja meril za začetek predpristopnega postopka. Pričakuje se, da bo Evropski parlament potrdil odločitev Evropske komisije, ki je bila sprejeta konec lanskega leta, in začel pristopni postopek. Da bi prišlo do tega, menim, da si mora Nekdanja jugoslovanska republika Jugoslavija še naprej v evropskem duhu prizadevati za rešitev problemov z njenimi sosedami. Če imajo oblasti v Skopju politično voljo, da ne uporabijo zgodovine, bodisi starodavne ali nedavne, in razpravljati o trenutnih političnih ali nacionalnih namerah, je mogoče doseči kompromis. Zgodovina nas mora združiti in ne ločiti. Pustite, da zgodovinarji pridejo do svojih akademskih zaključkov, vendar pa ne smejo stati na poti evropske usode katere koli države kandidatke. Tako imenovanega sovražnega govora se ne sme dopuščati. Omenil bi zlasti učbenike, ki jih otroci uporabljajo v šolah. Ne smejo vsebovati opisov, ki spodbujajo sovražno vedenje do drugih držav članic.

Način za povečanje zaupanja na Balkanu ni samo z načrtom za liberalizacijo vizumov, ki je vzpostavljen in deluje, zaradi česar sem zelo zadovoljen, ampak tudi s skupnim praznovanjem zgodovinskih datumov in herojev, ki so skupni določenim balkanskim državam. Upam, da bodo ustrezne institucije v državah članicah preučile priporočila poročil. Hrvaški, Makedoniji in Turčiji želim veliko uspeha na njihovi poti v Evropo.

 
  
MPphoto
 

  Evgeni Kirilov (S&D). – Gospa predsednica, nadaljevati moramo s podporo perspektivi članstva v EU za države Zahodnega Balkana. Celotni proces podpira stabilnost in ohraniti moramo zagon.

Kot poročevalec za vizumske olajšave v delegaciji v skupnem parlamentarnem odboru Evropske unije in Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije menim, da je bila uvedba brezvizumskega režima v državi zelo pomembna spodbuda za njene ljudi. Zadnje poročilo Komisije kaže, da je Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija dosegla napredek na številnih področjih, to pa je treba pohvaliti.

Prihajam iz sosednje države, Bolgarije, in kot sosednje države vidimo nekaj zaskrbljujočih teženj. Po mojem mnenju vprašanje imena ne sme biti prednostno. Makedonska izgradnja države se je začela po drugi svetovni vojni in zdaj se velik del prebivalstva opredeljuje za Makedonce. Vendar pa se moramo držati svojih vrednot: ne moremo dopuščati, da se izgradnjo države zamenjuje z nacionalistično retoriko ali očitno manipulacijo zgodovine vse do starega veka. Drugič, potrditev nacionalne identitete ne sme voditi h ksenofobiji do državljanov, ki se opredelijo za državljane bolgarskega izvora. Ti ljudje so žrtve verbalnega in fizičnega nasilja in se jih celo zakonsko preganja iz izmišljenih razlogov.

 
  
MPphoto
 

  Marietta Giannakou (PPE).(EL) Gospa predsednica, rada bi čestitala komisarju in mu zaželela veliko uspeha v zelo pomembnem sektorju, ki ga je prevzel.

Dejstvo je, da se Evropa lahko širi in se ima pravico širiti še naprej. Predvsem na Zahodnem Balkanu imajo ti ljudje pravico do boljše usode in primernega dela evropskih vrednot.

Vendar pa je treba omeniti, da bi bilo zlasti za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo bolje, če država ne bi izbirno uporabljala zgodovine kot orodja, da postane članica Unije; navaditi se mora na prispevanje k postopkom Združenih narodov in reševanje svojih problemov z diplomacijo, ne propagando. Zato je treba Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo pozvati k ukrepanju, če si želi prihodnosti kmalu.

Čestitala bi gospe Oomen-Ruijten za odlično poročilo o Turčiji in tudi gospodu Swobodi ter seveda tudi gospodu Thalerju, čeprav se ne strinjam z določenimi vidiki njegovega pristopa in poročila.

Vsekakor moramo razumeti, da se bodo s kompromisi, ki ne odražajo resnice in resničnosti, problemi ponovno pojavili v prihodnosti. Po drugi strani bi v zvezi s Turčijo rada povedala, da so bila vložena prizadevanja, vendar pa ni prišlo do pomembnega premika, ki bi nam omogočal reči, da Turčija svoje probleme rešuje diplomatsko, z drugimi besedami, z umikom ali začetkom umika svojih enot iz evropske države, Cipra.

 
  
MPphoto
 

  Wolfgang Kreissl-Dörfler (S&D). (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, čestitati želim tudi vam, gospod Füle, za vaše novo imenovanje in vam zaželeti veliko sreče pri tej zelo pomembni nalogi.

Odboru ste že pojasnili, da gre v pogajanjih s Turčijo za njen pristop in ne za noro zamisel prednostnega partnerstva, ki nikoli ni bila ustrezno razširjana s strani tistih, ki jo zagovarjajo. Vendar pa ste pojasnili tudi – in to zelo pozdravljamo –, da morata obe strani izpolniti svoje obveznosti in dolžnosti. V tem primeru, gospod Posselt, velja načelo pacta sunt servanda. Zagotovo poznate ta rek, ki ga je uporabljal vaš nekdanji ugledni voditelj.

Zame je pomembna še ena točka. Seveda mora Turčija storiti še veliko, prav tako pa Evropska unija, pa naj gre za vprašanje Cipra, izvajanje pravic manjšin v Turčiji ali politični in vojaški vidik. Vendar pa je nekaj jasno. Proces nikoli ne bo enosmeren. To vemo iz zgodovine Evropske unije. Ozreti se morate samo na procese in postopke v zvezi z Lizbonsko pogodbo. V procesu v Turčiji bo vedno prihajalo do napredovanja in nazadovanja.

Očitno je še nekaj drugega, in sicer, da bo Turčija, ko bo izpolnila vse zahteve, ko bo sprejela pravni red Skupnosti, drugačna država. Vendar pa je tudi Lizbonska pogodba Evropski uniji prinesla trajne spremembe. Tega se moramo zavedati. Kot sem dejal, obe strani morata izpolniti svoje obveznosti.

 
  
MPphoto
 

  Alojz Peterle (PPE).(SL) Če hoče Evropska zveza res igrati močnejšo globalno vlogo, mora poskrbeti za več Evropske zveze v Evropi. To pomeni tudi dokončanje projekta združene Evrope v jugovzhodni smeri. Potrebna ni samo evropska perspektiva, potrebna je dinamika procesa, potrebna je tudi stimulacija.

Vesel sem, da lahko pozdravimo napredek v vseh treh državah in čestitam poročevalcem Rii Oomen-Ruijten, Zoranu Thalerju in Hannesu Swobodi za dobro opravljeno delo. V vseh treh državah me še posebej veseli, da so posvetile posebno pozornost razvoju odnosov s sosedi.

Omenjen je bil tudi arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško. Dejstvo je, da ga ta čas povsem različno razlagata hrvaška in slovenska vlada – in to v ključni točki, kar medsebojnega zaupanja ne krepi. Pozivam obe vladi, da izkoristita bilateralne možnosti za enotno interpretacijo sporazuma kot tudi za razvoj dobrososedske atmosfere, ki bo naklonjena zaključku pristopnega procesa.

Gospodu komisarju iskreno čestitam k prevzemu odgovorne naloge in mu želim veliko sreče pri doseganju ambicioznih ciljev. Prav tako želim veliko sreče in modrosti španskemu predsedstvu.

 
  
MPphoto
 

  Emine Bozkurt (S&D).(NL) Sosedje skrbijo drug za drugega, podpirajo drug drugega. Če so zadeve v soseščini dobro urejene, je to dobro tudi za ljudi, ki tam živijo. Turčija in Ciper sta sosedi. Ko pogledata čez ograjo, ne vidita drug drugega, ampak turške Ciprčane, ki so se znašli ujeti med dvema stranema.

Da bi zagotovili, da so vsi ljudje, ki živijo na Cipru, ponovno resnično sposobni živeti skupaj, je potrebna rešitev, ki od sosedov zahteva, da vsak odigra svojo vlogo. Generalni sekretar ZN Ban Ki Mun je prejšnji teden povedal, da verjame, da je rešitev za Ciper verjetno na dosegu roke. Ta parlament ima pomembno delo in mora pozitivno prispevati k reševanju vprašanja Cipra ter konstruktivno iskati rešitve in jih odstranjevati, namesto da jih postavlja na pot. Da, Turčija mora biti pripravljena vložiti prizadevanja za približevanje te rešitve. K temu pozivamo v poročilu, o katerem bomo glasovali. Vendar pa ni samo Turčija tista, ki si mora prizadevati. Vse udeležene strani morajo odigrati svojo vlogo pri ustvarjanju pozitivnega ozračja, v katerem je mogoče najti zanesljivo rešitev. Nenazadnje je to tisto, kar si želimo vsi: rešitev.

Podpirati moramo tudi državo kandidatko Makedonijo, ko gre za vprašanje njenega imena, da bi se lahko začela pogajanja. Kot države članice moramo biti pozorni, da zagotovimo, da nismo del problema, ampak da namesto tega prispevamo k iskanju rešitve.

Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija je pomembno napredovala in je lahko zgled za druge države Balkana, medtem ko ponuja tudi priložnost za povečanje stabilnosti v regiji. Tu si moramo prizadevati, da bi videli razcvet najpomembnejših izvoznih proizvodov EU: demokracije, človekovih pravic, miru in varnosti.

 
  
MPphoto
 

  Miroslav Mikolášik (PPE). (SK) Hrvaška z jasnimi koraki proti izpolnitvi meril kaže svojo odločenost, da se pridruži EU. Politična volja se je odražala v reformah javne uprave in sodstva ter v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu. V sodstvu je narasla preglednost, zmanjšalo se je število nerešenih sodnih postopkov in pretirano dolgih postopkov. Pomemben dejavnik je nenehno razkrivanje vojnih zločinov, pri katerem Hrvaška popolnoma sodeluje z Mednarodnim kazenskim sodiščem. Hrvaška kaže dobro stopnjo ureditvene uskladitve s pravnim redom Skupnosti. Doživlja velike zakonodajne in institucionalne spremembe, katerih cilj je boj proti organiziranemu kriminalu in mafiji ter krepitev čezmejnega sodelovanja z organi kazenskega pregona v sosednjih državah.

Bančni sektor na Hrvaškem je trden, vlagatelji zaupajo v stanje gospodarstva in ohranjena je bila makroekonomska stabilnost. Še vedno obstaja potreba po dokončanju programov privatizacije majhnega obsega in zmanjšanju vmešavanja države v gospodarstvo. Po mojem mnenju si posebno pohvalo zaslužijo sprava med etničnimi Hrvati in etničnimi Srbi, izboljšano varstvo pravic manjšin in vključevanje beguncev, vključno s ponovno gradnjo domov. Zato Hrvaško pozivam, naj nadaljuje z razvojem kulture politične odgovornosti in z javno razpravo o članstvu in posledicah pristopa, saj samo tretjina prebivalstva trenutno meni, da je pristop k EU koristen. Čestital bi tudi novemu komisarju gospodu Füleju in mu zaželel dobrodošlico na njegovem položaju.

 
  
MPphoto
 

  Justas Vincas Paleckis (S&D). – Gospa predsednica, pozdravljam komisarja Füleja in čestitati želim avtorjem za tri dobro uravnotežena poročila. Ni dvoma, da perspektiva članstva v EU spodbuja Turčijo v smeri pozitivnih sprememb. Nenazadnje je ta muslimanska država edinstvena, saj je storila prve korake k prilagajanju evropskim vrednotam pred skoraj 100 leti in kljub različnim zgodovinskim vetrovom ni zašla s poti. Turčija je najbolj zahodna od vzhodnih držav in najbolj vzhodna od zahodnih držav, zato njena edinstvena vloga ni samo evropska, ampak tudi svetovna.

Ankara mora pospešiti reforme, si odločneje prizadevati za kompromis o ciprskem vprašanju in storiti nadaljnje korake v spravi z Armenijo. Vendar pa odločno podpiram stališče Skupine demokratov in socialdemokratov, da perspektive članstva Turčije v EU ne sme nadomestiti nobena Ersatzlösung ali nadomestna možnost.

 
  
MPphoto
 

  Francisco José Millán Mon (PPE). - (ES) Gospa predsednica, pozdravil bi komisarja. V tem desetletju je bila širitvena politika skupaj z evrom največji uspeh Evropske unije. Te politike ne smemo zadrževati. Poleg tega ne smemo prelomiti obveznosti, ki jih imamo do držav kandidatk, čeprav moramo spoštovati tudi dobro znani načeli konsolidacije in pogojenosti.

Pozabiti ne smemo tudi na sposobnost povezovanja Evropske unije ali potrebo po sporočanju državljanom o širitvi ter njenih prednostih in posledicah.

Zaradi časovne omejitve bom podal nekaj kratkih pripomb. Načeloma morajo države kandidatke predhodno rešiti vse ozemeljske spore in podobne zadeve, ki so ostale nerešene med njimi ali z državami članicami, da kasneje ne bi upočasnile delovanja Unije.

V primeru Turčije bi rad poudaril predvsem, kako pomembno je, da se stopnja reform – ki so potrebne tudi za Turčijo samo – vzdržuje in celo poveča.

Pozdravljam tudi nedavne zaveze, ki jih je pokazala Turčija v zvezi z Nabuccom, ki je zelo pomemben za povečanje raznolikosti virov oskrbe z energijo v Evropi. Vendar pa moram priznati, da me je nekoliko presenetila poteza turške vlade lani jeseni, ko je podprla iranske oblasti. Menim, da mora biti zunanja politika države kandidatke skladna z zunanjo politiko Unije.

Nazadnje sem prejšnji teden bral intervju s turškim ministrom za evropske zadeve, ki je zvenel, kot da bi Turčija ukinila vizume za države, kot so Sirija, Libanon in Libija. To me je nekoliko presenetilo, saj bi morala država kandidatka tudi svojo vizumsko politiko približevati vizumski politiki Evropske unije in se ne odmikati v nasprotno smer.

Želel bi potrditev te informacije.

 
  
MPphoto
 

  Antigoni Papadopoulou (S&D).(EL) Gospa predsednica, gospa Oomen-Ruijten si je zelo prizadevala predstaviti uravnoteženo poročilo, za to pa se ji zahvaljujemo. Spremembi 13 in 14 skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze rušita to ravnotežje, zato vas pozivam, da glasujete proti njima.

V pogovorih o ciprskem vprašanju je Turčija prek gospoda Talata podala nesprejemljive predloge ter ostaja brezkompromisna in maksimalistična. Zato je napačno pozivati vse strani, naj podprejo tekoča pogajanja. Stran, na katero je treba izvajati pritisk, je Turčija kot zasedbena sila. Turčija mora nemudoma umakniti vse turške enote, končati zasedbo in prenehati imeti turško skupnost na Cipru za talko, ker je ta, ne ciprski Grki, odgovorna za tako imenovano izolacijo ciprskih Turkov. Turčija mora vrniti oblegano mesto Varoša in končati nezakonito naseljevanje in prilaščanje lastnine ciprskih Grkov.

Turčija ima v rokah ključ do rešitve problema Cipra in napredovanja svojega pristopa. Majhna država Ciper zahteva nič več in nič manj kot rešitev v skladu z evropskim pravnim redom, brez odstopanj, in resolucijami ZN. Ciprčani niso drugorazredni državljani iz nekakšne otomanske ali druge kolonije. Smo evropski državljani z evropskimi pravicami.

 
  
MPphoto
 

  Doris Pack (PPE).(DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, skrajni čas je, da EU končno začne pogajanja z Makedonijo. Makedonija je izpolnila pogoje in na začetek pogajanj čaka od leta 2005. Grčija je bila deležna toliko solidarnosti drugih 26 držav članic, da zdaj ne sme vložiti veta na začetek pogajanj z njeno sosedo Makedonijo. Vprašanje imena je povsem dvostransko vprašanje, čeprav so ZN pomagali v zvezi s tem.

Glede Hrvaške bi povedala, da se ta država bori proti korupciji v takšnem obsegu, da bi se po njej morale zgledovati druge države, vključno z nekaterimi znotraj EU. moja druga pripomba je, da je bilo vračanje beguncev, ki ga je pravkar omenil gospod Boştinaru, po mojem mnenju zgledno obravnavano. Kot je dejal gospod Swoboda, mnogih zadev ni mogoče rešiti na način, na katerega smo si zamislili.

Moja tretja pripomba zadeva sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem za vojne zločine v Haagu. Hrvaška je vse svoje iskane vojne zločince izročila že pred leti. Dokumenti iz domovinske vojne, ki se jih je zahtevalo, bodisi niso več na razpolago ali pa nikoli niso obstajali. Zato je k tem vprašanjem potreben pristop zdrave pameti. Vlada išče dokumente in je sestavila delovno skupino, vendar pa ne more storiti več, kot iskati. Če ne bo našla ničesar, potem je pomembno narediti korak naprej glede na dejstvo, da Hrvaška že leta sodeluje s sodiščem in je tako v veliki meri izpolnila pogoje. Resnično upam, da bo poglavje kmalu odprto, da se lahko pogajanja s Hrvaško zaključi do konca letošnjega leta.

 
  
MPphoto
 

  Ismail Ertug (S&D).(DE) Gospa predsednica, gospod predsedujoči Svetu, gospod Füle, zaželel bi vam veliko uspeha pri vašem prihodnjem delu. Težko je prezreti protislovnost ciprskega vprašanja. V Evropski uniji ne smemo ignorirati očitno neprijetnih vprašanj ali se pretvarjati, da ne obstajajo. Nismo držali svoje obljube. To je dejstvo in odpraviti moramo te dvojne standarde.

Vemo, da je treba protokol iz Ankare vsekakor izvajati v zvezi s ciprskim vprašanjem. Vendar pa je jasno tudi, kot je navedel Svet leta 2004, da se mora izolacija severnega Cipra končati. Vesel sem, da južni Ciper severu zagotavlja potrebno podporo, vendar pa to ni bil namen Evropske unije. Njena namera je bila, da morajo vi, celotna EU, končati izolacijo. Da bi premagali zadnjo oviro na tem področju, moramo narediti korak naprej in končati to izolacijo.

 
  
MPphoto
 

  Tunne Kelam (PPE). – Gospa predsednica, za novo Komisijo – in toplo pozdravljam komisarja Füleja – je zdaj čas, da obnovi zavezo EU širitvi s tem, da zaključi pristopna pogajanja s Hrvaško do konca letošnjega leta in začne pogajanja z Makedonijo.

Slednja je dosegla prepričljiv napredek kljub mnogovrstnim težavam in jo je treba spodbujati, naj nadaljuje. Obe strani pozivam, naj vprašanje imena rešita na odprt in velikodušen evropski način, kot se je včeraj zavzemal predsednik Barroso.

Tudi Turčija je dosegla velik napredek. Če pogledamo Ukrajino, lahko vidimo razliko, ki jo lahko naredi že samo perspektiva pristopa. Turčija lahko postane članica, če izpolni københavnska merila. Z novim komisarjem ne smemo izgubljati časa pri tem, da Turčijo pripravimo do tega, da začne svoje enote umikati s Cipra in izvajati protokol iz Ankare. Menim, da je to mogoče imeti za pogoj za nadaljevanje pogajanj. Sam ne bom imel nobenega problema s pristopom Turčije, ko bo enako enostavno zgraditi krščansko cerkev v Ankari in mošejo v Bruslju.

 
  
MPphoto
 

  Jürgen Klute (GUE/NGL).(DE) Gospod predsednik, rad bi govoril o dveh vidikih turškega vprašanja. Običajno se razpravlja o etničnih sporih in to upravičeno. Na tem področju je treba opraviti še veliko dela, prav tako pa ostajajo nekatere težave. Vendar pa ljudje običajno spregledajo dejstvo, da so v Turčiji še vedno veliki problemi s sindikalnimi pravicami in pravicami zaposlenih. Turška vlada še naprej nasprotuje sindikatom – v nekaterih okoliščinah uporablja celo policijsko silo –, ki svojim članom, z drugimi besedami, turškemu delovnemu ljudstvu, zagotavlja podporo. To se je nedavno zgodilo v sporu, ki je vključeval delavce tovarne Tekel. To je ena izmed pripomb, ki jih želim podati. Demokratična družba mora zaščititi pravice zaposlenih in sindikatov in pomembno se je boriti za te pravice. EU podpira te pravice, zlasti v svoji vlogi socialne Evropske unije.

Drugi dejavnik je privatizacija. Turčija se prilagaja EU, to pa vključuje tudi področje privatizacije. Delavcem tovarne Tekel, izmed katerih jih 12 000 trenutno stavka, grozi izguba delovnega mesta ali pa so ga zaradi privatizacije že izgubili. Vendar pa v tobačni industriji ne delajo samo delavci tovarne Tekel. Približno 500 000 ljudi, zaposlenih v pridelavi tobaka v jugovzhodni Turčiji, je v zadnjih letih izgubilo delovno mesto, posledica tega pa je, da Turčija zdaj uvaža tobak, čeprav je bila ena glavnih pridelovalk in izvoznic tobaka. Pred tednom dni sem imel priložnost odpotovati v Ankaro in govoriti z delavci tovarne Tekel. Če se bo proces zmanjševanja števila delovnih mest in uničevanja celotnih sektorjev industrije zaradi privatizacije nadaljeval, bodo Turki izgubili svoje navdušenje nad pristopom k EU. Zato se moramo osredotočiti na socialni vidik EU. To bi še enkrat poudaril.

 
  
MPphoto
 

  Krzysztof Lisek (PPE).(PL) Gospa predsednica, komisar, toplo vas pozdravljam, gospod Füle, tako kot vsi, in želim vam veliko vztrajnosti v naslednjih letih vašega dela. Vem, da prvi dan ne bi smeli govoriti o koncu novega parlamentarnega mandata. Seveda vam želim mnoge druge mandate, gospod Füle, vendar pa vam želim, da se boste lahko, ko boste tu govorili ob koncu tega mandata, z nami sestali v novi, razširjeni Evropski uniji z morda celo več kot 30 državami.

Gospod Füle, poleg vašega dela glede pomembnih držav, o katerih danes govorimo tu, bi vas pozval, da pozornost posvetite tudi drugim državam, ki sanjajo o članstvu v Evropski uniji. Tako kot jaz tudi vi prihajate iz države, ki je pravkar pristopila k Evropski uniji, in menim, da vi, jaz in vsi kolegi poslanci iz vseh novih držav članic razumemo, kako pomemben je bil pristop k Evropski uniji za naše družbe. To želimo tudi državam, o katerih govorimo danes.

Kot Poljak imam skromne sanje, z njimi pa bi tudi končal svoj govor. Sanjam o tem, da bi Hrvaški, državi, ki je v pogajanjih dosegla največji napredek, morda uspelo pristopiti k Evropski uniji med ne tako oddaljenim poljskim predsedovanjem.

 
  
MPphoto
 

  Andreas Mölzer (NI).(DE) Gospa predsednica, poročilo o Turčiji ponovno ni poročilo o napredku, ampak poročilo o neuspehu Turčije. EU poziva Turčijo, naj stori več na področju pravic manjšin, vendar pa slednja namesto da bi rešila vprašanje Kurdov, kot je obljubila, načrtuje prepoved prokurdske Stranke demokratične družbe (DTP). Že četrto leto zapored vladi v Ankari ni uspelo izvajati dodatnega protokola k pridružitvenemu sporazumu, temveč države članice EU preko svojih veleposlanikov poziva, naj rešijo vprašanje Cipra. Po mojem mnenju dolgo pričakovana pogajanja o sredozemskem otoku niso vzrok za slavje, saj je najnovejši predlog ciprskih Turkov v nasprotju z obstoječim soglasjem o nekaterih točkah, kar pomeni, da dejansko predstavlja korak nazaj.

Toliko o pozitivnih rezultatih, za katere je špansko predsedstvo najavilo, da jih lahko pričakujemo. Turčija ni del Evrope ne geopolitično ne v duhovnem ali kulturnem smislu. Človekove pravice, pravice manjšin in mednarodno pravo ostajajo koncepti, ki so Turčiji tuji. Po mojem mnenju bi bil edini odkrit odziv, ki je v skladu z željami državljanov EU, končanje pristopnih pogajanj in prizadevanje za prednostno partnerstvo.

 
  
MPphoto
 

  Georgios Koumoutsakos (PPE).(EL) Komisar, pozdravljamo vas in vam želimo veliko uspeha pri vašem delu. Danes med drugim razpravljamo o napredku Turčije v smeri Evrope. Včeraj smo razpravljali o težki gospodarski situaciji, s katero se soočajo določene države v evrskem območju, zlasti o kritični situaciji, s katero se sooča Grčija.

Ti dve razpravi se na določeni točki križata, imata eno stično točko. Ta stična točka je ogromna, neprožna poraba Grčije za obrambo, kjer se okoli 5 % njenega bruto domačega proizvoda nameni vojaškim izdatkom – in ne zato, ker tako hoče. Seveda se del tega porabi za izvajanje obveznosti kot članice Nata. Vendar pa se večina porabi zato, ker moramo obravnavati posebno politiko sosednje države in države kandidatke, namreč Turčije.

Obstaja uradna turška politika, ki Grčiji grozi z vojno, znana kot casus belli, in ne gre zgolj za grožnjo na papirju; Turčija ima navado kršiti zračni prostor vzhodnega Egejskega morja in preletavati celo njegove naseljene grške otoke.

To se mora nehati in Evropski parlament mora Ankari poslati odločno sporočilo. Če bo v zvezi s tem prišlo do izboljšanja, bo napredek Turčije k Evropi dobil zagon, seveda skupaj z vsemi drugimi obveznostmi, ki jih mora spoštovati.

 
  
MPphoto
 

  Monica Luisa Macovei (PPE). – Gospa predsednica, cilj Unije v sosedski politiki je vedno bil izvoz stabilnosti in ne uvoz nestabilnosti.

Zato države članice in države kandidatke pozivam, naj ne pri priženejo dvostranskih sporov do ravni Unije. Kot odvetnica bi rada spomnila, da se je Grčija z začasnim sporazumom med njo in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, podpisanim septembra 1995, strinjala, da ne bo nasprotovala prošnjam Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije za članstvo v mednarodnih ali regionalnih organizacijah, če bodo vložene z imenom, ki ga navajajo Združeni narodi, ki se glasi Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija. Institucije Unije se na to državo sklicujejo kot na Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo. Te določbe so pravno zavezujoče v smislu mednarodnega prava. Zato ni pravne podlage, da Grčija ovira pristopni postopek države. Odločitve je treba sprejeti o uspehu države prosilke.

V zvezi s tem podpiram razprave o doseženem napredku in področjih, na katerih je še potrebno izboljšanje. Govoriti moramo o odlikah in pozorno spremljati izvajanje reform. Na podlagi doseženega napredka je Komisija predlagala, da se državi da datum za začetek pogajanj. Pridružujem se Komisiji in Svet pozivam, naj na svojem vrhu marca 2010 zagotovi datum za začetek pristopnih pogajanj.

 
  
MPphoto
 

  Eleni Theocharous (PPE).(EL) Gospa predsednica, komisar, četudi se danes sprejme zelo odločno resolucijo v korist Turčiji, ta država ne bo nehala kazati pomembnega demokratičnega primanjkljaja, saj očitno krši človekove pravice milijonov ljudi in zaseda Republiko Ciper, državo članico Evropske unije.

Vendar pa glede Cipra mnogi vztrajajo pri enakopravni razdelitvi odgovornosti na žrtev in storilca. Ne smemo sprejeti zločinov in oboroženega nasilja in vse udeležene strani pozivamo – pozivamo, naj storijo kaj? V zatočišču demokracije, Evropskem parlamentu, ne moremo poslušati neprimernih izrazov, kot sta severni in južni Ciper, in govoriti o volitvah za severni Ciper, kjer 70 % tako imenovanega volilnega telesa predstavljajo nezakoniti kolonisti.

Jasno je, da je ogrožen celotni sistem vrednot Evropske unije, če rešitev ne bo spoštovala človekovih pravic državljanov Cipra. Pogovori se seveda nadaljujejo, vendar pa jih ovirajo maksimalistične zahteve Turčije. Ker gre pri presoji bolj za Turčijo kot katero koli drugo državo, Turčijo pozivamo, naj pospeši proces pogovorov z dvema samoumevnima korakoma: prvič, naj takoj začne umikati okupatorsko vojsko, in drugič, naj zasedeno mesto Famagusta vrne njegovim zakonitim prebivalcem.

 
  
MPphoto
 

  Giovanni Collino (PPE). - (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, priznavamo prizadevanja Hrvaške v zadnjih letih za izpolnitev zahtev za članstvo v Evropski uniji. Podpiramo izjavo, ki jo je danes zjutraj dal gospod López Garrido.

Vendar pa ostaja ena nerešena zadeva, ki jo je treba obravnavati med pogajanji o dvostranskih zadevah med Hrvaško in Italijo in ki grozi, da bo vrgla senco na pristopni postopek. V mislih imam neplačilo finančne in moralne odškodnine za povzročeno škodo in nevračilo blaga, zaplenjenega Italijanom, ki so bili prisiljeni zapustiti te kraje kot izgnanci zaradi druge svetovne vojne.

Zdaj ko si prizadeva pridružiti se Evropski uniji, Hrvaško pozivam, naj pospeši proces iskanja spravnega, konstruktivnega in srečnega zaključka te žalostne in še vedno nerešene zadeve.

Hrvaško pozivamo, naj odškoduje pravice tistih ljudi, ki so tako dolgo čakali, da se bo to zgodilo, med drugim v skladu z evropskim pravom.

 
  
MPphoto
 

  Laima Liucija Andrikienė (PPE). – Gospa predsednica, imam kratko pripombo glede Turčije.

Turčija ima še vedno nekatere zelo resne probleme na področju človekovih pravic. Eno izmed nerešenih vprašanj je določanje pravic etničnih in verskih manjšin – Kurdov, kristjanov, alevitov in drugih. Te manjšine trpijo zaradi nenehnih kršitev njihovih pravic. Ciper in Grčija sta in bosta ostala za Evropsko unijo zelo pomembna.

Zato moramo, komisar, našim turškim partnerjem pojasniti, da je zelo težko govoriti o evropskem povezovanju Turčije, dokler ne bodo rešeni problemi v zvezi s turškimi verskimi in etničnimi manjšinami.

 
  
MPphoto
 

  Kyriakos Mavronikolas (S&D).(EL) Gospa predsednica, v današnji razpravi moramo priti do jasnega sporočila za Turčijo ob upoštevanju, da ni sprejela posebnih ukrepov za reševanje različnih problemov s sosednjimi državami.

Predvsem v zvezi s ciprskim vprašanjem menim, da mora Evropska unija ukrepati v okviru resolucij ZN, saj smo slišali predloge o vključitvi omembe problema izolacije ciprskih Turkov v poročilo. To pomeni, da nezakonito zasedenih ozemelj ni mogoče priznati; nasprotno, pravna država mora zagotoviti vso pomoč, kot se dogaja zdaj.

Hkrati mora Turčija umakniti vojsko, da bi odpravila glavne ovire prizadevanj za premagovanje težav pri vzpostavljanjem stika s ciprskimi Turki.

 
  
MPphoto
 

  Jelko Kacin (ALDE).(SL) Vsem poročevalcem čestitam za uravnotežena poročila, vam, komisar, pa želim obilo uspeha na pomembni funkciji.

Rad bi opozoril, da države članice Evropske unije z državami zahodnega Balkana ne komunicirajo na najboljši način. Nekatere države manipulirajo z datumi, ki niso realni. Leto 2014, ki ga nekateri ponujajo te dni, zbuja lažna upanja, nerealna pričakovanja, in zavaja tako politike kot javnosti teh držav. Samo realen pristop in korektnost z naše strani lahko krepita proevropske sile, lažne obljube pa so škodljive za njih in za nas. Bodimo pošteni, bodimo korektni, bodimo verodostojni.

 
  
MPphoto
 

  Konrad Szymański (ECR).(PL) Gospa predsednica, zavedam se, kako težko je vladi v Ankari v socialnih pogojih Turčije storiti karkoli za izboljšanje demokracije in človekovih pravic. To vsekakor upoštevam, vendar pa bi rad pozornost pritegnil k problemu, ki je bil v tej razpravi premalo izpostavljen. Mislim na problem verske svobode, ki je v Turčiji še vedno omejena, zlasti v zvezi s kristjani. V Turčiji problem še vedno predstavljajo ovire, s katerimi se soočajo verske skupnosti v zvezi s svojim pravnim položajem. Krščanske skupnosti imajo kljub uvedbi zakona o ustanavljanju velike probleme s pridobivanjem zaplenjene lastnine. Ekumenski patriarhat je omejil pravice za usposabljanje duhovščine in svobodno izbiranje ekumenskega patriarha. Poročevalki sem zelo hvaležen, da je v poročilu izpostavila vse te vidike. Sočasno obžalujem, da je bila v govoru gospoda Lópeza Garrida ta zadeva povsem prezrta. Gospod López Garrido, imam osebno pripombo: ideologije in človekovih pravic se ne meša.

 
  
MPphoto
 

  John Bufton (EFD). – Gospa predsednica, govoriti želim o vprašanju Turčije.

Moj pomislek je, da je leta 2003 Stranka za neodvisnost Združenega kraljestva v tem parlamentu navedla, da bodo posledice zaradi priseljencev iz novih držav članic, ki prihajajo v našo državo, Združeno kraljestvo, strašne. Bojim se, da bo, če se pridruži Turčija, 70 milijonom ljudi dovoljen vstop v Združeno kraljestvo. Združeno kraljestvo je polno. Imamo na milijone brezposelnih. Pritisk na naše javne službe je neverjeten. Misel na pridružitev Turčije ni vabljiva.

Odreka se nam pravica do izbire. Ljudem v naši državi se je odreklo glasovanje o Lizbonski pogodbi. Vsekakor potrebujemo razpravo v naši državi o tem, ali naj bomo v Evropskem parlamentu ali ne. Bojim se, da bo pristop Turčije sodu izbil dno. Prepričan sem, da smo zdaj v položaju, ko se bo celotna evropska situacija sesula, z evrom in tako dalje. Pridružitev Turčije bo stvari samo še dodatno zelo poslabšala.

Komisar, to je vaš prvi delovni dan. Rad bi vas popravil. Verjemite mi, osebi iz Walesa v Združenem kraljestvu: nočemo, da se Turčija pridruži.

 
  
MPphoto
 

  Zoltán Balczó (NI).(HU) V zvezi s pristopom Turčije je treba pojasniti osnovno vprašanje: kaj menimo, da je Evropska unija? Se nam vrednote, skupne evropske vrednote, še vedno zdijo pomembne? Te vrednote temeljijo na naukih krščanstva, ne glede na delež vernikov. Se nam zdi kulturno nasledstvo Evrope pomembno kot povezovalna sila? Če je odgovor „da“, Turčiji ni mesto v Evropski uniji. Seveda si moramo prizadevati za vzpostavitev najboljšega možnega partnerstva z njo. Drug pomemben dejavnik je, da bi njen pristop ustvaril precedens. Izraelski minister za zunanje zadeve je izjavil, da so potrpežljivi, vendar hočejo vsekakor postati članica Evropske unije. Povedal bi, da tudi Izraelu ni mesto v Evropski uniji.

 
  
MPphoto
 

  Csaba Sógor (PPE).(HU) V zvezi z zaščito manjšin sta Hrvaška in Makedonija dosegli napredek, vendar pa sta ti državi še vedno daleč od tega, da bi bili glede tega najboljši akterki. Kaj lahko storimo? Evropska unija bi lahko ti državi spodbudila s svojo zgledno zaščito manjšin, toda kaj se dejansko dogaja v Evropski uniji? Bil bi pozitiven znak, če bi Francija in drugi ratificirali Listino o regionalnih in manjšinskih jezikih, če bi Slovaška umaknila svoje ukrepe, ki so diskriminatorni do manjšin (glejte zakon o jeziku), in če bi Grčija priznala, da na njenem ozemlju živijo manjšine, in bi zagotovila njihove pravice kot posameznikom in skupnostim. V Romuniji bo, upam, uveljavljen zakon o manjšinah, čeprav smo še daleč od tega, da bi imeli pripadnike manjšin na najvišjih poveljniških mestih v vojski, avtonomije pa se vsi bojijo bolj kot 14. pridnjestrske ruske vojske. Parlament bi obstoječe države članice lahko spodbudil, naj dajo dober zgled z vzpostavitvijo standardov za zaščito manjšin, ki bodo zavezujoči za celotno ozemlje Unije.

 
  
MPphoto
 

  Danuta Jazłowiecka (PPE).(PL) Gospa predsednica, komisar, leto 2009 naj bi bilo v skladu s poročilom, ki ga je pripravila mednarodna krizna skupina, odločilno za vključevanje Turčije v Evropsko unijo. Prišlo naj bi bodisi do preboja v pristopnih pogajanjih ali do končanja pogovorov. Danes se pogovori še vedno odvijajo o nadaljnjih področjih, povezanih s pristopom. Res je, da špansko predsedstvo pravi, da hoče, da se Ankara pridruži Skupnosti čim prej, vendar pa se kopičijo znaki, da Ankara na novo opredeljuje svoje mesto v svetovnem redu in da njeno članstvo v Skupnosti ni prednostna naloga. Odprava vizumov za Jordanijo, Libijo, Iran in Sirijo, poslabšanje odnosov z Izraelom, krepitev odnosov s Sudanom, podpis sporazuma za začetek diplomatskih odnosov z Armenijo in blokada sporazuma s Ciprom – vse to kaže, da se Ankara vse bolj usmerja k sodelovanju s svojimi sosedami, celo na račun slabitve svojega položaja v pristopnih pogajanjih.

Vendar pa vprašanje energetske varnosti in ključna geografska lega Turčije pomenita, da počasi postaja nujno potrebna za zaščito evropskih interesov. Zato morda ne bo dolgo, preden bo pristop Turčije k Evropski uniji postal pomembnejši za nas kot za samo Turčijo. Zato Komisijo in Svet pozivam, naj na novo opredelita perspektivo Turčije za članstvo v Evropski uniji.

 
  
MPphoto
 

  Alf Svensson (PPE).(SV) Gospa predsednica, menim, da je izredno pomembno, da se napredek držav kandidatk, vključenih v pogajanja, tudi prizna in poudari. Menim, da je to zelo pomembno iz povsem psiholoških razlogov. Poleg tega ni mogoče zanikati, da so pogajanja z EU ustvarila boljše pogoje za ljudi teh držav. Pogajanja so sama po sebi pozitivna stvar.

Prepričan sem, da se vsi strinjamo, da si mora Turčija še naprej zelo prizadevati in da so verska svoboda, svoboda izražanja in svoboda tiska samoumevne. Vendar pa menim, da je treba navesti tudi, da pogajanja s Turčijo niso samo pogajanja s turško državo ali narodom, ampak da Turčija predstavlja tudi nekakšen ključ ali most do celotne regije. Zato ne smemo pozabiti, da se bodo odnosi EU z regijo občutno poslabšali, če se bo ponovno zaprlo vrata.

 
  
MPphoto
 

  Chrysoula Paliadeli (S&D). – Gospa predsednica, želim si, da bi imela čas poslancem tega parlamenta razložiti, zakaj so Grki tako občutljivi glede vprašanja v zvezi z imenom Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije. Žal je za to potrebna več kot minuta.

Ta zgodba iz poznih štiridesetih let 20. stoletja je žalostna zgodba, ki je ustvarila napačno podoba o njih. Zagotovim vam lahko, da Grki niso ne nacionalisti ne ekspanzionisti. Vse, kar delajo, je, da nasprotujejo uporabi imena, ki je del njihove starodavne zgodovinske in arheološke tradicije.

Razumem, da Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija kot nova neodvisna država doživlja zapoznelo fazo etnogeneze. Resni akademiki v Skopju ne podpirajo nacionalističnih teženj svojega predsednika vlade. Raje molčijo kot da bi se izpostavili tendenčni fazi, ki je odgovorna za povečanje napetosti, kot pravilno navaja poročilo gospoda Thalerja.

Želim si, da bi si Parlament in nova Komisija prizadevala in prispevala k rešitvi vprašanja imena ne s spodbujanjem nacionalističnih teženj vlade Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, ampak s podporo grškega stališča, ki si prizadeva za blag kompromis, za katerega se zdi, da bi nazadnje bolj zadovoljil ljudi Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije kot pa Grke.

 
  
MPphoto
 

  Zigmantas Balčytis (S&D).(LT) Današnje razprave so pokazale, da se kljub temu, da imajo poslanci Evropskega parlamenta različna mnenja o napredku Turčije, verjetno vsi strinjamo, da je osnovni predpogoj za članstvo v EU ustrezna izvedba temeljnih reform. Menim, da je danes prezgodaj, da bi določali konkretne datume, vendar pa moramo spremljati in zahtevati napredek Turčije, saj nedavni dogodki, ko so bile prepovedane dejavnosti političnih skupin, zbujajo zaskrbljenost in ne kažejo zaveze Turčije spoštovanju civilnih in političnih svoboščin. Vendar pa moramo Turčiji dati priložnost, da pregleda svoje ukrepanje, in upati, da bo Turčija v prihodnosti demokratična in svobodna država.

 
  
MPphoto
 

  Petru Constantin Luhan (PPE).(RO) Hrvaška je še naprej v najbolj napredni fazi med državami zahodnega Balkana na njihovi poti k pristopu k EU. Služi lahko kot zgled za države v regiji v zvezi z njihovo pristopno perspektivo v smislu izpolnjevanja pristopnih meril in pogojev.

Pozdravljam zabeleženi napredek glede notranje reforme, ki je tudi navedena v poročilu o napredku v letu 2009. Način izpolnjevanja potrebnih pristopnih meril, zlasti tistih, ki sodijo v poglavje 23, pravosodje in temeljne pravice, zaznamuje pomemben mejnik v napredku te države pri doseganju evropskih standardov.

Podpiramo pristop Hrvaške k Evropski uniji, če bo ta temeljil na strogem izpolnjevanju pristopnih meril, vključno s popolnim sodelovanjem z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo.

Hrvaška bo letos zaključila pristopna pogajanja. Pravzaprav je poročilo, o katerem razpravljamo danes, zadnje poročilo o napredku, ki ga je pripravil Evropski parlament. Prepričani smo, da bomo naslednje leto lahko glasovali o pogodbi za pristop Hrvaške k Evropski uniji, kar bo pozitiven znak za celotno regijo.

 
  
MPphoto
 

  Milan Zver (PPE).(SL) Spoštovani gospod komisar, čestitam vam za začetek novega dela in upam, boste uspešni na tem področju.

Jaz sem zelo vesel, da so vsa tri poročila pozitivna, da ugotavljajo napredek v modernizaciji teh držav, kot jo vidimo mi iz evropskega zornega kota. Predvsem je pomembno, da vse tri države imajo visoke standarde pri spoštovanju človekovih pravic, in tukaj mora biti Evropa striktna, kakor tudi pri sposobnosti urejanja odnosov s sosedi.

Tukaj bi rad poudaril, da poročila o Hrvaški ne bom podprl, predvsem zaradi tega, ker v njem Slovenija ni obravnavana na ustrezen način.

 
  
MPphoto
 

  Iuliu Winkler (PPE).(RO) Najučinkovitejša zunanja širitvena politika, ki jo ima Evropska unija v zvezi z Zahodnim Balkanom, je širitev v tej regiji. Ta bo zagotovila mir in prinesla demokracijo področju, katerega sloves kot „soda smodnika Evropske unije“ je žal okrepila novejša zgodovina.

Sočasno je najučinkovitejša zunanja politika za nove države Zahodnega Balkana pripadnost območju stabilnosti in blaginje Evropske unije. V tem procesu potrebujemo instrumente. Zato pozdravljam poročili o napredku Hrvaške in Makedonije, ki sta dragocena instrumenta.

Menim tudi, da so potrebni gospodarski instrumenti skupaj z regionalnim, gospodarskim in trgovinskim sodelovanjem, vključno v zvezi z naložbami, ki so se že izkazale za učinkovite. Menim, da morajo te instrumente preučiti Evropska komisija in vladi Hrvaške in Makedonije.

 
  
 

(Govornik je gospe Flautre zastavil vprašanje v skladu s postopkom modrega kartončka (člen 149(8) poslovnika))

 
  
MPphoto
 

  Barry Madlener (NI).(NL) Pravzaprav sem hotel voditeljici turške delegacije gospo Flautre zastaviti vprašanje. Ne vem, ali lahko to zdaj storim – zato sem dvignil modri kartonček. Lahko gospe Flautre zastavim vprašanje?

Gospa Flautre, glede na grozljive uboje iz časti v Turčiji bi vas vprašal, ali se strinjate, da moramo vložiti zahtevo za obširno preiskavo ubojev iz časti v Turčiji? V moji domovini Nizozemski imamo pretresljivo visoko pojavnost ubojev iz časti med Turki, prav tako pa je v Nemčiji, menim pa, da je to samo vrh ledene gore in da je v Turčiji zelo veliko ubojev iz časti. Lahko gospoda Füleja pozovemo, naj razišče uboje iz časti v Turčiji?

 
  
 

(Gospa Flautre se je strinjala, da odgovori na vprašanje v skladu s postopkom modrega kartončka (člen 149(8) poslovnika))

 
  
MPphoto
 

  Hélène Flautre (Verts/ALE).(FR) Gospa predsednica, vprašanje, da, toda katero vprašanje? Zastavljeno komu in s kakšnim namenom? Menim, da se je naša delegacija – katere član ste, gospod Madlener – zavezala in se še naprej trdno zavezuje človekovim pravicam in enakosti spolov ter vsaki pobudi, sprejeti za boj proti nasilju nad ženskami.

To sem pravkar omenila v svojem govoru. Menim, da so tako imenovani zločini iz časti, ki so zločini, organizirani na podlagi družine ali plemena, povsem neopravičljivi in da danes z velikim zadovoljstvom ugotavljamo, da v Turčiji nihče več mirno ne sprejema te vrste zastarele zločinske prakse.

 
  
MPphoto
 

  Diego López Garrido, predsedujoči Svetu. (ES) Gospa predsednica, gospe in gospodje, hvala za to obširno razpravo, ki se je osredotočala na nekatere odlične resolucije, ki jih je predložil Evropski parlament, in čestitam avtorjem gospodu Swobodi, gospodu Thalerju in gospe Oomen-Ruijten.

Menim, da vas je velika večina govorila v prid procesu širitve kot bistvenemu delu evropskega povezovanja. Kot je dejal gospod Brok, je bila širitev uspeh za Evropsko unijo, drugi poslanci pa so omenili nekatere primere uspeha v procesu širitve. Je tudi ključni element napredka v smeri demokratične reforme in demokratične poglobitve v tistih državah, ki se približujejo Evropski uniji, tistih, ki so začele svoj vstop v Evropsko unijo, in tistih, ki se imajo možnost pridružiti. Kot je poudaril gospod Mauro, to vedno obsega zavezo izpolnjevanju københavnskih meril, kar predstavlja še en element širokega soglasja, in s tem polno spoštovanje človekovih pravic.

Povsem se strinjam z gospodom Cashmanom, ko pravi, da je obravnavanje manjšin tisto, kar razločuje državo, in ne njeno obravnavanje večine, čeprav je pomembno tudi to. Tako moramo torej meriti spoštovanje človekovih pravic in s tem izpolnjevanje københavnskih meril.

Večina se nas je strinjala tudi glede tega, da je za Zahodni Balkan evropska perspektiva temeljni element v njegovem napredku – kot sta izpostavila gospa Giannakou in gospod Winkler –, ta pa ni samo v interesu teh držav, ampak tudi, kot je dejala gospa Göncz, v interesu Evropske unije.

Tudi glede Hrvaške se na splošno strinjamo, da je treba čim prej odpreti nova poglavja, vendar pa je treba povedati, da je bilo odprtih 28 od 35 poglavij ter da jih je bilo od teh 17 začasno zaprtih. Špansko predsedstvo si bo skupaj z Evropskim svetom in Svetom še naprej prizadevalo doseči nov napredek v pogajanjih, da bi jih kmalu pripeljalo do njihove zaključne faze. Zato sem prej omenil, da se bodo pristopna srečanja s Hrvaško začela takoj.

Pričakujemo, da bo časovni načrt za pogajanja o članstvu zaključen letos, kot je predlagal avtor poročila gospod Swoboda in kot so zahtevali nekateri poslanci, vključno z gospodom Hökmarkom, gospodom Berlinguerjem in gospodom Liskom, ki so izrazili upanje, da bo do pristopa Hrvaške k Evropski uniji morda prišlo med poljskim predsedovanjem.

Napredek je bil torej dosežen glede Hrvaške, kot je poudaril gospod Poręba. Vendar pa nas še čaka delo; pomanjkljivosti so na primer na pravnem področju, kot je izpostavil gospod Serracchiani.

Posledično menimo, da smo dosegli pomembno zaključno fazo v pristopu Hrvaške, in upamo, da bodo pogajanja zaključena in se bo Hrvaška po postopku ratifikacije pomembnih pogodb Evropske unije čim prej pridružila Uniji.

Če se zdaj posvetim Makedoniji, se je razprava osredotočala predvsem na vprašanje njenega imena. Ime vsekakor ni ena izmed københavnskih zahtev, seveda pa dobri, sosedski odnosi igrajo ključno vlogo v procesu oblikovanja nacionalne politike v vseh državah kandidatkah.

Države kandidatke in tudi države članice morajo zato v zadevah, kot je ta, pokazati največjo mero rahločutnosti. Prav tako ne smemo pozabiti, da je izhodiščna točka za pogajanja soglasje, z drugimi besedami soglasen dogovor med obstoječimi državami članicami.

Rešitev, ki so jo predhodno zagovarjali gospod Posselt, gospod Kasoulides, gospa Cornelissen, gospod Chatzimarkakis, gospa Göncz in gospa Paliadeli, je ukoreninjena v pogajanjih pod okriljem Združenih narodov in v dvostranskih stikih med Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo in Grčijo. Čeprav je to seveda zelo pomembna zadeva, Evropska unija sama dejansko ne sodeluje v takšnih pogovorih pod okriljem Združenih narodov.

Zato menim, da trenutno ne moremo povedati, kdaj točno bo rešen ta spor; kljub temu pa lahko z gotovostjo povem, da se špansko predsedstvo pridružuje čestitkam predsedniku vlade Gruevskemu in predsedniku vlade Papandreuju za obnovo neposrednega dialoga. To kaže sposobnost vodenja pri obeh in bo nedvomno vodilo k odprtemu ozračju in odnosu, ki ju je v svojem govoru omenil gospod Tremopolous.

Prepričani smo, da bo vlada Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije lahko nadaljevala ta pogajanja. Perspektiva članstva v EU je bila vedno pomembna za vso državo, to je tudi za njene etnične skupine, bodisi velike ali majhne.

V zvezi s Turčijo so bili številni govori, za začetek pa naj povem, da se pogajanja nadaljujejo z zmernim tempom – niso bila ustavljena –, to pa govorim v odgovor na pripombo gospoda Van Ordna v zvezi s hitrostjo teh pogajanj.

Upamo, da bomo med španskim predsedovanjem odprli še druga pogajalska poglavja. Omenil sem nekatera izmed njih, vendar pa seveda ne moremo napovedati hitrosti teh pogajanj, saj je ta odvisna od napredka reform v Turčiji in od tega, ali bo Turčija izpolnila merila. Poleg tega mora glede vsakega primera, na vsaki stopnji in za vsako poglavje postopka obstajati soglasni dogovor, kot se vsi zavedate.

Varstvo človekovih pravic in izpolnjevanje københavnskih meril je tema, ki je bila omenjena v mnogih govorih in ki je jasno navedena v poročilu gospe Oomen-Ruijten; in povedati je treba, da si mora Turčija na tem področju bolj prizadevati. Vložiti mora večja prizadevanja, to pa govorim v odgovor gospodu Belderju, gospodu Salafranci in drugim ter gospodu Angourakisu in gospodu Kluteju, ki so govorili o spodbujanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Imajo prav, vendar pa je prav, da povem tudi, da pogajalski postopek ostaja glavno orodje Evropske unije za vplivanje na doseženi napredek, in čeprav je resnično prišlo do napredka, ta ne zadostuje. To je bilo omenjeno tudi v govorih drugih poslancev kot so gospod Obiols, gospa Flautre, gospa Lunacek, gospod Preda in gospod Balčytis. Menim, da se moramo zavedati tega, ko bomo izvedli uravnoteženo presojo svojih pogajanj s Turčijo.

Tudi Ciper je bil omenjen v številnih govorih. Ciper bo seveda odločilno vprašanje v naslednjih mesecih. Povedati je treba, da so trenutna pogajanja med voditeljema obeh skupnosti na otoku pozitivna in da je bilo ustvarjeno boljše ozračje zaupanja.

Ni treba reči, da bi rešitev ciprskega vprašanja odpravila to oviro ali vse ovire ali vsaj nekatere izmed ovir, ki bi lahko zadrževale napredovanje Turčije v smeri pristopa, in bi ne glede na to, kaj se bo zgodilo, poslala pozitiven znak regiji kot celoti, s spravo kot osnovnim ciljem, kot je pravilno povedal gospod Howitt.

Seveda se vsi strinjamo, da mora Turčija ravnati v skladu z dodatnim protokolom. Nenehno se jo je pozivalo k temu in vsakokrat, ko imamo dialog s Turčijo, jo Svet spomni na to obveznost, ki jo mora spoštovati. 8. decembra 2009 je Svet sprejel sklepe, v katerih je bilo navedeno, da bo Svet v primeru, da se glede tega vprašanja ne doseže nikakršnega napredka, ohranil ukrepe, sprejete leta 2006, ki bi imeli trajen učinek na splošni napredek pogajanj.

Gospa Koppa in gospod Salavrakos sta omenila tudi druge dogodke: kršitev zračnega prostora in incidente v Egejskem morju. Zato ponavljam, da so sosedski odnosi nepogrešljiva zahteva za merjenje napredka Turčije v pogajanjih. Sklep Sveta z dne 8. decembra, ki sem jih večkrat omenil, so Turčiji poslali sporočilo v zvezi s tem. Zagotavljam vam, da bo predsedstvo pozorno spremljalo zadevo in si prizadevalo za njeno rešitev na vseh ravneh, ko bo ustrezno.

Gospa predsednica, stališče predsedstva glede pogajanj s Turčijo je povsem jasno. Strinjamo se s ponovnim soglasjem o širitvi, o kateri je Svet odločil decembra 2006, to pa pomeni, da je cilj pogajanj vsekakor prihodnji pristop Turčije k Evropski uniji.

 
  
MPphoto
 

  Štefan Füle, član Komisije. – Gospa predsednica, zelo sem hvaležen za takojšnjo priložnost sodelovanja v tej izmenjavi mnenj z vami o državah pristopnicah. Med svojim zaslišanjem sem obljubil, da vas bom poslušal in sprejel vaš nasvet, in današnja razprava je bila jasen dokaz tega bogastva, modrosti in razumevanja, ki so zbrani v tem parlamentu.

Dovolite mi dve splošni pripombi. Prvič, svoje obljube, ki sem jih dal med zaslišanjem, jemljem zelo resno. Želim si ne dveh monologov, ampak dialoga s tem parlamentom, ki bi odražal resnični duh Lizbonske pogodbe.

Dovolite mi še eno splošno pripombo, ki sem jo nekajkrat omenil med zaslišanjem. V pogovorih z državami kandidatkami in potencialnimi državami kandidatkami sem vedno poudarjal naslednja štiri načela. Prvo je trdna zavezanost københavnskim merilom; o njih se ni mogoče pogajati. Drugič, trdna zavezanost temeljni svoboščinam in pravicam, vključno z verskimi pravicami in pravicami manjšin ter seveda pravicami žensk. Tretjič, odkritost postopka in odražanje verodostojnosti na obeh straneh in na vseh ravneh. Četrtič, nikoli ne bom podcenjeval vprašanja sposobnosti povezovanja.

V zvezi s Hrvaško resolucija Parlamenta in stališče Komisije poudarjata, da se lahko Hrvaška zanese na Parlament in Komisijo kot zanesljiva zaveznika. Če bo država lahko izpolnila vse neizpolnjene pogoje, sem prepričan, da se lahko pristopna pogajanja zaključijo letos. Komisija, in prepričan sem, da tudi trenutno predsedstvo in vsa naslednja ter tudi Evropski parlament, bodo podpirali Hrvaško pri doseganju njenega cilja.

Glede Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije naj še enkrat poudarim, da si je država prislužila priporočilo Komisije za začetek pristopnih pogajanj na podlagi svojih lastnih odlik. Kljub temu se država še naprej sooča z mnogimi perečimi izzivi, vključno s političnimi merili. Kot je bilo izpostavljeno med razpravo, se zdaj odpira priložnost za rešitev vprašanja imena, sam pa sem popolnoma zavezan podpori tekočih pogovorov.

V zvezi s Turčijo se vsi zavedamo, da pred nami ni lahka pot, ne za Turčijo ne za Evropsko unijo, kot so med razpravo jasno navedli mnogi. Vendar pa vem, da je turška vlada še vedno zavezana demokratičnemu odprtju. Kdo bi si pred petimi leti predstavljal, kako turška družba in politiki odkrito in intenzivno razpravljajo o kurdskem vprašanju, civilnih in vojaških odnosih, ponovnem odprtju seminarjev v Halkiju ali odnosih z Romunijo?

Kljub temu ostajam zaskrbljen zaradi omejitev svobode tiska in medijskega pluralizma. Za zaščito novinarjev, borcev za človekove pravice in politikov pred preganjanjem in obsojanjem zaradi izražanja nenasilnega mnenja so potrebne nadaljnje pravne spremembe.

Glede pristopnih pogajanj je odprtje pomembnega okoljskega poglavja lani decembra ohrabrujoč razvoj, s katerim se je število odprtih poglavij povzpelo na 12. Upam, da bomo letos lahko odprli več poglavij. Vendar pa bo morala Turčija vložiti dodatna prizadevanja, da bi izpolnila zahtevna merila. Zato je pomembno, da se natančno nadaljuje s potrebnimi pripravami.

Komisija pozdravlja tudi okrepljen dialog s Turčijo o priseljevanju, ki mora voditi h konkretnim dosežkom, predvsem glede ponovnega sprejema in nadzora meja. V odgovor na določeno vprašanje enega izmed vaših kolegov naj povem, da se Komisija zaveda nedavnih dogodkov v zvezi s turško odpravo vizumov za Libanon in Sirijo. Generalni direktor Komisije, pristojen za te zadeve, bo naslednji teden v Ankari na pogovorih. To bo ena izmed tem, o kateri bo razpravljal ob tej priložnosti, in poročal bom o teh pogovorih.

Naj dodam tudi naslednje stališče Komisije, saj je bilo zahtevano. Vsi ukrepi, ki jih je predlagala in izvajala Komisija, so bili vedno namenjeni končanju izolacije turške skupnosti na Cipru kot orodje za pospešitev ponovne združitve Cipra v skladu s sklepi Sveta iz aprila 2004. Izvajamo sveženj pomoči v višini 259 milijonov EUR za trajnostni socialni in gospodarski razvoj turške skupnosti na Cipru in za njeno polno vključenost v Evropsko unijo po spravi in ponovni združitvi. Uredba o zeleni črti spodbuja gospodarske in osebne stike med ciprskimi Turki in ciprskimi Grki. Uredbo o trgovini o posebnih pogojih za trgovino za turško skupnost na Cipru mora še preučiti Svet.

Če se vrnem k Turčiji, se mora proces reform nadaljevati in Evropska unija mora še naprej spodbujati proces in napredek. Komisija ostaja zavezana pristopnemu postopku Turčije. Naši vzvodi in vpliv v Turčiji bodo postali še verodostojnejši in močnejši, če bodo naše zaveze ostale nedvoumne.

Veselim se zelo plodnega in tesnega sodelovanja v naslednjih petih letih.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. – Prejela sem tri predloge resolucij Odbora za zunanje zadeve v skladu s členom 100(2)(1).

Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo med današnjim glasovanjem.

Pisne izjave (člen 149)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) To poročilo priznava določene pozitivne korake, ki jih je storila Turčija, država kandidatka od leta 2005, v smeri pridružitve EU, čeprav se jo poziva, naj pospeši hitrost reform. Spominjam se, da so bila decembra 2006 pogajanja prekinjena zaradi tega, ker je država zavrnila uporabo carinske unije z EU za Ciper. Spor s Ciprom je treba rešiti in država mora še naprej napredovati v smislu demokracije in varstva človekovih pravic, boja proti korupciji, izboljšanja svobode tiska, potrebe po politični preglednosti ter hitrejšem in učinkovitejšem pravosodju, usklajevanja protidiskriminacijske zakonodaje v zvezi s spolom, spolno usmerjenostjo ter etničnimi in verskimi manjšinami in reforme javne uprave. Turška vlada še naprej kaže politično voljo za nadaljevanje reform in je znatno povečala temeljne svoboščine in demokratični razvoj znotraj države. Zato moramo napredovati v pogajanjih, katerih cilj je zagotovitev pristopa Turčije kot države s ključno vlogo kot posrednika v sporih med Izraelom in Palestino ter platforme za Irak in Iran, da najdeta skupno stališče.

 
  
MPphoto
 
 

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, poročilo vsekakor vsebuje nekatere zanimive točke celo za tiste, ki so proti odobritvi članstva Turčije v EU, kot sem sama in mnogi izmed vas. Vsebina poročila kaže nekatere včasih resne neuspehe Turčije, da bi izpolnila osnovne pogoje za pridružitev EU. Določeni deli resolucije, ki jo je predložil Odbor za zunanje zadeve, so tudi precej strogi. Ti dokumenti ne nasprotujejo teoretičnemu vstopu Turčije v EU v prihodnosti; vendar pa sem zelo zadovoljna z ugotovitvami, ki jih bo objavil Parlament, v zvezi z domnevnim pomanjkanjem napredka Turčije. Tisti, ki tako kot jaz nasprotujejo pridružitvi Ankare EU, v njih najdejo potrditev svojih lastnih običajnih nasprotovanj pristopu: v Turčiji se še vedno omejuje temeljne svoboščine, krši človekove pravice, vlada agresiven odnos do Cipra in Grčije in diskriminacija etničnih in verskih manjšin – to pa so vse problemi, ki jih Evropa seveda ne more prezreti. In vse to sestavlja običajne pomisleke o kulturnih in geografskih razlikah med Turčijo in Evropo in o problemih, do katerih bi prišlo s sprejetjem države, ki deli meje z več kot 80 milijoni prebivalcev: dejavniki, ki bodo še krepili moje neomajno prepričanje, da ni prav, da Turčija vstopi v Evropo, katere enotnost je odvisna predvsem od krščanskega duha.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Dušek (S&D), v pisni obliki.(CS) Po eni strani so način in obseg procesa demokratizacije v Turčiji in proces približevanja EU ključni. Po drugi strani razprave o prihodnjem članstvu Turčije v EU ne smemo prepustiti eni strani. Vsaka širitev vključuje upoštevanje proračuna v zvezi s tem, ali bo pristop določene države k EU pomenil prispevek ali pa bodo prevladovale finančne izgube. Bojim se, da v trenutni krizni situaciji skupne kmetijske politike in posledično evropskega proračuna ne moremo dovoliti širitve na državo, v kateri je 7 milijonov prebivalcev glede svojega preživetja odvisnih od kmetijstva (v EU je ta številka 10,4 milijonov). Samo za primerjavo: v trenutnih pogojih bi bili odhodki za Turčijo do leta 2025 okoli 10 milijard EUR, medtem ko bi za vseh 10 novih držav članic „vzhodne širitve“ znašali do 8 milijard EUR. Neposredna plačila turškim kmetom in plačila za razvoj podeželja in podporo trga bi v skladu s trenutno zakonodajno ureditvijo pomenila pogubo za evropsko kmetijstvo in kmete. Glede na ogromno velikost, število prebivalcev in gospodarski položaj te države kandidatke bi pristop Turčije k EU naložil veliko breme proračunu z 9-odstotnim upadom BDP na prebivalca EU. Zato moramo ponovno in podrobneje razpravljati o pristopu Turčije k EU, skupaj s povezanimi reformami SKP.

 
  
MPphoto
 
 

  Martin Kastler (PPE), v pisni obliki.(DE) Pohvalno je, da je nova makedonska demokracija še napredovala na vseh področjih družbe in gospodarstva. Zelo pozdravljam dejstvo, da so predsedniške in lokalne volitve marca 2009 potekale gladko. To je znak naraščajoče demokratizacije v vsej regiji, ki se je odražal v Makedoniji. Makedonija je izpolnila vsa merila za liberalizacijo vizumske ureditve, zato njeni državljani od 19. decembra 2009 ne potrebujejo vizumov. To predstavlja pomemben korak naprej. Vendar pa mora Makedonija izvesti še številne reforme. Močno upam, da lahko uporabimo izkušnje, ki smo jih zbrali v prvi fazi vzhodne širitve EU, da ji pomagamo v tem procesu. V tem okviru mislim na izvajanje institucionalnih reform, kjer so politične ustanove in vrsta različnih NVO dosegle tako veliko. V zvezi s preoblikovanjem in standardi EU moramo okrepiti sodelovanje na dveh področjih. To sta reforma javne uprave, sodstva in policije. Osebno si želim, da bi bil spor o imenu med Makedonijo in Grčijo rešen v bližnji prihodnosti. Pomembno je, da napredek v smeri združevanja Evrope ne zastane zaradi dvostranskih sporov.

 
  
MPphoto
 
 

  Bogdan Kazimierz Marcinkiewicz (PPE), v pisni obliki. (PL) Hrvaška bi se morala zaradi svojega geopolitičnega položaja in zgodovinskih odnosov nedvomno čim prej pridružiti Evropski uniji. Kljub številnim napetostim s sosedami in etničnim sporom, ki so nastali med državljansko vojno, si povsem povezane in združene Evrope ne znam predstavljati brez Hrvaške. Pogajanja, ki so se začela leta 2004, so bila obetajoč razvoj in bi se morala brez motenj zaključiti letos, ob tem pa je treba upoštevati, da je za njihov zaključek potrebnih 28 področij. Pristop Hrvaške k Natu aprila 2009 je vsekakor okrepil njeno zahtevo po pristopu k EU. Stabilizacija na območju, ki je zgodovinsko znano kot balkanski kotel, bo zagotovljena samo s pristopom Hrvaške. Upam, da bom lahko v začetku leta 2012, ko bom prevzel sedež v Evropskem parlamentu, stisnil roko kolegom poslancem s Hrvaške.

 
  
MPphoto
 
 

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki.(DE) Pozdravljam napredek Hrvaške, zlasti v boju proti korupciji. Sprejeti je treba ukrepe proti korupciji znotraj institucij. Poleg tega je potrebna sprememba osnovnega odnosa, prebivalstvo pa je treba bolje osvestiti glede korupcije, ki je žal še vedno del hrvaškega vsakdana. V zvezi z odnosi Hrvaške z njenimi sosedami je za prijetno videti, da se zdaj obeta kompromis glede mejnega spora s Slovenijo. Upam tudi, da hrvaško priznanje Kosova ne bo povzročilo povečanja napetosti na Zahodnem Balkanu, predvsem s Srbijo, ki je zdaj seveda zaskrbljena. Glede na očiten napredek Hrvaške in moje prepričanje, da je Hrvaška kulturno, politično in zgodovinsko del Evrope, glasujem za predlog resolucije. Če bo Hrvaška izpolnila vse zahteve, sem prepričan, da se bo lahko kmalu pridružila Evropski uniji.

 
  
MPphoto
 
 

  Kristiina Ojuland (ALDE), v pisni obliki.(ET) Gospa predsednica, glede na moj govor dne 20. januarja me zanima, kakšne ukrepe je glede na podatke Sveta in Komisije izvajala turška vlada, da bi k izvajanju procesa demokratizacije in reform, potrebnih za vključitev v Evropsko unijo, pritegnila prebivalstvo. Poročilo o napredku Turčije v letu 2009 izpostavlja pomanjkljivosti pri izpolnjevanju københavnskih meril, s posebnim poudarkom na političnih merilih, ki vključujejo uveljavljanje demokracije in pravne države, človekovih pravic in varstva pravic manjšin. V poročilu o napredku je bilo omenjeno, da je bilo Turčiji z instrumentom razvojne pomoči lani dodeljenih 567 milijonov EUR. Finančna sredstva so bila večinoma namenjena izvajanju nedokončanih reform v političnem in pravosodnem sistemu ter tudi razvoju civilne družbe. Sočasno je bilo pojasnjeno, da je bila uporaba teh instrumentov decentralizirana, kar pomeni, da so dodeljeno pomoč upravljale turške oblasti po pooblastilu Komisije. Ker sta zainteresirana za čim hitrejšo izvedbo pogajanj o članstvu s Turčijo, kar pomeni, da je treba rešiti trenutne pomanjkljivosti, morata imeti Svet in Komisija natančen pregled nad konkretnimi ukrepi, ki jih je turška vlada izvedla, da bi dosegla ta cilj. Komisija je na svojo spletno stran na vidno mesto dodala nekatere projekte za končanje dela otrok, pridobitev osnovne izobrazbe, vključevanje invalidnih oseb v družbo in vzpostavitev zaupne telefonske linije za ženske v Turčiji, ki trpijo zaradi nasilja v družini. Toda ali ti ukrepi zadostujejo za vzpostavitev potrebne podpore navadnih ljudi za takojšnjo in uspešno uvedbo potrebnih reform? Glede na vsebino poročila o napredku, katere dodatne nujne ukrepe ali projekte se načrtuje za premagovanje ovir, ki so nastale na problematičnih področjih?

 
  
MPphoto
 
 

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. (PL) Ko so k Evropski uniji na dan njene velike širitve 1. maja 2004 pristopile številne države srednje in vzhodne Evrope, se je končno končala ločitev Evrope z železno zaveso. Takrat se evropski družini niso pridružile vse države srednje in vzhodne Evrope. Takrat je postalo tudi jasno, da bo „veliko širitev“ treba nadaljevati s pristopom številnih držav v regiji. Leta 2007 sta državi članici Evropske unije postali Romunija in Bolgarija. Vendar pa o pristopu teh dveh držav ne smemo razmišljati kot o koncu širitve Evropske unije.

Trenutno je država, ki je najbližje pristopu k EU, Hrvaška. Popolnoma podpiram zaključek pogajanj s Hrvaško čim prej, da bi dosegli najhitrejši možen pristop države k Evropski uniji. Obe strani v pogajanjih pozivam k največji možni prožnosti in volji za sklenitev sporazuma. Poleg tega hrvaško stran pozivam, naj stopnjuje prizadevanja za izpolnjevanje zahtev Skupnosti na področjih, kot so ureditev javne uprave in sodstva ter izboljšanje mehanizmov za učinkovit boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji. Poleg tega bi se pridružil pozivom Hrvaški, naj pokaže največjo možno dobro voljo za sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Siiri Oviir (ALDE), v pisni obliki. (ET) Kot predpogoj za dokončanje pristopnega postopka, ki je bil s Turčijo začet leta 2005, mora ta država izpolniti vsa københavnska merila in mora biti z vseh vidikov skladna s sposobnostjo povezovanja EU. Turčija je začela izvajati pričakovane reforme, razvijati dobre sosedske odnose in postopno izpolnjevati merila EU za članstvo. Podpiram te ukrepe in podpiram pristop Turčije k EU, če bodo seveda docela izpolnjeni pogoji za članstvo. Vendar pa sem danes zaskrbljena, ker je nedavno začelo zmanjkovati pozitivnih sporočil v zvezi z uveljavljanjem reform, v Turčiji pa so še vedno resni problemi z izvajanjem pravnih norm, predvsem delov, ki bi vzpostavili pravice žensk, nediskriminacijo, svobodo govora in svobodo prepričanja, pristop nične strpnosti k mučenju in protikorupcijske ukrepe. Turčijo pozivam, naj nadaljuje s prizadevanji za popolno izpolnjevanje københavnskih meril in jih okrepi ter naj utrdi podporo v turški družbi potrebnim reformam, ki zagotavljajo enakost vseh ljudi, ne glede na spol, raso ali narodnost, vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost.

 
  
MPphoto
 
 

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) Menim, da je v interesu obeh strani, EU in Turčije, da se proces širitve nadaljuje. Zato mora Turčija pospešiti postopek reform, da bi izpolnila obveznosti, ki jih je prevzela.

Naj v zvezi s tem navedem nekaj primerov. Zakonodaja o enakosti spolov je usklajena, vendar pa so potrebna večja prizadevanja za njeno izvajanje, da se zmanjšajo razlike med moškimi in ženskami v smislu njihove udeležbe na trgu dela, v politiki in postopku sprejemanja odločitev in tudi glede dostopa do izobraževanja. Dosežen je bil napredek v zvezi z varstvom okolja, predvsem s podpisom Kjotskega protokola v tem „obdobju prilagajanja na učinke podnebnih sprememb“. Vendar pa je treba storiti še veliko v smislu kakovosti vode, varstva narave in GSO (gensko spremenjenih organizmov).

Pozdravljam napredek Turčije, vendar pa hkrati podpiram zahtevo Ankari, naj stopnjuje prizadevanja v postopku reform, da bi se lahko pridružila evropskemu klubu.

 
  
MPphoto
 
 

  Bogusław Sonik (PPE), v pisni obliki. – (PL) Eno izmed ključnih københavnskih meril, ki ga je nedvomno treba izpolniti, da bi država lahko postala ena izmed držav članic Evropske unije, je spoštovanje človekovih pravic. Pozornost bi rad pritegnil k razvpitim primerom kršitve pravic žensk.

Skorajda vsak dan nas tisk obvešča o nadaljnjih umorih žensk, ki so znani kot „uboji iz časti“. Tisk trenutno izpostavlja primer 16-letne Medine Memi, ki sta jo kruto umorila lastni oče in ded. Šokantno je, da sta deklici vzela življenje, ker se je pogovarjala s fanti, vendar pa je še bolj šokanten način, na katerega sta izvedla to grozodejstvo. Rezultati avtopsije kažejo, da je bila Medine, ki je bila zakopana v kokošnjaku, v času pokopa še živa in se je zavedala vse do samega konca. Nepredstavljivo trpljenje umirajoče najstnice je bilo zadano kot zadoščenje, ker je družini „nakopala sramoto“. Grozljivo je, da primer Medine ni osamljen primer, ampak razširjen in barbarski pojav. Deklica je v strahu za svoje življenje svoje strahove večkrat zaupala policiji – brez uspeha, saj jo je ta vsakokrat poslala domov.

Umor, ki je že generacije globoko ukoreninjen v turški tradiciji, se pogosto tolmači naklonjeno moškim, ki domnevno ukrepajo, da bi oprali sramoto svoje družine Država, ki še vedno ni obravnavala svojih problemov, je še naprej strogo ločena od Evrope, saj se Evropa zavzema za temeljne vrednote. Ta razlika je resna ovira pri izgradnji skupne identitete.

 
  
MPphoto
 
 

  Traian Ungureanu (PPE), v pisni obliki.(RO) Upam, da bo letošnje poročilo Turčijo spodbudilo, da izboljša uskladitev svoje zunanje politike z zunanjo politiko EU. Regija Črnega morja bi morala biti prednostno področje, kjer bo Turčija kot ključna partnerica EU pomagala doseči evropske cilje, zastavljene kot del sinergije Črnega morja.

Prav toliko pomembna je vključenost Turčije v zagotavljanje energetske varnosti. Lani sem pozdravil udeležbo Turčije v projektu Nabucco s podpisom medvladnega sporazuma. Vendar pa sem izrazil tudi globoko zaskrbljenost zaradi namere Turčije, da sodeluje z Rusijo v projektu Južni tok. Zato Turčijo pozivam, naj se izrecno zaveže izvajanju projekta Nabucco.

Pozdravljam poziv poročevalke k uskladitvi energetskih politik med Turčijo in EU z odprtjem pristopnih pogajanj o energetskem poglavju in z vključitvijo Turčije v evropsko energetsko skupnost.

 
  
  

PREDSEDSTVO: GOSPOD PITTELLA
podpredsednik

 
  

(1)Glej zapisnik.


9. Čas glasovanja
Video posnetki govorov
MPphoto
 
 

  Predsednik. – Naslednja točka je glasovanje.

(Za podrobnosti izidov glasovanja: glej zapisnik)

 

9.1. Neobvezna in začasna uporaba mehanizma obrnjene davčne obveznosti za dobavo nekaterega blaga in storitev, dovzetnih za goljufije (sprememba Direktive 2006/112/ES) (A7-008/2010), David Casa) (glasovanje)

9.2. Upravičenost ukrepov na stanovanjskem področju v korist marginaliziranih skupnosti (A7-0048/2009, Lamber van Nistelrooij (glasovanje)
  

- Po glasovanju:

 
  
MPphoto
 

  Jörg Leichtfried (S&D). - (DE) Gospod predsednik, jaz nimam težav z napravo. Želim nekaj predlagati. Nekateri poslanci imajo navado, da ne berejo na glas številke za poimenska glasovanja. Glede na to, da imamo sedaj veliko število poimenskih glasovanj in tudi enkratne zaslone, bi rad predlagal, da mogoče vi prevzamete to nalogo.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. - V redu, hvala za vašo vljudnost. To sem delal, da bi zagotovil, da imate vse informacije, a ker lahko berete, ne bom več bral na glas.

 

9.3. Upravno sodelovanje na področju obdavčevanja (A7-0006/2010, Magdalena Alvarez)
MPphoto
 

  Sharon Bowles (ALDE). - Gospod predsednik, mnenje, da bo Evropski parlament sedaj glasoval o predlogu Komisije za direktivo o upravnem sodelovanju na področju obdavčenja, ne vpliva na končni položaj, ki ga bo sprejel parlament v zvezi z izvajanjem člena 281 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter na posledice za postopke osnovane na Odločbi Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999, še posebej glede regulativnega postopka z nadzorom ali položajem Parlament, ki ga želi sprejeti o delegiranih aktih in drugi zakonodaji.

 

9.4. Vzajemna pomoč pri izterjavi terjatev v zvezi z davki, dajatvami in drugimi ukrepi (A7-0002/2010, Theodor Dumitru Stolojan) (glasovanje)

9.5. Nedavni potres na Haitiju (B7-0087/2010) (glasovanje)

9.6. Razmere v Iranu (B7-0086/2010) (glasovanje)
  

- Pred glasovanjem:

 
  
MPphoto
 

  José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra (PPE). - (ES) Gospod predsednik, preden glasujemo o tem predlogu resolucije o Iranu, želim dvorano le obvestiti, da je prišlo do poskusa napada na Italijansko ambasado v Teheranu in da je prišlo do podobnih incidentov tudi na ambasadah drugih držav članic kot so Nemčija, Francija, Združeno kraljestvo in Nizozemska

Gospod predsednik, v odstavku 24, ta predlog resolucije poziva k ustanovitvi delegacije Evropske unije v Teheranu; moja skupina ne bi želela, da se sprejem tega odstavka, ki je bil uporabljen v drugih resolucijah Evropskega parlamenta, razume kot znak samozadovoljstva v zvezi s temi dogodki. Zato prosim gospoda Füleja, da sporoči gospe Ashton, da je potrebno upoštevati omenjene okoliščine pri izvajanju nalog te resolucije. Mislim, da bo gospod Gahler zaprosil za ustno spremembo besedila resolucije, da se lahko zaščitijo diplomatski interesi držav članic v Iranu.

 
  
MPphoto
 

  Michael Gahler (PPE). - (DE) Gospod predsednik, o tem so skupine že razpravljale. Besedilo bom prebral v angleščini.

- „je zaskrbljen zaradi protestov pred veleposlaništvi držav članic EU, ki jih je 9. februarja v Teheranu organizirala milica Basidž, in poziva iranske oblasti k zagotovitvi varnosti diplomatskih misij.“

 
  
 

(Ustna sprememba je bila sprejeta)

- Po glasovanju:

 
  
MPphoto
 

  Lena Kolarska-Bobińska (PPE). - Gospod predsednik, v imenu avtorjev ravno sprejete resolucije o Iranu prosim, da parlamentarne službe prevedejo to besedilo v perzijščino, da bodo iranski režim in ljudstvo v celoti jasno razumeli današnje sporočilo Evropskega parlamenta.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. - Hvala za ta dragocen predlog, ki bo posredovan ustreznemu oddelku.

 

9.7. Razmere v Jemnu (B7-0021/2010) (glasovanje)

9.8. Trgovina z ljudmi (glasovanje)

9.9. Izidi vrha o podnebnih spremembah v Københavnu (B7-0064/2010) (glasovanje)
  

- Pred glasovanjem:

 
  
MPphoto
 

  Jo Leinen, v imenu skupine S&D. - (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, po nerazveseljivem zaključku konference o podnebju v Københavnu, Parlament s to resolucijo jasno pove, da ni alternative za varstvo podnebja, in ko se približujemo naslednji konferenci v Mehiki, je potrebno povečati in ne zmanjšati naša prizadevanja na tem področju.

Zelo kratek bom. Sprememba 6 Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu je služila temu namenu. Ker je zapisana nerazumljivo, jo umikamo. Kljub temu podpiramo spremembe 1 do 9 Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu in Skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze, ki pozivajo EU, naj naredi več na poti do Mehike. Varstvo podnebja se ne sme ustaviti. Prosim za vašo podporo.

 
  
MPphoto
 

  Rachida Dati (PPE). - (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v zvezi s spremembo 21, ki sem jo predložila, se najprej zahvaljujem svojim kolegom poslancem za njihovo podporo pri predložitvi spremembe, ki določa načela za vzpostavitev davka na ogljik na mejah EU.

Rada bi povedala tudi, da ne smemo biti hinavski, ko govorimo z našimi sodržavljani: med kampanjo ne moremo reči, da jih Evropa ščiti, da bo ščitila njihova podjetja in službe, in nato, ko smo izvoljeni, pozabiti na naše zaveze. Rada bi poudarila, da mi je ta sprememba omogočila spodbuditi razpravo, zaradi česar jo želim umakniti in tako omogočiti razvoj razprave v Svetu.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. - Sprememba je torej umaknjena.

- Pred glasovanjem o spremembi 10:

 
  
MPphoto
 

  Satu Hassi (Verts/ALE). - Gospod predsednik, sprememba 10 Zelenih ni v nasprotju s spremembo 1. Sprememba 1 se nanaša na povečanje naše ravni ambicij nad 20. Sprememba 10 – naša sprememba – se nanaša na pojasnitev pogojev do minus 40. To je dodatno in ne v nasprotju s spremembo 1 zato naj se o spremembi 10 glasuje.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. - Uradniki se z vašim stališčem ne strinjajo, vendar bi rad vprašal predsedstvo zadevnega odbora za njihovo mnenje.

 
  
MPphoto
 

  Jo Leinen, v imenu skupine S&D. - (DE) Jaz se strinjam z gospo Hassi. To je nova zamisel in o njej bi morali glasovati.

 

9.10. Spodbujanje dobrega upravljanja v davčnih zadevah (A7-0007/2010, Leonardo Domenici) (glasovanje)

9.11. Enakost žensk in moških v Evropski uniji – 2009 (A7-0004/2010, Marc Tarabella) (glasovanje)

9.12. Glavni cilji za konferenco pogodbenic konvencije CITES (glasovanje)
  

– Pred glasovanjem o spremembi 12:

 
  
MPphoto
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE). - (IT) Nismo glasovali o prvotnem besedilu.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. - Odobrili smo spremembo 7 in odstavek izpade. Torej ima predsedstvo včasih prav.

 
  
MPphoto
 

  Gay Mitchell (PPE). - Gospod predsednik, ali lahko še enkrat glasujemo, ker so nekateri mislili, da glasujejo o oddelku, na katerega se je skliceval drug poslanec? Ali smo tukaj, da glasujemo, ker smo bili za to izvoljeni, ali ne? Prosim, naj se še enkrat glasuje, da se lahko ljudje pravilno odločijo.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. - Ne moremo ustvariti precedensa, glasovanja ni mogoče ponoviti. V vsakem primeru pa je razlika za 130 glasov. To ni majhna razlika. Mislim, da ne bo mogoče preobrniti in spremeniti rezultata glasovanja.

 

9.13. 2009 Poročilo o napredku Hrvaške v letu 2009 (B7-0067/2010) (glasovanje)
  

– Pred glasovanjem o spremembi 35:

 
  
MPphoto
 

  Hannes Swoboda, avtor. - (DE) Gospod predsednik, po razpravljanju o tem z gospo Brantner iz Skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze predlagam glasovanje za prvi del in proti drugemu delu, v nasprotju s seznamom, ki smo ga pripravili.

 

9.14. Poročilo o napredku Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v letu 2009 (B7-0065/2010) (glasovanje)
  

– Pred glasovanjem o spremembi 18:

 
  
MPphoto
 

  Ulrike Lunacek, v imenu skupine Verts/ALE. – Gospod predsednik, ta sprememba se nanaša na dejstvo, da je vlada v Skopju predložila osnutek protidiskriminacijskega zakona, s katerim se briše spolno usmerjenost iz celotnega svežnja. To je preprosto nesprejemljivo ,ampak ne želim, da bi imel kdor koli možnost glasovati proti tej spremembi o človekovih pravicah zaradi problemov z imenom „Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija“ in zato prosim, da se „makedonska vlada“ spremeni v „vlada Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije“.

 
  
 

(Ustna sprememba je bila sprejeta)

- Pred glasovanjem o spremembi 4:

 
  
MPphoto
 

  Zoran Thaler, avtor. – Gospod predsednik, v spremembi 4, v nasprotju s predlogom za glasovanje, predlagam, da se glasuje proti, zaradi dogovora s grškimi kolegi.

 

9.15. Poročilo o napredku Turčije v letu 2009 (B7-0068/2010) (glasovanje)
  

– Pred glasovanjem o spremembi 13:

 
  
MPphoto
 

  Ria Oomen-Ruijten, avtorica. - Gospod predsednik, želim opozoriti na dejstvo, da je sprememba 20 umaknjena do odstavka 35.

 

10. Obrazložitev glasovanja
Video posnetki govorov
  

Ustne obrazložitve glasovanja

 
  
  

Poročilo: Lambert van Nistelrooij (A7-0048/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Antoniozzi (PPE). - (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, želim čestitati gospodu van Nistelrooiju za njegovo poročilo, ki ga močno podpiram.

V preteklosti sem preko različnih pobud in vprašanj spraševal o možnosti uporabe sredstev Evropske unije za socialna stanovanja za najbolj prizadete in marginalizirane družbene skupine, to so skupine, ki jih določijo lokalni organi na podlagi dohodkovne lestvice, kot se to dogaja v glavnih mestih in na velikih mestnih območjih.

Nastanitev, še zlasti nastanitev za ogrožene sloje družbe, je postala pravo izredno stanje v številnih glavnih evropskih mestih. Zato verjamem, da je poročilo gospoda van Nistelrooija korak v pravo smer, prav tako pa verjamem, da moramo ukrepati z zagotavljanjem več sredstev za reševanje izrednega stanja glede socialnih stanovanj.

 
  
  

Poročilo: Magdalena Alvarez (A7-0006/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D). – Gospod predsednik, to poročilo podpiram, ker verjamem, da predstavlja korak naprej v boju proti goljufijam in utaji davkov na evropski ravni. Kljub pripravljenosti držav članic za sodelovanje na področju davkov, vidnih rezultatov ni, utaja davkov v EU ostaja na izjemno visoki ravni in prinaša določene negativne posledice za ekonomijo kot tudi za naše državljane.

Pozdravljam predloge o novih izboljšavah, ki upam, da bodo prinesle vidne rezultate v boju proti goljufijam in davčnim utajam, še zlasti razširitev direktive o davkih, vključno s prispevki za socialno varnost, samodejno izmenjavo informacij ter izboljšanje sodelovanja med državami članicami v davčnih zadevah.

 
  
  

Poročilo: (A7-0007/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Zuzana Roithová (PPE). - (CS) Gospod predsednik, rada bi govorila o poročilu Dominici in vredno je omeniti, da smo tukaj v Strasbourgu dali močno podporo ukrepom, ki bodo izboljšali preglednost in izmenjavo podatkov, kar bo omogočilo, da bodo davčne uprave v državah članicah učinkovitejše. Škoda je, da je bila za spodbudo za ta korak potrebna gospodarska kriza. Ahilova peta je obstoj davčnih oaz v različnih otoških državah, veliko število katerih prejema pomoč iz sredstev Evropske unije. Zato je odvisno od nas, da se spopademo s tem vprašanjem ter združimo celotno moč Evropske unije. Poskusi posameznih držav članic, da sklenejo dvostranske sporazume, niso prinesli nikakršnih vidnih rezultatov, kar se kaže z dejstvom, da je to v letu 2004 27 držav članic stalo 2,5 % njihovega BDP-ja.

 
  
  

Poročilo: Magdalena Alvarez (A7-0006/2010)

 
  
MPphoto
 

  Daniel Hannan (ECR). - Gospod predsednik, največja omejitev za vlado je zunanja konkurenca. Država lahko zviša davke le do določene meje preden denar odide v tujino in se dobiček skrči. Kot je povedal Milton Friedman, je konkurenca med vladami glede njihovih storitev in davčnih stopenj ravno toliko produktivna kot konkurenca med podjetji in posamezniki. Zato je zelo boleče gledati Evropsko unijo na poti davčnega usklajevanja in visokih izvoznih stroškov iz ene države v drugo.

Če je bila na nedavni obravnavi za imenovanje Komisije izluščena vsaj ena tema, je to želja po namenskih dohodkih za Evropsko unijo in za ukrepe davčnega usklajevanja. To pojasnjuje, zakaj se delež Evropske unije v svetovnem BDP manjša, zakaj smo padli s 35 % pred 20 leti na 25 % danes in pričakujemo, da bomo padli na 15 % v naslednjih 10 letih.

Dobra novica pa je, da volivcem to ni všeč. Tako kot ljudstvo Massachusettsa tudi ljudstvo Evrope ne želi obdavčevanja brez zastopanja in prepričan sem, da bodo temu ustrezno volili.

 
  
MPphoto
 
 

  Syed Kamall (ECR). – Gospod predsednik, večina ljudi bi ob pogledu na ta naslov rekla, da je sodelovanje razumno. Le kdo bi lahko ugovarjal sodelovanju? Dokler ne pogledamo podrobnosti o tem, kaj pomeni, ko ljudje razpravljajo o davčnem sodelovanju znotraj EU in na ravni EU.

Poglejmo na primer pogumno državo, kot so Kajmanski otoki. Za razliko od sanj zelenih in socialistov, da države v razvoju ostanejo revne, da jim lahko pošljemo našo denarno pomoč in ublažimo občutek krivde srednjega razreda, se je ta država poskušala izvleči iz revščine – ni odvisna od banan in sladkorja temveč od visoko kakovostnih storitev, kot so finančne storitve. Toda, ko Kajmanski otoki poskušajo to izvesti, se ljudje po vsej EU – v tem primeru politiki – pritožujejo. Ne gre za izogibanje obdavčevanju. Poskuša se preprečiti dvojno obdavčevanje. Ljudje iz držav EU kljub temu plačujejo davke v svojih državah članicah. Čas je, da se ta imperializem ustavi.

 
  
  

Poročilo: Theodor Dumitru Stolojan (A7-0002/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Daniel Hannan (ECR). – Gospod predsednik, če naštevamo države z najbolj bogatimi državljani, z najvišjim BDP na prebivalca na svetu, se srečamo z dejstvom, da je veliko od njih zelo majhnih. Na prvih desetih mestih prevladujejo mikrodržave: Lihtenštajn, Luksemburg, Brunej, Jersey in tako naprej.

Prva velika država, ki je prišla na seznam bogatih držav, so Združene države saj se je z izjemno zvijačo uredila kot konfederacija državnih suverenosti ter tako prenaša ogromno zakonodajno in davčno avtonomijo na njene posamezne dele. Zaradi tega je tragično slišati, da je novi predsednik Evropskega sveta že včeraj govoril o potrebi po evropskem gospodarskem vodstvu v odziv na finančno krizo v Grčiji. Ravno takrat, ko vlada postane večja in bolj odmaknjena, da postane bolj neučinkovita, bolj negospodarna in bolj koruptivna. Če kolegi o tem dvomijo, predlagam, da se ozrejo naokrog.

 
  
  

Predlog resolucije B7-0072/2010

 
  
MPphoto
 

  Iva Zanicchi (PPE) . - (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, dramatični potres v Haitiju ni le nasilno pretresel tal te nesrečne države, temveč tudi našo zavest.

Močna podpora, ki jo je mednarodna skupnost izkazala ljudstvu Haitija, je čudovit vzor solidarnosti in človeštva. Evropska skupnost se je na to tragedijo odzvala hitro, s takojšnimi in dolgoročnimi finančnimi obveznostmi v višini nad 300 milijonov EUR. Temu znesku lahko dodamo še 92 milijonov EUR, ki so jih že obljubile posamezne države članice.

Glede te teme izjemno ponosno poudarjam hitrost in učinkovitost italijanske pomoči, vključno s pošiljanjem letalonosilke Cavour. To plovilo ni dalo na voljo le celotno najsodobnejšo medicinsko opremo, temveč je pripeljalo tudi 135 ton pomoči Svetovnega programa za hrano in 77 ton pomoči italijanskega Rdečega križa.

Hvala, gospod predsednik. To sem želela posebej poudariti.

 
  
MPphoto
 

  Vito Bonsignore (PPE). - (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, 200 000 mrtvih, 250 000 hudo poškodovanih, 3 milijone ljudi, neposredno prizadetih zaradi potresa, in dodatna 2 milijona ljudi, ki potrebujejo pomoč v hrani: to so skrajne posledice strašne katastrofe, ki je prizadela Haiti.

Evropska unija je naredila svoje in to še vedno počne. Je glavna mednarodna donatorka. Kljub temu moram poudariti, da visoka predstavnica za skupno zunanjo in varnostno politiko ni takoj odšla tja, da bi uskladila našo pomoč. Rajši bi videli, da bi pohitela tja in opravila svoje delo. Všeč nam bi bilo, če bi v Haitiju pomagala drugim.

Italijanski zunanji minister, gospod Frattini, je posebej predlagal, da se dolg Haitija, ene izmed najbolj revnih držav na svetu, prekliče. Sedaj pozivam Parlament, da ta predlog podpre, pozivam Unijo k njegovi izvršiti ter vse države upnice, da podprejo italijansko zahtevo o preklicu dolga Haitija.

 
  
MPphoto
 

  Zuzana Roithová (PPE). - (CS) Mogoče je pozno, ampak končno smo sprejeli resolucijo o posebnih ukrepih pomoči Haitiju. Pomembno je, da so osredotočeni na dolgoročno obnovo tega strašno revnega otoka. Kot podpredsednica skupščine ACT-EU, pristojna za človekove pravice, mislim, da je pomembno, da je evropska pomoč močno usmerjena, da se zagotovita dolgoročno zdravstveno varstvo in izobrazba za tisoče sirot neposredno v Haitiju. Preprečiti moramo tudi možnost trgovine z otroki. Vznemirila so me današnja poročila v medijih, da Haitijci protestirajo, ker kljub vsemu trudu še vedno nimajo šotorov nad glavo ali dovolj hrane in vode. Prav tako sem ogorčena, da visoka predstavnica za zunanje zadeve, baronica Ashton, ni žrtvovala svojega konca tedna, da bi prej prišla na otok . To ni dober začetek za izboljšanje zunanje politike EU po ratifikaciji Lizbonske pogodbe.

 
  
MPphoto
 

  Hannu Takkula (ALDE). - (FI) Gospod predsednik, zelo pomembno je, da Evropska unija, kot največje svetovno gospodarsko območje, močno pomaga po potresu prizadetemu območju Haitija. Le redko je take potrese mogoče napovedati. To se je zgodilo nepričakovano. Posledično se od nas, članov svetovne skupnosti, pravzaprav zahteva, da pokažemo solidarnost in kako se vedemo do svojih soljudi.

Kot pravi stari pregovor: „Močni smo le toliko kot naš najšibkejši člen“. Sedaj je na preizkušnji solidarnost Evropske unije. Močno moramo biti vključeni pri skrbi za naš najšibkejši člen, to so naši soljudje v Haitiju, in zagotoviti, da pomoč Evropske unije pride do cilja in bo učinkovita. Kako uspešni bodo pomoč in denarna prizadevanja, bo ocenjeno glede na te kriterije.

Jasno je, da morajo države članice pri tem prav tako sodelovati in da so, enako kot mnogo krščanskih skupnosti z neposrednim stikom, na ravni navadnih ljudi. Tako lahko zagotovimo, da pomoč pride to tistih, ki jo potrebujejo.

 
  
MPphoto
 

  Diane Dodds (NI). Gospod predsednik, v petek mineva en mesec od uničujočega potresa v Haitiju. Predvideva se, da je število žrtev trenutno 230 000, 300 000 pa je poškodovanih. Zaradi tega moramo storiti vse v naših močeh, da se preživelim zagotovi pomoč pri ponovni gradnji njihovega življenja in njihove države. Sama sem podprla skupno resolucijo, ki je bila predložena iz tega razloga, ampak želim, da se uradno zabeleži moje nasprotovanje zamisli o evropski civilni zaščiti.

 
  
MPphoto
 
 

  Daniel Hannan (ECR). – Gospod predsednik, med razpravo o tej resoluciji, smo še enkrat videli, kako ta parlament plemeniti navidezno nad resničnim, simbolično nad dejanskim. Veliko je bilo govora, da se pomoč za Haiti označi z zastavo EU in da se ustvari načelo Evropske civilne zaščite. Baronica Ashton je bila deležna veliko kritik, ker ni bila tam, da bi stvarem dala evropski pečat.

Medtem so seveda Američani izjemno hitro dostavljali pravo pomoč. In kakšne zahvale so dobili? Francoski minister jih je obtožil, da so zasedli državo. Jasno vidimo, kako je ameriški položaj v tem Parlamentu vedno napačen. Če se vmešajo, so imperialisti. Če pa se ne, pa so izolacionisti.

Jaz bi se umaknil na stran in vprašal, ali Evropska skupnost nima bolj pomembnih zadev bližje domu, kot je vprašanje, ali naj pomoč v Karibih označi z zastavo. Grčija je na robu finančnega propada. Kmalu bomo izvršili pomoč, ki očitno krši člen 125 pogodb. Šele ko bomo imeli red v tem parlamentu, bomo mogoče lahko v položaju, da pridigamo drugim.

 
  
  

Predlog resolucije B7-0078/2010

 
  
MPphoto
 

  Miroslav Mikolášik (PPE). - (SK) Stanje človekovih pravic v Iranu se še naprej slabša kljub Resoluciji Evropskega parlamenta z dne 22. oktobra o Iranu, ki po mojem mnenju ni prinesla pričakovanega moralnega pritiska. Po mojem mnenju je še posebej šokantna in obžalovanja vredna usmrtitev mladoletnih zločincev, od tega jih je bilo do sedaj v Iranu usmrčenih 140. Nedavni primer je 17-letni Mosleh Zamani decembra 2009.

Na žalost se zdi, da prepoved usmrtitve otrok ni politično prednostna naloga v mednarodnem prostoru. Iran ne nosi nobenih posledic, ker nadaljuje s tem grozovitem početjem, kljub dejstvu, da je Islamska republika Iran podpisnica Konvencije o otrokovih pravicah in Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah. Zato bi pozval EU, naj sprejme posebne in določene korake in uporabi vse nove možnosti iz Lizbonske pogodbe.

 
  
MPphoto
 

  Marco Scurria (PPE). - (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, rad bi nekaj povedal, ker so bile včeraj v Teheranu, kot je bilo že omenjeno, napadene Italijanska in druge ambasade.

Zaradi tega naj Parlament in Evropska unija razmislita o tem, da vsaj formalno izrazita solidarnost z našo državo in vsemi ostalimi napadenimi državami. Prav tako moramo dati jasno sporočilo in dajem uradno zahtevo, da Evropa ni prisotna na praznovanju obletnice islamske revolucije v Iranu in da je to jasno sporočilo, ki se pošlje iranskim oblastem.

To pravim na današnji, poseben dan za Italijane, ker je danes Dan spomina. To je razlog, zakaj jaz, kot veliko drugih Italijanov, upam, da vključno z vami, gospod predsednik, nosimo tribarvno rožo v spomin na mnogo Italijanov, ki so bili na današnji dan izgnani ter prisiljeni zapustiti lastno domovino.

S tem spominskim dejanjem bi rad izrazil našo solidarnost s tistimi, ki se borijo za demokracijo in svobodo v Iranu. Iz teh razlogov pozivam oblasti, naj ne gredo na praznovanje obletnice Islamske republike.

 
  
MPphoto
 

  Zuzana Roithová (PPE). - (CS) Pomembno je, da smo danes jasno izrazili naš glas, da vztrajamo na tem, da se nad Iranskim jedrskim programom vzpostavi mednarodni nadzor kljub temu, da Iranski parlament ovira ratifikacijo protokola o neširjenju jedrskega orožja. Predsedstvo Sveta mora zagotoviti, da bo to vprašanje postavljeno na dnevni red naslednjega sestanka Varnostnega sveta. Pozdravljam sporazum, da mora baronica Ashton nasprotovati dogodku na Italijanski ambasadi, ker to ne zadeva le Italijo, temveč celotno Evropsko unijo. Naša današnja izjava prav tako kaže, da Komisija, Svet in Parlament govorijo z enotnim glasom. Vesela sem, da se strinjamo, da mora biti trgovinski sporazum z Iranom pogojen z varnostjo in zavezami o človekovih pravicah.

 
  
MPphoto
 

  Salvatore Tatarella (PPE). - (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, napad na Evropske ambasade, še posebej na Italijansko ambasado, ter grožnje zoper italijanskega predsednika vlade, so izjemno resni dogodki, ki si zaslužijo resno obsodbo. Sistematično zatiranje kakršne koli opozicije znotraj Irana se nam zdi zelo resno in jedrski program Islamske republike Iran še toliko bolj.

Vse to je bilo verjetno možno zaradi odnosa „počakajmo in bomo videli“ in prevelike strpnosti zahoda. Sedaj, ko je bila ponujena roka predsednika Obame zavrnjena, zahod nima druge izbire, kot da zagrozi in takoj uvede sistem sankcij, ki bo učinkovit in strog, a vseeno selektiven, da ne bo vplival na ljudstvo.

Dobro sem seznanjen, da Rusija in Kitajska nasprotujeta sankcijam, ampak Evropska unija si mora po vseh svojih močeh prizadevati, da bo prepričala te sile, da bodo pristale na sankcije, ki so alternativa namesto pošiljanja vojske.

 
  
MPphoto
 

  Hannu Takkula (ALDE). - (FI) Gospod predsednik, jasno je, da je stanje v Iranu doseglo krizno točko. Od predsedniških volitev naprej potekajo demonstracije, v katerih je opozicija obravnavana zelo strogo, prihaja do kršitev človekovih pravic in poleg tega obstaja grožnja jedrskega orožja, ki je zelo velika grožnja za Bližnji vzhod, še zlasti za Izrael in tudi za celotno Evropo.

Zdi se, da mi v EU nismo sposobni govoriti z Iranom. Mogoče je to zaradi kulturnih razlik, saj si šiitska teologija, evropski humanizem in porazsvetljensko razmišljanje drug drugemu močno nasprotujejo. Zaradi tega moramo poiskati novo pot.

Vsekakor pa moramo biti jasni in braniti evropske vrednote tudi glede naših odnosov z Iranci. Nadalje si moramo zelo prizadevati, da bi Iran vedel kakšna so pravila igre, ki jih uveljavljamo: demokracija, človekove pravice in svoboda govora. Ker smo o tej resoluciji glasovali, je zelo pomembno, da se jo prevede v perzijščino in arabščino, glavna govorjena jezika, da bodo vsi seznanjeni s tem, kakšni so režim in smernice, ki Evropska unija želi, da se ustvarijo v tej regiji.

 
  
MPphoto
 

  Ryszard Czarnecki (ECR). - (PL) Gospod predsednik, podprl sem resolucijo o Iranu ob zavedanju dejstva, da je med največjimi svetovnimi in evropskimi težavami in izzivi. Istočasno nisem podprl sprememb, ki so jih predlagali nekateri naši kolegi, ki so želeli, da se Iran označi kot sovražnik Zahoda? Upoštevati moramo izjemno kulturo in zgodovino te države. Sedanji organi v Iranu sedaj verjetno zanikajo to izjemno zgodovino in kulturo. Bodoče organe Irana moramo imeti za partnerja. Še vedno dobivamo informacije o nadaljnjih usmrtitvah in smrtnih kaznih. Imeti moramo temeljno medsebojno solidarnost s tistimi, ki želijo izboljšati Iran, ki bo partner in ne sovražnik Zahoda.

 
  
MPphoto
 
 

  Gianni Vattimo (ALDE). - (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, rad bi povedal, da sem se vzdržal glasovanja resolucije o Iranu iz dveh glavnih razlogov.

Prvi razlog je specifičen. V resoluciji je samoumevno, da so bile volitve, ki so pripeljale do zmage predsednika Ahmadinedžada, goljufive. Nič ni bilo dokazano na kakršen koli način, poleg tega pa je predsednik Lula osebno nedavno dejal, da smatra te očitke za absurdne.

Drugi razlog je, da je Iran pod stalnimi grožnjami vojaškega posredovanja Združenih držav in Izraela in tega prav tako nismo upoštevali. Mislim, da uravnotežena resolucija v korist miru v regiji ne sme zveneti, kot da opravičuje neizbežno vojno preden do nje pride.

 
  
  

Predlog resolucije B7-0029/2010

 
  
MPphoto
 

  Siiri Oviir (ALDE). - (ET) Resolucijo, o kateri razpravljamo, sem podprla, ker menim, da sedanji zakonodajni okvir Evropske unije o trgovini z ljudmi ni zelo učinkovit in se ne izvaja v zadostni meri. O tej temi bomo morali ponovno razpravljati.

Obžalovanja vredno je, da pomena trgovine z ljudmi ne razumejo vlade 16 držav članic, in omeniti moram, da vključno z mojo državo, ter da ne menijo, da je potrebno ratificirati in sprejeti Konvencijo Sveta o trgovanju z ljudmi iz leta 2005. Upam, da bo danes prejeta resolucija dala pomembno sporočilo in jih opomnila kako pomembno se je osredotočiti na boj zoper trgovino z ljudmi in tudi preprečiti nadaljnje žrtve.

 
  
MPphoto
 

  Zuzana Roithová (PPE). - (CS) Ob tej priložnosti pozdravljam delo Edit Bauer in Simona Busuttila, ki sta se trdo pogajala o kompromisih ter mi s tem omogočila, da sem glasovala za to poročilo, in vesela sem, da so tudi socialisti držali svojo besedo. Poročilo prav tako rešuje občutljiva vprašanja v programu Evropske ljudske stranke, kot je podpora tistim, ki nudijo pomoč ljudem ob meji glede njihovega izkoriščanja za trgovino, in tudi opredelitev pogojev za dovoljenja za bivanje, dostop do zaposlovanja in združitev družine.

 
  
MPphoto
 

  Elżbieta Katarzyna Łukacijewska (PPE). - (PL) Gospod predsednik, smo v 21. stoletju in se imamo za civilizirane države, ampak problem trgovine z ljudmi ostaja nerešen in pravzaprav raste. Žrtve trgovine z ljudmi so večinoma ženske in otroci, kazni, zagrožene zločincem, niso zadostne, da bi preprečile kakršno koli takšno dejavnost. Evropa mora sprejeti odločnejše ukrepe, da omeji ta sramoten postopek. Zaradi tega podpiram to resolucijo, ki zahteva razvoj učinkovitih orodij v boju zoper ta pojav in za boljše usklajevanje med državami ter ustrezno operativno koordinacijo Evropske unije v upanju, da dosežemo koristne učinke.

 
  
MPphoto
 
 

  Hannu Takkula (ALDE). - (FI) Gospod predsednik, trgovina z ljudmi je vedno zločin proti človeštvu. Zelo pomembno je, da v Evropi sprejmemo vidne korake proti temu.

Seveda sem glasoval za to resolucijo, ampak me skrbi, kaj bo predstavljala v praksi. Ali gre za primer pomirjanja naše vesti s sestavo takšne resolucije? To ne sme biti tako: moramo ukrepati.

Trgovina z ljudmi je še vedno resen problem znotraj Evropske unije. Na vse možne načine se moramo boriti zoper trgovino z ljudmi, ki načeloma prizadene otroke in ženske. Glede tega upam, da bodo Evropska unija in tudi države članice uvedle konkretne ukrepe in začele ukrepati. Kot sem že povedal, trgovina z ljudmi je vedno proti človeštvu in človekovo dostojanstvo je vrednota, ki ne sme biti ogrožena. Mi, kot Evropejci, jo moramo vedno braniti in to v vsakršnih okoliščinah.

 
  
  

Predlog resolucije B7-0064/2010

 
  
MPphoto
 

  Marisa Matias, v imenu skupine GUE/NGL. - (PT) Gospod predsednik, rada bi povedala, da bi nam bil zelo všeč sprejem močnejše resolucije o Københavnu od tiste, o kateri smo glasovali danes. Kljub temu smo glasovali za, ker verjamemo, da je pomembno, da Parlament izrazi močno razočaranje nad sporazumom iz Københavna. Ta sporazum ni zavezujoč, s tem da vsebuje namige oziroma navede zavezo, da se doseže zavezujoč sporazum v tekočem letu. Problem se slabša, čas nam uhaja in to zavezo moramo izpolniti.

Zaradi tega želim pozvati Evropsko unijo, naj se preneha izgovarjati na druge. Zelo lahko je nič storiti, ker ostali niso ničesar storili. Sprejeli smo trdno stališče, ampak sedaj moramo od tu nadaljevati. Izgovarjati se je neodgovorno in neupravičeno. Veliko stvari lahko naredimo, da obdržimo naše trdno stališče. Eden od teh korakov bi lahko bil ponovna opredelitev proračuna EU, da se zagotovijo lastna sredstva za boj proti podnebnim spremembam. To do sedaj ni bilo storjeno. Še en korak bi lahko bil dodelitev dodatnih sredstev za pomoč državam v razvoju, namesto da ukinemo ali zmanjšamo obstoječo humanitarno pomoč. Sicer je to ciničen poskus rešitve problemov podnebnih sprememb, medtem ko se istočasno sprožijo in ignorirajo drugi problemi, ki bodo ogrozili njihovo preživetje. Dodatnih problemov ne moremo rešiti brez dodatnih sredstev.

Zaradi tega se moramo zavezati in si ne moremo privoščiti, da bi še čakali, da to storimo. V Københavnu smo zavzeli trdno stališče. Omogočimo, da jih uresničimo, saj so to pravi problemi, pravi ljudje, s katerimi se moramo spoprijeti in soočiti sedaj. Zaradi tega danes prevzemamo to obveznost.

 
  
MPphoto
 

  Alajos Mészáros (PPE). - Gospod predsednik, pozdravljam možnost, da lahko podprem to resolucijo.

Vrh v Københavnu je bil razočaranje iz različnih razlogov. EU še posebej ni uspela prikazati enotnega in učinkovitega pristopa pri obravnavi podnebnih sprememb in ni okrepila svojega glavnega političnega stališča na to temo. Menim, da je sprejem te resolucije izjemno pomembno dejanje, da se prikaže nedotaknjen duh in volja EU kot vodilne sile na svetu v boju proti podnebnim spremembam. Okrepiti in spodbuditi moramo nadaljnje dejavnosti reševanje podnebnih sprememb.

 
  
MPphoto
 

  Peter Jahr (PPE). - (DE) Gospod predsednik, jaz osebno menim, da je v boju proti podnebnim spremembam popolnoma napačno osredotočiti se le na zmanjšanje emisij CO2. Kot prvo, veliko ljudi pozabi, da so raziskave o razlogih za podnebne spremembe še vedno v povojih, in drugo, povsem netočno in neznanstveno je določiti podnebne spremembe kot pojav z enim vzrokom. To pomeni, da osredotočanje izključno na CO2 ne bo naredilo boljšega sveta.

Verjamem, da je bolj pomembno, da se naša pozornost osredotoči na ohranjevanje virov. Zmanjševanje uporabe fosilnega goriva in boljše uporabljanje obnovljivih surovin in energije bo zmanjšalo naš vpliv na okolje, izboljšalo učinkovitost in ustvarilo boljši svet za naše otroke in vnuke. Učinkovitejša in trajnostna uporaba virov je veliko vrednejši pristop za nas, našo družbo in okolje, kot pa preprosto zmanjševanje emisij CO2 ne glede na ceno.

 
  
MPphoto
 

  Anja Weisgerber (PPE). - (DE) Gospod predsednik, pogajanja o podnebju v Københavnu so, kot je bilo že omenjeno, za Evropsko unijo pomenila razočaranje. Rezultat je daleč od stališča EU in od stališča, ki ga potrebujemo za zaščito podnebja. Edina pozitivna točka je priznanje cilja 2 °C ker nas bo to pripeljalo do nujne zaveze za zmanjševanje.

Sedaj se moramo vprašati, kaj smo se naučili od neuspešnih pogajanj in kaj je potrebno narediti. Pomembno je imeti obdobje za razmislek in kritično pregledati različne točke na poti, ki ji sledimo. Vprašati se moramo, ali lahko napredujemo skupaj z ostalimi državami. Kako lahko zagotovimo, da bo tudi EU prisotna za mizo, ko se sestajajo ZDA, Kitajska in Indija, da se dogovorijo o kompromisu. Kako se lahko učinkoviteje pogajamo z državami v razvoju in gospodarstvi v vzponu? Ali je nujno, da so ta pogajanja pod okriljem ZN?

Na koncu pa želim še povedati, da sem zelo vesela, da sem lahko glasovala za to resolucijo, ker po mojem mnenju še naprej poudarja pionirsko delo Evropske unije. Odgovoriti moramo na vprašanja ter nadaljevati na naši poti z domačega in tudi z mednarodnega vidika.

 
  
MPphoto
 

  Zuzana Roithová (PPE). - (CS) Osnutek resolucije o izidu vrha v Københavnu o podnebnih spremembah je rezultat podrobnega dela članic številnih odborov in se nanaša na dolgoročno strategijo za pravo zeleno politiko glede na ekonomske cilje EU v globalnem svetu. Nasprotovati pa moram številnim neodgovornim predlogom socialistov in zelenih za spremembo, še posebej glede truda, da se zvišajo dogovorjeni dolgoročni cilji o zmanjševanju emisij na 40 % oziroma o jedrski prepovedi ali o prehodnem Evropskem davku za podnebne spremembe. Prav tako mi ni všeč omalovaževanje Skupine ERC in jezna sem na nesmiselno kritiko Danskega predsednika Vlade namesto zahvale za pripravo na vrh v Københavnu.

 
  
MPphoto
 

  Albert Deß (PPE). - (DE) Gospod predsednik, glasoval sem proti predlogu za resolucijo, ker po mojem mnenju nima določenih pomembnih podatkov. V zadnjem času je vse večje število poročil, da so podnebni strokovnjaki podatke ponaredili. Za nas je pomembno, da se o tem razpravlja in da so naša mnenja znana.

Da ne bo nesporazuma, bi rad razložil, da sem že veliko let zavezan zmanjšanju porabe fosilnih goriv in posledično našega vpliva na okolje. Vendar ne morem razumeti preplaha, povezanega z izrazom „podnebne spremembe“. Veliko sem doživel v svoji zelo dolgi karieri kot politik. V 80-ih letih prejšnjega stoletja so ljudje govorili, da do leta 2000 v Nemčiji ne bo več dreves, medtem ko je Nemčija sedaj bolj zelena kot kdaj koli prej. Res je, da se podnebje spreminja, vendar se je to dogajalo skozi zgodovino in se bo dogajalo tudi v prihodnosti. Zato sem glasoval proti temu predlogu resolucije.

 
  
MPphoto
 

  Daniel Hannan (ECR). - Gospod predsednik, Herman Van Rompuy je na svoji prvi tiskovni konferenci po imenovanju za predsednika Evropskega sveta proslavljal dejstvo, da je leto 2009 prvo leto globalnega svetovnega upravljanja in se je izrecno veselil vrha v Københavnu kot koraka naprej h gospodarnemu svetovnemu upravljanju našega planeta.

Škoda je, da je veliko ljudi zagrabilo okoljski program kot način promoviranja drugega programa, programa, katerega jedro je želja po odvzemu moči izvoljenim državnim politikom ter jo kopičiti v roke mednarodnih tehnokracij.

Tragedija ni le, da postanemo manj demokratični, temveč, da izgubimo soglasje, ki bi ga mogoče imeli za reševanje okoljskih težav. Levica ali desnica, konservativci ali socialisti, vsi se strinjamo, da želimo raznovrstno oskrbo z energijo in da ne želimo spuščati onesnaževanja v atmosfero, a uporablja se le ena vrsta politike – tista, ki zajema načrtno vodeno gospodarstvo in korporativizem – ista politika, ki je pravzaprav politično in društveno neuspela, se sedaj uporablja za okolje. Okolje je preveč pomembno, da se ga prepusti levici.

 
  
MPphoto
 

  Syed Kamall (ECR). – Gospod predsednik, ko poslušamo razpravo v Parlamentu, je tukaj veliko kolegov, ki obžalujejo, da niso poslušali EU na nedavnih razpravah v Københavnu.

Mogoče bi bilo potrebno razmisliti zakaj. Poglejmo naše obnašanje v tem Evropskem parlamentu. Za začetek, imamo dve stavbi Evropskega parlamenta. Pridemo v Strasbourg, grejemo to stavbo in imamo v njej luči prižgane, ko nas sploh ni tukaj – izjemno hinavsko. Poglejmo režim za stroške – režim za stroške, ki spodbuja poslance EP, naj najamejo taksije in avtomobile s šoferjem – ampak, če želiš na javni prevoz, ne smeš uveljavljati stroškov: hinavščina. Če pogledaš stavbe Parlamenta zvečer, se vidi, da so luči prižgane, in to na veliko prižgane. Poglejmo skupno kmetijsko politiko, ki jo podpira veliko poslancev EP, ki ne uničuje le gospodarstva držav v razvoju, temveč uničuje tudi okolje.

Torej, preden pridigamo ostalemu svetu je čas, da pometemo pred lastnim pragom.

 
  
MPphoto
 

  Eija-Riitta Korhola (PPE). - (FI) Gospod predsednik, podprla sem spremembo 43, ki je vse pozvala, naj posvetijo pozornost nedavnim okoljskim škandalom. Ti škandali so z vidika njihovih posledic veliko resnejši, kot bi rad verjel ta Parlament. Zaupati moramo neodvisnim znanstvenim raziskavam, ker drugače ne bo podlage za oblikovanje naše politike.

O podnebnih spremembah me skrbi ves čas moje 10-letne kariere v vlogi poslanke EP. Aktivno poskušam doseči podnebno politiko za Evropo preko zakonodaje o trgovanju z emisijami, ki ne bi bila le ambiciozna temveč tudi razumna, tako da ne bi le prestavljali emisij iz enega kraja v drugega. Naša strategija je sedaj birokratska in neučinkovita; ne postopamo kot pionirji in ne smemo nadaljevati po prejšnji poti.

Najhujše pa je, da EU s podnebnimi raziskavami ne sledi sedanjim dogajanjem. Dosegli smo panične rešitve, ki so osnovane na izkrivljenih podatkih. Napačni podatki v poročilu Medvladnega odbora za podnebne spremembe so zelo resen problem, kar zahteva odstop Rajendra Pachaurija kot njegovega vodje in ponoven premislek o tem, kar vemo o razvoju podnebnih sprememb zaradi človeške dejavnosti in kako učinkovito je v zvezi s tem naše politično delovanje.

 
  
MPphoto
 

  Bruno Gollnisch (NI). - (FR) Gospod predsednik, resolucija Parlamenta prikazuje, da za to področje, enako kot za veliko drugih področji, naša institucija nima absolutno nikakršne moči odločati o dogmah, ki nas pestijo.

Veliko strokovnjakov pravzaprav verjame, da je razvpita eksponentna krivulja segrevanja v obliki hokejske palice grafična izmišljotina. Ledeniki se ne topijo vsepovsod. Sicer pa, v nasprotju z objavo IPCC, se na Himalaji ne topijo. Vodni nivo se ne bo dvignil in voda ne bo zalila Bangladeša, pravzaprav ravno nasprotno. Delta Gangesa se viša zaradi odlaganja aluvialnega materiala. Beli medvedje, za katere se govori, da izumirajo, niso bili nikoli prej tako plodni kot danes. Do menjave vročih in hladnih obdobij je prišlo že nekajkrat v naši zgodovini, tudi nedavno, neodvisno od človeške dejavnosti. Verjetno je to astronomskega izvora in ne posledica domnevnih toplogrednih plinov.

Dokler se na ta vprašanja ne odgovori, lahko verjamejo le, da je to prekrasna ideološka dogma ustvarjena zato, da se upraviči ustanovitev svetovne vlade.

 
  
MPphoto
 
 

  Giommaria Uggias (ALDE). - (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, rad bi obrazložil svoje razloge za glasovanje o spremembi 12 tako, da jasno povem, da je l’Italia dei Valori proti proizvodnji jedrske energije.

Tej temi smo nasprotovali že med volilno kampanjo in je vključena v naš manifest. Sedaj odločno sledimo temu cilju s pomembnimi dejanji, ki smo jih potrdili na nedavnem kongresu v Italiji. Sprožili smo pomembno kampanjo, da se podpre referendum ljudstva zoper zakon italijanske vlade, s katerim je možno odpraviti večino oddanih glasov, ki so jih Italijani izrazili na referendumu ljudstva.

To delamo zato, ker želimo čisto prihodnost, z obnovljivo energijo na podlagi sončne in vetrne energije. Kot sem povedal že prej, to delamo predvsem zato, ker želimo, da je izražena volja italijanskega ljudstva in ne volja neznatne manjšine, ki sedaj sedi v italijanskem parlamentu.

 
  
  

Poročilo: Leonardo Domenici (A7-0007/2010)

 
  
MPphoto
 

  Daniel Hannan (ECR). - Gospod predsednik, istočasno, ko so dobri ljudje v Massachusettsu glasovali proti pretiranim davkom in pretirani vladi, so se naši kandidati Komisije hvalili z načrti za uskladitev davkov v Evropski uniji in vzpostavitev posebnega vira dohodkov za Bruselj. Kako naj razložimo razliko med tema dvema skupnostma?

Meni se zdi, da je potrebno pogledati razlago temeljne osnove obeh politik. ZDA so bile ustanovljene zaradi javnega upora zoper oddaljene in avtokratične vlade, zaradi visokih davkov, medtem ko se Evropska unija – v alineji 1 člena 1 temeljne pogodbe – zavezuje k vedno bližji Uniji. S tem se spoprijema s konkurenco, zunanjo krivuljo, ki je glavni pritisk na vlado. Zaradi tega sedaj vidimo – ukrepanje v skladu s temeljnimi doktrinami – da je ta nestrpnost za davčno konkurenco maškarada za napad na davčne oaze, ki so sodne oblasti z veliko učinkovitejšim sistemom in nižjimi davki. Dejstvo je, da je davčna konkurenca – davčne oaze, če se vztraja pri uporabi tega izraza – glavni način, da so vlade majhne in državljani veliki in svobodni.

 
  
MPphoto
 

  Syed Kamall (ECR). - Gospod predsednik, sedaj se je potrebno vprašati: zakaj ves ta poudarek na davčnih vprašanjih, davčnem sodelovanju in davčnem upravljanju?

Za odgovore je potrebno pogledati dokaze v nekaterih državah članicah. Imamo države z velikimi dolgovi. V moji državi britanska vlada troši denar, ki ga nima, in sedaj mora zamašiti ogromno luknjo v proračunu. Celo pred finančno krizo smo imeli države, za katere se je vedelo, da ne zberejo dovolj davkov za javne storitve, ki jih potrebujejo državljani teh držav. Prav tako trošimo denar davkoplačevalcev, da podpremo propadle ali slabo vodene družbe in tudi banke.

Torej, kaj bi morali storiti? Kot prvo moramo spodbujati rešitev za vse predstavljene probleme in tudi nikoli pozabiti, da je dobro imeti davčno konkurenco, saj le-ta spodbuja vlado, da nam vzame manj denarja in bolj učinkovito nudi več storitev za svoje državljane.

 
  
MPphoto
 
 

  Vicky Ford (ECR). – Gospod predsednik, danes je ta parlament glasoval o dokumentu, ki se nanaša na davčne goljufije in utaje. Ta dokument ni dobil podpore moje skupine. Medtem ko v celoti podpiram veliko predlaganih ukrepov, da se ustavijo davčne goljufije in utaje, je ta dokument šel malo predaleč zaradi treh glavnih skrbi.

Prvič, sprejem ukrepov zoper tiste, ki zagrešijo goljufijo, ne sme biti stranski vhod tistih, ki želijo povečati davčno usklajenost v celotni Evropi za vse nas, ki odkrito plačujemo svoje davke. Ta parlament mora še dolgo časa varovati pravico držav članic, da same odločajo o davčni stopnji za pravne osebe in enako moramo storiti tudi mi.

Drugič, predlagan je davek na ravni EU. Uprli smo se načrtom tega parlamenta, da bi imeli davke na evropski ravni.

Tretja točka je izmenjava podatkov. Določene podatke si moramo izmenjevati, ampak vedno moramo najprej razmisliti koliko, za kakšen namen in za koga – in ne smemo predpostavljati, da so vse okoliščine enake.

 
  
  

Poročilo: Marc Tarabella (A7-0004/2010)

 
  
MPphoto
 

  Astrid Lulling, v imenu skupine PPE. - (FR) Gospod predsednik, škoda je, da navdušena večina v Odboru za pravice žensk in politiko enakih možnosti močno poskuša preobremeniti naš položaj glede letnega poročila Odbora o enakih možnostih žensk in moških v Evropski uniji s premisleki in trditvami, ki imajo nasprotni učinek za ženske in med drugim škodujejo njihovim možnostim za zaposlitev.

Medtem ko so določeni premisleki dobronamerni, ne smemo pozabiti, da preveč zaščite uniči vso zaščito. Toda ovira za mojo skupino je bila ponovno pravica do brezplačnega socialnega splava, ki se izkazuje kot lahka metoda preprostega nadzora rojstev.

Naša skupina ne zanemarja premislekov, da morajo imeti ženske nadzor nad svojimi spolnimi in reproduktivnimi pravicami. Prav tako mislimo, da morajo postati mlada dekleta bolje obveščena na področju spolnih in reproduktivnih pravic. Toda, zahteva v istem stavku „lažji dostop do kontracepcije in brezplačnega splava“ prikazuje, da avtorji tega besedila niso naredili bistvene razlike med tema dvema storitvama in jih uvrščajo na enak položaj kot nadzor nad rojstvom. S tem se ne strinjamo.

Nadalje, pod načelom subsidiarnosti je zakonodaja na področju zakonskega splava odgovornost držav članic. Zato ni naša odgovornost v EU, da se v to zadevo vmešavamo. Zelo smo se potrudili, da dosežemo soglasje z avtorjem poročila, gospodom Tarabellijem, in to smo storili v interesu boja proti različnim vrstam diskriminacije, ki še niso bile odstranjene.

Škoda, da je večina Odbora za pravice žensk in enakost spolov, na žalost tudi Parlament, iskala politične in ideološke razprave namesto, da bi se osredotočila na dejavnosti, ki naj bi bile naš glavni cilj: zagotoviti enako obravnavo in priložnosti za moške in ženske. Opravičujem se, da zaradi teh razlogov moja skupina ni glasovala za to poročilo.

 
  
MPphoto
 

  Filip Kaczmarek (PPE).(PL) Gospod predsednik, tudi jaz sem glasoval proti temu poročilu. To sem storil kljub temu, da podpiram enakost spolov. Ne sprejmem pa, da splav v tem poročilu velja za izrecno pravico in, kot je povedala gospa Lulling, metodo nadzora rojstev. V moji državi splava ne razumemo na tak način. Prepričan sem, da je naš pogled na splav stvar osebnega pogleda. Prav tako je nevarno, da poročilo krši načelo subsidiarnosti in to v zvezi z žalostno zadevo.

 
  
MPphoto
 

  Elżbieta Katarzyna Łukacijewska (PPE). - (PL) Gospod predsednik, enakost moških in žensk je pomembna tema. Veliko je že bilo doseženega na to temo, ampak še vedno so področja, kjer so ženske slabše obravnavane kot moški. Še vedno zaslužimo manj, ženske so bolj izpostavljene revščini in jim je težje razviti akademsko ali poslovno kariero. Poročilo Parlamenta te probleme upošteva in poudarja nujnost, da se uvedejo določeni ukrepi, ki bodo zagotovili enako sodelovanje moških in žensk na trgu dela in v izobraževanju.

Na žalost tega predloga nisem mogla podpreti. Glasovala sem proti poročilu, ker vsebuje določbo, katere namen je na splošno omogočiti splav v Evropski uniji. Prvič, ta vprašanja so med tistimi, o katerih odločajo izključno države članice. Drugič, vprašanje nezaželenih nosečnosti je velik problem, ampak ne moremo sprejeti zakonodaje, ki bo dojemala splav kot svobodno metodo kontracepcije. Prav tako se ne morem strinjati, da splav ljudi odreši razmišljanja o posledicah in odgovornostih, povezanih s spolno aktivnostjo. Mislim, da si človeško življenje zasluži več.

 
  
MPphoto
 

  Tiziano Motti (PPE). - (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, danes smo si zadali, da poudarimo vlogo žensk v Uniji.

Ta resolucija ima veliko točk, s katerimi se seveda strinjam in moram reči, da se veliko izmed njih nanaša na mojo osebno politično dejavnost, še posebej glede dostopa do sveta dela in zaščite žensk pred vsemi oblikami nasilja.

Moram pa poudariti, da je ta resolucija postala juha, v katero je spretni kuhar poskušal dodati, in je dodal, zelo različne sestavine. Naj podrobneje pojasnim: govori o nasilju, o zaščiti pred nasiljem. Temu sledi ena vrstica o kontracepciji in o prenehanju nosečnosti in splavu, dve temi, ki sta zelo različni in ju je potrebno obravnavati drugače. Na primer, glede splava moramo našo pozornost in misli osredotočiti na svetost življenja.

Ta izbira pomeni, da nisem mogel glasovati za resolucijo in sem se moral vzdržati. Mislim, da skrbno izdelana strategija, ki si prizadeva pridobiti soglasje politikov in medijev v resnici ne služi interesom evropskih žensk.

 
  
MPphoto
 

  Siiri Oviir (ALDE). - (ET) Gospod predsednik, v nasprotju s predhodnimi govorniki, sem ena izmed 381 poslancev Parlamenta, ki so podprli sprejem predloga zakona in to je deset krat več kot število članov v našemu Odboru za pravice žensk. Enake pravice, enake priložnosti in enakost spolov v vsakdanjem življenju so sigurno v interesu vseh nas. Enake pravice med ženskami in moškimi niso samo namen temveč predpogoj, da se dosežejo splošni cilji Evropske unije, kot tudi razumna uporaba naših možnosti.

Glede na to, da o tem razpravljamo že 40 let, je to sigurno znamenje, kako je ta tema zapletena in večplastna, in da je potrebna celovita politika za rešitev teh vprašanj. Upam, da to ni le še ena strategija na papirju in zato poudarjam, kar je bilo tudi poudarjeno v poročilu – pomembna sta izvajanje in nadzor.

 
  
MPphoto
 

  Zuzana Roithová (PPE). - (CS) Jaz tudi nisem glasovala za sporno in neuravnoteženo poročilo gospoda Tarabelle o enakosti spolov in mi je žal, da je, z izjemo poslancev Evropske ljudske stranke, 381 poslancev glasovalo za. Mogoče pa ga niso prebrali. V številnih predlogih posega v izključno pravico držav članic, še posebej glede njihove politike naklonjenosti družinam in glede etično občutljivih zadev. Vendar, ali res želijo ustanoviti in financirati neke vrste nov organ za spremljanje nasilja nad ženskami v EU? Are res ne vedo, da ima Unija inštitute, urad in zakonodajo za spremljanje spoštovanja človekovih pravic za moške in ženske? Ali res mislijo, da potrebujemo listino o pravicah žensk, poleg že obstoječe in zavezujoče Listine o temeljnih pravicah za vse evropske državljane? To poročilo navaja tudi na tako imenovane barcelonske cilje, a so ti v nasprotju s priporočili strokovnjakov, ker dojenčki in malčki pri tej starosti potrebujejo celodnevno družinsko nego in ne, da se jih odloži v vrtce na podlagi priporočil iz Barcelone. Vrtci morajo biti le skrajni izhod. Priporočila tega poročila niso zavezujoča, ampak človeška neumnost je nalezljiva in Parlament ne sme podpirati takšnih zadev. Le 75 glasov se je vzdržalo in čestitam dejstvu, da 253 članov ljudske stranke ni glasovalo za poročilo.

 
  
MPphoto
 

  Daniel Hannan (ECR). - Gospod predsednik, v Rimski pogodbi je le en stavek na to temo. Pravi „moški in ženske naj prejemajo enako plačilo za enako delo“. To zveni zelo preprosto. Vsi mislimo, da razumemo kaj pomeni.

Toda, kar se je dogajalo v naslednjih desetletjih je, da je Evropsko sodišče v postopku pravosodne aktivnosti postopoma razširilo pomen tega izraza, preko vsega kar razumen človek misli, da pomeni. Prvo, določilo je da „enako plačilo“ pomeni enake pokojninske pravice, enak dopust in tako naprej. Nato je določilo, da „enako delo“ pomeni delo z enako vrednostjo. Kako le lahko delodajalec to oceni? Ali je to vprašanje kako težko izgleda, da nekdo dela?? Ali morajo upoštevati razpoložljivost ustrezno usposobljenih kandidatov? Nato, v so zadevi South-West Trains v Britaniji pojem razširili tako, da se upoštevajo pravice partnerja istospolne skupnosti. Sedaj razpravljamo o reproduktivnih pravicah.

Za vse te zadeve obstaja argument. Lahko zavzameš stališče, da države ne smejo urejati pogodb med delodajalci in delojemalci, ali pa zavzameš stališče, da za to potrebujemo zakonodajo. Vseeno na kateri strani si, je to sigurno argument, o katerem naj bi odločali izvoljeni predstavniki, za katere lahko glasujemo ali pa ne. Nezaslišano je, da nam jih vsiljuje sodišče. Sodišče, katerega cilj je grožnja; vrhovno sodišče, katerega cilj je tiranija.

 
  
MPphoto
 

  Joanna Katarzyna Skrzydlewska (PPE). - (PL) – Gospod predsednik, moj priimek je zelo težek – Skrzydlewska – ampak sem navajena, da ni veliko ljudi, ki ga lahko izgovorijo pravilno.

Na današnjem glasovanju smo glasovali za poročilo o enakosti žensk in moških Evropski uniji v letu 2009. Toda, med temi določbami, ki se nanašajo na probleme diskriminacije žensk in njihov težji položaj na delovnem trgu, so tudi določbe, ki pozivajo države članice, da olajšajo splošen dostop do splava in pravic glede reproduktivnega in spolnega zdravja. Rada bi poudarila, da so zadeve, povezane s splavi, tisto, o čemer naj odločajo posamezne države članice. Zato sem v končnem glasovanju glasovala proti poročilu, ker mislim da, ko se borimo za pravice do enakopravnega obravnavanja žensk in moških, ta pravica ne sme biti odvisna od možnosti, povezanih s spolnimi zadevami.

 
  
MPphoto
 
 

  Bernd Posselt (PPE). - (DE) Gospod predsednik, zelo sem vesel, da smo mi, krščanski demokrati iz skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), glasovali proti temu strašnemu ideološkemu poročilu, ki so ga vložili socialisti, komunisti, zeleni in še posebej liberalci. Je napad na pravico nerojenega otroka do življenja in napad na načelo subsidiarnosti. Še zlasti sem zgrožen nad načinom, kako so liberalci postali služni levici in postopali v nasprotju z načelom subsidiarnosti.

Takšno poročilo nam škoduje pri sprejemu med prebivalstvom in državami kandidatkami. Nekateri ideološki elementi v zvezi s Hrvaško in Makedonijo v poročilu o napredku nam prav tako škodujejo. Zaradi tega moramo ljudstvo jasno poučiti o pravnem redu, ki ga v celoti podpiram, o odgovornostih EU in o nevarnih ideoloških neumnosti. Da nadaljujem metaforo, ki jo je začel moj italijanski kolega: seveda smo za juho, nismo pa za to, da se ji doda cianid.

 
  
  

Predlog resolucije B7-0069/2010

 
  
MPphoto
 
 

  Daniel Hannan (ECR). – Gospod predsednik, lahko vam povem zgodbo o dveh afriških državah. Leta 1978 je Kenija prepovedala lov na slone, odločitev, kateri je sledilo skoraj popolno uničenje slonjih čred v Keniji. Približno v istem času – leta 1979 – je Rodezija, kot se je takrat imenovala, razglasila slone za premoženje tistega, na čigar zemlji se nahajajo. Posledica – izbruh števila slonov.

Mi v tem parlamentu ne razmišljamo o slonu na enak način kot v Afriki. Nas ne ogroža, ne uničuje našega pridelka, ne uničuje naših vasi in ne uničuje človekovega življenja. Edini način preprečiti lokalnemu prebivalstvu, da ukrepajo logično, to je da odstranijo nevarnost, je, da se jim da spodbuda, da z njim ravnajo kot z obnovljivim virom. To je seveda Rodezija, sedaj Zimbabve, uspešno izvedla. Okoljska politika mora prepoznati osnovno aristotelsko modrost, da nihče ne bo skrbel za tisto, kar ni od nikogar.

 
  
  

Predlog resolucije B7-0067/2010

 
  
MPphoto
 

  Romana Jordan Cizelj (PPE). - (SL) Sem za članstvo Hrvaške v Evropski uniji, vendar pa se to ne sme zgoditi na račun vitalnih nacionalnih interesov Slovenije. Tu govorim seveda o meji med Slovenijo in Hrvaško, ki ni nek abstrakten pojem, temveč je povezana s konkretnimi usodami ljudi.

Tu, v Strasbourgu, je Evropski parlament pozval Slovenski parlament, naj čim prej ratificira arbitražni sporazum. Seveda s tem posegamo v pristojnosti slovenskega parlamenta. Druga stvar pa je, ki me zanima, ali se je kdo vprašal, zakaj v Sloveniji še ni prišlo do ratifikacije. In povedati vam moram, da so se avgusta leta 2007 vse parlamentarne stranke izrekle, da mora biti rešitev v skladu z načelom pravičnosti.

In sprašujem se, seveda, kaj naj bi bilo s tem načelom narobe, ali mu sploh kdo lahko nasprotuje. Vendar pa ga žal v tem arbitražnem sporazumu ni. In zaradi tega, ker resolucija Evropskega parlamenta tega načela ne odseva, sem tudi sama glasovala proti.

 
  
MPphoto
 
 

  Zuzana Roithová (PPE). - (CS) Z veseljem sem danes podprla poročilo o poglavitnih napredkih Hrvaške v pripravah na vstop v EU. Med češkimi in hrvaškimi državljani obstajajo dolgoročne vezi, na tisoče družin na leto obišče to državo in imajo tam tudi prijatelje. To je torej enkratno poročilo za nas, ker dokazuje, da bo Hrvaška pripravljena za članstvo naslednje leto. Mislim, da postopek ratifikacije pristopnega sporazuma ne bo prizadet zaradi kakršnega koli notranjega politiziranja znotraj sedemindvajseterice, ki je povezano z Lizbonsko pogodbo in mislim, da bosta vladi Slovenije in Hrvaške našli pravično rešitev za njun mejni spor.

 
  
  

Predlog resolucije B7-0065/2010

 
  
MPphoto
 
 

  Zuzana Roithová (PPE). - (CS) Gospod  predsednik, zelo kratka bom. To je še eno dobro poročilo o Balkanu, Makedonija prav tako uspešno napreduje na poti k izpolnitvi političnih kriterijev, ki so predpogoji, da se začnejo predpristopni pogovori ter tudi brezvizumski režim z EU. Nedavne volitve so pripomogle k temu. Jasno so pokazale, da želijo državljani te države imeti mednarodne standarde in mirno sobivanje. Prav tako verjamem, da bodo demokratične ustanove uspele okrepiti pogajanja z Grčijo glede sporazumne rešitve o problematičnih področjih.

 
  
  

Predlog resolucije B7-0068/2010

 
  
MPphoto
 

  Zuzana Roithová (PPE). – Gospa predsednica, spet bom zelo kratka. Rada bi povedala, da smo sprejeli zelo iskreno poročilo o tem, kako lahko Turčija odgovorno spremeni svojo zakonodajo po zgledu ureditve v EU kot tudi glede dejstva, da politični kriteriji na področju človekovih pravic, zlasti v zvezi z ženskami in verskimi manjšinami, še niso bili izpolnjeni, ostaja pa odprto tudi vprašanje glede Cipra. Kljub temu je večina poslancev EP podprla začetek pristopnih pogovorov že nekaj let nazaj. Pozdravljam dejstvo, da gre Turčija v smeri demokracije in Evrope, ampak še enkrat želim povedati, da je boljša rešitev za gospodarske odnose vzpostaviti privilegirano partnerstvo namesto, da obljubimo pristop Turčiji s 70 milijoni prebivalcev. Prav tako bi bilo to bolj odkrito glede na dejstvo, kot se bojim, da pristopni sporazum tako in tako ne bi bil sprejet na naslednjem referendumu.

 
  
MPphoto
 

  Bernd Posselt (PPE). - (DE) Gospod predsednik, vesel sem, da je ta parlament z veliko in jasno večino zavrnil poskus socialistov in zelenih, da za cilj določijo polnopravno članstvo Turčije. Postopek mora ostati odprt in, še bolj jasno povedano, potrebno ga je takoj preusmeriti k po meri oblikovanemu posebnemu statusu oziroma privilegiranemu partnerstvu.

Turčija ni evropska država, je pa naš najbolj pomemben partner na robu Evrope. Zaradi tega si želimo tesnega sodelovanja in, v odgovor gospodu Kreissl-Dörflerju, ki je o tem že razpravljal, ne da bi Turčija postala članica Evropskih institucij in pridobila vse pravice svobode gibanja. Želimo tesno gospodarsko in politično sodelovanje. To je zelo določen pojem in mislim, da je to mogoče izvesti, saj večina ljudi v Turčiji in v Evropski uniji ni za polnopravno članstvo Turčije. Zato bi bilo razumno, da ne zapravljamo več svojega truda in se namesto tega osredotočimo na cilj partnerstva.

 
  
MPphoto
 

  Miroslav Mikolášik (PPE). - (SK) Katera koli država, ki si prizadeva za pridružitev Evropski uniji, mora ne le formalno izpolnjevati minimalne zahteve glede demokracije in spoštovanja človekovih pravic, temveč se z njimi tudi notranje identificirati.

Glede na Poročilo o napredku za leto 2009 ima Turčija še dolgo pot. Mora se zavezati k lastni reformi, dobrim sosedskim odnosom in postopnim spremembam v smeri standardov in vrednot EU, ampak to je sedaj že četrto leto, ko ji ni uspelo uvesti določb iz pridružitvenega sporazuma, sklenjenega med Evropsko unijo in Turčijo.

Po mojem mnenju ni sprejemljivo obravnavati članstvo države, kjer se kršijo pravice žensk, verske svobode, svobode izražanja in misli, kjer se dopušča mučenje, diskriminacija in korupcija in kjer se vojska še vedno vmešava v politično življenje in zunanjo politiko. Te reforme bi morale prav tako zajemati reformo volilnega sistema z znižanjem desetodstotnega prava, da se zagotovi bolj pluralistično demokracijo.

 
  
  

Pisne obrazložitve glasovanja

 
  
  

Poročilo: David Casa (A7-0008/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Briard Auconie (PPE), v pisni obliki. - (FR) Poročilo gospoda Case o skupnem sistemu davka na dodano vrednost v zvezi s pravili za izdajanje računov je podprla zelo velika večina članov, vključno z mano. Po tem sistemu se bodo pravila za izdajanje računov na področju DDV poenostavila zaradi vse večje usklajenosti evropskih zahtev in razširjene uporabe elektronske izdaje računov. Začetek veljavnosti te direktive bo služil zmanjšanju upravnih bremen, ki bremenijo družbe, in povečanju prizadevanj proti goljufijam na področju DDV.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. - (PL) Ta predlog se nanaša na vzpostavitev sistema za samoocenjevanje v zvezi z oskrbo oziroma zagotavljanjem določenega blaga ali storitev, dovzetnih za goljufije, na neobvezni preizkusni osnovi. Po mnenju Evropske komisije je to potrebno, ker je še vedno veliko primerov goljufij na področju DDV, Komisija pa ima tudi podatke o domnevnih primerih goljufij v zvezi z dovoljenji za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov.

Na podlagi teh informacij, poročilo Parlamenta predlaga državam članicam, ki glasujejo za ta sistem, naj enako glasujejo tudi za sistem trgovanja s pravicami do emisij toplogrednih plinov.

Verjamemo, da ima eksperimentalna narava predloga verjetno določeno vrednost, zato podpiramo spremembe, ki jih je izdelal Parlament, še zlasti predlog o poročilu, ki ocenjuje vsesplošno učinkovitost in uspešnost ukrepa, uporabo mehanizma in razmerje med stroški in koristmi ukrepa, da se oceni ,ali je razširitev njegove uporabe primerna.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE) , v pisni obliki. - To poročilo se nanaša na pomembna vprašanja o goljufijah, vključno s področjem o emisijah toplogrednih plinov. Komisija mora poročati o učinkovitosti mehanizma obrnjene davčne obveznosti z namenom, da se ugotovi, ali je primerno ta mehanizem uporabiti tudi drugje.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. - (PT) Sprejetje Direktive 2006/112/ES je pomenilo pomemben korak v boju proti izogibanju davkom. Kljub vsem dobrim točkam ni bila dovolj učinkovita, da bi rešila tako imenovan „davčni vrtiljak“ za DDV. Ta vrsta davčne goljufije je kriva za večino izgube davčnih dohodkov v državah članicah in je eden najbolj razširjenih načinov. V tem času gospodarske krize, ko je boj proti davčnim goljufijam še toliko bolj pomemben glede na resno izgubo dohodka, si moramo na vso moč prizadevati v boju proti tem goljufijam, ker bo to pomemben vpliv ne le na naš odziv na trenutno mednarodno krizo, temveč tudi na možnost, da se dosežejo primerne socialne politike.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. - (IT) Bil sem med prvimi zagovorniki zamisli predloga Evropske komisije.

Mi, v Odboru za ekonomske in monetarne zadeve smo analizirali in nekoliko izboljšali dokument Komisije. Strinjam se s poročevalcem, še posebej o razjasnitvah glede neobvezne uporabe mehanizma obrnjene davčne obveznosti in obveznosti poročanja. Pravzaprav bi morale države članice imeti možnost, da poročajo o vsaki transakciji posebej ali pa da poročajo o transakcijah globalno.

Obravnavani predlog krepi varnost sistema za trgovanje z emisijami (ETS) zoper goljufe in istočasno zmanjšuje upravno breme za poštena podjetja.

Za zaključek menim, da mora biti Parlament v celoti obveščen o izidu tega začasnega izvajanja mehanizma obrnjene davčne obveznosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. - (NL) Odločno sem glasoval za poročilo gospoda Case. Kot prvi podpredsednik Odbora za proračunski nadzor in kot poročevalec poročila, sprejetega septembra 2008, o goljufijah na področju DDV sem večkrat zagovarjal učinkovit boj proti goljufijam na področju DDV, saj to predstavlja stalni poglavitni problem glede dohodkov držav članic in pravilnega delovanja notranjega trga. Pogosta in še posebej resna oblika te goljufije je tako imenovan davčni vrtiljak. Skupni znesek nepobranega dohodka se ocenjuje med 20 in 100 milijard EUR na leto. To je zelo velik znesek in bi bil v času gospodarske krize zagotovo uporabljen v dobre namene.

Kriminalci iz tega področja so še posebej iznajdljivi. Nedavno so bile objavljene informacije, da sedaj izvajajo svoja kazniva dejanja v okviru sistema trgovanja z emisijami (ETS). Prenosi pravic do emisij med davčnimi zavezanci znotraj ETS, ki se v celoti izvedejo elektronsko, se štejejo za storitve in se obdavčijo v državi, kjer je prejemnik ustanovljen. Trgovci kupijo dobropis za ogljik od neobdavčenega vira v drugi državi članici in ga potem prodajo naprej družbam v svoji državi članici z DDV. Manjkajoči trgovci potem ne plačajo DDV državnemu davčnemu organu. Nujno je, da se spopademo s tovrstnimi kaznivimi dejanji.

 
  
MPphoto
 
 

  Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. - (LT) Pozdravljam sprejem sistema obrnjene davčne obveznosti. Zaznal pa sem napako. Na primer, oseba A proda nekaj osebi B. Oseba B proda naprej osebi C. Oseba C nato proda končnemu kupcu ali neplačniku DDV. Oseba A ne plača DDV, ker ni končni uporabnik. Le oseba C, ki proda končno blago potrošniku, plača DDV. Bistvo je, da oseba B sploh ni obdavčena kljub temu, da je njeno poslovanje temelji na tem, da kupuje po nizki ceni in prodaja po visoki ceni. Zato se predlaga, da naj bi oseba B na razliko v ceni plačala DDV državnemu organu. Ta shema ima veliko pozitivnih točk z izjemo ene: nihče ne bo pri davčnemu organu zaprosil za povračilo DDV, ampak če je oseba C goljufivec, potem enostavno kot končni prodajalec ne bo plačala DDV. Z drugimi besedami, z uporabo sistema obrnjene davčne obveznosti ne bo negativnega stanja, ker nihče ne bo zahteval povrnitev DDV, in mislim, da bo to shemo zelo preprosto izvajati, ker bodo davčni inšpektorji z lahkoto ugotovili razliko v ceni blaga. Če se motim, bom zelo hvaležen za pisni odgovor o ustreznosti oziroma neprimernosti sheme, ki jo predlagam.

 
  
MPphoto
 
 

  Anna Záborská (PPE), v pisni obliki. - (FR) Namen resolucije je spremeniti Direktivo Sveta 2006/112/ES o DDV, da se omogoči začasno uporabo mehanizma obrnjene davčne obveznosti v boju proti goljufijam glede trgovanja s certifikati za emisije in transakcijami z določenim blagom, dovzetnim za goljufije. Davčna goljufija je pomemben problem v zvezi z nemotenim delovanjem notranjega trga in ogroža davčni dohodek držav članic. Zato so številne zaprosile, da se jim dovoli, da premagajo goljufive mehanizme z uporabo mehanizma obrnjene davčne obveznosti za določene sektorje, dovzetne za goljufije, in za določeno blago. Najbolj pogosta oblika goljufije je kadar dobavitelj, zavezan za DDV, dobavi blago in nato izgine preden plača DDV na to blago, medtem ko sme kupec (prav tako zavezanec za DDV), s pravilnim računom ta DDV odbiti. Državna ministrstva za finance ne poberejo zadevnih dolgov DDV za tovrstno blago ter morajo naslednjemu trgovcu v verigi DDV povrniti DDV, ki ga je ta plačal. Tako države članice izgubijo dvakrat. Zato sem glasovala za zakonodajno resolucijo.

 
  
  

Poročilo: Lambert van Nistelrooij (A7-0048/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. - (RO) Zagotoviti dostop do stanovanj za državljane, še posebej ranljive ljudi iz skupnosti, ki se srečujejo z grozno revščino in marginalizacijo, mora biti temeljna skrb naše družbe. Finančna podpora iz strukturnih skladov je lahko precejšen prispevek k prizadevanju državnih organov, da se ta problem reši. Evropski parlament in Svet sta velikokrat zaprosila Evropsko komisijo, naj ukrepa, da se spodbudi vključenost teh skupnosti. Zaradi današnjega glasovanja smo sprejeli nov in spremenjen zakon, ki bo 27 državam članicam omogočil, da uporabijo denar Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) za obnovo in nadomestitev stanovanj v marginaliziranih skupnostih, s čimer se podpirajo najbolj neprivilegirane skupine v družbi.

 
  
MPphoto
 
 

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. - (IT) Moram poudariti, da poročilo ne vsebuje splošne navedbe kdo bo prejemnik tega ukrepa, v kolikor bo uveden: naveden je pojem „marginaliziranih skupnosti“, ampak bistvo tega pojma, ki lahko pomeni veliko različni stvari, že samo iz socioloških pogledov, ni določeno. Edine navedbe, ki so že tako ali tako vključene v predlog Komisije, zadevajo romsko prebivalstvo. Zahteva v poročilu, da sklicevanje na Rome ne sme izključevati ukrepov pomoči za druge socialno marginalizirane skupine, ne daje nobenega zagotovila, da imajo ostali posamezniki, ki so „socialno marginalizirani“, zaradi določene zahtevne ekonomske, delovne ali družinske okoliščina, lahko korist od deleža ESRR, ki je namenjen za stanovanjsko politiko. Nazadnje, glede na poročilo, ki je bilo predloženo Parlamentu, mora biti določitev kriterijev o tem, kateri delež ESRR se lahko dodeli za pomoč marginaliziranim skupnostmi, v pristojnosti Evropske komisije: Ta določba omogoča, da ima le Komisija zelo široka neomejena pooblastila pri določitvi zgornjih meril; meril, od katerih bo odvisen obseg ukrepa, ko Parlament ne bo imel predvidene možnosti, da ukrepa in izrazi svoja stališča. V pričakovanju prihodnjih parlamentarnih dopolnitev poročila, in ker je to prva obravnava, se vzdržim glasovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. ─ (LT) Podpiram Okvirni sporazum, saj je sodelovanje med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo ključnega pomena za krepitev trdnosti Evropske unije in učinkovitosti njenega delovanja. Sporazum določa, da mora na zahtevo Evropskega parlamenta z zakonodajno pobudo Komisija odgovoriti v mesecu dni in v letu dni pripraviti ustrezen akt zakonodaje Evropske unije. Če pripravo zahtevanega akta zavrne, mora Evropska unija tako odločitev podrobno utemeljiti. Doslej je imela pravico do zakonodajnih pobud samo Evropska komisija, Lizbonska pogodba pa določa, da ima pravico do zakonodajnih pobud tudi večina v Evropskem parlamentu. Parlament in Komisija bosta tesno sodelovala v začetnih fazah priprave zakonodajnih pobud državljanov. Pri sklepanju mednarodnih pogodb bodo v pogajanja vključeni tudi strokovnjaki Evropskega parlamenta. Po sporazumu bo imel Parlament pravico sodelovati pri nekaterih mednarodnih pogovorih Evropske unije v vlogi opazovalca, pa tudi pravico zahtevati dodatne informacije o mednarodnih pogodbah.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. - (PT) Vesel sem, da bom glasoval za to spremembo Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), da se razširi obseg njegovega ukrepanja na stanovanjskem področju v korist marginaliziranih skupnosti v vseh državah članicah. Do sedaj so bili ukrepi na stanovanjskem področju možni le v okviru projektov urbanega razvoja v zvezi z obnovo stanovanj. Po mojem mnenju je to merilo nerazumno in diskriminacijsko glede na to, kot na primer na Portugalskem, da večina takšnih družin živi v zasilnih bivališčih na podeželju. To so ljudje, ki najbolj potrebujejo pomoč in se jih ne sme izključiti zaradi njihove lokacije. Pozdravljam spremembo Parlamenta, ki podpira teritorialno kohezijo.

Še več, v nasprotju s prvotnim predlogom Evropske komisije, ki omejuje njegovo izvajanje v novih državah članicah, ti novi predpisi razširijo njihovo izvajanje na vse države članice ter se tako izognejo nerazumni diskriminaciji med marginaliziranimi evropskimi družinami. To je globalni problem in zadeva tisoče družin po vsej Evropi! Okoliščine so še posebej resne na Portugalskem zaradi gospodarske krize in izjemne revščine številnih družin.

 
  
MPphoto
 
 

  Proinsias De Rossa (S&D), v pisni obliki. - Podpiram to poročilo, ki razširja upravičenost ukrepov na stanovanjskem področju v marginaliziranih skupnosti na Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR). Na podlagi novih pravil lahko vse države članice izkoristijo tovrstno financiranje EU, da izboljšajo pogoje marginaliziranih gospodinjstev, ki prej ni bilo na voljo državam članicam, ki so pristopile leta 2004. Fizično slabšanje stanovanj onemogoča prebivalcem pravico do dostojnih življenjskih pogojev in je glavna ovira za povezovanje in socialno kohezijo. Ta uredba bo omogočila, da projekti za obnovo stanovanj črpajo sredstva iz ESRR, a za preprečevanje segregacijskih tveganj, morajo biti pobude del širšega okvira socialnega vključevanja na področju zdravja, izobraževanja in socialnih zadev.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. - (PT) Evropska komisija poskuša spremeniti določbe uredb o Evropskem skladu za regionalni razvoj (ESRR), da se omogoči novim državam članicam črpanje teh sredstev za intervencijo v stanovanjskem sektorju v dobro margionaliziranih skupnosti, ki živijo na podeželju.

Ta sprememba velja le za nove države članice, ki ne smemo pozabiti, da imajo velike marginalizirane priseljene skupnosti na podeželju. To upravičuje sprejem posebnega pravila znotraj predpisov ESRR.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. - (PT) V boju proti revščini in za izboljšanje življenjskih pogojev za najbolj prikrajšanje skupinah prebivalstva, kjer se je prikrajšanost še toliko bolj okrepila zaradi izjemne krize v zadnjih nekaj letih, ima Evropska unija nalogo, da varuje in spodbuja trajnostno politiko za socialno vključenost. Poleg vprašanj higiene se zaostruje slabšanje stanovanjskih pogojev in je pogosto razlog za tveganje segregacije in marginalizacije. Bivalni pogoji so odločilni za samospoštovanje in občutek socialne pomembnosti vsakega državljana. Poleg izobrazbe, zdravja in zaposlitve igrajo osrednjo vlogo pri gradnji, razvoju in vzdrževanju kakršnega koli poskusa trajnostnega življenja, bodisi na ravni posameznika bodisi na družinski ravni.

Pomembno je, da zagotovimo, da intervencijske strategije znotraj Evropske unije ne delajo nikakršnih razlik na podlagi spola, rase ali etnične pripadnosti. Če Evropa želi imeti bolj uravnoteženo družbo, je prav tako pomembno, da preprečimo rast in razvoj četrti ali con, ki so hitro povezane z določeno socialno ogroženo ali marginalizirano skupnostjo. Politika o socialni vključenosti mora biti prav tako namenjena tistim, ki jo najbolj potrebujejo, ne da bi se s tem ustvarila kakršna koli razlika med evropskimi državljani.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. - Ta uredba omogoča državam članicam, da uporabijo Evropski sklad za regionalni razvoj na integriran in razumen način. Z dajanjem obstoječega denarja za marginalizirane skupnosti, od katerih jih je veliko na podeželju in zavetiščih in ki niso mogle imeti koristi na podlagi predhodnih pravil, bo ta nova uredba bistveno prispevala k Evropskemu načrtu za oživitev gospodarstva.

 
  
MPphoto
 
 

  Erminia Mazzoni (PPE), v pisni obliki. - (IT) To so razlogi, zakaj sem glasovala za naslednje spremembe. Kot prvo, mislim, da je nujno razširiti geografski parameter predloga na vseh 27 držav članic EU, saj so problemi, ki jih želimo rešiti s to uredbo, prisotni po vsej Evropski uniji. Zaradi tega nima smisla, da se uredba omeji le na 12 novih držav članic EU. Drugič, mislim, da je bilo pravilno, da je bila obnovljena predhodna različica končnega dela v členu 7 („Komisija sprejme“ namesto „lahko sprejme“), tako da sme Komisija nadaljevati z izpolnitvijo prvotnih regulativnih povzetkov o ocenjevanju in odločanju kriterijev za ukrepe, da se zagotovi učinkovitost politike in dodana vrednost ob upoštevanju stroškov.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. - (FR) Stanovanjske razmere v EU so kritične. Potrebujemo evropsko politiko dostojnega stanovanja za vse, zavezujočo in ambiciozno socialno stanovanjsko politiko EU. Seveda je bilo pomembno, da Parlament sprejme stališče o prenovi nezdravih stanovanj in nadomestitvi slumov z ustrezno namestitvijo, a enako pomembno in nujno za EU je, da je dostop do dostojne namestitve temeljna človekova pravica. Ima nalogo in možnost, da to omogoči. EU ne more dovoliti, da postane socialno manj razvita regija.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. - (PT) Sprejetje tega poročila je zelo pomembno, ker spreminja Evropski sklad za regionalni razvoj, kar pa daje pomoč marginaliziranim članom družbe, ne glede na to, ali živijo podeželju ali ne.

 
  
MPphoto
 
 

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE), v pisni obliki. - (RO) Glasoval sem za to poročilo in želim poudariti, da so dobrodošli taki redni pregledi besedila, ki urejajo uporabo evropskih sredstev. Veliko omejitev, določenih v teh uredbah, ni več primernih za trenutne gospodarske in socialne razmere, zaradi česar so potrebne nove oblike ukrepanja. Še en primer na to temo je sprostitev pogojev za uporabo ESRR za izboljšanje energetske učinkovitosti v stanovanjih, ki ga je ta Parlament potrdil prejšnjo pomlad.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. - (IT) Sedanja svetovna gospodarska kriza je težek izziv za Evropsko skupnost, ki potrebuje politiko za hitre, prožne in učinkovite odzive.

S skupnimi finančnimi sredstvi v višini 347 milijard EUR za programsko obdobje 2007–2013 je Evropska kohezijska politika največji vir investicij v dejansko gospodarstvo in Evropi in njenim regijam lahko pomaga, da se rešijo iz krize in ponovno pridobijo zaupanje in optimizem.

Strinjam se, da je potrebno obravnavati stanovanjska vprašanja marginaliziranih skupnosti znotraj konteksta spremembe uredbe ESRR. Ker trenutni zakoni ne veljajo za marginalizirane skupnosti, bo predlagana sprememba zapolnila vrzel v zakonu, da se bo mogoče na bolj primeren način spoprijeti s problemi negotovih življenjskih pogojev teh ljudi.

Ta ukrep upošteva načelo subsidiarnosti, s čimer se poveča možnost držav članic, da dajo podporo in stanovanjsko pomoč za marginalizirane skupnosti na kakršen koli način glede katerega ocenjujejo, da je najbolj primeren in istočasno ohrani integriran pristop kot minimalni pogoj za izvajanje pomoči.

 
  
MPphoto
 
 

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. - (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, čestitam gospodu van Nistelrooiju za izvrstno besedilo, ki ga je predlagal in je bilo nadalje izboljšano s številnimi spremembami, predloženimi v Odboru za regionalni razvoj, s čimer je ta ukrep razširjen na vse države članice Evropske unije.

Današnje besedilo nam bo omogočilo uresničiti sanje mnogih ljudi, ki želijo imeti lasten dom. Siguren sem, da bomo s tem pokazali našim državljanom, da je Parlament zmožen poiskati rešitev za izzive, ki se pojavijo zaradi odpiranja mej in svobode gibanja ljudi. Zaradi tega bom glasoval za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Maurice Ponga PPE), v pisni obliki. - (FR) Pozdravljam današnji sprejem poročila gospoda van Nistelrooija z veliko večino (558 glasov proti 57). S sprejetjem tega poročila Parlament pošilja jasno sporočilo državljanom in se odziva na socialna vprašanja, ki jih je še posebej posredovala organizacija Eurocities. To poročilo omogoča, da se uporabi ESRR za obnovo in nadomestitev obstoječih stavb in za izgradnjo novih stavb, namenjenih za pomoč marginaliziranim skupnostim na podeželskem in v mestnem okolju v vseh 27 državah članicah.

Ta razširitev iz 12 držav, ki so pristopile v letu 2000 in 2007, na vse države članice ponuja rešitve za probleme, ki jih sproža nezdrava nastanitev za določene marginalizirane skupnosti po vsej EU. Sedaj bo možno ustanoviti celosten in trajnosten pristop na ravni EU. Nadalje je ta razširitev tesno povezana s cilji evropskega leta boja proti revščini in socialni izključenosti v letu 2010. Zadovoljen sem, da je Parlament glasoval za te spremembe, in upam, da bodo zadevna področja v tem našla koristen instrument pri reševanju nujnega in temeljnega problema teh skupnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Marie-Thérèse Sanchez-Schmid (PPE), v pisni obliki. - (FR) To poročilo sem podpirala že od vsega začetka, še posebej glede razširitve uporabe ukrepov na vse države članice EU. Sedemindvajseterici omogoča, da uporabi ESRR za financiranje izgradnje novih stanovanj za marginalizirane skupnosti in za obnovo in zamenjavo obstoječih stavb.

Med trenutno resno gospodarsko krizo, ki je prizadela Evropo in vse države članice, so stanovanjski problemi še resnejši. Evropska unija je morala posredovati in uporabiti vse možne instrumente, da je pomagala slabo nameščenim ljudem, še posebej marginaliziranim skupnostim, ki prej niso bili upravičene do pomoči iz sredstev ESRR.

Zaradi teh sprememb, ki so jih člani predsedniške večine predložili Odboru za regionalni razvoj, so do sklada upravičene ne le nove države članice EU, temveč vseh 27 držav članic, saj se vse srečujejo z enakimi težavami. Zadevne regije bodo lahko nadomestile nezdrava prebivališča v socialno izključenih skupnostih in razvile globalne, celostne in trajnostne rešitve stanovanjskih vprašanj.

To poročilo daje EU konkretna sredstva za pomoč njenim državljanom. Upajmo, da je to prvi korak k socialni Evropi, čim bližji ljudem.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. - (PT) Poročilo, ki smo ga danes potrdili, spreminja uredbe Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), jih razširja na stanovanjski sektor za marginalizirane skupnosti, saj je bilo sedaj možno sklad uporabiti le v kontekstu pobud za razvoj podeželja. Spremembe, ki smo jih jaz in moji kolegi poslanci predlagali in ki jih je danes potrdil Parlament, pomenijo, da imajo lahko tudi starejše države članice in ne le nove, kot je bilo predlagano v prvotnem predlogu Komisije, koristi od tega novega vira financiranja iz ESRR.

Poizkusil sem preprečiti, kar vidim kot precedens, ki bi izključil starejše države članice, še posebej Portugalsko, iz financiranja in verjetno tudi iz drugih morebitnih virov pomoči Skupnosti. Želim poudariti, da dolžina obdobja, ko je država članica Evropske skupnosti, ne more biti merilo za dodeljevanje strukturnih sredstev in kohezijska politika po 2013 mora biti osredotočena na načelo subsidiarnosti s ciljem teritorialne kohezije, kar je ključno za najbolj oddaljene regije, kot je Madeira. Prav tako mora biti namenjena večji prožnosti, preglednosti in pristopu, usmerjenem k rezultatom, ki nagrajuje regije, ki so izkazale vzorno uporabo pomoči Skupnosti namesto, da se jih kaznuje.

 
  
MPphoto
 
 

  Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. - (LT) Da bi izboljšali asimilacijo sredstev Evropske unije za obnovo stavb in domov in ob upoštevanju navad držav članic ter težav za sofinanciranje, bi bilo potrebno predlagati nacionalnim vladam, da ustanovijo skupni sklad, v katerega bodo lahko vložile denar za kritje sofinanciranja s državnim denarjem. Z drugimi besedami, dokler sofinanciranja ne krije država, bodo morali lastniki stavb in domov plačati enak znesek, ki so ga plačali pred obnovo. Pogost razlog je, da lastniki posesti in domov ne morejo sofinancirati iz lastnih sredstev niti pridobiti kredita za ta namen. Pozdravljam drugo točko tega predloga – usmeritev sredstev, namenjenih za obnovo, v podeželje.

Večina zasebnih hiš v vaseh je samostojno ogrevanih, kar pomeni, da se gretje ne plačuje na centraliziran način in se zaradi tega predlaga določitev absolutnega mesečnega zneska, s katerim bi s časoma lahko sofinancirali takšne hiše. Tako bo državam članicam lažje zakonito izvesti sofinanciranje za obnovo podeželskih hiš.

 
  
MPphoto
 
 

  Anna Záborská (PPE), v pisni obliki. - Velika večina teh skupnosti živi na podeželju in v zavetiščih (na podeželju in na mestnih območjih). Niso upravičene do pomoči iz sredstev ESRR. Ukrepi na stanovanjskem področju so možni v sklopu izvajanja razvoja podeželja in z obnovo obstoječih hiš. Podpora za ukrepe na stanovanjskem področju na podeželskih območjih oziroma nadomestitev drugorazrednih stanovanj na podeželskih ali mestnih območjih ni upravičena do pomoči ESRR. Da se prepreči neupravičeno diskriminacijo, ukrepi, namenjeni Romom, ne smejo izključevati drugih skupin v podobnih socialnih in ekonomskih okoliščinah. Nadalje, ker je ukrep le en del zahtevnega problema, mora biti obravnavan v okviru enotnega, večdimenzionalnega pristopa na nacionalni ravni, z močnimi partnerstvi in ob upoštevanju vidikov, ki se nanašajo na izobraževanje, socialne zadeve, povezovanje, kulturo, zdravje, zaposlovanje, varnost in tako naprej. Namen predloga je zagotoviti ustrezne stanovanjske pogoje v okviru celotnega pristopa.

 
  
  

Poročilo: Magdalena Alvarez (A7-0006/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. - (PT) Goljufije in utaje davkov so napad na razvoj pravičnejše, močnejše in enakovredne Evrope z vidika socialnega in gospodarskega razvoja. Posledice tega so postale še toliko očitnejše in resnejše v tem času hude gospodarske in finančne krize, saj so bili proračuni držav članic posebno oslabljeni in obremenjeni zaradi potreb po javnih naložbah in vlaganjih v socialno politiko. Potrebno je omeniti, da davčna utaja v Evropski uniji znaša več kot 200 milijard EUR na leto, kar predstavlja več kot 2 % BDP.

V kontekstu odprtega trga in prostega pretoka blaga in ljudi so postali mehanizmi nadzora še toliko bolj zahtevni zaradi neodtujljivih pravic suverenosti vsake države članice. Da bi bile zadeve še slabše, se brezobzirni gospodarski subjekti, največkrat motivirani zaradi priložnosti hitrega zaslužka zaradi gospodarske krize, poslužujejo vse bolj prefinjenih in domiselnih metod davčne utaje.

Ta predlog krepi upravno sodelovanje med državami članicami EU na področju davkov, saj postopek evropskega povezovanja prikazuje jasno neravnovesje med zakonodajo in mehanizmi nadzora.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. - (PT) Imamo nekaj dvomov o sestavi predloga, ki razširja „sodelovanje med državami članicami, da se vključijo davki vseh vrst“, in dejstvo da „se uporablja tudi za obvezne prispevke za socialno varnost, ki se plačujejo državi članici ali pododdelku države članice ali ustanovam socialne varnosti, ustanovljenim v skladu z javnim pravom“.

Ne strinjamo se, da uradniki držav članic dobijo pooblastila, da ukrepajo znotraj območja drugih držav članic, zato mislimo, da je predlog Parlamenta, da se vprašanje omeji na primer, kjer je med državami članicami sporazum, pravilen pristop, če že nič drugega.

Prav tako imamo pomisleke glede zahtev za samodejno izmenjavo informacij o davčnih navadah posameznikov kljub temu, da je nekaj navedb o varstvu podatkov, še zlasti v poročilu parlamenta.

Pazljivo bomo spremljali obravnavo teh vprašanj v nadaljevanju.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE) , v pisni obliki. Medtem ko verjamem, da bi morale države članice EU obdržati nadzor nad lastnimi davčnimi sistemi, je jasno, da je v boju proti davčnim utajam potrebno sodelovanje po vsej EU in še posebej s tretjimi državami. Verjamem, da bo danes dosežen kompromis koristen instrument v boju proti goljufijam in utajam.

 
  
MPphoto
 
 

  Astrid Lulling (PPE), v pisni obliki. - (FR) Odločno sem glasovala proti poročilu gospe Alvarez o upravnem sodelovanju na davčnem področju, in žal mi je, da je boj za državljanske pravice, ki naj bi mu bil Parlament na čelu, spremenljiv in nedosleden.

Ko je uvedba naprav za skeniranje telesa ali sporazum SWIFT z Veliko Britanijo na dnevnem redu, se slišijo glasovi lojalnih borcev za svoboščine posameznika, tudi če to povzroči diplomatsko napetost.

Ko pa se gre za varstvo bančnih podatkov, pa dobri kar naenkrat postanejo hudobni.

Masovna samodejna izmenjava, ki je podlaga poročil gospe Alvarez in gospoda Domenicija, je naprava, ki te razgali na vsakem koraku; to je sporazum SWIFT na še večjem obsegu.

Te nedoslednosti ni mogoče upravičiti niti v imenu učinkovitosti.

Samodejna izmenjava vseh podatkov za vsakega nerezidenta v Evropi bo pripeljala do neobvladljive poplave podatkov. Precedens na področju obdavčitve prihrankov bi moral zbuditi preplah.

Tistim mojim prijateljem, ki jih skrbi pretirana birokracija, povezana s tem, pa povem, da je edina rešitev temu načelno nasprotovati, namesto da smo presenečeni nad pogubnimi posledicami.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. - (PT) Od prejšnje zakonodaje, s katero sta bili goljufija in davčna utaja prednostna naloga Evropske unije, so bili sprejeti številni zakonodajni predlogi na tem področju. Upravno sodelovanje na področju davkov je temeljni del skupne strategije v boju proti goljufiji in davčni utaji. Učinkovit boj proti davčni utaji in goljufiji ima občutne vplive na državne proračune in izgubo obsežnega dohodka za splošne javne izdatke, še posebej v zdravstvu, izobraževanju in raziskavah.

Davčna utaja in goljufija kršita načelo enakopravne finančne obravnave v škodo državljanov in gospodarskih podjetij, ki izpolnjujejo davčne obveznosti, prav tako pa vodi do izkrivljanja konkurence, ki vpliva na pravilno delovanje trgov. Sedaj, v času krize, je za vse nas še toliko pomembneje, da uporabimo vse možne metode v boju proti davčni utaji in goljufiji, da se lahko spopademo z izjemnimi stroški, ki so potrebni, da odpravimo posledice krize in čim bolj zmanjšamo visoke proračunske primanjkljaje.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. - (IT) Pomembnost predloga je v resnih posledicah davčne goljufije v EU (ocenjena nad 2 % BDP) na proračune držav članic, na načelo poštene obdavčitve, ki je zaradi tega oslabljeno, in na delovanje trga, ker je s tem izkrivljena konkurenca.

Predlog Komisije,je korak proti izpolnjevanju zahtev za učinkovitejše ukrepe sodelovanja v boju proti goljufiji in davčni utaji na evropski ravni. Predlagana direktiva zahteva oboje, kvantitativni in kvalitativni korak: kvantitativnega, ker ustvarja nove obveznosti, in kvalitativnega, ker razširja in določa že obstoječe obveznosti.

Soglaša z vključitvijo vseh neposrednih in posrednih davkov, razen DDV in trošarin, vključno s samodejno izmenjavo informacij med davčnimi upravami namesto izmenjavo informacij na prošnjo.

Predlog pomeni, da se bomo lahko zanesli na učinkovitejše ukrepe sodelovanja v boju proti goljufiji in davčni utaji in ustvarili zanesljiv, enostaven in učinkovit sistem. To nam bo pomagalo doseči ustrezno davčno povezovanje, bistveni del evropskih projektov in korak naprej k pravi uskladitvi davčnih politik.

 
  
MPphoto
 
 

  Marie-Christine Vergiat (GUE/NGL), v pisni obliki. - (FR) Tako kot Konfederalna skupina Evropske združene levice/Zelene nordijske levice, sem tudi jaz glasovala za to poročilo, katerega namen je pospešiti boj proti goljufiji in davčni utaji, saj je ta boj pomemben glede na gospodarsko krizo, s katero se srečujejo države članice. Obravnava teh vprašanj se nam zdi prednostna naloga glede na finančno krizo, s katero se srečujejo države članice, in v času, ko je proračunska strogost čedalje večje breme za najmanjše države.

Po nekaterih ocenah davčna goljufija znaša 200 milijard EUR oziroma 2 % BDP in dvojni znesek, ki ga je Evropska unija dodelila za tako imenovan Evropski načrt za oživitev gospodarstva.

Nadalje, poročilo Evropskega parlamenta uvaja zahtevo za izboljšanje varstva podatkov, kar je pomembno načelo glede na to, da govorimo o izmenjavi podatkov.

Enako kot poročilo bomo tudi mi pritisnili na Komisijo in na Svet, naj razložita Evropskemu parlamentu kako se je upošteval njun položaj in kakšen je napredek glede sodelovanja med državami članicami v boju proti davčni goljufiji in utaji.

 
  
MPphoto
 
 

  Anna Záborská (PPE), v pisni obliki. - (FR) Namen te direktive je izboljšati upravno sodelovanje na področju davkov. Zdaj, bolj kot prej, moramo drug drugemu pomagati na tem področju. Mobilnost davkoplačevalcev, število čezmejnih transakcij in globalizacija finančnih instrumentov so se znatno razvili. Države članice težko pravilno ocenijo višino davkov in dajatev. Ta vse večja težava ima negativen vpliv na delovanje davčnih sistemov in vodi k dvojnemu obdavčevanju, kar spodbuja davčno goljufijo in utajo, medtem ko ostaja nadzor v odgovornosti nacionalnih organov. Vse to ogroža nemoteno delovanje notranjega trga. Samodejna izmenjava podatkov med državami članicami bi bila obvezna za nagrade direktorjev, dividende, kapitalske dobičke, licenčnine in storitve življenjskega zavarovanja, ki niso zajete v drugih pravnih instrumentih EU, povezanih z izmenjavo informacij in podobnih ukrepih, nastalih pokojnin, lastninskopravnih razmerjih in prihodkih. Da se izboljša izmenjava informacij med različnimi nacionalnimi organi, je prav tako predlagana vzpostavitev nadzora nad zadevami, v katerih so države članice zavrnile dostop do informacij oziroma izvedbo upravne preiskave. Vsi ti ukrepi so pomoč pri boju proti davčni goljufiji in zato sem glasovala za ta zakonodajni predlog.

 
  
  

Poročilo: Theodor Dumitru Stolojan (A7-0002/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. - (PL) Zanimivo je, da Evropska komisija prizna, da „določbe Pogodbe EU o prostem pretoku otežujejo državam članicam zahtevati zagotovila za plačila davkov, dolgovanih na njihovem ozemlju“.

Ali bi lahko rekli, namesto da sprejmemo eno pravilo za drugim, ki se kasneje izkaže za „nezadostno“ in, ob upoštevanju „do sedaj prejetih slabih rezultatov“, zakaj ne rešiti težave tako, da bi se lotili njenega bistva in spremenili pravila o prostem pretoku?

Vendar pa imamo pomisleke o izvedbi predloga, ki navaja: „Področje uporabe vzajemne pomoči pri izterjavi je treba razširiti na druge davke in carine, poleg davkov in carin, ki so že vključeni, ker neplačevanje kakršne koli vrste davka ali carine vpliva na pravilno delovanje notranjega trga. Področje uporabe mora prav tako vključevati obvezne prispevke za socialno varnost.“

Ne strinjamo se, da uradniki držav članic dobijo pooblastila, da ukrepajo znotraj območja drugih držav članic, zato menimo, da je predlog Parlamenta, da se vprašanje omeji na primer, kjer je med državami članicami sporazum, pravilen pristop.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE) , v pisni obliki. - Vse večja mobilnost ljudi in kapitala je jedro EU in je do sedaj velik uspeh. Toda vsebuje tudi določene slabe strani, med drugimi tudi večjo možnost, da se goljufi izognejo plačilu davkov in dajatev. Jasno je, da so se sedanji sistemi vzajemne pomoči izkazali za nezadostne, in današnje glasovanje bi moralo prinesti močno potrebne izboljšave na tem področju.

 
  
MPphoto
 
 

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. - (RO) Razmere v Evropski uniji glede izterjave terjatev za davke in dajatve niso najbolj dobrodošle. Statistika kaže, da je splošni uspeh izterjave le 5-odstoten. Da bi se izboljšala učinkovitost dejanj na področju izterjave davkov, je potrebno tesnejše sodelovanje na ravni držav članic. S tem v mislih sem glasoval za predlog o vzajemni pomoči na tem področju. Upam, da bomo pravzaprav uspeli odstraniti pomanjkljivosti v trenutnih ukrepih, ki so nastale zaradi pomanjkanja preglednosti in usklajenosti med državami, in zaradi neupravičenih zaostankih v postopku izterjave.

Nova direktiva predlaga bolj jasno opredelitev pojma, na podlagi katerega lahko pristojni organi v državah članicah nudijo pomoč, kot tudi opredelitev pravic in obveznosti zadevnih strank. Pripravljeni bodo standardni instrumenti, da se olajšajo ukrepi za izvrševanje in zavarovanje v izogib problemom, povezanim s priznanjem in prevajanjem instrumentov, ki so jih izdali drugi organi. Komisija bo podprla dobro sodelovanje med državami članicami in bo neprestano nadzorovala vsakršne pritožbe, prejete v zvezi z izmenjavo podatkov ali pomočjo.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. - (PT) Vse večje število zahtev držav članic za pomoč pri izterjavi dolgov v zvezi z določenimi davki, poleg pomanjkanja učinkovitosti pri izterjavi, ki je le 5-odstotna, kažejo na potrebo po spremembi Direktive Sveta 1976/308/EGS. To resolucijo potrebujemo, če želimo rešiti počasnost, neenakost, pomanjkanje usklajenosti in preglednosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. - (IT) Trenutni sistem izterjave dolgov za davke, dajatve in druge ukrepe označuje počasnost, neenakost, pomanjkanje usklajenosti in preglednosti. Zaradi tega moramo ukrepati na ravni Skupnosti, da okrepimo in izboljšamo pomoč pri izterjavi med državami članicami.

V ta namen nudi predlog enotne instrumente, s katerimi se dovoli izvršitev ali zavarovanje ukrepov, da se preprečijo problemi pri priznanju in prevajanju instrumentov, ki izvirajo iz drugih držav članic in standardni obrazec o vročitvi dokumentov glede zahtevkov na območju druge države članice.

Z uvedbo enotnega standardnega obrazca za obveščanje o ukrepih in odločitvah v zvezi z zahtevki se bodo rešile težave priznanja in prevajanja dokumentov, ki izvirajo iz druge države članice. Ta instrument bo bistvenega pomena za razvoj trgovine znotraj Skupnosti in za krepitev notranjega trga.

 
  
MPphoto
 
 

  Anna Záborská (PPE), v pisni obliki. - (FR) Cilj direktive Sveta je temeljno spremeniti izvajanje vzajemne pomoči za izterjavo terjatev v zvezi z davki, dajatvami in drugimi ukrepi. Nacionalne določbe o izterjavi veljajo le znotraj ozemlja vsake države članice. Upravni organi niso pooblaščeni za izterjavo davkov in dajatev izven lastne države članice. Istočasno se povečuje mobilnost ljudi in kapitala, in goljufi izkoriščajo priložnosti teritorialno omejene pristojnosti državnih organov, da organizirajo stečaj v državah, v katerih imajo davčna bremena. Prve določbe o vzajemni pomoči pri izterjavi so bile določene v Direktivi 76/308/EGS (prečiščena v Direktivi 2008/55/EC) o vzajemni pomoči pri izterjavi zahtevkov za določene dajatve, davke in druge ukrepe. Toda ta instrument se je izkazal za neustreznega z vidika odzivnosti na spremembe na notranjem trgu v zadnjih 30 letih. Zato je potrebno razveljaviti sedanjo direktivo in zagotoviti izboljšan sistem za pomoč pri izterjavah na notranjem trgu, ki bo zagotovil hitre, učinkovite in enotne postopke po vsej Evropski uniji. In zato sem glasovala za to resolucijo.

 
  
  

Predlog resolucije RC-B7-0072/2010

 
  
MPphoto
 
 

  John Stuart Agnew, David Campbell Bannerman, Derek Roland Clark in William (The Earl of) Dartmouth (EFD), v pisni obliki. - UKIP v celoti podpira reševalne aktivnosti in je zgrožen nad izgubo življenja in prizadetimi ob nesreči, ampak ne moremo podpreti upravičenosti EU, da porabi na stotine milijonov denarja davkoplačevalcev, poleg njenih vojaških in diplomatskih ambicij, da se obidejo demokratične in odgovorne države članice, ki posredujejo v krizi.

Seveda spodbujamo vlado in posameznike, da dajo podporo in denar za pomoč prizadetim in za obnovo države. To je treba izvesti na pregleden način v javnosti in ne preko prikrivajočih, neizvoljenih birokratov z ambicijo po mednarodni veličini.

 
  
MPphoto
 
 

  Liam Aylward (ALDE), v pisni obliki. - (GA) Glasoval sem za to resolucijo in za finančno pomoč Evropske unije za dolgoročno pomoč, ki jo bo nadzorovalo partnerstvo med lokalnimi organi in ljudstvom Haitija. Ta denar je treba porabiti, da se odpravijo temeljni razlogi za revščino na Haitiju, da se državi pomaga okrepiti njeno demokratično strukturo in da se zgradi trajnostno gospodarstvo.

Pogoji na Haitiju so se nedavno izboljšali in hvala Bogu, da je humanitarna pomoč razdeljena učinkovito in po vrstnem redu; za to se je potrebno zahvaliti sodelovanju in usklajevanju mednarodnih organizacij, nevladnim organizacijam in ljudem na Haitiju, ki so vsi delali skupaj.

 
  
MPphoto
 
 

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. - (RO) Evropska unija, tako kot celotna mednarodna skupnost, se srečuje s pomembnim preizkusom solidarnosti glede razmer na Haitiju. Prihodnji vrh EU mora predstaviti odločno in dobro usklajeno rešitev, z enotnim glasom, da se izpolnijo zahteve za obnovo in pomoč, ki ju Haiti dobiva zaradi ene izmed najhujših naravnih nesreč v sodobni zgodovini. Potrebno je odgovoriti na poziv Evropskega parlamenta in zahtevo predložiti Evropski komisiji, da se pripravi poseben predlog za ustanovitev Evropske civilne zaščite, ki bi se lahko hitro odzvala v primeru naravnih nesreč po svetu.

„Lekcije Haitija“ ne smemo pozabiti in Evropska unija mora v tem primeru pokazati ne le, da ve, kaj pomeni solidarnost, temveč tudi, da je prilagodljiva in prožna institucija, ki se uči na podlagi trenutno bolečih dogodkov. Evropska unija ima vse podatke in instrumente za prisotnost pri dolgoročni obnovi Haitija. Potrebno je usklajevanje z Združenimi državami in Kanado, tako da bo celotna mednarodna skupnost govorila enoten jezik. Ljudstvo Haitija, sigurno utrujeno zaradi zgodovine in narave, mora od mednarodne skupnosti prejeti vse potrebne instrumente, da se nauči, kako si lahko pomaga samo.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. - (PT) Pozdravljam zavezo EU za zagotovitev pomoči za ljudi v Haitiju po potresu, ki je državo prizadel januarja. Pred potresom je 70 % ljudi na Haitiju živelo pod pragom revščine in državni dolg je znašal 890 milijonov USD. Mednarodna skupnost ima sedaj nalogo, da prispeva k pripravi strategije za obnovo države, ki bo trajnostna dolgoročno, srednjeročno in kratkoročno.

To je odločilen čas za usklajevanje obnove med mednarodnimi donatorji pomoči, organi Haitija in civilno družbo, prav tako pa pozdravljam nedavno odločitev G7, da odpiše dolg Haitija, vključno z dolgovi večstranskim kreditnim institucijam. Pomembno je, da pomagamo tej državi, da si opomore od potresa, vendar mora mednarodna skupnost prav tako izkoristiti to priložnost, da reši gospodarske, socialne in politične neenakosti na Haitiju.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. - (PT) Potres, ki je prizadel Haiti 12. januarja 2010, med katerim je bilo ubitih več tisoč ljudi in povzročeno hudo uničenje in kaos, zahteva našo odločno solidarnost za ljudstvo Haitija. Imel sem priložnost in čast prispevati k predlogu te resolucije Parlamenta. Prvo, rad bi se iskreno zahvalil vsem strokovnjakom, katerih velikodušno in hitro delo preko Mobilnega intervencijskega sistema je pomagalo rešiti življenja in ublažiti nujne potrebe na področju zdravstva, vode, higiene, oblačil itd. To dokazuje, da imajo lahko vlaganja, ki jih zahteva Parlament, praktičen in pozitiven vpliv.

Po drugi strani, enako kot v primeru azijskega cunamija, se moramo naučiti,kaj se je zgodilo. Po poročilu gospoda Barnierja iz leta 2006 naj bi Evropska komisija čim prej predložila zakonske ukrepe za vzpostavitev enotne, samostojne in trajne Evropske civilne sile EU, ki bi lahko izvajala reševalne misije in zagotovila celosten pristop glede pomoči, rehabilitacije in razvoja. Rad bi se zahvalil državam članicam, nevladnim organizacijam in civilnim družbam za vso humanitarno pomoč, ki so jo dale.

 
  
MPphoto
 
 

  Lara Comi (PPE), v pisni obliki. - (IT) Potres, ki je 12. januarja uničil Haiti, ubil 200 000 ljudi in ranil okoli 250 000 ljudi, je spodbudil države članice EU in celotno mednarodno skupnost, da se udeležijo v dejanskih in skupnih zavezah za obnovo države.

Tovrstno usklajevanje se je izkazalo za kratkoročno učinkovito in je bilo povod za prvotne zaveze do znatnih zneskov od Evropske komisije in posameznih držav članic. Verjamem, da je bistvo usmeriti ta skupni trud tako, da bo obnova srednje in dolgoročno trajnostna in da bo ljudstvo Haitija glavni upravičenec do teh zavez.

Dodajam svoj glas k pozivu mednarodnih humanitarnih organizacij, naj se prepreči, da bi veliko število otroških sirot postalo žrtev trgovine z ljudmi. Zaradi tega verjamem, da potrebujemo načrt za nadzor nad kriznimi razmerami, ki bo zagotovil, da bodo osnovne potrebe najšibkejših skupin v skupnosti na prvem mestu prednostnih nalog Evrope in Združenih držav.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za predlog resolucije o potresu na Haitiju, ki je zahteval 200 000 smrtnih žrtev in 250 000 ranjencev. Rada bi izrazila srčno sočutje in solidarnost z ljudstvom Haitija in drugimi narodnostmi, uslužbenci mednarodnih organizacij, vključno z ZN in Evropsko komisijo, kakor tudi z družinami žrtev te tragedije. Rada bi tudi poudarila trdo delo nekaterih držav članic EU v okviru mehanizma za civilno zaščito EU, ki ga je usklajeval Center za nadzor in obveščanje. Prav tako pozdravljam predlog, da se oceni Evropski odziv na humanitarno krizo na Haitiju, tako da bo lahko Evropska komisija izdelala predloge za izboljšanje zmožnosti EU za hitro odzivanje v prihodnjih katastrofah.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) 12. januar 2010 se bo v zgodovini Haitija zapisal med najhujše, kar jih je država kdaj doživela. Ljudstvo in država, ki sta že tako ali tako trpela revščino in nerazvitost, je nenadoma ugonobila neusmiljena in morilska naravna nesreča mogočnih razsežnosti.

Več deset tisoč smrtnih žrtev, zabeleženih v statistiki, ki je bila ob objavi že zastarela, ter bolečina in obup v očeh tistih, ki so izgubili vse, je več kot upravičila mobilizacijo mednarodne skupnosti in civilne družbe povsod po svetu, in ta prizadevanja moram pohvaliti.

Kljub valu solidarnosti, ki meče le dobro luč na udeležene, bo potrebno pomoč vzdrževati, četudi bi se globalna pozornost preusmerila na katero drugo državo.

Mednarodnim prizadevanjem navkljub bo obnova države uspešna le, če bodo ljudje na vodilnih položajih in državljani v tem postopku sposobni prevzeti vodstvo in svoj delež odgovornosti.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Razdejanje, ki je prizadelo Haiti, potem ko ga je 12. januarja letos stresel divji potres, predstavlja nov izziv solidarnosti med ljudmi in narodi. Zaradi svoje zgodovine in kulturne identitete, da ne omenim njene pomembnosti v svetovnem gospodarstvu, mora biti Evropska unija vzor ter spodbujati pomoč za prebivalce Haitija in za obnovo ene najrevnejših držav na svetu. Omogočiti moramo čim lažji pretok finančnih in logističnih sredstev, ki bodo v največji meri zmanjšala trpljenje tistih, ki jih je prizadela tragedija, to je nujno, in zagotoviti naglo obnovo osnovnih življenjskih pogojev za prebivalstvo. Vendar pa morajo biti pogoji za spodbujanje trajnostnega razvoja v državi že ocenjeni in zagotovljeni, tako da bomo lahko kljubovali razmeram izjemne revščine, ki muči ogromno število ljudi v državi. Poleg spodbud za profitno kmetijstvo, industrializacijo in trajnostni razvojni cikel za trženje izdelkov je po mojem mnenju ključnega pomena uvedba trdne strategije za izboljšanje okolja, saj je Haiti očiten in dramatičen primer uničujočih posledic, ki jih lahko imajo podnebne spremembe na človeštvo. Zato sem glasoval za to resolucijo.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Spričo dramatičnih prizorov popolnega uničenja na Haitiju, potrebujemo naglo, učinkovito in pristno solidarnost, ki bo pomagala ublažiti trpljenje prebivalcev Haitija. Prav tako je potrebno zavračati in obsoditi kakršen koli poskus izkoriščanja tragedije prebivalcev Haitija z vojaško okupacijo njihove države in zagotoviti nedvoumno obrambo suverenosti in neodvisnosti Haitija – le-to v zadevni listini manjka. Obžalovanja vredno je, da je resolucija nastala veliko pozneje kot stališča določenih voditeljev držav in uradnikov ZN o izkrcanju več deset tisoč vojakov ZDA v državi. Haiti in njegovi prebivalci potrebujejo gasilce, zdravnike, bolnišnice in osnovne potrebščine.

Odziv EU na resolucijo je bila „odločitev Sveta, da odpošlje 350 oficirjev vojaške policije“. Velja se spomniti nagle pomoči Haitiju s strani držav, kot je Kuba, ki je nemudoma poslala 400 zdravnikov, ki rešujejo življenja in preprečujejo epidemije, gradijo zdravstveno infrastrukturo in razdeljujejo osnovne potrebščine, ali Venezuela, ki je ponudila odpis dolgov in priskrbela gorivo.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Menimo, da je čas za podarjanje vse humanitarne pomoči, sodelovanja in podpiranja obnove, ki jo prebivalci Haitija zaslužijo, glede na njihovo dostojanstvo in hrabrost. Na žalost je bilo preveč časa porabljenega za zaščito, in ni šlo vse kot po maslu. Način kako so bili določeni akterji, predvsem ZDA, bolj zavzeti za okrepitev lastne vojaške navzočnosti v državi namesto prebivalstva Haitija, smo že obsodili.

Obžalujemo, da sprejeta resolucija ne gre dovolj daleč v obrambi Haitija in njegovega prebivalstva. Bil bi dober začetek, če bi obsodili kogar koli in katero koli državo, ki želi z vrnitvijo v neokolonializem kovati dobiček iz katastrofe. Zdi se, da se tak odnos skriva za namestitvijo več tisoč severnoameriških vojakov, kljub dejstvu, da večina prebivalstva živi v revščini in da so še naprej žrtve izkoriščanja multinacionalk in vmešavanja zunanjih organov, zlasti Združenih držav.

Tudi v prihodnje bomo izražali iskreno solidarnost s prebivalci Haitija.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. (FR) Resolucijo sem podprla zato, da poudarim obvezo solidarnosti, ki jo mora poslati Evropska unija v pomoč državi, ki je bila opustošena pred skoraj mesecem dni. Po zasilni pomoči bo potrebno razviti dolgoročno podporo, zlasti za najbolj ranljive osebe in za vladne strukture, ki danes nimajo druge alternative, kot da svojo avtoriteto predajo silam ZDA. Nazadnje se mora Evropa naučiti lekcijo iz takih dogodkov, tako da se bo lahko v prihodnje odzvala hitreje in učinkoviteje ter zagotovila optimalno humanitarno pomoč ljudem, ki jo najbolj potrebujejo.

 
  
MPphoto
 
 

  Richard Howitt (S&D), v pisni obliki. – Laburistični poslanci EP želimo izraziti svoje najgloblje sočutje z vsemi Haitijci, ki jim je katastrofalni potres pretresel življenja, in v popolnosti podpiramo mednarodno prizadevanje za pomoč. Podprli smo resolucijo z jasnim ciljem, da pošljemo sporočilo, da Evropski parlament in laburistični poslanci EP stojimo ob strani prebivalcem Haitija pri njihovi dolgoročni nalogi obnavljanja infrastrukture, skupnosti in življenj, ki so bili razdejani. Predvsem nas je v resoluciji zadovoljilo, da smo izpostavili odločitev Velike Britanije in drugih držav G7 o odpisu Haitijskega mednarodnega dolga in pozvali druge države, naj storijo enako.

Vendar pa se ne strinjamo s členom 24 resolucije, saj menimo, da mora biti kateri koli predlog za izboljšavo odziva EU na nesreče izveden po temeljitem posvetovanju in razmisleku, in ne le v kontekstu ene naravne nesreče ter nemudoma po njej, ne glede na to, kako strašna je bila. Člen je predvsem poln predsodkov do trenutne prostovoljske ureditve držav članic EU, in ne smemo podcenjevati nacionalnih zmožnosti odziva, predvsem ker se je skupina Velike Britanije za odziv podala v akcijo še isto uro po potresu na Haitiju.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE) , v pisni obliki. – Zadnje tedne smo vsi videli grozne prizore razmer, ki so prizadele prebivalce Haitija. Kot vedno je razpon pozornosti tiska in medijev kratek in naslovnice se hitro preusmerijo drugam. Nesprejemljivo bi bilo, če bi se politični vodje prav tako hitro preusmerili, in zato je pravilno, da ta parlament naravno nesrečo obdrži na vrhu dnevnega reda. V resoluciji je zabeleženo dobro delo, ki so ga do sedaj opravile institucije EU in države članice, in zato upamo, da bo visoka predstavnica EU v celoti upoštevala specifične točke, ki jih je danes poudaril Parlament.

 
  
MPphoto
 
 

  Anneli Jäätteenmäki (ALDE), v pisni obliki. – Po podatkih haitijskih oblasti skupno število izgubljenih življenj v potresu presega 230 000 oseb. To pomeni, da je ta naravna nesreča hujša od azijskega cunamija iz leta 2004. Po nujni pomoči moramo svojo pozornost postopoma usmeriti v dolgotrajni razvoj Haitija. Ker je ena najrevnejših držav na svetu, je bil Haiti popolnoma nepripravljen na spopadanje z naravno nesrečo takih razsežnosti. Toplo pozdravljam nedavne zaveze za odpis dolgov Haitiju in rotim vse države donatorke, da pomagajo pri dolgoročni in trajnostni obnovi. Nazadnje: Nekateri kolegi so podvomili v odločitev baronice Ashton, da Haitija ne obišče takoj po potresu. Njihova kritika bi bila upravičena, če bi njen takojšen obisk imel koristne posledice za Haitijce. Če pa bi bil le reklamna poteza, s katero bi želela pokazati prisotnost EU, potem je bila njena odločitev popolnoma pravilna.

 
  
MPphoto
 
 

  Eija-Riitta Korhola (PPE), v pisni obliki. (FI) Gospod predsednik, glasovala sem za resolucijo o Haitiju. Človeška stiska, ki jo je prizadejal potres na Haitiju, ima ogromne razsežnosti: več sto tisoč mrtvih ali ranjenih, Port-au-Prince pa je skoraj popolnoma uničen. Število ljudi, ki potrebujejo pomoč od zunaj, je ocenjeno na okoli dva do tri milijone.

Medtem ko Evropejci sicer sočustvujejo s sorodniki žrtev, pa so potrebna dejanja. Obsežne in nagle zaveze v obliki pomoči s strani EU so seveda življenjskega pomena. Okorni odziv nove uprave za zunanje zadeve je upravičeno izzval začudenje. Jasno je, da ima visoka predstavnica EU v prihodnje dolžnost, da zagotovi hitrejši in bolje usklajen odziv EU. Haiti bo še dolgo potreboval pomoč. Njegove rane potrebujejo oskrbo in njegove domove je treba zgraditi drugega za drugim.

Filozof Ludwig Wittgenstein je predlagal zamisel, da ni nobena stiska večja, kot tista, ki jo lahko doživi posameznik. Predvidevam, da je imel v mislih naslednje: na svetu ni večje enote zavesti, kot je to zavest posameznika. Bolečine se ne da seštevati. Skupinska zavest, ki bi trpela bolj kot posameznik, ne obstaja. Stiska množic je vedno stiska posamezne osebe. V tem leži tudi upanje. Mati Tereza je domnevno dejala, da če bi kadar koli pomislila na množico, ne bi dosegla ničesar. Če mi uspe pomagati eni osebi, bom pomagala največji možni enoti: celotnemu svetu posameznika.

 
  
MPphoto
 
 

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. (RO) Menim, da mora EU stremeti za boljšim usklajevanjem in večjo razpoznavnostjo pri pomoči Haitijski državi. Trenutno največji izziv predstavljajo logistična ozka grla (omejene zmogljivosti za pristajanje in raztovarjanje blaga na letališču v Port-au-Princeu), kakor tudi iskanje rešitve za pomoč tistim, ki so še vedno brez domov, predvsem zato, ker je pred vrati deževno obdobje.

Pomisliti moramo na prihodnost in načine, kako bomo lahko hitreje in učinkoviteje ukrepali v takih primerih. Podprl sem resolucijo, ker od komisarja za mednarodno sodelovanje, humanitarno pomoč in krizno odzivanje zahteva zagotovitev učinkovitejšega usklajevanja odzivov Evropske unije na prihodnje krize, ki temelji na dolžnostih, ustvarjenih v okviru Lizbonske pogodbe.

Nadalje je izredno pomembno, da Evropska izvršilna oblast v Parlament čim prej vloži predloge za ustanovitev Evropskega urada za civilno zaščito, ki bo temeljil na mehanizmu EU za civilno zaščito. To bo Evropski uniji omogočilo zbrati potrebna sredstva, s katerimi bo omogočena dostava humanitarne pomoči v 24 urah od naravne nesreče.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Uničujoč potres na Haitiju je prejšnji mesec prizadejal katastrofalno škodo in globalna pomoč bo morala biti dolgoročna in predana. Zadovoljen sem, da se je EU naglo odzvala z, do sedaj, 196 milijoni EUR pomoči. Podpiram resolucijo, ki zahteva učinkovito in usklajeno humanitarno pomoč s strani EU, da zagotovi dolgoročno pomoč in obnovo Haitija.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Poleg tega, da je potres, ki je prizadel Haiti 12. januarja 2010, zahteval mnogo smrtnih žrtev, ima še nadalje vpliv na vsakodnevno življenje 3 milijonov ljudi, ki nujno potrebujejo humanitarno pomoč. Vloga zunanje politike EU je bila razjasnjena in vrednote, ki jih EU poskuša promovirati, so, med drugim, ciljno usmerjene predvsem v prispevanje k svetovnemu miru in varnosti ter zaščiti človekovih pravic. Zato moramo pozdraviti vse poskuse držav članic, ki pomagajo državi, da bo iz katastrofe izšla kot polno delujoča demokracija z gospodarstvom, ki bo zmožno podpirati svoje prebivalstvo. Tudi ne smemo pozabiti, da morajo biti prebivalci Haitija, z njihovo vlado vred, vedno bistveni del tega obnovitvenega procesa.

 
  
MPphoto
 
 

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki.(ES) Vzdržal sem se glasovanja o Resoluciji RC-B7-0072/2010 o Haitiju, ker menim, da je potrebno v regijo poslati civilne strokovnjake, kot so zdravniki, arhitekti in gasilci, namesto vojaških enot. Haiti bo zmožen doseči politično, gospodarsko in socialno stabilnost, ki jo potrebuje, le če bo svoboda države zaščitena pred zunanjim vmešavanjem. Denarne ustanove, kot so Svetovna banka, Mednarodni denarni sklad in socialni partnerji Haitija, naj nemudoma prekličejo zunanji dolg.

Nadalje podpiram ukrepe, ki so jih sprejele države Bolivarskega zavezništva za Ameriki (finančna pomoč preko humanitarnega sklada, podpora v energiji in podpiranje kmetijskih in proizvodnih pobud), ki so dokaz bratske solidarnosti, ki obstaja med različnimi državami. S tem, ko sem se vzdržal glasovanja, sem želel poudariti, da obnova Haitija ni možna z militarizacijo pomoči, temveč z ukinitvijo mehanizmov, ki so povzročili osnovno revščino na Haitiju, kot so zunanji dolg, za katerega zahtevam, da se prekliče.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Že pred potresom je bil Haiti revna država, ki ni imela zagotovljene lokalne oskrbe s hrano za več kot dva milijona ljudi ter z več sto tisoč sirotami na cesti ali po domovih. Za prebivalce Haitija je seveda pomembno, da se na dolgi rok obnovijo infrastruktura in državne ustanove. Vendar pa ne smemo pozabiti, da se razdeljevanje pomoči ne odvija brez težav in da je mnogo žena in otrok v zelo ranljivem položaju. V tem primeru moramo postopati previdno. Kaže, da predlog resolucije zadovoljuje večino problemov in zato sem glasoval za.

 
  
MPphoto
 
 

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. – (PL) Potres, ki je pretresel Haiti januarja letos, je ena največjih humanitarnih katastrof 21. stoletja. Razsežnost naravne nesreče poslabša dejstvo, da je potres prizadel eno najrevnejših držav sveta. Tragedija je oči vsega sveta usmerila na Haiti. Humanitarna pomoč se ne sme ustaviti pri obnovi otoka, temveč mora vsebovati tudi prestrukturiranje družbenih odnosov otoka, v duhu spoštovanja človeškega dostojanstva in socialne pravičnosti. Da bi bilo to mogoče, je nujno Haitiju podariti ne le nepovratno pomoč, temveč je treba tudi zagotoviti, da država in njena družba pričneta znova.

Zaradi tega podpiram poziv, da se izbriše mednarodni dolg Haitija. Poleg tega nasprotujem rešitvam, ki bi povečale zadolženost Haitija kot posledica mednarodne „pomoči“. Ob upoštevanju teh dejavnikov sem se odločil, da podprem skupni predlog za resolucijo Evropskega parlamenta o nedavnem potresu na Haitiju.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za skupni predlog za resolucijo o nedavnem potresu na Haitiju.

Predvsem se strinjam z vsebino členov 4, 8 in 9, še posebej z deli, ki določajo, da mora EU dati prednost pomoči pri obnovi in izboljšanju humanitarnega položaja s poudarkom na ranljivih skupinah, kot so ženske in otroci, in oskrbovanju zavetišč, zdravstvenih ustanov, logistični podpori in hrani; pozivamo vse države članice, da se pripravijo na izpolnjevanje dodatnih prošenj za pomoč s strani ZN; pozdravljamo predhodno zavezo Komisije za 30 milijonov EUR humanitarne pomoči; pozdravljamo odločitev držav G7, da črtajo svoje terjatve glede mednarodnega dolga Haitija, in pozivamo tudi Mednarodni denarni sklad, da v celoti izbriše neporavnani dolg države – in poudarjamo, da mora biti kakršna koli zasilna popotresna pomoč zagotovljena v obliki donacije in ne posojil, ki povzročajo dolgove.

 
  
MPphoto
 
 

  Anna Záborská (PPE), v pisni obliki. – (FR) V primeru naravne nesreče mora humanitarna pomoč prispeti brez zamude. Na Haitiju je uspelo priskrbeti učinkovito humanitarno pomoč brez birokratskih zamud le Združenim državam. Očitno je, da so najhitrejše in najbolj učinkovite humanitarne agencije tiste, ki jih ta vzvišeni parlament redno obsoja v resolucijah: katoliška cerkev in humanitarne pobude krščanskih organizacij. V resoluciji, ki jo celostno podpiram, Parlament poziva mednarodno skupnost, da zagotovi, da bodo prebivalci Haitija in njihova vlada glavni igralci v obnovitvenem procesu, zato da bodo lahko gospodarji svoje lastne usode. Članice tudi podpirajo dejavnost EU, da ponovno zažene proizvodnjo hrane na lokalni ravni, tako da obnovi poškodovano infrastrukturo in malim kmetovalcem priskrbi potrebne materiale (seme, gnojilo in orodje), predvsem za spomladansko setev, ki se bo pričela marca in predstavlja 60 % nacionalne proizvodnje hrane. Za sedaj, medtem ko mednarodna skupnost vlaga v ustanavljanje infrastrukture, odporne proti potresom, bi rada poudarila dejstvo, da so bile prizadete tudi verske zgradbe in da bi morali mednarodni skladi porazdeliti sredstva tudi v obnovo cerkva in semenišč.

 
  
  

Predlog resolucije B7-0078/2010

 
  
MPphoto
 
 

  John Stuart Agnew, David Campbell Bannerman, David Cambell Bannerman, Derek Roland Clark in William (The Earl of) Dartmouth (EFD), v pisni obliki. –UKIP močno skrbijo razmere v Iranu in poziva vladi na obeh straneh, da prispeta do diplomatske, predvsem pa mirne rešitve trajnega političnega in humanitarnega razsula v državi. EU v teh razmerah ne sme posredovati, saj bi le poslabšala napeto položaj. Neodgovorni birokrati EU, namesto izvoljenih politikov, ki bi vodili pogajanja, bi poskrbeli le za slab izid za Iran in preostali svet. Pogajanja bi morala biti usklajena z drugimi nacionalnimi vladami, ne pa vsiljena od zgoraj s strani EU. Mnogo držav si želi ostati nevtralnih, kot na primer Irska, EU pa z zastopanjem teh držav v tem primeru spodkopava demokratično podprto politiko.

 
  
MPphoto
 
 

  Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) Z močnim občutkom dolžnosti sem glasoval za listino v upanju, da bi lahko resolucija obrodila sadove. Rad bi pozdravil trud za enotnost, ki so ga vložile različne politične skupine v Parlamentu, ki so dopustile domu Evropske demokracije govoriti z enim glasom in so poudarile zelo pragmatično nagnjenje resolucije, ki EU predlaga načine, rešitve in izrecne ukrepe, kako se obnašati do Iranskega režima. Iz tega zornega kota bi rad poudaril potrebo po a) strogi obsodbi podjetij, ki Iranske oblasti oskrbujejo z opremo in tehnologijo, ki ima za cilj cenzuro in nadzor in bi morala biti prepovedana Evropskim podjetjem; b) priprošnji, ali bolje zahtevi, da se prizna absolutno nujnost spoštovanja Ženevske konvencije in pravil diplomacije; c) uvedbi več sankcij za iranske organizacije ali uradnike, ki delujejo v tujini in so odgovorni za represijo in omejevanje svoboščin v Iranu, vključno s tistimi, ki so v povezavi z iransko kršitvijo mednarodnih zavez glede jedrskih zadev; in d) kljub vsemu podpirati nadaljevanje in poglabljanje dialoga z Iranom, predvsem z njegovo civilno družbo.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za predlog resolucije o razmerah v Iranu, saj sem zaskrbljena nad nadaljevanjem tamkajšnjih kršitev človekovih pravic, predvsem z ozirom na pravico do združevanja, izražanja in obveščenosti, ter zato ker podpiram demokratične želje Iranskega ljudstva.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) V zadnjih mesecih sta iz Irana prodrli dve novici, na žalost nobena od njiju ni spodbudna. Prvič, napredek pri plemenitenju urana v jedrske namene in, drugič, zatiranje zmerne struje, ki jo vodi gospod Moussavi, ki izpodbija izide nedavnih predsedniških volitev. Ta dva dogodka sta že sama po sebi dovolj zaskrbljujoča, skupaj pa sta razlog za bolj poglobljene skrbi.

Kaj lahko rečemo o tej nestabilni državi, kjer čedalje bolj skrajna vlada ubija, muči in zapira nasprotnike, ki proti njej protestirajo na ulicah, in ki je istočasno vpletena v vztrajen program plemenitenja urana s ciljem pridobivanja jedrske energije?

Kljub izjavam fundamentalističnega režima ajatol, da so njihove namere dobre in da stremijo za jedrsko energijo v miroljubne namene, mednarodna skupnost ni prepričana in, upravičeno, v Iranu vidi rastočo grožnjo.

Poleg že začetnega zavračanja nasilnega zatiranja, ki je prizadelo iranske zmerneže, se morajo Evropska unija in njeni zavezniki ter drugi mednarodni akterji boriti za utrditev in poostritev sankcij proti Teheranu in ne smejo izključiti nobenega usklajenega prizadevanja, da bi se spoprijeli s to grožnjo.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Branimo pravico do izražanja in demokracijo in strinjamo se s potrebo, da izrazimo zaskrbljenost nad potekom dogodkov v Iranu v zadnjih nekaj mesecih, predvsem nad tistimi, ki zadevajo zatiranje množic s strani iranskih varnostnih sil. Vendar predlagano besedilo tega ne izraža na najbolje.

Po našem mnenju, naš nujen izraz zaskrbljenosti nad potekom dogodkov ne more obiti velike grožnje suverenosti in ozemeljski celovitosti Irana, vključno s stopnjevanjem diplomatskega in vojaškega vmešavanja, ki ga vodi administracija ZDA, vključno s kopičenjem vojaških sil ZDA v regiji. Ne smemo pozabiti, da tudi ti elementi ogrožajo pravice iranskega ljudstva in tistih sil, ki nadaljujejo prizadevanja za demokracijo, napredek in socialno pravičnost v Iranu. Sprejeto besedilo tega ne omenja.

Pravica do odločitve o prihodnjem razvoju dogodkov v Iranu pripada izključno iranskemu ljudstvu in njegovemu političnemu in družbenemu delovanju. Radi bi izrazili solidarnost z demokratičnimi organizacijami in iranskim ljudstvom, ki se borijo za socialno pravičnost in napredek v njihovi državi.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. (FR) Podprla sem resolucijo, ki obsoja iranski odnos tako z vidika njegovih prizadevanj na jedrskem področju, kakor tudi z vidika napadov na svobodo izražanja, katerih vsakodnevne žrtve so njegovi prebivalci. Posluževanje nasilja nad protestniki, za katerega so se odločile iranske oblasti, je nesprejemljivo, saj predstavlja cenzuro tiska in ovire kroženju informacij.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Sedanji družbeni prevrat v Iranu, sistematsko zatiranje ljudstva in nasprotnikov režima, omejitve svobode tiska in svobode izražanja, neodprava smrtne kazni in nenehno nadaljevanje jedrskega programa proti mednarodni skupnosti so razlogi za globoko zaskrbljenost. Še bolj zaskrbljujoča je novica, da je prejšnji mesec Iran uspešno preizkusil novo raketo dolgega dosega, in na tak način ogroža regionalno in svetovno varnost. Nedavna odpoved obiska parlamentarne delegacije je še dodaten jasen signal, da ta država ni pripravljena sodelovati. To nas vodi do obsodbe politike, ki jo vrši Iranski režim.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Mnogo držav je, kjer so demokracija in človekove pravice v negotovem položaju. EU mora nadaljevati s poskusi, da spremeni ta položaj s pomočjo pozivov in podobnih metod. Dejanja Irana in njegovi poskusi, da postane jedrska sila, nas ne bi smeli presenetiti. Med drugim so rezultat zgrešene politike ZDA. Razmere lahko pomirimo le s pomočjo diplomacije, vendar se pri tem EU ne sme pustiti izkoristiti ZDA. V predlogu resolucije je navedeno, da ni bil dosežen bistven napredek in da je edina rešitev dialog. S tem se strinjam.

 
  
MPphoto
 
 

  Sławomir Witold Nitras (PPE), v pisni obliki. (PL) Rad bi izrazil svojo podporo resoluciji, katere cilj je jasno izraziti mnenje Evropske unije glede spoštovanja osnovnih človekovih pravic v Iranu. Zgrožen sem, kakor nas je večina, nad načinom, kako je bila obravnavana iranska opozicija. Obsodba Mohammeda Reza Alizamanija in Arasha Rahmanija na smrt zaradi političnega udejstvovanja je, po mojem mnenju, v nasprotju z vsemi standardi, ki se jih oklepamo v sodobnem svetu. Vesel sem, da je EU o tej zadevi zavzela zelo jasno stališče. Sočasno pa bi rad izrazil obžalovanje, da ni bilo enako močnega odziva, ko je bila preprečena demonstracija, ki jo je organizirala ruska opozicija 31. januarja 2010 v Moskvi in Sankt Peterburgu, in so bili zaprti njeni prireditelji, med njimi tudi Oleg Orlov, predsednik Memoriala, organizacije, ki ji je bila lansko leto podeljena nagrada Saharova. Mislim, da bi moral biti odziv visoke predstavnice EU v tem primeru tako dinamičen, kot je bil v primeru Irana, in da bi moral biti v sozvočju s trdno kritiko ruskih oblasti, ki jo je izrazil predsednik Evropskega parlamenta, gospod Buzek.

 
  
MPphoto
 
 

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. (DE) Zelo pomembno je, da ponovno odpremo dialog z Iranom. Zato zelo obžalujem preložitev obiska delegacije EU v Iranu in upam, da bo lahko čim prej ponovno dogovorjen. Brez dvoma obstaja pomanjkanje spoštovanja človekovih pravic in demokracije v Iranu v njegovem sedanjem položaju. Vendar pa zaostrovanje sankcij proti Iranu ni pravilen pristop. Tudi nasprotniki Iranske vlade so proti uvedbi strožjih sankcij, ker bi glavni učinek le-teh prizadel prebivalce države. Poleg tega pa EU ponovno uporablja dvojna merila. V primeru pomembnih trgovskih partneric, kot sta Kitajska ali Indija, z veseljem zatisne oči. Iz teh razlogov sem se vzdržal.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki.(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasoval sem za predlog resolucije o Iranu, predvsem po nedavnih napadih, vključno z včerajšnjima napadoma na italijansko in francosko veleposlaništvo.

Dejansko mora Evropska unija postati glasnica jasnega stališča o režimu v Teheranu. Iranske oblasti igrajo pomembno vlogo pri spodbujanju nevarnega ozračja nestrpnosti in ustrahovanja določenih držav Evropske unije. Napad na veleposlaništvi so zakrivili tisti, ki želijo demokraciji pristriči krila in nasprotujejo svobodi.

Upam, da bodo Evropske institucije čim hitreje sprejele jasno stališče obsojanja teh dogodkov in da se bodo odločile za diplomatske ukrepe, ki jih je potrebno uvesti glede Irana.

 
  
MPphoto
 
 

  Geoffrey Van Orden (ECR) , v pisni obliki. – Stranka Evropski konservativci in reformisti je podpirala močno resolucijo o Iranu. Zagovarjamo čvrsta mednarodna dejanja pri ukvarjanju z rastočo jedrsko zmogljivostjo Irana. Zato je nadvse obžalovanja vredno, da Evropski parlament ni izkoristil priložnosti, da bi podprl mednarodne pozive za dodatne sankcije. Naj bo tudi jasno, da v Teheranu na srečo ni „veleposlaništev EU“. So nacionalna veleposlaništva.

 
  
MPphoto
 
 

  Anna Záborská (PPE), v pisni obliki. – (FR) Islamska republika Iran ne skopari z obsojanjem slabega ravnanja z muslimani po svetu. Seveda pa mule ne prenehajo s preganjanjem kristjanov in ne obsojajo pogojev, ki so prihranjeni za kristjane. Prestop v krščanstvo velja za neke vrste odpadništvo in se ga kaznuje s smrtno kaznijo. Na žalost Evropski parlament nima poguma, da bi obsodil položaj krščanskih mučenikov v Iranu. Papež Janez Pavel II. je dejal: Preganjanje vključuje različne tipe diskriminacije proti vernikom in proti celotnemu občestvu Cerkve. Tovrstne oblike diskriminacije so pogosto v uporabi sočasno s priznavanjem pravice do verske svobode in svobode vesti, in to v zakonodaji posameznih držav, kakor tudi v izjavah mednarodne narave... danes, poleg zapora, koncentracijskih taborišč, prisilnih delovnih taborišč in izgona iz lastne države obstajajo še druge kazni, ki so manj znane, vendar bolj subtilne: ne nasilna smrt, temveč neke vrste družbena smrt; ne osamitev v ječi, temveč družbena diskriminacija ali stalna omejitev osebne svobode. Če Parlament želi, da njegov poziv k spoštovanju človekovih pravic izpade resno, mora zavzeti jasnejše stališče glede podpore preganjanim kristjanom v Iranu.

 
  
  

Predlog resolucije B7-0021/2010

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Obstaja nevarnost, da bo Jemen postal novi Afganistan: Al Kaidino najbolj priljubljeno vadbišče in žarišče za širjenje fundamentalistov in teroristov po islamskem svetu.

Razmere družbene, politične in gospodarske degradacije, če že ne popolnega zloma, ki jih zaznamuje državljanska vojna in odsotnost kakršne koli vlade, ki bi lahko učinkovito nadzirala svoje celotno območje, so državo spremenile v kraj brez prava ali reda, ki bi lahko zaustavila pojav in rast teh izbruhov nasilja in skrajnosti.

To pomeni, da mora mednarodna skupnost zbrati več pozornosti in odločnosti pri obravnavanju zadev v zvezi z Jemnom, in da mora biti pomoč tej državi skrbno usmerjena v učinkovito izboljšanje življenjskih pogojev njenih prebivalcev.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Splošna situacija v Jemnu je resna svetovna skrb in v luči nedavnih terorističnih groženj mora EU odigrati vedno bolj aktivno vlogo pri preprečevanju, da bi Jemen postal še ena spodletela država v mednarodni skupnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Osrednja točka boja proti terorizmu se je prestavila v Jemen, ki je eno od žarišč islamskih skrajnežev. Boj proti revščini in porast vojaške pomoči ne bosta odpravila težav Jemna. Rešitev je oskrba z več razvojne pomoči, tako da bi nekaterim nabornikom džihada izpod nog spodnesli preprogo. Na koncu EU ne sme dovoliti, da bi bila prisiljena igrati vlogo vojnega blagajnika za ZDA. Namesto tega mora zavzeti stališče nepristranskega posrednika, da bo lahko sprožila dialog in pripravila dolgoročno politično rešitev. Ta predlog resolucije zavzema podoben pristop, zato sem glasoval za.

 
  
MPphoto
 
 

  Geoffrey Van Orden (ECR) , v pisni obliki. – Medtem ko se strinjam z zavzetostjo resolucije o sedanjih razmerah v Jemnu, in sem bil soudeležen pri pripravljanju njenega osnutka, se ne morem strinjati z navedbami, ki jih vsebuje, glede usklajevalne vloge, ki jo bo odigrala bodoča Služba za zunanje storitve EU v Jemnu. Med pripravo osnutka sem prosil, da se umakne omembe te službe, vendar so druge politične skupine to zavrnile. Služba je neposredni proizvod Lizbonske pogodbe, pogodbe, ki je ne odobravam in nima nobene politične legitimnosti. Služba naj bi imela mrežo „veleposlaništev EU“ in naj bi bila, pod budnim očesom nove visoke predstavnice EU/podpredsednice Komisije, odgovorna za ustvarjanje in udejstvovanje vojaške in zunanje politike EU.

Že dolgo sem nasprotnik zamisli, da bi imela EU vlogo na teh dveh političnih področjih, za kateri sem iskreno prepričan, da morata ostati izključni področji suverenih držav članic.

 
  
  

Predlog resolucije B7-0029/2010

 
  
MPphoto
 
 

  John Stuart Agnew, David Campbell Bannerman, Derek Roland Clark in William (The Earl of) Dartmouth (EFD), v pisni obliki. – UKIP povsem nasprotuje trgovanju z ljudmi, kajti to je sodobna različica suženjstva. Za zločince, ki so krivi tega kaznivega dejanja, zahtevamo najvišje kazni v državi in resne ukrepe, ki bodo izbrisali to dejavnost. Vendar ne moremo podpreti EU, ki uporablja trgovanje z ljudmi kot pretvezo za usklajevanje politike priseljevanja in obmejne politike brez upoštevanja izvoljenih vlad. Nacionalno politiko o teh zadevah morajo določiti volivci z glasovanjem in izvoljeni politiki, ne pa EU, ki bo spet uporabila politični prijem, s katerim jim bo odvzela demokratično odgovornost. Če ne bi bilo odprtih meja znotraj EU in bi imela vsaka država svojo lastno politiko priseljevanja, bi bilo veliko laže izkoreniniti resen organiziran kriminal in trgovanje z ljudmi.

 
  
MPphoto
 
 

  Liam Aylward (ALDE), v pisni obliki.(GA) Glasoval sem za ta predlog resolucije, ker moramo zagotoviti, da bo dana praktična in moralna prednost reševanju vprašanja trgovine z ljudmi in načinu, kako se ta trgovina uporablja kot vir na trgu dela.

Na podlagi Lizbonske pogodbe ima Evropska unija moč in priložnost, da okrepi evropsko politiko glede trgovine z ljudmi. Kot sem dejal med razpravo o tej resoluciji, je treba dati temu vprašanju pomembno mesto na dnevnem redu. Evropska unija je zaradi svoje pomembne vloge v svetovni trgovini in zavezanosti varstvu človekovih pravic odgovorna za boj proti trgovini z ljudmi in predvsem proti delu otrok.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – Trgovanje z ljudmi je eden najstrašnejših in najhujših zločinov. Boj ne more biti učinkovit brez koherentnega pristopa politike, ki se osredotoča na preprečevanje, zaščito žrtev in učinkovite sankcije za trgovce z ljudmi. Prosti pretok znotraj EU je prinesel znatne prednosti našim državljanom, vendar je hkrati odprl številne poti za trgovce z ljudmi. Več deset tisoč mladih žensk in otrok iz novih držav članic vsako leto postane žrtev tega trgovanja. Evropski parlament bo moral odigrati bistveno vlogo v boju proti trgovini z ljudmi. Mi smo tisti, ki bomo morali zagotoviti, da bodo preprečevanje, zaščita in pomoč žrtvam postavljeni med pomembna politična vprašanja. Od držav članic moramo zahtevati, da bodo v celoti izvajale sedanje politike EU in druge instrumente o trgovanju z ljudmi ter zagotovile, da bodo uvedene strožje kazni in sankcije.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasovala sem za to resolucijo, ker se mora Evropska unija bojevati proti nezakonitemu priseljevanju in trgovanju z ljudmi. Z naraščanjem brezposelnosti bo naraščalo število ljudi, ki lahko postanejo žrtve trgovine z ljudmi ali izkoriščanja s prisilnim delom. Predvsem pa bodo ljudje, ki so izgubili delo v svoji državi, ljudje, ki so izgubili upanje na boljše življenje, iskali uspeh drugje. Takšne razmere lahko izkoriščajo zločinske združbe. Glavno področje trgovanja, ki vključuje otroke, zlasti deklice, in ženske, se že dolga leta ni spremenilo. Spolno izkoriščanje v razmerah, podobnih suženjstvu, prevladuje predvsem v vzhodni Evropi, ki je podobna prehodni poti za trgovanje z ljudmi na zahod. Pripraviti moramo strategijo ukrepov za boj proti trgovini z ljudmi, v kateri bo največja pozornost namenjena boju proti temu trgovanju, preprečevanju, varstvu žrtev in kaznim. Vse države članice morajo sprejeti stroge ukrepe za boj proti trgovini z ljudmi in zagotoviti usklajevanje nacionalne zakonodaje. Prizadevati si moramo za tesnejše sodelovanje med vsemi zainteresiranimi stranmi glede vprašanja trgovine z ljudmi.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ta sodobna oblika suženjstva je v zadnjih letih doživela zaskrbljujoče povečanje in je postala tretja najdonosnejša dejavnost organiziranega kriminala. Leta 2009 so ZN ocenili, da je bilo 270 000 žrtev in Europol ni zabeležil nobenega zmanjšanja trgovanja z ženskami zaradi spolnega izkoriščanja, opazil pa je povečanje števila ljudi, ki se izkoriščajo za prisilno delo. To ni sprejemljivo in pravne vrzeli ne smejo tega olajševati. Potrebujemo hiter, globalen, celovit in usklajen odziv, bodisi zakonodajni bodisi operativni. Pozivam Komisijo, da z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe takoj, ko bo mogoče, predloži nov predlog in postavi za eno svojih glavnih prednostnih nalog oblikovanje koherentne evropske politike za učinkovit boj proti trgovanju z ljudmi. Ta predlog bi moral zajemati vse vidike tega vprašanja, vključno z vprašanji, ki se nanašajo na države izvora, prehoda in cilja, ljudi, ki iščejo žrtve, jih prevažajo in izkoriščajo, ter druge posrednike, stranke in osebe, ki imajo od tega korist.

Hkrati moramo zagotoviti, da bodo imele žrtve in priče ustrezno zaščito s takojšnjo pomočjo. Potrebna so tudi prizadevanja, da se bodo instrumenti kar najbolje izkoristili, kajti na žalost jih organi, vključno z Europolom, Eurojustom in Frontexom, na tem področju še vedno premalo uporabljajo.

 
  
MPphoto
 
 

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Trdno verjamem v vzpostavitev trajne platforme na ravni Evropske unije in jo podpiram, ker bo zajamčila, da bodo politike o trgovanju z ljudmi pokrivale vidike, povezane s socialnimi zadevami in socialnim povezovanjem, pa tudi s sprejetjem ustreznih in učinkovitih programov za podporo ponovni socialni vključitvi žrtev, vključno z ukrepi, ki se nanašajo na trg dela in sistem socialnega zavarovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Lena Ek, Marit Paulsen in Olle Schmidt (ALDE), v pisni obliki. (SV) Menimo, da je izvirno besedilo odstavkov 13 in 15 glede ločevanja med žrtvami trgovanja z ljudmi in nezakonitimi priseljenci ter o dovoljenju za bivanje za ljudi, ki so bili izpostavljeni tej trgovini, boljše, vendar glasujemo za spremembe teh odstavkov zato, da bo dosežen kompromis. Zaradi tega kompromisa bodo žrtve trgovine z ljudmi dobile začasna dovoljenja za prebivanje in se bodo mejni organi začeli bolj zavedati vprašanj trgovine z ljudmi. To je prvi korak. Raje vidimo, da se resolucija sprejme zdaj in da se bo nadaljevalo delo z žrtvami trgovanja z ljudmi, ki bodo dobile stalno prebivališče.

 
  
MPphoto
 
 

  Ioan Enciu (S&D), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za resolucijo Evropskega parlamenta o preprečevanju trgovine z ljudmi, ker verjamem, da je zelo pomembno, da se pospeši boj proti trgovini z ljudmi, ki je dobil že zaskrbljujoče razsežnosti in pomeni resno kršitev temeljnih človekovih pravic.

Osnutek direktive, ki naj bi bila v kratkem predložena v preučitev Parlamentu, mora določiti ostre kazenske ukrepe na evropski ravni proti vsakemu človeku, ki sodeluje v trgovini te vrste. Zakonodajo držav članic je treba spremeniti in sankcije uskladiti tako, da bo zagotovljeno, da se bodo trgovcem z ljudmi naložile najvišje kazni, kajti zdaj se znatno razlikujejo od ene države do druge.

S tega stališča se je treba te nadloge lotiti tudi s čezmejnim pristopom in okrepiti sodelovanje z državami izvora in prehoda, kajti v nekaterih od njih se trgovcem z ljudmi naložijo zgolj zanemarljive kazni. Hkrati je treba predvideti varstvo in pomoč žrtvam te trgovine, predvsem ženskam in otrokom, ki glede na podatke pomenijo približno 80 % vseh žrtev.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za resolucijo o preprečevanju trgovine z ljudmi in podprla potrebo, da Komisija in Svet zagotovita, da bo imel boj proti tej nadlogi tudi v času gospodarske in finančne krize še naprej pomembno mesto med njunimi prednostnimi nalogami. Države članice, ki tega še niso storile, bi morale v celoti uveljaviti vse politike EU o trgovini z ljudmi na nacionalni ravni in takoj, ko bo mogoče, ratificirati druge pravne instrumente na tem področju, da bodo zagotovile večjo zaščito in pomoč žrtvam trgovine z ljudmi.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Današnja trgovina z ljudmi je za žrtve nehumana sodobna oblika suženjstva. Za storilce, zločinske organizacije, vključene v prostitucijo in spolno izkoriščanje, nezakonito posvojitev, prisilno delo, nezakonito priseljevanje in nezakonito trgovino z organi, pa je izjemno donosna dejavnost.

Na žalost se ta strašna realnost odvija tudi znotraj Evropske unije. Zato pozivam Evropsko komisijo, naj uvede stroge in močne ukrepe za boj proti trgovini z ljudmi. Potreben je tridelni pristop: (i) zadostna zaščita za žrtve, ki so v glavnem ženske in otroci, varovanje njihovih najbolj temeljnih pravic, kot so življenje, svoboda, telesna in moralna integriteta in spolna samoodločba; (ii) preprečevalni ukrepi pri preiskavi in odpravljanju omrežij, ki spodbujajo trgovanje z ljudmi in imajo od tega dobiček, in nazadnje (iii) hude kazni za trgovino z ljudmi in izkoriščanje ljudi v kakršne koli sramotne namene ter kazni, sorazmerne z zagrešenim zločinom.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Kot je navedeno v sprejeti resoluciji, je treba uvesti nujne ukrepe „proti trgovini z ljudmi na podlagi celovitega pristopa, v središču katerega bodo človekove pravice in ki bo osredotočen na boj proti trgovini, njeno preprečevanje in zaščito žrtev“; „se zavzeti za pristop, osredotočen na žrtve, kar pomeni, da je treba opredeliti, zajeti in zaščititi vse potencialne kategorije žrtev ter posvetiti posebno pozornost otrokom in drugim rizičnim skupinam“.

Seveda pa nam je žal, da so bile spremembe, ki smo jih predlagali za to resolucijo, zavrnjene, čeprav so se osredotočile na vzroke trgovine z ljudmi in načine boja proti njej, zlasti naslednje:

– boj proti brezposelnosti, marginalizaciji in revščini kot temeljnim vzrokom trgovine z ljudmi, poudarjanje nujne potrebe po spremembi gospodarske in socialne politike, z namenom, da bi dali prednost krepitvi socialnih in zaposlitvenih pravic, delovnim mestom s pravicami, dobrim javnim službam in gospodarskemu ter socialnemu napredku;

– krepitev sodelovanja in solidarnosti z državami izvora priseljencev, zlasti s prispevkom k razvoju njihovega gospodarstva, večjemu dostopu do znanja, odpisu dolga in obdavčitve finančnih transakcij.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki.(FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasovali smo proti tej resoluciji o trgovini z ljudmi, čeprav je to eden najbolj prezira vrednih zločinov, kar jih je. To smo storili zato, ker to izkoriščate politično, da bi pridobili še večjo moč za Evropo Bruslja, njene institucije in številne agencije, ki kljub temu še naprej dokazujejo svojo neučinkovitost. To smo storili, drugič in predvsem zato, ker izrabljate pozornost, ki bi jo normalno dobile žrtve, da ustvarjate nov učinek množičnega priseljevanja: socialno in pravno pomoč, avtomatično karto za bivanje, dostop do trga dela, poenostavljen dostop do ponovne združitve družine in socialno varstvo. Vse to bi bilo dodeljeno ne glede na to, ali žrtev sodeluje z organi, da bi jim pomagala ujeti trgovce z ljudmi in odpraviti omrežja. Vse, kar bo moral kateri koli nezakoniti priseljenec storiti, da bo prišel v Evropo, bo to, da bo dejal, da je žrtev omrežja, ki je od njega izsililo na tisoče evrov. Posledično bodo, ne glede na to, kaj si o tem mislite, nezakoniti priseljenci zahtevali ta status in te ugodnosti in vi jim jih boste morali dodeliti! Saj niste odgovorni!

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. (FR) Glasovala sem za resolucijo o preprečevanju trgovine z ljudmi, ki so jo predložile levičarske in sredinske skupine v Evropskem parlamentu, ker moramo glasno in jasno potrditi, da bi morale imeti žrtve trgovine z ljudmi, med katerimi so večinoma ženske in otroci, brezpogojno zaščito in pomoč. Te žrtve bi morale imeti prednostno pravico do brezplačne pravne pomoči, kazni proti trgovcem z ljudmi bi morale biti strožje in treba bi bilo najti načine za odvračanje strank od povpraševanja po teh storitvah. To je oblika nesprejemljivega nasilja nad ženskami in potrebni bi bili skupni ukrepi, da bi preprečili trgovino z ljudmi in zaščitili žrtve te trgovine ter sodno preganjali storilce tega nasilja.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE) , v pisni obliki. – Medtem ko veliko ljudi v EU živi razmeroma udobno, je realnost, da po vsej EU, in to tudi v najbogatejših območjih, številni ljudje živijo v suženjstvu. Sama čezmejna narava trgovine z ljudmi pomeni, da je to vprašanje, kjer morajo imeti ključno vlogo institucije EU in zato pozdravljam današnjo resolucijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Lívia Járóka (PPE), v pisni obliki.(HU) Trgovina z ljudmi je ena najhujših kršitev človekovih pravic in ima lahko številne oblike, od spolnega izkoriščanja in prisilnega dela, trgovine z organi, do domačega zasužnjevanja, žrtve pa so v glavnem ženske in otroci. Sedanji pravni okvir znotraj Unije ne zadošča za boj proti trgovini z ljudmi, zato je bistveno, da Evropska unija na podlagi mandata, ki ji ga zagotavlja Lizbonska pogodba, uporabi veliko močnejše ukrepe proti temu pojavu, še posebno glede zaščite in pomoči ogroženim skupinam, zlasti otrokom. V tem smislu je dobrodošla pobuda za uvedbo koordinatorja na področju boja proti trgovini z ljudmi na ravni EU, pozitivno pa je tudi dejstvo, da predlog poziva države članice k uvedbi odvračilnih kazni, ki odražajo resnost kaznivega dejanja. Zelo pomembno je, da predlog resolucije določa, da je privolitev žrtve na izkoriščanje nepomembna za pregon in da je treba žrtvi zagotoviti pomoč ne glede na njeno pripravljenost za udeležbo v postopku.

Pomembno je tudi, da se v institucionalne ukrepe za odpravo trgovine z ljudmi čim bolj vključi civilna družba in uvede kampanje obveščanja in ozaveščanja za najbolj ogrožene skupine. Upajmo, da bodo države članice ta celovit pristop, ki zajema preprečevanje, sankcije in zaščito žrtev, kmalu uveljavile v svoji lastni zakonodaji in z ratifikacijo ustreznih pravnih instrumentov naredile velik korak naprej k odpravi sodobnega suženjstva.

 
  
MPphoto
 
 

  Filip Kaczmarek (PPE), v pisni obliki. (PL) Gospod predsednik, podprl sem sprejetje resolucije o trgovini z ljudmi. Trgovina z ljudmi je najhujša krivica, ki jo lahko ljudje prizadenejo drugim. Grozljivo je, kako pogost je ta strašni pojav. Ne morem najti nobenega opravičila ali olajševalnih okoliščin za tiste, ki na ta način teptajo vse tiste vrednote, ki so za nas tako pomembne. Trgovina z ljudmi je zanikanje svobode, dostojanstva in enakosti. Upam, da bo Evropski parlament prispeval k omejitvi in v prihodnje k popolni odpravi trgovine z ljudmi.

 
  
MPphoto
 
 

  Timothy Kirkhope (ECR), v pisni obliki. – Skupina ECR je enotna v stališču, da je trgovina z ljudmi nevzdržna in jo je treba ustaviti. Kljub temu pa imamo resne pomisleke o ustreznosti te resolucije pri spopadanju s temeljnimi vzroki, ki vodijo v trgovino z ljudmi in zato smo se odločili, da glasujemo proti. Skupina ECR meni, da zavzema ta resolucija „pristop, osredotočen na žrtev“, ki predpisuje, kako bi morale države članice poskrbeti za žrtve potem, ko so prodane, in torej domneva, da je pojav trgovine z ljudmi neizogiben. Vendar je skupina ECR skupaj z EPP podpisala resolucijo, ki poziva po okrepljenem sodelovanju med državami članicami, policijo in agencijami za obmejni nadzor, kadar je mogoče zavarovati osebne podatke in kadar se lahko o skrbi za žrtve odločajo posamezne države članice.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki.(FR) Vse oblike služenjstva, „sodobne“ ali drugačne, so skrajno nedopustne. Zato ta resolucija zasluži pohvalo, ker poskuša zaščititi žrtve nasilja pred razčlovečenimi apetiti po dobičku in pred družbeno in psihološko bedo, ki jo ustvarjajo. Kljub temu pa je obžalovanja vredno, da se omejuje na obravnavo žrtev kriminalnih združb v gospodarskem podzemlju, kajti trgovina z ljudmi ima tudi svojo zakonito različico, ki ni prav nič manj prezira vredna.

Neoliberalizem s svojo obsedenostjo po dobičku, nenehnim pomerjanjem delavcev drugega proti drugemu in svojimi premestitvami prav tako povzroča simbolično in telesno nasilje nad državljani. Sili jih v to, da se selijo proti svoji volji in jih peha v take težave, da naraščajo samomori, povezani z delom. Da se državljane podjarmi na tak način, da se iz njih naredi zgolj bilančno postavko v neučinkovitem, nezdravem sistemu, orodje, ki služi interesom finančnih elit, ne da bi se pokazala kakršna koli obzirnost in z ogrožanjem njihovega življenja, pa kaj je to drugega, kot ustreznica lastništvu ljudi, torej suženjstvu? Tako kot se je treba res bojevati proti kriminalu, se je treba ravno tako bojevati tudi proti institucionaliziranemu zločinu in narediti iz Evropske unije zvezo za emancipacijo državljanov.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Trgovina z ljudmi krši najosnovnejše človekove pravice in je oblika suženjstva, ki temelji na spolnem izkoriščanju in izkoriščanju delovne sile. Mednarodne ocene navajajo, da je trgovina z ljudmi tretja najdonosnejša nezakonita trgovina. Zdaj, ko je začela veljati Lizbonska pogodba, so se očitno okrepili ukrepi Evropske unije glede sodnega in policijskega sodelovanja. Boj proti trgovini z ljudmi mora biti eden glavnih ciljev Evropske unije in vloga Parlamenta kot sozakonodajalca pomeni, da bo moral imeti pri tem osrednjo vlogo. Boj proti trgovini z ljudmi se mora zato nadaljevati kot ena glavnih prednostnih nalog EU tudi v času gospodarske in finančne krize.

 
  
MPphoto
 
 

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. – (PL) Trgovina z ljudmi je ena največjih kug začetka tega stoletja. Tistih, ki jo imenujejo sodobna oblika suženjstva, ne moremo obtoževati, da pretiravajo. To je dejavnost, ki je izjemno dobičkonosna in jo obvladujejo nevarne, organizirane zločinske združbe. V celoti podpiram predlog resolucije (B7-0029/2010) o preprečevanju trgovine z ljudmi, ki jo je predložila široka koalicija političnih skupin Evropskega parlamenta. Po mojem mnenju je Evropska komisija dolžna pripraviti načrt ukrepov za učinkovito odpravo trgovine z ljudmi. Hkrati v celoti podpiram poziv avtorjev resolucije o imenovanju koordinatorja na področju boja proti trgovini z ljudmi na ravni EU v pristojnosti komisarja za pravosodje, temeljne pravice in državljanstvo. Upam, da bo to pomenilo novo spodbudo za pospešitev ukrepanja proti trgovini z ljudmi.

 
  
MPphoto
 
 

  Daciana Octavia Sârbu (S&D), v pisni obliki. (RO) Trgovina z ljudmi je trg, ki narašča, in je primerljiv z današnjo trgovino z drogami ali orožjem ter je pojav, ki se je razširil po vsem svetu, vendar je akutnejši v manj razvitih državah. V skladu s poročilom Delovne skupine ZN prihajajo žrtve trgovine z ljudmi iz različnega družbenega okolja, od najbogatejših do najrevnejših, od najbolj izobraženih do povsem nepismenih, od najmlajših do starejših žensk. Informacije moramo bolje koordinirati, da se bomo učinkoviteje bojevali proti temu naraščajočemu pojavu. V tem pogledu bi bilo koristno, če bi lahko Eurojust, Europol in Frontex vsako leto skupaj objavili poročilo o trgovini z ljudmi. Če hoče Evropska unija prevzeti vodilno vlogo pri spoštovanju človekovih pravic, bi se morala dejavneje vključiti v sodelovanje s tretjimi državami, da bi pomagala ustaviti ta pojav. Poleg tega obstaja potreba po boljšem financiranju programov, namenjenih boju proti trgovini z ljudmi, in po učinkovitejšem usklajevanju med institucijami v državah članicah, ki sodelujejo v boju proti tej trgovini.

 
  
MPphoto
 
 

  Joanna Senyszyn (S&D), v pisni obliki. (PL) Trgovina z ljudmi je najbolj groba oblika kršitve človekovih pravic. Število žrtev te sodobne oblike suženjstva iz leta v leto narašča. Stopnja odkrivanja je pri tej vrsti kaznivega dejanja zelo nizka. Zato podpiram resolucijo Evropskega parlamenta o preprečevanju trgovine z ljudmi. Proti tej trgovini se je treba bojevati z uporabo vseh možnih sredstev, za začetek s temeljito in celovito informacijsko kampanjo, ki bo prikazala obseg pojava in pripomogla k temu, da bo postala družba občutljiva za to vprašanje. Podajanje naključnih, posameznih informacij o razkrinkanih primerih trgovine z ljudmi ne zadošča. Bistveno je, da se vsakič podajo tudi naslovi institucij, ki so vključene v boj proti tej praksi.

Poročilo, ki sta ga januarja 2010 predložila Center za pravno pomoč in fundacija La Strada z naslovom „Preprečevanje trgovine z ženskami iz srednje in vzhodne Evrope: Informacije – Preprečevanje – Identifikacija – Intervencija“ opozarja, da se na Poljskem ne uporabljajo postopki, ki bi žrtvam trgovine z ljudmi zajamčili njihove pravice. Eden največjih problemov je dolgotrajno delo pri dodajanju sodobne opredelitve trgovine z ljudmi v Kazenski zakonik. Leta 2005 je bila v Varšavi podpisana Konvencija Sveta Evrope o ukrepih proti trgovini z ljudmi. Odvetniki so potrebovali tri leta, da so jo ratificirali. Danes še vedno nimamo zavezujoče opredelitve trgovine z ljudmi, kar ovira pripravljalne in sodne postopke ter s tem spoštovanje človekovih pravic na Poljskem.

 
  
MPphoto
 
 

  Søren Bo Søndergaard (GUE/NGL), v pisni obliki. (DA) Moj glas za se nikakor ne sme šteti kot podpora spremembam resolucije, ki vključujejo prenos več pooblastil iz držav članic na EU, kot so:

– dovoljenje EU, da določi strožje sankcije na tem področju,

– sklicevanje na Lizbonsko pogodbo, ki krepi ukrepe EU v kazenskih zadevah,

– in ustanovitev nadrejenega zakonodajnega okvira na tem področju.

 
  
MPphoto
 
 

  Eva-Britt Svensson (GUE/NGL), v pisni obliki. (SV) Glasovala sem za resolucijo B7-0029/2010, Trgovina z ljudmi, ker se nanaša na zelo pomembno zadevo in opozarja na dolg seznam stvari, ki jih je treba storiti v boju proti trgovini z ljudmi. Vendar moje podpore resoluciji ne bi smeli šteti za podporo predlogom v resoluciji, ki vključujejo prenos več pooblastil iz držav članic na EU, na primer dovoljenje EU, da določi strožje sankcije na tem področju, sklicevanje na Lizbonsko pogodbo, ki krepi ukrepe EU v kazenskih zadevah, in ustanovitev nadrejenega zakonodajnega okvira na tem področju.

 
  
MPphoto
 
 

  Anna Záborská (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za resolucijo, ker osebno sodelujem v boju proti trgovini z ljudmi na Slovaškem. Jaz sem tista, ki sem sprožila kampanjo „Ali veste, kje je zdaj vaš otrok?“ Odbor žensk je med razpravo o proračunskem postopku sprejel tudi spremembo, da se začne večletna medijska kampanja z naslovom „Ali veste, kje je zdaj vaš otrok?“ v tesnem sodelovanju z organizacijami civilne družbe z namenom, da bi povečali ozaveščenost glede starševske odgovornosti, izboljšali zaščito otrok pred vsemi oblikami nasilja in se učinkoviteje bojevali proti trgovini z otroki. Ta nova resolucija, ki jo podpiram iz vsega srca, je razdeljena na pet glavnih področij: splošno, zbiranje informacij, preprečevanje, pregon in zaščito, podporo in pomoč žrtvam. Resolucija poziva Komisijo, naj prevzame pobudo, zlasti pri informacijah in preprečevanju, da bi prepoznali temeljne vzroke za trgovino z ljudmi in dejavnike v državah izvora in cilja, ki spodbujajo trgovino z ljudmi. Zanašam se na to, da otroci in mladostniki ne bodo postali žrtve trgovine z ljudmi, če se bodo starši zavedali resnih starševskih dolžnosti do svojih otrok.

 
  
  

Predlog resolucije RC-B7-0064/2010

 
  
MPphoto
 
 

  John Stuart Agnew in William (The Earl of) Dartmouth (EFD), v pisni obliki. – UKIP meni, da je varstvo okolja pomembno. Čeprav oporekamo znanstveni predpostavki, na kateri temeljijo pogovori v Københavnu, ne nasprotujemo ukrepom za varstvo okolja, ki so bili sprejeti na ravni nacionalnih držav.

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za to resolucijo, ker verjamem, da mora EU ustvariti novo razvojno paradigmo, da se bo spopadla s podnebnimi spremembami. Naslednja revidirana različica proračuna mora predvideti zadostna sredstva za ukrepe, ki lahko izpolnijo ta pomembni izziv. Ne smemo pozabiti na našo zavezo za boj proti podnebnim spremembam. Kot Evropejci se moramo zavezati ciljnemu zmanjšanju CO2 za več kot 20 % do leta 2010. Tudi sodelovanje drugih svetovnih partnerjev je pomembno za to, da bi dosegli ambiciozen, celovit in pravno zavezujoč sporazum v skladu s ciljem, da je treba preprečiti segrevanje za več kot 2 °C. Prepričan sem tudi, da morajo pobude, ki so bile oblikovane znotraj EU, glede pospeševanja in spodbujanja zelenega gospodarstva, energetske varnosti in zmanjševanja odvisnosti, ostati prednostna naloga. EU bi lahko črpala navdih za svoje politike iz moje regije, Azorov, kjer že približno 30 % energije prihaja iz obnovljivih virov.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Evropa in preostali svet sta vložila veliko upanja v konferenco v Københavnu. EU je bila pripravljena postati voditeljica tega srečanja in pripraviti pravno zavezujočo pogodbo, vendar se je srečanje končalo s tem, da je bilo prav malo jasno, kako naj bi se boj proti podnebnim spremembam nadalje razvijal. Rezultat sporazuma v Københavnu, ki ne zagotavlja ne ambicioznih ciljev ne zavez, ni zadovoljiv. Ambiciozni cilj EU 20-20-20 lahko preprosto ostane oddaljeni sen, če se ta zadeva ne bo rešila na globalni ravni. EU s svojo službo za zunanjepolitično delovanje mora začeti takoj, ko bo mogoče, voditi strategijo za diplomacijo na področju podnebnih sprememb in zagotoviti predvsem, da bo Evropa v pogovorih z drugimi državami enotna in bo ohranila načelno stališče, tako da bo mogoče čim prej doseči obvezen mednarodni sporazum o podnebnih spremembah.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pozdravljam sprejetje predloga resolucije o rezultatih 15. konference pogodbenic (COP 15), katere soavtorica sem, in rezultate pogajanj med različnimi političnimi skupinami, ki zastopajo vedno splošnejši interes za to področje s ciljem trajnostne prihodnosti. Še enkrat bi rada izrazila svoje razočaranje nad izidom københavnskega vrha in pozivam EU, naj prevzame vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam in prispeva k nastanku pravno zavezujočega sporazuma z merljivimi, prenosljivimi in preverljivimi cilji zmanjšanja na 16. konferenci pogodbenic, ki bo potekala letos v Mehiki.

Če hočemo, da bi bila evropska industrija konkurenčnejša in da bi ustvarila več delovnih mest, je bistveno, da vlaga v trajnostno prihodnost, ki bo zajemala varstvo podnebja, energetsko varnost, zmanjšanje v energetski neodvisnosti in učinkovito rabo virov. Glede na to pozivam industrializirane države, naj več vlagajo v raziskave novih tehnologij s ciljem, da se zmanjša CO2 in doseže učinkovitejša in trajnostna uporaba naravnih virov.

 
  
MPphoto
 
 

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Predlog vsebuje pozitivne elemente, kot je priznavanje pomanjkanja srednje- in dolgoročnih ciljev in nejasnega ter slabotnega financiranja držav v razvoju. Vendar sem se vzdržal glasovanja, ker so bile vse spremembe moje skupine – ki je želela nadaljnje ukrepe za zmanjšanje emisij CO2 vsaj za 40 % do leta 2020 na podlagi pravno zavezujočega sporazuma, zavrnitev jedrske energije kot „čiste“ energije, več finančne pomoči za revne države in države v razvoju za razvoj in prenos tehnologije in družbeno upravičeno zeleno gospodarstvo, ki lahko okrepi vlaganja in zaposlovanje ter izboljša kakovost življenja – zavrnjene in tudi zato, ker ni bila odobrena pomembna sprememba, ki je predlagala davek v višini 0,01 % na finančne transakcije in bi lahko prinesla 20 000 milijonov EUR na leto za pomoč državam v razvoju pri boju proti podnebnim spremembam in prilagoditvi nanje. Ne morejo nas priganjati v Mehiko z nejasnim in nespodbudnim københavnskim sporazumom. Korenito moramo pregledati politiko o podnebnih spremembah, da bo v prihodnjih pogajanjih dosežen pravi sporazum. To je mogoče doseči samo s priznanjem in odpravo napak iz Københavna, kar resoluciji Evropskega parlamenta ni uspelo narediti.

 
  
MPphoto
 
 

  Spyros Danellis (S&D), v pisni obliki. (RO) Dejstvo, da se vrh v Københavnu na splošno opisuje kot „obžalovanja vreden neuspeh“ poskusa, da bi dosegli globalni sporazum o omejitvi emisij toplogrednih plinov, ki segrevajo podnebje Zemlje, služi samo za osvetlitev popolnega pomanjkanja uskladitve med državami članicami EU glede ZDA in držav v vzponu.

Københavnski sporazum ne določa niti cilja glede sprejemljive meje za zvišanje temperatur na svetu. Kljub temu upam na pozitiven izid in močan glas Evrope glede omejitve učinkov podnebnih sprememb na srečanju, ki bo februarja naslednje leto, ko so svetovni narodi pozvani, da predložijo svoje načrte, kako nameravajo zmanjšati emisije do leta 2020.

 
  
MPphoto
 
 

  Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za skupno resolucijo o rezultatih konference v Københavnu, ker se na splošno strinjam z vsebino predlaganih ukrepov, z dvema pa še posebno. Prvi od teh je nujna potreba, da zastopa EU na mednarodnih pogajanjih enotno stališče, kajti le tako si bomo lahko zagotovili svetovno vodstvo pri obravnavanju tega pomembnega vprašanja. To bo imelo posledice za prihodnje generacije in zato zahteva odločno, vodilno, takojšnje in razumno ukrepanje, kot ga je EU zavzela pri drugih vprašanjih, na primer finančni krizi. Za dosego tega namena je potrebna nova „podnebna diplomacija“. Za to pa so potrebna prizadevanja, ne zgolj Evropske unije, temveč tudi Kitajske in ZDA, kot je razloženo v točkah 5 in 15 dokumenta.

Druga točka, ki bi jo rad poudaril, je potreba, da države v razvoju/v vzponu sprejmejo pravila o podnebnih spremembah, ki veljajo za države članice EU. V tem smislu sem z nekaterimi kolegi zagovarjal uvedbo davka na ogljik ob uvozu proizvodov iz tretjih držav, tako da bi to zamisel lahko obravnavali v prihodnosti, in mislim, da je to še posebno pomemben korak.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za predlog resolucije o rezultatih københavnskega vrha o podnebnih spremembah. Izid 15. konference pogodbenic (COP 15) je bil razočaranje. Evropska unija se mora zato z vsemi silami potruditi za zunanjo diplomacijo in enotno nastopiti, da bo zagotovila pravno zavezujoči mednarodni sporazum o podnebnih spremembah, ki bo dovoljeval dvig svetovne temperature za največ 2 °C.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Po mrtvilu na københavnski konferenci o podnebnih spremembah je pomembno, da Evropska unija vztraja na poti, ki jo je zasledovala do zdaj, ko je sprejela resno zavezo za trajnostni razvoj in se trudi zmanjšati emisije ogljika brez ogrožanja evropske industrije.

Nove podnebne politike, zlasti v razmerah splošne krize, ne smejo pozabiti na gospodarsko učinkovitost in ne smejo na noben način podvomiti v gospodarsko trajnost evropskih narodov. Zato pozivam k novemu pristopu k energetski politiki, ki bo temeljil na čisti energiji, učinkovitejši uporabi naravnih virov, ki so nam na voljo, in močnem vlaganju v raziskave in okolju prijaznejše tehnologije, da bomo lahko obdržali evropsko konkurenčnost in omogočili ustvarjanje delovnih mest v okviru trajnostnega razvoja.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) EU je v mednarodnih pogajanjih o podnebnih spremembah vedno delovala kot voditeljica. Vendar je bila kljub njeni veliki želji zadnja podnebna konferenca v Københavnu neuspeh za vse tiste, ki so bili odločeni, da dosežejo zavezujoč sporazum. Ta rezultat je daleč od stališča EU o tej zadevi in daleč od tega, kar je potrebno za zaščito podnebja. Glede na žalosten izid københavnskega vrha bi Parlament rad poslal evropski javnosti in svetu jasen signal, da ostaja zavezan boju proti podnebnim spremembam. Zdaj pripravljamo pot za naslednjo konferenco v Mehiki, na kateri bi si morali bolj prizadevati za zaveze vseh pogodbenic. Ne moremo ponoviti istih napak, ki so se zgodile v Københavnu. Vprašati se moramo, kaj je šlo narobe pri teh pogajanjih, in razmisliti, kako bomo nadaljevali, če moramo vključiti ZDA, Kitajsko in Indijo.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Resolucija, o kateri razpravljamo, se ne nadaljuje v kritično oceno vzrokov za neuspeh Københavna, ki je nujna. Namesto resne analize tistega dela neuspeha, ki ga je imela pri tem EU sama, večina v tem parlamentu vztraja pri iskanju grešnih kozlov, kot so Kitajska (ki ima polovico manj emisij ogljikovega dioksida v zrak na prebivalca kot EU) in zdaj države članice Bolivarske zveze za narode naše Amerike. To stališče temelji zgolj na slepoti in strankarstvu večine pomembnih politikov in spodkopava ter ruši, kar se je dejansko zgodilo v Københavnu. Predvsem pa vztraja pri učinkovitosti tržnih instrumentov, kot je trgovanje z emisijskimi dovoljenji, in se ne meni za njihovo neučinkovitost in sprevrženost, ki se je že pokazala pri njihovi uporabi. Še enkrat, potrebna razprava o tako imenovanih prožnih mehanizmih, kot je mehanizem čistega razvoja, je na stranskem tiru.

Hkrati je zavrnjena potreba po spoštovanju suverenosti držav v razvoju pri opredeljevanju in izvajanju tako imenovanih strategij prilagoditve. Nobena poštena in trajnostna rešitev problema podnebnih sprememb ali drugih okoljskih problemov ne more priti iz nerazumnega sistema, ki jih je tako in tako povzročil. Kar potrebujemo, je drug gospodarski in družbeni model, ki nasprotuje kapitalizmu.

 
  
MPphoto
 
 

  Adam Gierek (S&D), v pisni obliki. (PL) Ta resolucija priča o dejstvu, da „tisti, ki verjamejo“ v stališča Medvladnega odbora za podnebne spremembe niso razumeli ničesar. Glavna slabost 15. konference pogodbenic je bila nezmožnost spoštovati: občutljivost tretjih držav in držav v razvoju pa tudi nekaterih držav EU za „podnebno pravičnost“; dejstvo, da dve največji supersili, ZDA in Kitajska, tekmujeta druga z drugo gospodarsko in vojaško; ter dejstvo, da „ambiciozni“ načrti za omejitev emisij CO2 temeljijo na paradigmi antropogenega podnebnega segrevanja, ki nima velike znanstvene verodostojnosti. Alarmantne izjave Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) je treba šteti za zelo neodgovorne, kajti politične in gospodarske odločitve, ki temeljijo na njih, bodo prizadele številne prihodnje generacije. Te odločitve zato ne smejo temeljiti na mnenju ljudi, ki uresničujejo tezo, pripravljeno vnaprej, teorijo, da je človeštvo tisto, ki povzroča globalno segrevanje. Znanstveno verodostojnost IPCC spodkopavajo take stvari, kot je afera Climategate, ponarejanje trendov svetovnih temperatur (Rusija in Avstralija) in afera Glaciergate.

Zato bi bilo treba vse pravne predpise, ki so neugodni za razvoj evropskega gospodarstva in temeljijo na izjavah IPCC, takoj pregledati. Glede vprašanja podnebnih sprememb, ki je tako pomembno za celotno civilizacijo, pa je prišel za Evropsko komisijo čas, da najde podlago za svoje ukrepe v lastni metaanalizi podnebnih raziskav, ki bi jo morala opraviti ekipa klimatologov, neodvisnih od mnenja Komisije in brez vsakega političnega pritiska. Ti zadnji predpostavki v resoluciji manjkata, zato sem glasoval proti njenemu sprejetju.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Goebbels (S&D), v pisni obliki.(FR) Glasoval sem proti resoluciji, ker vsebuje preveč pobožnih želja. V Københavnu smo videli, kako preostali svet upošteva „vodstvo“ Unije, ko gre za podnebne spremembe. Tako imenovani københavnski dogovor je bil dosežen s pogajanji predsednika Obame s Kitajsko, Indijo, Brazilijo, Južno Afriko in nekaterimi drugimi, Barroso, Sarkozy in podobni pa niso bili niti povabljeni. Namesto, da nalagamo nova bremena našim gospodarstvom in našim državljanom, raje vlagajmo v tehnologije prihodnosti. Lansko leto je Kitajska postala vodilna svetovna izvoznica opreme za vetrne turbine in fotonapetostne celice. Evropa se mora pridružiti tej tehnološki bitki, namesto, da si sama nalaga nekakšno kolektivno kazen, ki ni naredila vtisa na nikogar zunaj Evrope in ne bo pritegnila nobenih posnemovalcev.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. (FR) Moje glasovanje o tej resoluciji izraža moje razočaranje nad sporazumom, ki je bil končno dosežen v Københavnu konec leta 2009, sporazumom, za katerega menim, da je neprimeren, neambiciozen in mu manjka količinska zaveza. Prav tako mi je žal, da ni bila sprejeta sprememba, ki jo je vložila moja skupina, da bi uvedli davek v višini 0,01 % letno na finančne transakcije, ki bi znašal 20 milijard EUR na leto in bi z njim financirali prizadevanja za boj proti podnebnim spremembam v najrevnejših in najbolj neposredno prizadetih državah. Nazadnje, če naj bi imela EU kakšno težo v mednarodnih pogajanjih, kot so ta, se mora naučiti nastopati enotno, da ne bo zamudila priložnosti za ključno vlogo pri globalnih podnebnih spremembah. To bo doseženo tako, da se postavijo ambiciozni cilji za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za več kot 20 % do leta 2020.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE) , v pisni obliki. – Københavnski vrh je bil v veliki meri izgubljena priložnost za prizadevanja, da bi se spopadli s podnebnimi spremembami. Moja lastna država, Škotska, je sprejela najambicioznešo zakonodajo na svetu za podnebne spremembe in nedavno sodelovanje škotske vlade z vlado na Maldivih služi kot model za mednarodni sporazum. Današnja resolucija poziva po „dvostranskih sestankih med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti“, da bi spodbudili razumevanje. Pričakujem, da bo nacionalni škotski parlament vključen v katerega od teh sestankov glede na njegovo vodilno svetovno naravnanost.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki.(FR) Ta resolucija vključuje nekatere nepomembne izboljšave s strani skupin na desni, ki so jo podpisale: omemba dela Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC), ki se nanaša na podnebne spremembe, poziv po večji vključitvi civilne družbe v delo mehiške konference, poziv EU, da zviša svoje cilje glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, ki so bili predlagani za leto 2020, nad 20 %. Vendar to ni dovolj in pohvala trga ogljika pomeni, da ti cilji izgubljajo vso prepričljivost. Pomoč, ponujena državam na jugu, ki jim dolgujemo podnebni dolg, ni dovolj.

Podobno je predlagani cilj, da se zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2020 približa 30 %, še daleč od 40 %, ki jih je predlagal IPCC. Poleg tega ni nobenega sklicevanja na pobudo bolivijskega predsednika Eva Moralesa Ayme za svetovno ljudsko konferenco o podnebnih spremembah. Do danes je to namreč edina pobuda, ki predlaga ljudstvom sveta, da bi priznala svoje pravice do ekosistema in ustanovila sodišče podnebne pravičnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Največji upi, ki so obdajali tako opevani københavnski vrh, so propadli. Države z največjo odgovornostjo v tej zadevi niso dosegle soglasja o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Ta problem, ki se nanaša na ves svet, potrebuje hitro rešitev. Na 16. konferenci pogodbenic (COP 16) v Mehiki je potrebna večja preglednost in večji vložek civilne družbe. EU mora biti zmožna prevzeti vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam. Vse države, od ZDA do tako imenovanih držav v vzponu, vključno s Kitajsko, ki so hude onesnaževalke, morajo prav tako sprejeti svojo odgovornost v boju, ki pušča vse manj prostora za nove priložnosti. Tu gre za trajnostno prihodnost človeštva. Če ne bomo pravočasno storili ničesar, lahko dosežemo točko, od koder ni več vrnitve.

 
  
MPphoto
 
 

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki.(ES) Vzdržal sem se glasovanja o Resoluciji RC-B7-0064/2010 o rezultatih københavnskega vrha o podnebnih spremembah, ker verjamem, da je bila neuspešna, glede na to, da københavnski dogovor ni pravno zavezujoč in ne določa svetovnih ciljev o zmanjšanju emisij. Razvite države na konferenci niso priznale podnebnega dolga, ki so ga dolžne državam v razvoju, niti niso pokazale obžalovanja za škodljive posledice uvedenih tržnih mehanizmov (trgovanje z ogljikom). S tem, da sem se vzdržal, želim izraziti svoje globoko razočaranje nad rezultatom vrha, ki je bil veliko pod pričakovanji državljanov.

Evropska unija mora enkrat za vselej sprejeti odgovornost in storiti vse, kar je mogoče, da se bodo emisije CO2 do leta 2020 zmanjšale za 40 %. Zato sem prepričan, da moramo predlagati nov gospodarski in družbeni model v izziv kapitalizmu. Pozdravljam odločitev, ki jo je sprejel predsednik Bolivije, Evo Morales, za organizacijo svetovne ljudske konference o podnebnih spremembah in pravicah matere Zemlje.

 
  
MPphoto
 
 

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. – (PL) Københavnski podnebni vrh večina opazovalcev upravičeno šteje za neuspeh. Težko se je upreti vtisu, da so se svetovni voditelji v Københavnu šli tvegano igro in se niso potrudili, da bi dosegli najboljši dogovor, ampak so za neuspeh sporazuma obtožili drugo stran. Zaskrbljujoče je, da EU, kljub temu, da si je pripravila skupno stališče, tega ni bila sposobna uporabiti kot platformo za sporazum z drugimi državami. Evropska unija si mora začeti prizadevati, da bo zagotovila, da se bo 16. konferenca pogodbenic v Mehiki končala z uspehom. Podnebni sporazum, ki bi ga morala EU spodbujati, mora imeti tri osnovne lastnosti: mora biti pravno zavezujoč, mora pokazati solidarnost in mora biti ambiciozen. Na odločitev, ki jo je EU sprejela na vrhu v Sevilji, v skladu s katero EU ne bo omejila svojih emisij v letu 2020 za več kot 20 % v primerjavi z letom 1990, bi bilo treba gledati z zaskrbljenostjo.

Ponovljen je bil pogoj, da se bo cilj zmanjšanja emisij povečal na 30 %, če bodo druge države prve dale takšno izjavo. Zaenkrat pa mednarodne razmere kažejo, da bi lahko samo EU zagotovila zagon za pomembnejše zmanjšanje. Nihče ne bo prevzel mesta EU in EU ne sme odstopiti od vloge svetovnega spodbujevalca radikalnih sredstev v boju proti globalnemu segrevanju. EU mora dati na voljo 7,2 milijarde EUR in se zavezati, da jih bo uporabila za države, ki so najmanj razvite in najbolj ogrožene zaradi podnebnih sprememb.

 
  
MPphoto
 
 

  Frédérique Ries (ALDE), v pisni obliki.(FR) Če hočemo potegniti nauk iz neuspeha na vrhu v Københavnu: potem je ta resolucija, za katero sem glasovala, prednostna naloga Evropskega parlamenta. Vemo, kaj je narobe: metoda ZN ne deluje več, Združene države in Kitajska se obnašajo kot nasprotnici v boju proti podnebni deregulaciji in Evropska unija ni sposobna nastopiti enotno. Čeprav vemo, kaj je narobe, moramo to še popraviti, da bomo lahko novembra 2010 dosegli sporazum v Cancúnu.

Če hoče Evropa ohraniti svoje vodstvo, bo morala pokazati inovativen pristop do podnebnega vprašanja in ponuditi še kaj drugega kot zgolj cilj globalnega zmanjšanja emisij s pomočjo izredno špekulativnega sistema trga za emisije toplogrednih plinov, to je orodja, ki ga je poleg tega vlada ZDA takoj zavrnila. Čas je, da se preide na drugačno metodo in predlaga „tehnološki“ most med industrializiranimi državami in regijami ter mikrodržavami, ki so še posebno izpostavljene podnebnim spremembam. Dodatek ambicioznih ukrepov, ki se nanašajo na čiste tehnologije, energetsko učinkovitost v zgradbah in sistem prenosa ter spodbujanje zelenih delovnih mest bodo spodbudili jutrišnje upe, upe na sporazum na prihajajočem vrhu v Cancúnu ter večje upe na skupno svetovno vizijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE), v pisni obliki. (PL) Konferenca o podnebnih spremembah v Københavnu ni dala rešitve in se ni uspela dogovoriti za nobeno končno resolucijo ali odločitev o obsegu in razponu omejitev za emisije ali končna sredstva, ki bi se uporabila v ta namen. Vendar mislim, da ni bila poraz, čeprav gotovo ni izpolnila pričakovanj EU. Ta pričakovanja so bila nerazumna glede velikosti predlaganega zmanjšanja toplogrednih plinov in glede finančnih pričakovanj v zvezi z bojem proti podnebnim spremembam. Povrhu vsega je bilo v trditvah o vodilni vlogi v procesu boja proti podnebnim spremembam tudi nekaj nevednosti. Po mojem mnenju smo še vedno na stopnji, ko ni priporočljivo sprejemanje obvezujočih in končnih odločitev. Gre za to, da med drugim še vedno nimamo zanesljivih znanstvenih podatkov o podnebnih spremembah in vlogi človeštva v tem procesu. Pred kratkim smo bili priča sporom med strokovnjaki in znanstveniki o tej temi, ki potrjujejo, da nimajo vsi enakih pogledov na učinke globalnega segrevanja. Dodaten argument v prid prelaganju končne odločitve je gospodarska kriza, ki sili države v varčevanje in zmanjševanje izdatkov. V težkih časih gospodarske recesije zahtevajo prednostno obravnavo družbena vprašanja, kot je boj proti brezposelnosti in siromašenju družbe, podpora podjetništvu in drugi ukrepi za pospešitev gospodarske rasti.

 
  
MPphoto
 
 

  Peter Skinner (S&D), v pisni obliki. – Medtem, ko je bilo mogoče končne izide vrha v Københavnu razumeti kot razočaranje, je treba nadaljnja prizadevanja pohvaliti. Pri tem preprosto ni druge možnosti kot skupno ukrepanje.

Ker bo imela Evropska unija še naprej ključno vlogo v pripravah na naslednjo konferenco v Mehiki, je treba zagotoviti, da bodo vsa prizadevanja politično sprejeta na svetovni ravni. Številni znanstveniki in drugi opazovalci v razpravah poudarjajo, da se državljani nagibajo k temu, da bodo podprli predloge glede podnebnih sprememb. Tisti, ki se zanašajo zgolj na ustvajanje ozračja strahu in sovražnosti, bolj malo pripomorejo k pripravi argumentov v njihov prid.

Smer, ki so jo sprejele vlade EU in jo vodi minister Ed Miliband, je dobila podporo in ponuja resnično upanje na dogovor. Parlament mora še naprej podpirati ta pristop.

 
  
MPphoto
 
 

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. (NL) Glasoval sem za to resolucijo, ker poziva, da se zavzame odločnejša smer v pogajanjih o globalni podnebni politiki. Poleg tega odsotnost mednarodnega sporazuma ni razlog, da bi se še naprej odlagali ukrepi politike EU za izvedbo prejšnjih zavez EU, da se naše emisije zmanjšajo za 20 % do leta 2020.

Parlament ponovno poudarja svoj cilj, naj se to zmanjšanje dvigne na 30 %. Dobro je, da Parlament izrecno navaja, da bodo pobude, sprejete za pospeševanje in spodbujanje zelenega gospodarstva, energetske varnosti in omejevanja energetske odvisnosti, vedno bolj olajševale pridobivanje zaveze za dosego zmanjšanja za 30 %.

Pomembno je, da se iz neuspeha v Københavnu potegne nauk. Zato moramo sprejeti pomembno samokritiko, da EU med pogajanji ni bila sposobna z določenimi predhodnimi zavezami za mednarodno vladno financiranje podnebnih ukrepov pridobiti zaupanja v državah v razvoju. Pomembno je tudi spoznati, da skupni prispevek EU k prizadevanjem, da bi dosegli zmanjšanje in financirali potrebe prilagajanja v državah v razvoju do leta 2020, ne more biti pod zneskom 30 milijard EUR na leto. Upam, da bo imela mehiška konferenca uspešen izid.

 
  
MPphoto
 
 

  Thomas Ulmer (PPE), v pisni obliki. (DE) Glasoval sem proti resoluciji. Na žalost so bile številne dobre spremembe zavrnjene. Zdi se, da je občutek ljudi za resničnost v zvezi z varstvom podnebja izpuhtel. Kritične pripombe in primerno znanstveno delo o varstvu podnebja so zavrnjeni, Evropa pa je dobila dovoljenje, da nadaljuje sama. To ni tisto, kar jaz razumem pod odgovorno politiko za naše državljane.

 
  
MPphoto
 
 

  Marie-Christine Vergiat (GUE/NGL), v pisni obliki.(FR) Vzdržala sem se glasovanja o resoluciji Evropskega parlamenta o københavnskem vrhu, ker ne dokazuje, da je kos neuspehu tega vrha, čeprav je Evropski parlament jasno obsodil pomanjkljivosti Evropske unije v navedeni priložnosti.

Priznati je treba, da so bili sprejeti nekateri pozitivni ukrepi, na primer pozivi Komisiji, naj bo ambicioznejša glede emisij toplogrednih plinov in naj odobri ustrezno financiranje za odpravo teh plinov.

Druge spremembe pa so nesprejemljive, ker prepuščajo urejanje trgu s pomočjo dovoljenj za emisije, mehanizmi čistega razvoja in podobnim. Poleg tega je bila Evropski uniji dana zahteva, naj vstopi v pogajanja z Združenimi državami, da bi se oblikoval čezatlantski trg ogljika.

Na koncu, obžalujem, da je bil zavrnjen poziv za uvedbo zelenega Tobinovega davka, ki bi s svojim prihodkom pomagal državam v razvoju v boju proti podnebnim spremembam.

V logiki sistema, ki je povzročil podnebne spremembe, ni mogoče najti nobene trajne, resne ali celovite rešitve. Evropska unija je dolžna napredovati in biti za vzgled, ne glede na to, kakšno je stališče drugih držav. To lahko stori, če si je sposobna zagotoviti potrebne vire.

 
  
MPphoto
 
 

  Anna Záborská (PPE), v pisni obliki. – (FR) Københavnska konferenca je bila neuspeh. Vendar ta sporazum pomeni prvi korak, ki povezuje večino pogodbenic in je podlaga za zaveze zmanjševanju, financiranju, merjenju, obveščanju in preverjanju ukrepov za ublažitev podnebnih sprememb in boj proti krčenju gozdov. V podpori resoluciji sem izrazila željo, da bi se uvedla „podnebna diplomacija“ na mednarodni ravni z osnovnim ciljem, da varuje svet. Parlament je tudi naznanil, da skupni prispevek Unije za prizadevanja za zmanjšanje podnebnih sprememb in v pomoč državam v razvoju za prilagoditev ne bi smel znašati manj kot 30 000 milijonov EUR na leto od zdaj pa do leta 2020, s tem da vemo, da se lahko ta številka poveča, ker se pojavlja novo znanje o resnosti podnebnih sprememb in udeleženi stroški. Poleg okoljske romantičnosti pa ne smemo pozabiti na evropsko industrijo. Zato menim, da je za konkurenčnost evropske industrije bistveno, da bi imele tudi druge industrializirane države zunaj EU podobna prizadevanja in da bi se države v razvoju in gospodarstva v vzponu zavezale za razumna znižanja. Cilji zniževanja morajo biti merljivi, znatni in preverljivi za vsakogar, če hočemo imeti podnebno pravičnost.

 
  
MPphoto
 
 

  Iva Zanicchi (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasovala sem za predloge resolucije o izidu københavnske konference o podnebnih spremembah kljub nekaterim nejasnostim.

V Københavnu, kjer sem bila navzoča kot predstavnica Evropskega parlamenta, je bil dosežen pravno nezavezujoč dogovor. Ne le, da ta dogovor ne ponuja ustreznega odgovora za mednarodni boj proti podnebnim spremembam, ampak tudi ne rešuje problema izkrivljenih razmer v mednarodni konkurenci. Te delujejo na škodo evropskih podjetij, ki morajo v nasprotju s svojimi glavnimi konkurenti iz drugih držav, kot so Združene države in Kitajska, že izpolnjevati ambiciozne cilje za zmanjšanje emisij.

Prepričana sem, da si mora Evropska unija prizadevati za opredelitev učinkovite strategije za prihajajoča mednarodna srečanja; to je strategije, ki ima cilj, da spodbuja zelene tehnologije, energetsko učinkovitost in obnovljive vire; strategije, ki uvaja resnično učinkovit globalni sistem boja proti podnebnim spremembam – in to strategije, ki ne daje nobene podpore izkrivljanju mednarodne konkurence.

 
  
  

Poročilo: Leonardo Domenici (A7-0007/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Nessa Childers (S&D), v pisni obliki. – Vzdržala sem se glasovanja o poročilu gospoda Domenicija kljub veliki večini razumnih predlogov, ki jih vsebuje. Obstaja potreba po nadaljnji podrobni razpravi o različnih vprašanjih, ki jih odpira. Po eni strani je treba zagotoviti, da različne davčne ureditve za pravne osebe ne bodo omogočale podjetjem, da bi se izogibala odgovornosti, da podpirajo družbo z deležem svojih dobičkov s pošteno ureditvijo davka od dobička pravnih oseb. Vendar je treba posebno pozornost nameniti tudi negativnemu vplivu, ki bi ga lahko imela skupna konsolidirana osnova za davek od dobička pravnih oseb v malih državah, kot je Irska, kjer so ravni blaginje in zaposlovanja v veliki meri odvisne od njihove zmogljivosti, da pritegnejo tuje naložbe.

 
  
MPphoto
 
 

  Proinsias De Rossa (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo o spodbujanju dobrega upravljanja v davčnih zadevah, ki je ključ za obnovo svetovnega gospodarstva. Zahteva preglednost, izmenjavo informacij, čezmejno sodelovanje in pošteno davčno konkurenco. Odvrača davčno goljufijo in izogibanje davkom za konkurenčno prednost podjetij, ki izpolnjujejo svoje davčne obveznosti, in zmanjšuje pritisk na vlade za zmanjšanje stopenj davka od dobička pravnih oseb, ki prelaga davčno breme na delavce in gospodinjstva z nizkimi dohodki, hkrati pa vsiljuje zmanjšanje javnih storitev. Vsak evropski sporazum o skupni konsolidirani osnovi za davek od dobička pravnih oseb mora upoštevati potrebe geografsko oddaljenih regij EU, kot je Irska, in njihovo zmožnost, da pritegnejo neposredne tuje naložbe. Pri skupni konsolidirani osnovi za davek od dobička pravnih oseb (CCCTB) ne gre za skupno davčno stopnjo. Obdavčitev družb je izključna odgovornost vsake države članice. CCCTB je bila zamišljena zaradi uvedbe skupne pravne podlage za izračun dobičkov družb s poslovnimi enotami v najmanj dveh državah članicah. To poročilo pravi glede CCCTB, da [EP] „opozarja, da bi z uvedbo skupne konsolidirane osnove za davek od dobička pravnih oseb v EU znotraj konsolidiranih skupin lažje odpravili težave dvojnih obdavčitev in transfernih cen“, zato pozdravljam predlog irske vlade v letošnjem osnutku irskega finančnega zakona za urejanje transfernih cen v nadnacionalnih podjetjih.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Pozdravljamo izrecno izjavo v poročilu, da [EP]: „odločno obsoja, da davčne oaze vzpodbujajo izogibanje davkom, davčne utaje in beg kapitala ter imajo koristi od tega; zato poziva države članice, naj boj proti davčnim oazam, utaji davkov in nezakonitemu begu kapitala obravnavajo kot prednostno nalogo“.

Podpiramo tudi izjavo, da „skupaj s pobudami pod vodstvom OECD“ „rezultati ne zadostujejo za spoprijem z izzivi, ki jih predstavljajo davčne oaze in središča z ugodnim davčnim sistemom, in jim morajo slediti odločni, učinkoviti in usklajeni ukrepi“ in celo, da „obveznosti, ki jih je do sedaj sprejela skupina G20, ne zadostujejo za obravnavanje izzivov, ki jih prinašajo davčne utaje, davčne oaze in središča z ugodnim davčnim sistemom“.

Najpomembnejše pa seveda ni bilo, da se to omeji zgolj na dobre namene, ampak učinkovit boj in odprava davčnih oaz in središč z ugodnim davčnim sistemom, zlasti kadar v nekaterih primerih javni primanjkljaj spremlja določena mera dramatičnosti, ki je namenjena izvajanju in celo povečanju istih neoliberalnih politik, ki bi še enkrat izstavile račun za krizo delavcem in ljudem.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki.(FR) Pri dobrem upravljanju v davčnih zadevah ne gre za boj proti goljufiji, znosno obdavčitev ali dobro uporabo javnih sredstev. Gre za sistematično preganjanje davkoplačevalca, v glavnem evropskega davkoplačevalca in samodejno izmenjavo informacij o njegovih bančnih računih, ne da bi on kar koli zagrešil. Še več, tu ne govorim o velikih družbah ali zelo bogatih posameznikih, ki bodo vedno imeli sredstva, da se izmuznejo iz mreže, ampak o povprečnem Evropejcu.

Vaše govorjenje o davčnih oazah je hinavsko: udrihate proti Lihtenštajnu in Karibom, ne rečete pa niti besede o največji evropski davčni oazi, o finančnem središču Londona, ali o tistih v Združenih državah. Prav tako ne rečete ničesar o tem, kar je omogočilo obstoj teh oaz: o davčnem peklu, ki je zdaj značilen za večino evropskih držav članic, ohromljenih zaradi dolgov in primanjkljajev. Kajti javni izdatki so se silno povečali, da bi pokrili socialne posledice vaših gospodarskih politik in ogromne stroške množičnega priseljevanja. Države članice namreč ne morejo več financirati svojih dolgov, razen če se zatečejo na trge in upoštevajo njihove pogoje, kar pomeni, da bi danes 15 do 20 % proračunskih odhodkov države, kot je Francija, pokrilo samo njena plačila obresti. Ne bodo nas uporabljali kot moralni alibi za takšno politiko.

 
  
MPphoto
 
 

  Marian Harkin (ALDE), v pisni obliki. – Uporaba CCCTB za boj proti dvojnemu obdavčevanju je pretiravanje, od katerega je več škode kot koristi. Obstajajo veliko učinkovitejši načini za bojevanje proti dvojnemu obdavčevanju. Zato sem glasovala proti uvodni izjavi 25.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE) , v pisni obliki. – Sedanja gospodarska kriza je osvetlila številna življenjsko pomembna področja, na katerih je potrebno narediti reformo znotraj Evrope in po vsem svetu. Dobro upravljanje v davčnih zadevah je zelo pomemben element zdravega gospodarstva in EU mora imeti ključno vlogo pri spodbujanju mednarodnega dobrega upravljanja v teh zadevah.

 
  
MPphoto
 
 

  Arlene McCarthy (S&D), v pisni obliki. – Davčna goljufija in utaje davkov vsako leto povzročijo izgubo, ocenjeno na 200 milijard EUR – denar, ukraden davkoplačevalcem v bogatem svetu in najpotrebnejšim v svetu v razvoju. Treba se je spopasti s to nadlogo in moja delegacija podpira to poročilo, ki pošilja močno sporočilo, da Evropski parlament ne bo dopuščal goljufije, utaje ali nekaznovanega delovanja davčnih oaz.

Še posebno pozdravljam jasno izjavo, da moramo stremeti k temu, da bo samodejna izmenjava informacij postala splošno pravilo. Študije kažejo, da je to najučinkovitejši način za spopadanje z davčnimi utajami in zaščito prihodkov. Tisti, ki nasprotujejo tem pozivom, delujejo v interesu neznatne elite bogatih posameznikov in podjetij, ki izrabljajo davčne oaze, in proti številnim, ki plačujejo davke in so odvisni od storitev, ki so plačane iz teh davkov.

Poročilo se nanaša na prihodnjo oceno učinka predlagane skupne konsolidirane osnove za davek od dobička pravnih oseb. Čeprav nimamo nič proti nadaljnji analizi, bi moja delegacija potrebovala močna ustrezna dokazila, preden bi se lahko odločila za podporo temu predlogu. Tudi poročilo zahteva analizo možnosti za sankcije proti davčnim oazam, ki jo podpiramo brez poseganja v končno odločitev.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Dobro davčno upravljanje je bistveno za zagotovitev jamstva na izredno pomembnih področjih, kot so načela preglednosti, izmenjava informacij in poštena davčna konkurenca. Finančna kriza je ustvarila še večji pritisk na vse v zvezi z bojem proti davčnim utajam in goljufijam, skupaj z bojem proti davčnim oazam. V času, ko milijoni ljudi po vsem svetu trpijo zaradi učinkov krize, bi se bilo nesmiselno bojevati s tistimi, ki ne izpolnjujejo svojih dolžnosti. Ta pobuda pomeni pomemben signal iz EU tretjim državam in jim pošilja sporočilo, da se učinkovito bojuje proti vsemu v zvezi z davčnimi oazami. Boj proti davčnim oazam po vsem svetu ni zgolj stvar pravičnosti pri davkih, ampak predvsem družbene pravičnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki.(IT) Politiko dobrega upravljanja moramo izvajati v Evropski uniji in zunaj nje že zato, da nasprotujemo nepošteni davčni konkurenci, še posebej v tistih državah, ki pomenijo davčne oaze. Preglednost in fizična izmenjava informacij sta temelja poštene konkurence in poštene razporeditve davčnega bremena.

Poleg tega je dobro davčno upravljanje pomemben predpogoj za ohranitev celovitosti finančnih trgov. Predlogi za upravno sodelovanje in vzajemno pomoč pri izterjavi, ki jih sprejemamo na tem plenarnem zasedanju, nas vodijo v to smer. Na mednarodni ravni je pogajanje s tretjimi državami za sklenitev sporazumov o davčnih goljufijah, ki vključujejo klavzulo o izmenjavi informacij, eden od instrumentov, ki jih lahko EU uporabi za spodbujanje dobrega upravljanja v davčnih zadevah v tretjih državah.

Izjave petih držav, s katerimi ima EU varčevalni sporazum (Monako, Švica, Lihtenštajn, Andora in San Marino) so pomemben korak k odpravi stanja popolnega neravnotežja. Takšnim izjavam mora seveda slediti sklenitev pravno zavezujočih sporazumov. EU mora delovati tudi kot gonilna sila v tem sektorju, dajati dober zgled in slediti temu, kar je vrh G20 pravkar spravil v tek.

 
  
MPphoto
 
 

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, tema dobrega davčnega upravljanja je bila vedno zelo pomembna, vendar je postala še pomembnejša po veliki gospodarski in finančni krizi, ki je prizadela našo celino pred dvema letoma.

Zadnja leta se je o tej temi razpravljalo v evropskih in mednarodnih vrhih, še posebej v zvezi z bojem proti davčnim utajam in davčnim oazam. Obstajajo dokazi o zavezah in volji Komisije, vendar moramo nedvomno uveljaviti resno politiko, da bomo preprečili davčne utaje prek družb, ki služijo za kuliso in se izogibajo davčnim zakonom s preprostim klikanjem po internetu.

Prepričan sem, da lahko načelo dobrega upravljanja, ki temelji na načelu preglednosti in izmenjavi informacij, tvori podlago za zasledovanje prednostnega cilja Evropske unije, to je boja proti davčnim oazam, utaji davkov in nezakonitemu begu kapitala.

Evropska unija mora biti na mednarodni ravni tudi enotna in se bojevati za izboljšanje standardov OECD, da bi dosegla samodejno izmenjavo informacij namesto izmenjave na podlagi zahtevka. In zato bom glasoval za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Evelyn Regner (S&D), v pisni obliki. (DE) Glasovala sem za poročilo, ki spodbuja dobro upravljanje v davčnih zadevah, ker menim, da je učinkovit boj proti davčnim goljufijam in utajam davkov zelo pomemben. Poleg tega moramo premagati blokado davčnih vprašanj v Svetu ministrov in okrepiti dobro upravljanje na področju obdavčevanja.

 
  
  

Poročili: Magdalena Alvarez (A7-0006/2010), Leonardo Domenici (A7-0007/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Goebbels (S&D), v pisni obliki.(FR) Sem za mednarodno sodelovanje pri davčnih utajah, vendar dvomim, da je upravno sodelovanje, ki vodi v samodejno izmenjavo vseh podatkov v zvezi s sredstvi evropskih državljanov, najboljši način, da se doseže poštena obdavčitev. Odtegnitev pri viru za vse finančne transakcije bi bila veliko učinkovitejši način.

Takšna odtegnitev pri viru bi bila končni davek. Lahko postane evropski vir. Tako imenovano „dobro upravljanje“, ki ga priporoča Evropski parlament, razgalja vse vidike zasebnosti državljanov. Uničuje varstvo posameznih podatkov, ki bi jih, paradoksalno, Evropski parlament rad zavaroval z dokumentom SWIFT. Zato nisem glasoval za ti poročili.

 
  
  

Poročila: Magdalena Alvarez (A7-0006/2010), Theodor Dumitru Stolojan (A7-0002/2010), Leonardo Domenici (A7-0007/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki.(FR) Čeprav je treba premagati davčne goljufije, zaradi tega ne smemo pozabiti, da goljufija sama ne bi nikoli povzročila gospodarske krize, ki jo danes doživljamo. Ta kriza je strukturna kriza kapitalizma in ima izvor v sami logiki tega sistema, v vrednotah, ki jih evropske elite slepo poveličujejo. Glasujem za to besedilo, ker obsojam zasledovanje osebnega dobička na škodo skupnega dobra. Ta logika je ravno toliko del davčne goljufije kakor evropskega neoliberalizma, ki je ne glede na neodločnost veliko bolj odgovoren za neuspeh razvojnih ciljev tisočletja kakor goljufija.

DDV, ki ga to besedilo prav tako podpira, je eden od odklonov tega sistema. To je najbolj nepravičen davek na svetu, ker podreja vse državljane isti stopnji obdavčitve kljub ogromnim razlikam v dohodku, ki so znak neoliberalizma. Škoda je, da se besedilo ne ukvarja z osnovnim problemom in ne poskuša končno postaviti na dnevni red evropske politike pošteno razdelitev ustvarjenega bogastva za skupno dobro.

 
  
  

Poročilo: Marc Tarabella (A7-0004/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  John Stuart Agnew in William (The Earl of) Dartmouth (EFD), v pisni obliki. – Čeprav UKIP verjame v enakost moških in žensk, zavračamo vsak poskus EU za sprejemanje predpisov na tem področju. Verjamemo, da so za to področje primernejši ukrepi na nacionalni ravni.

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za poročilo gospoda Tarabella, ker menim, da je enakost moških in žensk v Evropski uniji, kot jo priznavata Pogodba o Evropski uniji in Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, temeljno načelo, ki se še vedno ne izvaja na enotno.

Ne glede na razliko v plači med moškimi in ženskami, poklicno segregacijo in spolne stereotipe je cilj poročila, da poudari načelo enakega plačila za enako delo, kot je določeno v pogodbah Skupnosti od leta 1957. Poudarja, da ima gospodarska, finančna in družbena kriza, ki stiska Evropsko unijo in preostali svet, resničen učinek na ženske, njihove delovne razmere, njihov položaj v družbi in na enakost žensk in moških v Evropski uniji.

 
  
MPphoto
 
 

  John Attard-Montalto (S&D), v pisni obliki. – Rad bi razložil svoj glasovalni vzorec v zvezi s poročilom gospoda Tarabella z naslovom „Enakost žensk in moških v Evropski uniji 2009“. Veliko sprememb se je neposredno ali posredno sklicevalo na splav. Malta je proti splavu. Glavne politične stranke so pri tem vprašanju popolnoma enotne. Večji del družbe se prav tako strinja s tem pogledom. Poleg tega so verski in moralni vidiki pomemben element.

 
  
MPphoto
 
 

  Regina Bastos (PPE), v pisni obliki. – (PT) Evropska komisija v svojem poročilu o enakosti moških in žensk v EU v letu 2009 poudarja, da so glavne razlike med spoloma v usklajevanju družinskega in poklicnega življenja, poklicni in sektorski segregaciji po spolu, razlikah v plači in nizki stopnji zaposlenosti žensk. Te razlike med moškimi in ženskami so se še posebno poslabšale v sedanji gospodarski, finančni in socialni krizi. Glasovala sem proti poročilu, ker menim, da je bilo izkrivljeno z vnašanjem vprašanj, kot je dostop do splava in prost dostop do nasvetov o splavu. To so zelo občutljive teme in v skladu z načelom subsidiarnosti so stvar posameznih držav članic.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasovala sem za to poročilo, ker je ob zapletenih gospodarskih, finančnih in družbenih razmerah pomembnejše kot kdaj koli, da se izvaja eno najpomembnejših temeljnih načel Evropske unije – enakost moških in žensk. Vsaka država članica mora zagotoviti, da bodo delavci obeh spolov prejemali enako plačilo za delo enake vrednosti. Za spodbuditev enakosti moških in žensk moramo zagotoviti, da si bodo moški in ženske delili družinske in gospodinjske obveznosti. Zelo pomembno je, da se očetovski dopust še prej zagotovi v direktivi, da bodo ustvarjeni pogoji za očete in bodo lahko prispevali k negi otroka. Žrtve trgovine z ljudmi so večinoma ženske. Zato pozivam tiste države članice, ki še niso ratificirale Konvencije Sveta Evrope o ukrepih proti trgovini z ljudmi, naj to storijo brez odlašanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlo Casini (PPE) , v pisni obliki.(IT) Glasoval sem proti resoluciji o enakosti žensk in moških v Evropski uniji (2009), čeprav se strinjam z večjim delom njene vsebine, ker ne moremo pozivati po enakosti za eno skupino ljudi, ne da bi jo hkrati odrekli drugi.

Sklicujem se na odstavek 38, ki zatrjuje, da jamči pravice žensk s tem, ko jim zagotavlja lahek dostop do splava. Uničenje najmanjših in najranljivejših posameznikov v obliki nerojenih otrok se ne more šteti za način potrditve dostojanstva in svobode žensk. Na delu je zarota proti življenju, ki uporablja preizkušene in preskušene načine, da nas slepi. Treba je razkriti, za kaj gre.

Sestavljanje izredno poštenih zahtev z izredno nepoštenimi zahtevki in sprevračanjem pomena besed so ukane, ki so se izkazale za učinkovite med glasovanjem Evropskega parlamenta, vendar nočem imeti nobenega opravka s tem. Ne moremo govoriti o drami splava, ki si zasluži pozornost politikov pa tudi moralistov, ne da bi priznali tudi pravice novorojenih ali vsaj pozvali po pravilnem izobraževanju v zvezi z življenjem in po organiziranju oblik podpore za težke ali nezaželene nosečnosti in jim omogočili, da se naravno sklenejo.

 
  
MPphoto
 
 

  Françoise Castex (S&D), v pisni obliki. (FR) Pozdravljam sprejetje tega poročila o enakosti moških in žensk v EU. To poročilo poudarja, da je nujno potrebna pobuda Skupnosti za učinkovit boj proti nasilju nad ženskami. Sprejetje te resolucije povezuje dve razsežnosti, ki ju štejem za temeljni. Prvič, priporočilo za očetovski dopust na evropski ravni. Če naj obstaja enakost pri zaposlovanju, je potrebna tudi enakost v družbenem in družinskem življenju. Ta resolucija poudarja odgovornost Komisije za pripravo zakonodaje na tem področju. A resnično prava zmaga tega glasovanja je, da ponovno potrdi pravico do splava. Od leta 2002 ni nobeno evropsko besedilo ponovno potrdilo te pravice zaradi zadržkov ene desničarske evropske stranke. Ženske morajo imeti nadzor nad svojimi spolnimi in reproduktivnimi pravicami. Seveda je treba storiti še veliko več glede resničnega dostopa do informacij, kontracepcije in splava, a Tarabellovo poročilo se mora uporabiti kot temeljno izhodišče podpore za pripravo evropske zakonodaje v tem sektorju.

 
  
MPphoto
 
 

  Nessa Childers (S&D), v pisni obliki. – Danes sem glasovala za to poročilo, ki je napredne narave, saj ima cilj, da spodbuja enakost moških in žensk, vključno s področji starševskega dopusta, nege otroka, nasilja v družini in razlik v plačilu. Spodbuja tudi veliko širšo ozaveščenost o vprašanjih spolnega zdravja žensk in moških. Vendar to ni zakonodajni predlog. To je predvsem izjava o načelih, ki jih brez problema podprem. To je v skladu z načeli, ki jih zagovarjajo laburistične in socialnodemokratske stranke po vsej Evropi. Treba je opozoriti, da je zagotavljanje storitev splava popolnoma in izključno stvar posameznih držav članic. To poročilo tega ne spreminja in ne more spremeniti.

 
  
MPphoto
 
 

  Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem proti poročilu o enakosti moških in žensk v EU v letu 2009, ker menim, da je bilo izkrivljeno z odpiranjem vprašanj, kot sta dostop do umetne prekinitve nosečnosti in prost dostop do nasvetov o tem. To so zelo občutljive teme in v skladu z načelom subsidiarnosti so samo stvar posameznih držav članic.

 
  
MPphoto
 
 

  Proinsias De Rossa (S&D), v pisni obliki. – Močno podpiram to poročilo. Enakost žensk in moških je že dolgo temeljno načelo Evropske unije. A kljub napredku na tem področju še vedno ostajajo neenakosti. Razkorak v stopnjah zaposlenosti med ženskami in moškimi se manjša, a za ženske je še vedno verjetneje, da bodo zaposlene s skrajšanim delovnim časom in/ali za določen čas in da bodo ostale večinoma na slabo plačanih delovnih mestih. V Evropi dela s krajšim delovnim časom štirikrat več žensk kot moških. Razlika v plačilu med spoloma (17,4 %) se je od leta 2000 komaj kaj zmanjšala. Da bi povprečna ženska zaslužila enako, kot zasluži povprečen moški v koledarskem letu, mora delati do konca februarja naslednje leto, skupno 418 dni. Svetovna gospodarska, finančna in socialna kriza je ženskam zadala „dvojni udarec“. Panoge, v katerih ženske pomenijo večino delovne sile, so v javnem sektorju (npr. izobraževanje, zdravstvo in socialno skrbstvo), ki je še posebej na udaru za ukinjanje delovnih mest. Poleg tega so zaradi zmanjševanja storitev, kot so varstvo otrok, nega starejših, pomoč pri učenju ipd., ženske, ki so jih uporabljale, prisiljene pustiti službo in te naloge prevzeti same.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Dušek (S&D), v pisni obliki.(CS) Poročilo Marca Tarabella jasno poudarja največjo oviro za enakost spolov. Vem, da nekateri poslanci ne jemljejo resno vprašanja neenakosti spolov in s tem povezane diskriminacije. Kljub temu pa se zavedam teh zapletov. Svetovna gospodarska kriza je poslabšala razmere in kaže, da bodo ženske „žrtvovane“ s fiskalnimi politikami zmanjševanja stroškov, ki zmanjšujejo porodniška nadomestila in izdatke za socialne storitve. Ker je pri ženskah že po izročilu večje tveganje za revščino in nizke dohodke, ker prekinejo ali končajo svojo poklicno pot, da bi si ustvarile družino, ker dajejo prednost moževi poklicni poti ali pa skrbijo za otroke in starejše, poročevalec predlaga ustrezna sredstva za izboljšanje. Gospod Tarabella pravilno navaja, da se načelo „enako plačilo za enako delo“, ki velja v pogodbah od leta 1957, ne spoštuje in da ženske v nekaterih državah članicah še vedno niso plačane za enako delo po enaki ceni kakor moški.

Poleg tega obstajajo številne politike EU, namenjene pomoči družinam z otroki, ki ne omenjajo samskih mater ali očetov, ki živijo z otroki. Pravilna je tudi zahteva, da se plačilo za očetovski dopust zakonsko uredi na evropski ravni. Poštena razdelitev družinskih in domačih odgovornosti žensk in moških bo pomagala razrešiti položaj. Iz omenjenih razlogov soglašam z oceno poročila 2009/2010 in sem glasoval za njegovo sprejetje.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo gospoda Tarabella o enakosti moških in žensk v Evropski uniji v letu 2009, ker predlaga posebne in inovativne ukrepe in politike v zvezi z enakostjo spolov. Priprava direktive o preprečevanju in boju proti vsem oblikam nasilja nad ženskami in uvedba očetovskega dopusta v evropsko zakonodajo sodita med predloge, za katere menim, da so bistveni za spodbujanje enakosti spolov in so jamstvo za enakopravnejšo delitev družinskih obveznosti med moškimi in ženskami.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Nekaj ni v redu, če Parlament zahteva spoštovanje, vendar ga ne more doseči.

Ustrezna in resna vprašanja kakršno je to, si zaslužijo našo pozornost, razpravo in iskanje največjega skupnega imenovalca. Niti pomislim ne, da bi bilo to težko doseči. Kljub temu se prikrito in zahrbtno uvajanje spornih vprašanj pod krinko prav teh tem sprevrača v obžalovanja vredno navado. Parlament je spet deloval zgolj kot oglasna deska za najskrajnejše dnevne rede.

Ne morem si kaj, da ne bi odločno zavrnil tega poskusa spodbujanja liberalizacije splava in nespoštovanja človeškega življenja in dostojanstva, ki ga prinaša pod pretvezo podpiranja enakosti moških in žensk, in nezakonitega poskusa povezovanja obeh vzrokov ter manipulacije z močjo držav članic v teh zadevah.

Ta obsedenost z razširjanjem pojma spolnega in reproduktivnega zdravja na vključitev splava, hkrati z izsiljevanjem, naj se izvaja povsod, kaže na obliko zahrtnih metod, ki jih uporabljajo tisti, ki skušajo olepšati realnost. S temi evfemizmi, namenjenimi oslabitvi zavedanja, ni nič manj surov, nasilje nad ženskami nič manj okrutno in ta strategija nič manj obžalovanja vredna.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) „Nasilje nad ženskami je morda najsramotnejša kršitev človekovih pravic ... Ne pozna nobenih meja, ne geografskih ne kulturnih ne premoženjskih. Dokler se nadaljuje, ne moremo trditi, da je bil dosežen kakršen koli dejanski napredek na področju enakosti, razvoja in miru.“ To so besede nekdanjega generalnega sekretarja Združenih narodov, Kofi Annana, in na žalost še vedno veljajo. Diskriminacija na podlagi spola danes v razvitem svetu in Evropi vztraja, ker je strukturni problem, in ima hude posledice v neenakih možnostih. Danes še vedno obstajajo razlike med moškimi in ženskami, v izobrazbi, jeziku, dodeljevanju domačih dolžnosti, dostopu do dela in izvajanju poklicnih dolžnosti. Prepričan sem, da bi morali dostop do dela, napredovanje ter opravljanje zaposlitve v zasebnem ali javnem sektorju ali celo v politiki temeljiti na zaslugah in kakovosti posameznika, ne glede na spol. Vendar sem glasoval proti resoluciji zaradi uvajanja občutljivih vprašanj, kot je dostop do splava, o čemer odločajo države članice same.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Sprejetje te resolucije v Parlamentu je bilo ključno, kljub želji konzervativne desnice, da bi jo preprečila, ker vsebuje pomembne pravice za ženske. Poročilu je kljub nekaterim pomanjkljivostim uspelo poudariti pomembne točke, kot so potreba po očetovskem dopustu, ki je povezan s porodniškim dopustom, vprašanje spolnih in reproduktivnih pravic in potreba po pospešitvi boja proti neenakosti in diskriminaciji na delovnem mestu, proti nasilju in trgovini z ženskami in dekleti ter obsodba revščine in negotovega, slabo plačanega dela, ki so mu podvržene številne ženske.

Pomembno je bilo, da se še enkrat pokaže odobravanje zamisli, da „morajo ženske imeti nadzor nad svojimi spolnimi in reproduktivnimi pravicami z lahkim dostopom do kontracepcije in splava“.

Ta resolucija ima posebno odmevnost na predvečer stote obletnice praznovanja dneva žena in 15. obletnice pekinških izhodišč. Upajmo, da bo prišlo do tega, da bo v resnici izvedena.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. (FR) Da, ženske se srečujejo s posebnimi težavami. A kot ponavadi v tem parlamentu, je bil začetni namen dober, potem pa je vodil v izkrivljeno analizo in divje predloge.

To poročilo slika karikaturo evropske družbe, za katero je značilna vsakodnevna in sistematična sovražnost do žensk. Politike za oživitev gospodarstva so očitno seksistične, ker se nagibajo k pomoči moškim delovnim sektorjem, prav tako stroge proračunske politike, ker vplivajo na feminizirane javne sektorje … Nasprotno pa je vse popolnoma tiho o posledicah množične navzočnosti priseljencev v Evropi, s kulturo in praksami, v katerih so ženske ujete v manjvredni položaj, svetlobna leta daleč od naših vrednot in zamisli.

Vse je tiho tudi o negativnih posledicah vašega govora o skupnem egalitarizmu. Ženske postopoma izgubljajo posebne in zakonite socialne pravice, pridobljene ob priznanju njihove vloge mater. Nazadnje, vse je tiho tudi o starševskih plačah, ki so edini način, da se ženskam omogoči izbiro med poklicnim in družinskim življenjem ali usklajevanje med obema.

Za konec, ko vidim številne kolege poslance, ki jih zanese histerija in vsiljevanje splošnega množičnega in obveznega splava, dvignjenega na raven temeljne vrednote za Evropo na poti v kolektivni samomor, mi postane kljub vsemu žal, da niso njihove matere splavile.

 
  
MPphoto
 
 

  Jacky Hénin (GUE/NGL), v pisni obliki.(FR) Čeprav ostro nasprotujem vsem negativnim ukrepom EU – in teh je veliko – jih podpiram, kadar gredo stvari v pravo smer. To poročilo vsebuje močne pozive (zlasti Evropski komisiji) glede neenake obravnave, ki so je deležne ženske, za uvedbo očetovskega dopusta, vzpostavitev leta za boj proti nasilju nad ženskami in pravico do lahkega dostopa do kontracepcije in splava. Poročilo tudi poudarja, da morajo imeti ženske brezplačen dostop do svetovanja o splavu.

Razlog za moj pozitiven glas je torej doseženo izboljšanje, vendar mora biti to izboljšanje bolj očitno v praksi.

To še toliko bolj, ker lahko samo obžalujem zavrnitev večine v Parlamentu, da bi podprla oblikovanje evropske listine o pravicah žensk, evropskega centra za spremljanje spolnega nasilja in „mednarodnega dneva enakega plačila”. Podobno se Parlament ni niti poskusil spopasti z globjimi vzroki teh neenakosti, ki ležijo v samem pravilu trga gospodarskega sistema, ki ga Evropa uporablja vsak dan.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE) , v pisni obliki. – Čeprav je enakost med spoloma v EU temeljna pravica, priznana v Pogodbi o Evropski uniji, so nesprejemljive ravni neenakosti ostale še na številnih področjih. Jasno je, da ostajajo veliki problemi in zato je nujno, da se institucije EU pozitivno potrudijo prepoznati in poiskati rešitve teh vprašanj, kjer koli obstajajo.

 
  
MPphoto
 
 

  Gunnar Hökmark, Christofer Fjellner in Anna Ibrisagic (PPE), v pisni obliki. (SV) Danes, 10. februarja 2010 smo švedski konzervativci glasovali proti poročilu o enakosti žensk in moških – 2009 (A7-0004/2010). Čeprav se strinjamo z željo poročevalca po izboljšanju enakosti žensk in moških v Evropi, se nam ne zdi, da bi bila prava pot vmešavanje v suverenost držav članic z zahtevami po tako imenovanem gender budgeting, pripravi proračuna ob upoštevanju vidika spola, in pozivanjem držav članic, naj ne zmanjšujejo socialnih dodatkov, ter uvajanjem kvot prek zakonodaje. Enakost mora biti dosežena na ravni posameznika z razširitvijo možnosti za vplivanje na lastne razmere – ne z zakonodajo na evropski ravni in potezami politike, kot so posebej imenovani dnevi, novi organi EU in listina EU o pravicah žensk. Obstaja že listina EU o državljanskih svoboščinah in človekovih pravicah, ki jo je okrepila Lizbonska pogodba in zajema tudi ženske. Moramo se zavzeti za načelo subsidiarnosti. Pri končnem glasovanju smo zato glasovali proti poročilu, čeprav ima seveda točke, s katerimi se strinjamo; v celoti na primer podpiramo izjavo, da morajo imeti ženske nadzor nad svojimi spolnimi in reproduktivnimi pravicami.

 
  
MPphoto
 
 

  Monica Luisa Macovei (PPE), v pisni obliki. – Glasovala sem za uvodno izjavo X in večji del odstavka 38, vzdržala sem se pri enem delu odstavka 38 iz naslednjih razlogov:

kot glavno načelo je treba spoštovati ženske spolne in reproduktivne pravice, zlasti v smislu enakosti moških in žensk, kar je zajamčeno z Listino EU o temeljnih pravicah (čl. 23).

Vendar sem prepričana, da bi se morale ženske naučiti same zavarovati pred nezaželeno nosečnostjo, z drugimi besedami, kadar imajo lahek dostop do kontracepcije in posebnega svetovanja, je splav težje upravičiti.

Moji volivci v Romuniji bi bili razočarani, če bi glasovala drugače. Poleg tega je v našem razmišljanju še vedno živa preteklost – kot je bilo poudarjeno v poročilu, ki ga je naročil predsednik Romunije – ko je komunistična stranka uvedla krute ukrepe proti splavu, da bi zagotovila nadzor stranke nad zasebnimi življenji žensk. Veliko žensk je umrlo zaradi nezakonitih splavov, ki so bili opravljeni brez medicinske pomoči.

 
  
MPphoto
 
 

  Erminia Mazzoni (PPE), v pisni obliki.(IT) V celoti podpiram gonilni duh resolucije, ki ima to dobro stran, da temelji na predpostavki, da je razprava o demografskih spremembah povezana z razpravo o ukrepih, ki so potrebni v boju proti gospodarski in finančni krizi na trgu dela.

Glede na to, da naša analiza napredka pri doseganju lizbonskih ciljev ni spodbudna, pozdravljamo poziv, ki ga izraža resolucija, naj se pospešijo zakonodajne spremembe v državah članicah, poostrijo postopki za ugotavljanje kršitev in spodbudi večja udeležba žensk v ključnih sektorjih na trgu dela, ki odražajo cilje, dosežene do zdaj v zvezi z usposabljanjem.

Ob tem moram povedati, da se sploh ne strinjam, kar sem izrazila že ob glasovanju, s to škodljivo željo po spodbujanju družbe splavov z zagotavljanjem pobud za prost dostop do prekinitve nosečnosti.

Predpostavka, da morajo imeti ženske lažje dosegljiv splav, da bodo pridobile svojo pravico do spolne svobode, ne nasprotuje le splošno veljavni morali, temveč je tudi v nasprotju z načeli iz uvodne izjave Z, ki navaja, da je „višja rodnost zaradi pričakovanih zahtev v prihodnosti“ osrednjega pomena za evropske ukrepe. Ostajam čvrsto zavezana spodbujanju odgovorne spolne kulture.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki.(FR) Ženske so glavne žrtve gospodarske in socialne krize, ki so jo ustvarile neoliberalne politike Evropske unije. Zahvaljujoč krizi narašča število negotovih služb in delovnih mest z obveznim krajšim delovnim časom. Patriarhat še vedno popolnoma preveva našo družbo. Zdaj jo je zaznamovala še odločna vrnitev stigmatizacije z versko podlago in ženske so za vedno žrtve teh sprememb.

Zato je razveseljujoče videti, da je Evropski parlament dal na dnevni red tako pomembno zadevo, kot je enakost žensk in moških. Je pa sramota, da se besedilo ne osredotoča na resnično neenakopravno naravo neoliberalizma. Neoliberalizem je odgovoren za številne probleme, zaradi katerih trpijo ženske, in v poglabljanju neenakosti med spoloma vidi samo še eno pot do uspešnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Neenakost med moškimi in ženskami na različnih ravneh, glede na poklic, sektor ali različne stereotipe, se je z leti zabrisala. Enakost med moškimi in ženskami v EU postaja vedno bolj resničnost in čeprav so še vedno primeri diskriminacije, začenjamo opažati zelo pozitiven razvoj.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Čeprav so bile na področju enakih možnosti za ženske uvedene številne izboljšave, je treba še vedno veliko narediti. Ena najpomembnejših stvari je zagotovitev večje podpore za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, ki je za mnoge ženske, predvsem matere samohranilke, nepremostljiva ovira. Dejstvo, da je še vedno večja verjetnost, da bodo odgovorni položaji zaupani moškim, dokazuje, da je enakost pri delu mogoče doseči samo s spremembo stališč in ne z nalaganjem kvot, še posebno zato, ker so kvote sporne in zlahka povzročijo navzkrižje. Ker se to poročilo ne ukvarja s kritiko, da se lahko integracija načela enakosti spolov zasuče tudi v drugo smer, sem glasoval proti.

 
  
MPphoto
 
 

  Mariya Nedelcheva (PPE), v pisni obliki.(FR) Resolucija o enakosti med ženskami in moškimi v Evropski uniji se mi zdi povsem uravnotežena in pozdravljam delo, ki ga je opravil gospod Tarabella, da je dosegel ta izid. Očitne neenakosti med moškimi in ženskami so danes še vedno navzoče v sektorju zaposlovanja, zlasti ko gre za razlike v plačilu ali celo za usklajevanje dela in družinskega življenja. Na tem področju so še vedno potrebna prizadevanja.

Še več, v zvezi z varstvom spolnih in reproduktivnih pravic je bistveno, da imajo ženske dostop do kontracepcije in splava. Ženske morajo imeti možnost za popolno telesno neodvisnost. Zato sem glasovala za ukrepe v zvezi z varstvom teh pravic.

Za konec, glasovala sem proti oblikovanju evropske listine o pravicah žensk, ker Lizbonska pogodba, Listina o temeljnih pravicah, ki vključuje pravice žensk, tvori sestavni del pogodb. Ta listina je pravno zavezujoča in omogoča ženskam, da so zaščitene na enak način kot moški.

 
  
MPphoto
 
 

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE), v pisni obliki. (RO) V Romuniji je bil leta 1967 sprejet odlok, ki je prepovedoval splave, kar je pomenilo, da so ženske izgubile pravico, da bi izbirale med nadaljevanjem nosečnosti in njeno prekinitvijo. Ta prepoved je imela na romunsko družbo globok travmatičen vpliv in spoznali smo, kako nevarna je takšna odločitev.

Ženske bi morale imeti nadzor nad svojimi spolnimi in reproduktivnimi pravicami. Zato sem glasoval za vse vidike, povezane z lahkim dostopom do kontracepcije in splava, ki jih zajema Tarabellovo poročilo, in nazadnje za poročilo kot celoto.

 
  
MPphoto
 
 

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki.(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zapletenost poročila, ki ga danes preučujemo, je bila očitna že med delom Odbora za pravice žensk in enakost spolov, kjer sta sprejetje besedila omogočili smešna večina treh glasov in vsesplošna odsotnost poslancev EP.

Mislim, da je bila zakonodaja o zaščiti žensk učinkovita že od leta 1975. Namesto, da si prizadevamo pripraviti nove direktive, sem torej prepričan, da bi morali zagotoviti, da bodo vlade v celoti uporabljale obstoječe zakone.

Zato sem se, čeprav nisem imel nobene želje glasovati proti poročilu, ki ima gotovo nekatere pozitivne vidike, raje ogradil od drugih vidikov, da bi poudaril svoje nestrinjanje z nekaterimi deli, zlasti tistimi, ki se nanašajo na splav, o katerem mi, katoliki, seveda nismo pripravljeni sklepati kompromisov.

 
  
MPphoto
 
 

  Cristian Dan Preda (PPE), v pisni obliki. (RO) Čeprav splavu ne nasprotujem, sem glasoval proti odstavku 38, ker se lahko razlaga, kot da spodbuja takšno prakso. Poleg tega podpiram lažji dostop do kontracepcije in izobraževanja o teh zadevah, ker je to najboljši način, da se izognemo neželeni nosečnosti. Po drugi strani pa menim, da želijo nekatere skupnosti iz različnih razlogov obdržati pristojnost nadzora nad splavom na nacionalni ravni, kar bi jim morali tudi dovoliti. To je področje, kjer bi morali uporabljati načelo subsidiarnosti. Menim, da razprava o tej zadevi v poročilu o enakosti med moškimi in ženskami v Evropski uniji ni najboljša rešitev.

 
  
MPphoto
 
 

  Evelyn Regner (S&D), v pisni obliki. (DE) Glasovala sem za poročilo o enakosti med moškimi in ženskami v Evropski uniji, ker je v skladu s temeljnim prepričanjem, da imajo ženske neomejeno pravico do avtonomnosti, zlasti glede svojih spolnih in reproduktivnih pravic, kar vključuje enostaven dostop do kontracepcije in splava. Te pravice so bistveni del zasnove in samopodobe sodobne evropske družbe.

 
  
MPphoto
 
 

  Alf Svensson (PPE) , v pisni obliki. (SV) Včeraj sem glasoval proti poročilu o enakosti med ženskami in moškimi. To pa predvsem zato, ker menim, da je mnogo točk v poročilu v nasprotju z načelom subsidiarnosti, kot na primer glede kvot. Vzdržal sem se glasovanja o uvodni izjavi X in odstavku 38, ki zadevata dostop žensk do splava. Menim, da bi obstoječe besedilo kršilo načelo subsidiarnosti. Menim, da gre za splošno načelo, in sicer da se na ravni EU ne bi smeli ukvarjati z zadevami, o katerih lahko posamezne države članice same odločajo na nacionalni ravni. Seveda podpiram stališče Švedske glede te zadeve, t.j. da je odločitev glede splava navsezadnje odločitev ženske same in ne zadeva zakonodajalce.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) Evropska unija trenutno doživlja hudo gospodarsko, finančno in družbeno krizo, ki močno vpliva na poklicno in zasebno življenje žensk. Spolna segregacija pri poklicih, razkol pri osebnih dohodkih in težave pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja so ovire, ki ženskam preprečujejo polno udeležbo na trgu delovne sile. Ne glede na izboljšave na delovnem mestu in vedno večje število žensk na odgovornih delovnih mestih je še vedno potrebna večja ozaveščenost o enakopravni obravnavi. To poročilo bi morali ugodno sprejeti, saj nam daje priložnost, da ponovno opredelimo smernice za odpravo razlik med moškimi in ženskami na trgu delovne sile. Le takrat lahko EU doseže svoje cilje s področja rasti, zaposlovanja in družbene kohezije. Vendar so bile v poročilo na žalost vključene tudi določbe o „polnih in reproduktivnih pravicah“, saj gre za poročilo, ki se pojavlja v okviru gospodarske krize in zadeva predvsem vpliv krize na delovne razmere žensk in mesto ženske v družbi. Zaradi zgoraj navedenih razlogov in ker predlagane spremembe odstavka 38, ki sem jih podprl in so po mojem mnenju bistvene za ekonomičnost dokumenta, niso bile odobrene, sem glasoval proti poročilu o enakosti med moškimi in ženskami v Evropski uniji.

 
  
MPphoto
 
 

  Thomas Ulmer (PPE), v pisni obliki. (DE) Glasoval sem proti poročilu, ker mi moje osnovno prepričanje ne dovoli, da bi sprejel neomejeno pravico do splava in reprodukcije. Menim, da je pravica do življenja temeljna pravica, ki jo moramo braniti in spoštovati v vsakem primeru. Ostali deli poročila so povsem sprejemljivi in dokazujejo, da je Evropa napredovala na področju enakosti žensk. Dodatna pozitivna stran je dejstvo, da je družinskim obveznostim posvečen veliko večji pomen.

 
  
MPphoto
 
 

  Marina Yannakoudakis (ECR), v pisni obliki. – Skupina ECR najodločneje podpira enakost med moškimi in ženskami ter zlasti načelo enakih osebnih dohodkov in enakih možnosti na delovnem mestu. Skupina ECR se je odločila glasovati za odstavke, ki podpirajo takšno enakost. Vendar pa je skupina ECR glasovala proti tej resoluciji iz dveh posebnih razlogov. Prvič, nasprotujemo vsakemu zakonu, ki predpostavlja, da je zdravje žensk, njihova izobrazba in pravica do reprodukcije odgovornost EU, in ne držav članic. Drugič, čeprav skupina ECR v celoti podpira potrebo po določbah o materinstvu in očetovstvu, smo se odločili, da se vzdržimo takšnih navedb v tem poročilu, ker nasprotujemo vsakršni družinski politiki, zapovedani na ravni EU, saj o tem odločajo nacionalne vlade.

 
  
MPphoto
 
 

  Anna Záborská (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem proti tej resoluciji. Resolucija ločuje moške in ženske, namesto da bi jih združevala. Besedilo odstavka 36 ni prav nič naivno: „ženske morajo imeti nadzor nad svojimi spolnimi in reproduktivnimi pravicami, zlasti preko enostavnega dostopa do kontracepcije in splava.“ Poročevalec tudi vztraja, da morajo imeti ženske brezplačen dostop do svetovanja o splavu. Vendar pa so države članice edine pristojne za vprašanje splava. Ker ta resolucija nima zavezujoče pravne moči, se ne more uporabiti za izvajanje pritiska, da bi se splav liberaliziral. Parlament nato poziva k boju proti spolnim stereotipom, zlasti glede opravil, ki jih opravljajo moški in ženske v okviru družine. Resolucija poudarja pomen zagotavljanja vzgoje predšolskih otrok, storitve otroške nege in zagotavljanja pomoči za ostarele in druge vzdrževane osebe. S tem želi Parlament uničiti naravno družino, kot mesto socializacije in solidarnosti med generacijami. Resolucija ne ponuja nobene dodane vrednosti za ženske, moške ali za Unijo. To je obžalovanja vredno, saj je spoštovanje ljudi, ki so drugačni, in spodbujanje enakih priložnosti za moške in ženske, resničen izziv za družbo.

 
  
MPphoto
 
 

  Artur Zasada (PPE), v pisni obliki. (PL) Glasoval sem proti resoluciji. Poročevalec gospod Tarabella ni upošteval nacionalnega okvira. Morala je del svetovnega nazora, ki je vključen v pravni sistem države. Poskus, da se v poljsko zakonodajo vključi možnost neomejenega dostopa do splava, je nekaj nenaravnega in bo očitno spodbudilo nasprotovanje. Po lastni vesti in ob upoštevanju pravnih predpisov, ki so veljavni na Poljskem, sem glasoval proti resoluciji. S tem jasno izjavljam, da so v skladu z načelom subsidiarnosti za tako občutljive zadeve pristojni le zakonodajalci posameznih 27 držav članic.

 
  
  

Predlog resolucije B7-0069/2010

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Na splošno sem glasoval za predlog resolucije o strateških ciljih EU za 15. konferenco podpisnic Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES). Podprl sem tudi spremembe, da bi se navadni tun vključil v dodatek II CITES v skladu z nedavnimi priporočili ad hoc odbora Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), ki je podprl obvestilo o vključitvi navadnega tuna v dodatek II CITES. Zato je generalna skupščina Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT) določila znatno zmanjšanje ulova navadnega tuna, in sicer za 13 500 ton, Evropska komisija pa je ponovno izjavila, da je zaskrbljena zaradi vedno manjšega staleža tuna in se zavezala, da bo izvedla zanesljivejše znanstvene raziskave.

Zavedam se, da je izguba biotske raznovrstnosti resen problem po vsem svetu in verjamem, da bi morali obstajati drugi predlogi, posvečeni ohranitvi tudi drugih živali. Menim, da je ta konferenca ključnega pomena za preživetje in trajnost mnogih vrst. Na koncu sem prepričan, da je popolna prepoved mednarodne trgovine s tunom, t.j. uvrstitev tuna v dodatek I, preuranjena, saj bi to sprožilo krizo v tem sektorju brez utemeljenih konkretnih dejstev.

 
  
MPphoto
 
 

  John Attard-Montalto (S&D), v pisni obliki. – V zvezi z resolucijo o glavnih ciljih za konferenco podpisnic Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) sem glasoval proti ukinitvi ribolova navadnega tuna. Tako sem glasoval zato, ker bo to zelo negativno vplivalo na preživljanje malteških ribičev. Velika večina malteških ribičev nima možnosti loviti drugih vrst rib ali loviti v drugih ribolovnih območjih, ker uporablja tradicionalni način ribolova. Poleg tega sem prepričan, da merila za uvrstitev v CITES niso izpolnjena v primeru navadnega tuna.

 
  
MPphoto
 
 

  Liam Aylward (ALDE), v pisni obliki.(GA) Glasoval sem za poročilo o Konvenciji CITES. Živalske in rastlinske vrste izumirajo tisočkrat hitreje, kot bi se to dogajalo v naravnih razmerah. Človekovo delovanje povečuje stopnjo izumiranja in ogroža biotsko raznovrstnost. CITES je glavno sredstvo mednarodnih prizadevanj v boju proti glavnim nevarnostim, ki pretijo boitski raznovrstnosti, v boju proti nezakoniti trgovini in za uporabo ustrezne uredbe o trgovini s prosto živečimi živalmi.

Podpiram tiste, ki želijo, da bi bili mednarodni izvršilni zakonodajni organi bolj udeleženi v preprečevanju kriminala s področja prosto živečih živali in da bi se soočili z nevarnostmi, ki jih lahko povzroči elektronsko trgovanje. Zato podpiram tudi priporočilo, da se okrepi oddelek za okoljski kriminal.

Želim opozoriti na to, da bodo ukrepi CITES vplivali na poklice v revnih podeželskih skupnostih in tistih, ki so za preživetje odvisni od trgovine z nekaterimi vrstami. Še naprej moramo pomagati tem državam pri uveljavljanju seznama CITES, tako da bomo lahko sodelovali s tistimi, ki so v svojih območjih odvisni od prosto živečih živali.

 
  
MPphoto
 
 

  Christine De Veyrac (PPE), v pisni obliki.(FR) Evropski parlament poziva k popolni prepovedi trženja navadnega tuna na mednarodni ravni. Kot izvoljena predstavnica občine Sète nisem glasoval za ta ukrep: do danes ni bilo doseženega nobenega soglasja glede te prepovedi, tako med znanstveniki kot, če smem dodati, med okoljskimi združenji. Vendar pa bom, če bo tako radikalna prepoved sprejeta marca na mednarodni konferenci v Dohi, pozvala Evropsko komisijo, naj ne blokira finančnega nadomestila, ki ga bodo države članice morda potrebovale za plačevanje ribičev. V zadnjih letih so si ribiči močno prizadevali, da bi upoštevali vedno bolj omejevalne kvote, posodobili svoje flote in tako dalje. Ne bi bilo primerno, da bi jih prisilili v spremembo njihovega poklica v prihodnosti, ne da bi jim dodelili znatno finančno pomoč.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za resolucijo z naslovom „Glavni cilji za konferenco podpisnic CITES“, saj se mora zaščita biotske raznovrstnosti okrepiti v okviru naslednje konference podpisnic Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami. Biotska raznovrstnost je življenjskega pomena za blaginjo in preživetje človeštva. Moramo biti ambiciozni pri naših zahtevah, da se zaščitijo vse vrste, ki jim grozi izumrtje.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) je trenutno glavni globalni sporazum o ohranitvi prosto živečih vrst. Cilj konvencije je preprečiti prekomerno izkoriščanje teh vrst za namene mednarodne trgovine. Zato je tvorno sodelovanje Evropske unije na 15. konferenci podpisnic, ki bo potekala naslednjega marca, bistvenega pomena.

Soglašam, de je pomembno ohraniti ogrožene vrste zaradi varovanja biotske raznovrstnosti in ekološkega ravnotežja našega planeta ter priznavam, da trajnostni razvoj predpostavlja razumno uporabo naravnih virov, ne da bi bile pri tem ovirane dejavnosti, potrebne za razvoj.

Zato se zavedam, da je v času, ko razpravljamo o spremembah dodatkov k CITES, pomembno zagotoviti tudi zadostno zaščito ogroženih prosto živečih vrst, ne da bi ogrozili ali povzročili izginotje dejavnosti, ki mnogim skupnostim zagotavljajo sposobnost gospodarskega in družbenega preživetja.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) je učinkovala kot pomembno sredstvo pri ohranitvi ogroženih živalskih in rastlinskih vrst, zlasti tistih, ki privlačijo tržne interese; zato se morajo te vrste zavarovati in obogatiti. Zavedamo se, da so odločitve o spremembah te konvencije, kot tudi njenih dodatkov, pomembne, saj nam omogočajo, da priznamo in upoštevamo dokazane spremembe v stanju ohranjevanja vrst. Takšne odločitve morajo biti podprte s podatki in utemeljenimi znanstvenimi mnenji. Ne verjamemo, da je glede na dosegljive podatke predlog za uvrstitev navadnega tuna (Thunnus thynnus) v dodatek I CITES utemeljen. Želimo opozoriti, da so na zadnjem srečanju Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT) novembra 2009 strokovnjaki ugotovili, da gre pri tej vrsti za prelov, kar pa ne kaže na popolno prepoved ribolova. Priporočila so pokazala na znatno zmanjšanje ulova, ki je bil omejen na 8 000 do 15 000 ton, zgornja omejitev pa je bila določena na 13 500 ton. V takšnih okoliščinah menimo, da bi bilo treba počakati na oceno in priporočilo strokovnjakov ter pozorno spremljati razmere v letu 2010.

 
  
MPphoto
 
 

  Françoise Grossetête (PPE), v pisni obliki.(FR) Glasovala sem za resolucijo. Eden od ciljev te resolucije je ohraniti navadnega tuna, ki je bistveni del ravnotežja v biotski raznovrstnosti morskega okolja.

Prepoved mednarodne trgovine z navadnim tunom nam bo omogočila ohraniti naše staleže navadnega tuna, ki jim preti prelov.

Vendar pa mora Evropa preveriti ukrepe, ki so jih sprejele tretje države, sicer ne bomo mogli razložiti našim ribičem v Evropi, kako lahko japonski, libijski ali tunizijski ribiči, ki lovijo z vlečno mrežo, povsem zakonito ropajo naše staleže navadnega tuna.

Morali se bomo osredotočiti tudi na pogajanja za organizacijo ekskluzivnega ekonomskega območja, ki bo omogočil ohranitev ribolova majhnega obsega, saj slednji ne ogroža virov.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki.(FR) Glasovala sem za prepoved trgovine z navadnim tunom in posledično za nadomestilo za sektor tuna, kot je določeno v spremembi, ki sem jo sopodpisala in je bila delno sprejeta. Zato bi moral biti navadni tun uvrščen v dodatek I Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES), pod pogojem splošnega odstopanja za domači trg, da se ohrani obalni ribolov majhnega obsega, in strožjega nadzora nezakonitega ribolova. Morali bi obravnavati ne samo to ogroženo vrsto, katere staleži so se zmanjšali za 60% v zadnjih 10 letih, temveč bi morali zagotoviti tudi znatno pomoč ribičem in lastnikom plovil, ki jih bo prizadel ta ukrep. To je neobhodno potrebno.

 
  
MPphoto
 
 

  Danuta Jazłowiecka (PPE), v pisni obliki. Glasovala sem za uvrstitev navadnega tuna v dodatek I CITES, ker je večina ad hoc strokovne posvetovalne komisije FAO menila, da dosegljivi dokazi podpirajo predlog za uvrstitev. Vrsta je utrpela občutno poslabšanje; prizadel jo je prelov, preti pa ji tudi prekomerno izkoriščanje za mednarodno trgovino. Zato izpolnjuje merila za uvrstitev v dodatek I CITES.

 
  
MPphoto
 
 

  Oriol Junqueras Vies (Verts/ALE), v pisni obliki. – (ES) Trenutne razmere navadnega tuna so nevzdržne, njegovo preživetje pa se lahko zajamči z zmanjšanjem kvot; lahko še dodam, da so bile kvote vedno višje, kot so jih predlagali znanstveniki. Uvrstitev navadnega tuna v dodatek I Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) in posledična prepoved mednarodne trgovine s to vrsto je rešitev, ki najbolje jamči njeno oživitev. Vendar bi bilo treba opozoriti, da so nekateri sektorji ribištva ukrepali odgovorno, upoštevali kvote in se prilagodili vsem zahtevam, ki so bile uvedene v zadnjih letih. Zato sem glasoval za uvrstitev navadnega tuna v dodatek I CITES pod naslednjimi pogoji, ki so bili na koncu odobreni: sprememba Uredbe Sveta (ES) št. 338/97, ki uvaja splošno odstopanje za domači trg; finančna podpora Evropske unije za prizadete lastnike plovil in poostritev nadzora ter kazni v boju proti nezakonitem in neurejenem ribolovu. Glasoval sem tudi za to, da se uvrstitev navadnega tuna v dodatek I prestavi za 18 mesecev, če bo to podprto z neodvisnim znanstvenim poročilom. Ta predlog ni bil sprejet.

 
  
MPphoto
 
 

  Erminia Mazzoni (PPE), v pisni obliki. Danes, 10. februarja 2010, je bil Evropski parlament pozvan, da izrazi svoje poglede na strateške cilje EU za 15. srečanje podpisnic Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES), ki bo potekalo v Dohi (Katar) 13. do 25. marca 2010. Čeprav ima Parlament posvetovalno vlogo, sem ne glede na to menila, da je pomembno podpisati spremembo in o njej glasovati; namen spremembe je odpraviti uvrstitev rdeče korale v dodatek II konvencije, kar bi pomenilo znatno zmanjšanje ulova rdeče korale in trgovanja z njo kot ogroženo vrsto. Menim, da je uvrstitev Corallium spp v dodatek II resnično pretirano previdna in ni ustrezno potrjena z znanstvenimi podatki. Gospodarske in družbene posledice, ki bi jih ta uvrstitev lahko imela za italijansko gospodarstvo, zlasti za nekatera območja južne Italije, so me poleg tega močno zaskrbele in me prepričale, da sem glasovala za to spremembo. Dejansko menim, da bi bilo učinkoviteje, če bi našim podjetjem tega sektorja dovolili več časa, da bi prestrukturirali svojo proizvodnjo in tako ohranili konkurenčnost na trgu.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki.(FR) Navadni tun je ogrožen z izumrtjem, ker je bil nadzor nad prelovom tega vira neuspešen. Prepoved njegovega trženja je zdaj verjetno neizbežna. Njen namen je zaščititi to vrsto. Mnogo ribičev, zlasti francoskih, ki se zavedajo tega problema, že dolga leta po svojih najboljših močeh prilagajajo svoja plovila uredbam in upoštevajo ribolovne kvote, ki so potrebne za zagotovitev preživetja navadnega tuna. To so ribiči, ki jih je kriza že močno prizadela in bodo glavne žrtve teh ukrepov, potrebnih zaradi nezakonitega ribolova in skrivnih industrijskih omrežij. Prizadevanja teh ribičev ne smejo pasti le na njihova ramena.

Ne moremo zahtevati, da se žrtvujejo v interesu našega planeta, medtem ko so se predstavniki zakonite oblasti, ki so se zbrali v Københavnu, očitno izognili temu vprašanju. Zato se mora uporabiti načelo ZN o skupni odgovornosti za okoljske probleme, prizadevanja ribičev pa se morajo poplačati v obliki prispevka Evropske unije. Poleg tega bi vzpostavitev pravega ekskluzivnega ekonomskega območja v Sredozemlju s strani Francije zagotovila zatočišče virom in istočasno obdržala pri življenju ribolov majhnega obsega, ki spoštuje ekološko ravnotežje.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) EU mora biti prisotna na 15. konferenci podpisnic Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) z jasno opredeljenimi cilji za vrste, ki jim grozi izumrtje in jih je treba zaščititi. Konvencija CITES je bistvenega pomena za ohranitev prosto živečih živali, njen cilj pa je preprečitev prekomernega izkoriščanja prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst za namene zunanje trgovine.

 
  
MPphoto
 
 

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki.(ES) Glasovanja glede Resolucije B7-0069/2010 o strateških ciljih EU za 15. srečanje konference podpisnic Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) sem se vzdržal, ker menim, da se navadni tun ne bi smel uvrstiti v dodatek I CITES. To bi pomenilo konec tradicionalnega, trajnostnega načina ribolova, medtem ko so za izčrpane staleže dejansko krive industrijske ribiške ladje, ki lovijo z zapornimi plavaricami. Pozivam k priznanju, da so vsi načini ribolova imeli svojo vlogo pri zaskrbljujočih razmerah navadnega tuna, in k novi pravičnejši porazdelitvi kvot ter ostrejšim ukrepom.

Iz tega razloga bi bilo treba spodbujati tradicionalne načine ribolova, saj omogočajo preživetje tisočem ljudi in so veliko bolj selektivne. Moramo biti pravični: med industrijskim ribolovom in tradicionalnimi načini ribolova so ogromne razlike. Želim poudariti pomen zaščite navadnega tuna, vendar moramo doseči tudi ravnotežje, ki bo zajamčilo ohranitev vrst, ne da bi bili pri tem kaznovani sredozemski načini ribolova, kot je način almadraba.

 
  
MPphoto
 
 

  Frédérique Ries (ALDE), v pisni obliki.(FR) Glavni namen te resolucije o Konvenciji CITES, ki je usmerjena v vrste v nevarnosti izumrtja, je temeljnega pomena: doseči evropsko soglasje glede prepovedi mednarodne trgovine z navadnim tunom. Soočamo se z ribiči, ki so sovražno razpoloženi do te prepovedi, znanstveniki in okoljski strokovnjaki pa so dali znak za alarm. Ne glede na drastična prizadevanja zadnjih let, se lahko zgodi, da bo glede na sedanje stanje navadni tun v treh letih enostavno izginil. Italija je že ukrepala in sprejela moratorij od leta 2010 naprej. To je storila tudi Francija, vendar na veliko bolj dvoumen način, saj bo rabila 18 mesecev za „oceno stanja virov.“ Španija in Malta pa ostajata nemi, kar je obsojanja vredno. Vendar so razmere resnično nujne in le koreniti ukrepi lahko omogočijo obnovitev staležev. To je tudi edini način, da se zaščiti srednjeročno in dolgoročno preživljanje ribičev.

Ta resolucija v bistvu ne pomeni popolne prepovedi ribolova navadnega tuna, kakor tudi ne pomeni, da bo ta riba izginila z našega jedilnika. Dovoljena bosta ribolov v majhnem obsegu in športni ribolov. Ukrep o prepovedi mednarodne trgovine bi moral zadostovati za zavarovanje vrste glede na to, da je 80 % ulova navadnega tuna v Sredozemlju izvoženega neposredno na Japonsko.

 
  
MPphoto
 
 

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki.(NL) Glasoval sem za, čeprav menim, da je bilo prvotno besedilo Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane boljše, zlasti glede navedb o navadnem tunu. Vendar je pomembno, da Parlament Svetu in Komisiji sporoči, da podpiramo uvrstitev navadnega tuna v dodatek I CITES. Bolje bi bilo, če trije pogoji plenarnega zasedanja ne bi bili vključeni, vendar sem podprl spremembo, ki predlaga podporo prizadetim ribolovnim skupnostim.

Podpiramo tudi Komisijo in države članice pri njihovih prizadevanjih, da se polarni medved prestavi iz dodatka II CITES v dodatek I.

Zelo pomemben pogoj glede Komisije in držav članic je ta, da preprečijo poskus Tanzanije in Zimbabveja, da zaradi trgovanja prenesejo afriškega slona iz dodatka I CITES v dodatek II. Parlament tudi želi, da bi se zavrnili vsi predlogi za prenos afriškega slona v nižji dodatek, in sicer vsaj dokler ne bo mogoče pridobiti ustrezne ocene učinka enkratne prodaje novembra 2008 s strani Bocvane, Namibije, Južne Afrike in Zimbabveja, saj je vedno več znakov, da se povsod po Afriki povečuje nezakonita in organizirana trgovina s proizvodi teh živali.

 
  
MPphoto
 
 

  Dominique Vlasto (PPE), v pisni obliki.(FR) Znanstvena poročila o sedanji biomasi navadnega tuna so alarmantna: nenadzorovan industrijski ribolov je močno okrnil staleže. Takšen industrijski in mednarodni ribolov ogroža tradicionalni obalni ribolov v Sredozemlju. Da bi se izognili ekološki katastrofi, ki je dvakrat hujša zaradi gospodarske krize v ribolovnem sektorju, je nujno treba uvesti politiko mednarodne prepovedi industrijskega ribolova navadnega tuna. Zahtevam, da se uskladita dve glavni vprašanji: učinkovita zaščita navadnega tuna, da se omogoči njegovo preživetje in dajanje na trg v prihodnosti, in podpora evropskim obalnim ribičem, katerih preživljanje je delno odvisno od te trgovine. To je razlog, zaradi katerega podpiram uvrstitev navadnega tuna v dodatek I CITES, da se prepreči njegovo izkoriščanje in izumrtje, vendar pod naslednjimi pogoji: stalno znanstveno ocenjevanje, da se ugotovi natančno stanje biomase te vrste; ekonomska in socialna podpora za evropske akterje v ribolovnem sektorju, predvsem pa uvedba odstopanja za domačo trgovino z navadnim tunom v pomoč industriji majhnega obsega, in da se prepreči uničenje obalnega ribolova majhnega obsega.

 
  
MPphoto
 
 

  Anna Záborská (PPE), v pisni obliki. Washingtonska konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, znana pod kratico CITES, je mednarodni sporazum med državami. Vse države članice so podpisnice te konvencije. Njen namen je zagotoviti, da mednarodna trgovina z ogroženimi vrstami prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst ne ogrozi preživetja vrst, katerim pripadajo. Mednarodna trgovina z ogroženimi vrstami je ocenjena na vrednost več milijard dolarjev na leto, pri čemer gre za več sto milijonov rastlinskih in živalskih primerkov. Na žalost je EU ena glavnih trgov nezakonite trgovine s prosto živečimi vrstami. Obstoj sporazuma, ki jamči trajnostno trgovino, je pomemben, če hočemo ohraniti te vire za prihodnje generacije. V okviru EU se nacionalne zakonodaje razlikujejo med državami članicami. Da bi zagotovili boljšo zaščito prosto živečih vrst, bi bilo treba izboljšati povezovanje prizadevanj držav članic in evropskih institucij, da se zagotovi spoštovanje zakonodaje EU s področja trgovine s prosto živečimi vrstami. Unija se bo enakovredno odzvala tudi na druge podpisnice CITES. In zato sem glasoval za resolucijo.

 
  
  

Predlog resolucije B7-0067/2010

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Băsescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Glasovala sem za sprejetje poročila o napredku Hrvaške iz leta 2009. Menim, da gre za uravnoteženo poročilo, ki opisuje napredek Hrvaške pri izpolnjevanju meril za pridružitev Evropski uniji. Pogajanja o pristopu se niso premaknila z mrtve točke več kot devet mesecev, ponovno pa so se začela oktobra 2009. Hrvaška mora nadaljevati proces reform in prilagajanje evropski zakonodaji, da bi uspešno zaključila pogajanja do konca tega leta. Poročilo poleg tega opredeljuje več vprašanj, ki vplivajo na proces integracije Hrvaške v Evropsko unijo. Evropski parlament spodbuja hrvaško oblast, da premaga te ovire in pospeši prizadevanja za rešitev vseh mejnih sporov s sosednjimi državami. Poročilo, ki ga je sprejela generalna skupščina Evropskega parlamenta vključuje spremembe, ki sem jih predložila. Spremembe spodbujajo Hrvaško, da nadaljuje s prizadevanji za spodbuditev kulturne raznolikosti. Eden od mojih predlogov zadeva podporo Hrvaški za razvoj čezmejnih projektov sodelovanja, katerih namen je doseči socialno, ekonomsko in ozemeljsko kohezijo ter dvigniti življenjski standard ljudi, ki živijo na obmejnih območjih.

 
  
MPphoto
 
 

  Philip Claeys (NI), v pisni obliki. (NL) Ali se ta Parlament resnično ni nič naučil na preteklih napakah? Tudi poročili o Bolgariji in Romuniji večkrat navajata, da je korupcija povsod prisotna in da je učinkovitost policije ter pravosodja povsem nezadostna. Ne glede na to je bil pristop teh dveh držav izglasovan, vsem pa so znane posledice. Članstvo v EU in ogromen pritok finančnih sredstev, ki iz tega izhaja, sta dodatno zakoreninila korupcijo, ki je bila že prisotna.

Menim, da Hrvaški lahko dovolimo pristop, vendar resnično samo takrat, ko bo pripravljena in korupcija družbe ne bo več držala v svoji pesti. Po pristopu Hrvaške – kot sem že izjavil, pa mislim, da to ne bo tako kmalu – je treba prenehati s širitvijo. Pristop vseh držav zahodnega Balkana, kakor to predvideva poročilo, je po mojem mnenju nesprejemljiv.

 
  
MPphoto
 
 

  Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) Uveljavljanje demokracije je dolg proces, ki zahteva odločno zavezo s strani vlade in civilne družbe. Pot demokracije je negotova in polna težav – mi portugalci to še kako dobro poznamo. Če temu dodamo propad države, ki je bila ne glede na federalno ureditev precej centralizirana, vladal pa ji je diktatorski režim, ki je propadel in privedel do strahovite vojne, ki jo prihodnje generacije ne bodo tako kmalu pozabile, smo lahko izredno zadovoljni, kot sem bila jaz, da glasujemo za to resolucijo, ki prinaša dobre novice o napredku Hrvaške. Sicer pa vem, da je treba storiti še veliko in se zavedam, da brez svobodnega in neodvisnega pravosodnega sistema, niti pravna država niti človekove pravice ne morejo biti zajamčene, ker ni tujih vlaganj in napredka.

To velja za Hrvaško in tudi za vse ostale potencialne države kandidatke. Zavedam se tudi, da je hitrost približevanja Hrvaške EU odvisna od Hrvaška same, saj so pravila za članstvo jasna in dobro znana. Vem, da Hrvaška lahko uresniči svoje težnje. Upajmo, da bodo pogajanja zaključena do konca tega leta. Sicer pa lahko Hrvaška računa na našo celovito podporo.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za predlog resolucije o poročilu o napredku Hrvaške iz leta 2009, ker sem prepričana, da bo Zagrebu uspelo premagati izzive, s katerimi se sooča, in zaključiti pogajanja za pristop k Evropski uniji leta 2010. Zato je bistveno, da se pospešeno nadaljujejo reforme na različnih področjih pravnega reda Skupnosti in tudi sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Hrvaška je močno napredovala na mnogih različnih področjih, kar pomeni, da ni le sposobna postati zanesljiv partner Evropske unije, temveč tudi močna kandidatka za članstvo. Ne glede na osebne tragedije in materialno uničenje, ki so razdejali to državo v krvavih spopadih, katere je povzročila implozija nekdanje Jugoslavije, smo priča izrednim prizadevanjem ponovne izgradnje Hrvaške in njenega doslednega napredka na poti približevanja EU.

Čeprav je treba storiti še veliko, zlasti na sektorskih področjih, je Hrvaška očitno storila dovolj, da si zasluži mesto med državami članicami, in upam, da se bo lahko kmalu pridružila EU.

Upam, da bodo možnost vstopa Hrvaške v Evropsko unijo na Balkanu razumeli kot znak upanja, in da bodo druge države na tem območju, zlasti Srbija, prepoznale prednosti in ugodnosti odločitve za Evropo na nacionalni in mednarodni ravni.

Poleg tega upam, da bodo vprašanja glede meje s Slovenijo rešena nemudoma, saj kvarijo ta proces, in da se bo to zgodilo v duhu največje resnosti, temeljitosti in dobronamernosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Lívia Járóka (PPE), v pisni obliki. Želim vas opozoriti na vidik ocenjevanja napredka zadevnih držav, ki je redkokdaj izpostavljen: razmere Romov. EU je spoznala, kako pomembno je vzpostaviti pravni okvir za boj proti diskriminaciji in je do leta 2004 uspela uveljaviti nekatere dejanske izboljšave, tako da je poostrila pristopne pogoje za nove države članice. Veseli me, da so poročila o napredku precej kritična do dosežkov teh treh držav in razkrivajo, da je bila le Hrvaška sposobna doseči nekaj napredka pri spodbujanju socialne vključenosti Romov.

Držve kandidatke morajo biti nemudoma vključene v prizadevanja na evropski ravni za vključitev Romov, saj so pristopna pogajanja enkratna priložnost, da pride do pomembnega premika v vladnem odnosu do zagotavljanja enakega dostopa Romov do zaposlitve, izobrazbe, stanovanja in zdravstvene nege, do spodbujanja politične udeležbe in opolnomočenja civilnega gibanja Romov. Vse evropske države – sedanje in prihodnje članice Evropske unije – si morajo s skupnimi močmi prizadevati, da bi premagale zgodovinsko socialno izključenost največje etnične manjšine naše celine, in sodelovati v akcijskem načrtu skupnosti, ki zagotavlja ustrezen pravni vzvod, da prisili sodelujoče v izpolnjevanje svojih zavez.

 
  
MPphoto
 
 

  Monica Luisa Macovei (PPE), v pisni obliki. Glasovala sem za spremembo 6, ker soglašam s tem, da si mora Hrvaška dodatno prizadevati za zmanjšanje predsodkov in se boriti proti vsem vrstam diskriminacije, vključno glede spolne usmerjenosti (to je eden od razlogov za nediskriminacijo iz člena 21 Listine EU o temeljnih pravicah).

Moj pristop do vprašanja diskriminacije glede spolne usmerjenosti in tudi glede diskriminacije manjšin je skladen z zakonodajo EU in drugimi mednarodnimi zakoni o človekovih pravicah ter s pogledi mojih volilcev v Romuniji, kot tudi z lastnim prepričanjem.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki.(FR) Če sem glasoval proti temu poročilu o napredku, še ne pomeni da sem proti Hrvaški. Hrvaško ljudstvo si ne zasluži kakršnega koli izobčenja. Vendar pa obsojam evropsko-liberalni diktat, kateremu so podvržene tako države članice kot tudi države kandidatke. Ekonomski vidik københavnskih meril, liberalizacija trgov, ki jih ta vidik zahteva, ogroža socialne pravice držav kandidatk. Članstvo novih držav bom podprl le takrat, ko bo EU izvajala regionalno integracijo v korist vseh državljanov, ki jo sestavljajo, ne pa v korist interesov kapitala, ki trenutno prevladuje v EU in ji zagotavlja integracijski okvir, nad katerim nimajo državljani nobenega nadzora.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ne glede na devet mesečni zastoj v pogajanjih zaradi mejnega spora s Slovenijo si je Hrvaška močno prizadevala doseči članstvo v EU. Glede političnih in ekonomskih meril ter meril regionalnega sodelovanja je Hrvaška dokazala, da je zelo sposobna uskladiti se z obveznimi in predhodno določenimi pogoji. Čeprav je pot še dolga in naše potovanje do širitve težavno, pozdravljam napredek, ki je bil dosežen pri pridruževanju Hrvaške, tudi kot način pomiritve balkanske regije.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Hrvaška je nedvomno tista država med kandidatkami za pridružitev, ki je do danes dosegla največji napredek. Zato bi bilo pravično, da se pogajanja pospešijo in se po možnosti zaključijo še to leto. Seveda je pri tem izvajanje pravnega reda Skupnosti bistvena zahteva. Ker poročilo podpira cilje Hrvaške, sem glasoval njemu v prid.

 
  
MPphoto
 
 

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. (DE) Hrvaška je močno napredovala v različnih pogledih, tako na področju notranje kot zunanje politike. Zato sem glasoval za predlog resolucije in podpiram hiter pristop Hrvaške k EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE), v pisni obliki. (PL) Sprejeli smo pomembno resolucijo, ki ocenjuje stanje pristopnih pogajanj s Hrvaško. Pomembno je, da je v resoluciji navedeno, katere ukrepe bi bilo treba sprejeti za pospešitev pristopnih pogovorov, da bodo tehnične podrobnosti lahko zaključene leta 2010. Hrvaški organi bi se morali bolj prizadevati, da bi ljudem zagotovili boljše informacije o koristih članstva v EU. Delovanje Hrvaške v okviru enotnega, skupnega evropskega trga bo privedlo do razvoja trgovinske izmenjave, dotoka vlaganj in splošne gospodarske rasti.

Podpora iz sredstev EU za posodobitev hrvaškega gospodarstva, izgradnjo infrastrukture in prestrukturiranje kmetijstva tudi ni zanemarljiva. Lahko bi navedli veliko primerov koristi, ki si jih bile deležne države pristopnice v zadnjih dveh širitvah. Že sama pripadnost združeni Evropi zagotovo ni brez pomena. Pogajanja s področja ribištva, okolja in skupne zunanje in varnostne politike bi bilo treba odblokirati čim prej.

Pričakujem, da bosta predsedstvo in Komisija sprejela posebne ukrepe na tem področju. Do zdaj smo razlagali, da je dodatna širitev mogoča le po sprejetju Lizbonske pogodbe. Pogodba je zdaj veljavna in morali bi pospešiti pogovore o članstvu Hrvaške skupaj s pripravami na širitev Unije z vključitvijo drugih balkanskih držav. Ta je zelo pomembno za stabilnost na tem območju.

 
  
MPphoto
 
 

  Thomas Ulmer (PPE), v pisni obliki. (DE) Glasovanja glede poročila o Hrvaški sem se vzdržal, ker je časovni pritisk, ki ga omenja poročilo, za pripravo Hrvaške na pristop v prvi polovici leta 2010 po mojem mnenju nepotreben. Za naglico ni nobene potrebe in ni nobenega časovnega pritiska, ki bi opravičeval ta proces.

 
  
MPphoto
 
 

  Anna Záborská (PPE), v pisni obliki. – (FR) Resolucija o Hrvaški je politične narave in ni pravno zavezujoča. Glasovala sem za, ker bi morala Hrvaška postati država članica v bližnji prihodnosti. Če ne bi bilo vojne na Balkanu, bi pristopila leta 2004. Odstavek 21 o manjšini LGBT, ki je tako kontroverzen, kot je nekoristen, je bil predstavljen na plenarnem zasedanju. Glasovala sem proti temu odstavku. Hrvaška je podpisnica Splošne deklaracije človekovih pravic ZN in Evropske konvencije o človekovih pravicah Sveta Evrope. Zato ni razloga za sum, da je Hrvaška sovražno razpoložena do manjšine LGBT. Ne glede na simbolne pritiske je Hrvaška ohranila vse nacionalne pristojnosti na področjih, povezanih z nediskriminacijo. Zato sem pozvala družinske organizacije Hrvaške, s katerimi sem se nedavno sestala med obiskom v te državi, naj nadaljujejo odlično delo v korist javnega dobrega njihove države in boljše prihodnosti za vse v Evropi. Sposobnost prevzema dolžnosti, ki jih narekuje pristop k Uniji, in uskladitev z pravnim redom Skupnosti ne bi smelo pomeniti zanikanja tradicionalne nacionalne kulture prihodnjih držav članic.

 
  
  

Predlog resolucije B7-0065/2010

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Băsescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Glasovala sem za poročilo o napredku Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije iz leta 2009, ker verjamem, da gre za pomembno poročilo, ki bo pozitivno vplivalo na pristopni proces te države. Perspektiva članstva v Evropski uniji je glavni dejavnik, ki jamči stabilnost in nadaljevanje procesa reform na zahodnem Balkanu, vključno z Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo. Poročilo ugotavlja, da je ta država dosegla napredek, ko je sprejela potrebno zakonodajo za pristop k Evropski uniji. Menim, da se mora oblast Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v naslednjem obdobju predvsem usmeriti v izvajanje sprejetih standardov. Poleg tega si je treba prizadevati za izboljšanje medetničnih odnosov in dialog s sosednjimi državami ter za uskladitev zakonodaje na področju varstva okolja. Danes sprejeto poročilo vključuje spremembe, ki sem jih predlagala; spremembe priporočajo krepitev sposobnosti upravljanja predpristopnih sredstev Evropske unije in podporo za izvajanje potrebnih reform kot del pristopnega procesa.

 
  
MPphoto
 
 

  Göran Färm, Anna Hedh, Olle Ludvigsson, Marita Ulvskog in Åsa Westlund (S&D), v pisni obliki.

– (SV) Švedski socialni demokrati smo glasovali proti spremembi 4 kot del širšega kompromisa. Menimo, da je pomembneje izkazati splošno soglasje v podporo članstva Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, kot pa da ponovno poudarjamo naše stališče, t.j. da nesporazumi med to državo in njenimi sosedi ne bi smeli vplivati na njeno priložnost za pristop k Evropski uniji.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija je lep primer mozaika interesov in etničnih skupin, ki ni vedno miren ali soglasen, vendar je značilen za balkansko regijo.

Vsi ključni politični akterji soglašajo, da je približevanje Evropski uniji najboljši način napredovanja za to državo, vendar je na poti do članstva še veliko ovir.

Nekatere ovire so materialne narave, druge bolj zgodovinske ali politične. Politične ovire, kot je trenutno ime nove države, povzročajo napetost s sosednjimi državami, zlasti z Grčijo, zato si moramo s skupnimi močmi resno prizadevati, da jih odstranimo.

Stabilizacija pravne države, redne svobodne in pravične volitve ter utrditev vseh vidikov demokracije, vključno z izvajanjem načela subsidiarnosti in decentralizacije, so izzivi, ki še čakajo Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, če želi vztrajati v svojih prizadevanjih za članstvo v Evropski uniji. Resnično upam, da bo vztrajala.

 
  
MPphoto
 
 

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. (RO) Prepričan sem, da je vlada Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije dosegla znaten napredek v letu 2009, kar je tudi poudarjeno v resoluciji o poročilu dejavnosti za leto 2009. Z glasovanjem v prid poročila zlasti pozdravljam naslednje vidike: odprava vizuma, sodelovanje v civilnih in vojaških misijah EU, akreditacija nacionalnih organov za sestavine instrumenta za predpristopno pomoč (IPA) za regionalni in podeželski razvoj, kot tudi dosežen napredek pri pripravah na prevzem upravljanja sredstev v okviru instrumenta za predpristopno pomoč. Upam, da se bodo pristopna pogajanja začela v blišnji prihodnosti in da bo na marčevskem srečanju na vrhu Evropski svet potrdil, da sprejema priporočilo Komisije za začetek pogajanj. Glede vprašanja imena soglašam s stališčem poročevalca, da morata Grčija in Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija pospešiti prizadevanja na najvišji ravni, da bi dosegli skupno sprejemljivo rešitev pod okriljem ZN. Menim tudi, da mora Evropska unija zagotoviti pomoč kot del pogajalskega procesa.

 
  
MPphoto
 
 

  Monica Luisa Macovei (PPE), v pisni obliki. Glasovala sem za spremembo 18, ker je sprejetje protiskriminacijskih določb o spolni usmerjenosti pogoj za pristop k EU in ker vlada s povečano pravno zaščito pred diskriminacijo opozori celotno družbo na vrednost vseh članov družbe. Spolna usmerjenost je ena od razlogov za nediskriminacijo iz člena 21 Listine EU o temeljnih pravicah. Moj pristop do vprašanja diskriminacije glede spolne usmerjenosti in tudi glede diskriminacije manjšin je skladen z zakonodajo EU in drugimi mednarodnimi zakoni o človekovih pravicah ter s pogledi mojih volivcev v Romuniji, kot tudi z lastnim prepričanjem.